POMEN LOGISTIČNEGA CENTRA PHOENIX ZA MULTIMODALNI TRANSPORT … · Pomen logističnega centra Phoenix za multimodalni transport v vojaški logistiki Diplomsko delo prikazuje možnosti

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Davor Zupančič

POMEN LOGISTIČNEGA CENTRA

PHOENIX ZA MULTIMODALNI

TRANSPORT V VOJAŠKI LOGISTIKI

diplomsko delo univerzitetnega študija

Celje, januar 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Davor Zupančič

POMEN LOGISTIČNEGA CENTRA

PHOENIX ZA MULTIMODALNI

TRANSPORT V VOJAŠKI LOGISTIKI

diplomsko delo univerzitetnega študija

Mentor:

Redni prof. dr. Iztok Podbregar

Somentor:

Predavatelj Valter Bosotina, mag. ing. logistike

Celje, januar 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan, Zupančič Davor, študent Fakultete za Logistiko, z vpisno številko

20006121, sem avtor diplomskega dela z naslovom: Pomen logističnega centra Phoenix

za multimodalni transport v vojaški logistiki.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral David Križman.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja:__________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Iztoku Podbregarju in somentorju Valterju

Bosotini, mag. inž. logistike, za vsestransko pomoč in usmeritve pri izdelavi diplomske

naloge. Velika zahvala gre tudi moji družini in prijateljem za spodbudo in podporo v

času študija in izdelave diplomske naloge.

Pomen logističnega centra Phoenix za multimodalni transport v vojaški logistiki

Diplomsko delo prikazuje možnosti uporabe logističnega centra Phoenix, lociranega na

območju letališča Cerklje ob Krki, za multimodalni transport v vojaški logistiki. Prvi del

diplomske naloge predstavi pojem logistike in vojaške logistike ter prikaže razvoj

logistike skozi čas. V drugem delu je predstavljen transport, ki je osnovna dejavnost

logistike. Predstavljene so različne oblike transporta, največja pozornost pa je

namenjena multimodalnemu transportu, ki je ena izmed najsodobnejših oblik transporta.

Tretji del diplomske naloge je namenjen predstavitvi logističnega centra Phoenix in

uporabi le-tega za vojaške namene. V tem delu so predstavljeni načini sledenja

pošiljkam, infrastrukturna in suprastrukturna opremljenost logističnega centra za

potrebe vojaške logistike. Zadnji del prikazuje primer uporabe logističnega centra za

premik pripadnikov vojske in potrebne opreme na mesto delovanja, vse od načrtovanja

samega premika do ponovne združitve moštva in opreme na območju delovanja.

Diplomsko delo predstavi potrebno opremljenost logističnega centra Phoenix za

možnost uporabe v multimodalnem transportu v vojaški logistiki.

Ključne besede: vojaška logistika, multimodalni transport, Logistični center Phoenix,

letališče Cerklje ob Krki.

The importance of Phoenix logistics centre in military logistics dealing with multi-

modal transportation services

My diploma thesis presents the possibilities of use of Logistics Centre Phoenix, located

at Cerklje ob Krki Airport, for the purpose of multimodal transport in military logistics.

In the first part terms logistics and military logistics are presented and their

development through time is illustrated. The second part introduces transport as a

fundamental activity in logistics. It describes various types of transport, however most

attention is devoted to multimodal transport, being one of the most recent types of

transports. In the third part of the thesis the Logistics Centre Phoenix is presented and

its role in use for military purposes is defined. There one can also find the information

on how deliveries are being followed and also learn about infrastructural and

suprastructural equipment of the logistics centre for the needs of military logistics. In

the last part of the thesis the use of the Logistics Centre Phoenix is presented in a

situation when soldiers and their equipment need to move to a required destination. The

whole procedure is described – from planning of the move to the execution, where the

whole team and equipment are reunited. The thesis also presents what equipment the

Logistic Centre Phoenix should provide in order to suffice the needs of multimodal

transport in military logistics.

Key words: military logistics, multimodal transport, the Logistics Centre Phoenix,

Cerklje ob Krki Airport.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Davor Zupančič: Pomen logističnega centra Phoenix za multimodalni transport v vojaški logistiki vi

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

1 LOGISTIKA ............................................................................................................ 4

1.1 ZGODOVINA LOGISTIKE ...................................................................................... 5

1.2 VOJAŠKA LOGISTIKA .......................................................................................... 8

2 TRANSPORT .......................................................................................................... 9

2.1 CESTNI TRANSPORT .......................................................................................... 10

2.2 LETALSKI TRANSPORT ...................................................................................... 13

2.3 POMORSKI TRANSPORT .................................................................................... 14

2.4 CEVOVODNI TRANSPORT .................................................................................. 16

2.5 TRANSPORT PO NOTRANJIH VODAH .................................................................. 17

2.6 ŽELEZNIŠKI TRANSPORT ................................................................................... 19

2.7 DELITEV TRANSPORTA GLEDE NA UPORABLJENO VRSTO TEHNOLOGIJE ............ 21

3 MULTIMODALNI TRANSPORT...................................................................... 23

3.1 PRAVNA UREDITEV MEDNARODNEGA MULTIMODALNEGA TRANSPORTA .......... 24

3.2 PREVOZNE LISTINE V MULTIMODALNEM TRANSPORTU ..................................... 25

4 LOGISTIČNI CENTER PHOENIX ................................................................... 28

4.1 LETALIŠČE CERKLJE OB KRKI .......................................................................... 29

4.2 UMESTITEV LOGISTIČNEGA CENTRA PHOENIX V OKOLJE ................................. 31

5 UPORABA LOGISTIČNEGA CENTRA PHOENIX ZA POTREBE

SLOVENSKE VOJSKE ............................................................................................... 32

5.1 TEHNIČNO TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI LOGISTIČNIH CENTROV ........................ 33

5.2 SKLADIŠČA ...................................................................................................... 33

5.2.1 VRSTE SKLADIŠČ .............................................................................................. 34

5.2.2 SKLADIŠČE OROŽJA .......................................................................................... 36

5.3 TERMINALI ....................................................................................................... 36

5.3.1 KONTEJNERSKI TERMINAL ............................................................................... 38

5.3.2 AVTOMOBILSKI TERMINAL ............................................................................... 40

5.3.3 TERMINAL ZA GENERALNE TOVORE ................................................................. 40


Davor Zupančič : Pomen logističnega centra Phoenix za multimodalni transport v vojaški logistiki vii

5.4 TRANSPORTNE ENOTE ...................................................................................... 41

5.4.1 PALETA ............................................................................................................ 41

5.4.2 TRANSPORTNA VREČA ..................................................................................... 43

5.4.3 KONTEJNER ...................................................................................................... 44

6 SUPRASTRUKTURA LOGISTIČNEGA CENTRA PHOENIX .................... 47

6.1 VILIČAR ........................................................................................................... 47

6.2 KONTEJNERSKI MANIPULATORJI ...................................................................... 49

7 SLEDENJE POŠILJKAM ................................................................................... 50

7.1 ČRTNA KODA ................................................................................................... 50

7.2 RADIO-FREKVENČNA IDENTIFIKACIJA (RFID) ................................................. 51

8 PREMIK VOJAŠKEGA KONTINGENTA IZ LOGISTIČNEGA CENTRA

PHOENIX ...................................................................................................................... 53

8.1 NAČRTOVANJE PREMIKA .................................................................................. 54

8.2 PREMIK MOŠTVA .............................................................................................. 56

8.3 PREMIK OPREME .............................................................................................. 58

8.4 ZDRUŽITEV MOŠTVA IN OPREME ...................................................................... 60

9 PLOVNOST REKE SAVE................................................................................... 61

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 63

LITERATURA IN VIRI............................................................................................... 65


Davor Zupančič : Pomen logističnega centra Phoenix za multimodalni transport v vojaški logistiki viii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: CESTNI PROMET ................................................................................................. 10

SLIKA 2: DELEŽ CESTNEGA TOVORNEGA PROMETA PO KOPENSKIH POTEH ....................... 12

SLIKA 3: ADRIA AIRWAYS ............................................................................................... 14

SLIKA 4: LUKA KOPER ..................................................................................................... 15

SLIKA 5: LADJA SLOVENIJA ............................................................................................. 16

SLIKA 6: ALJAŠKI PLINOVOD ............................................................................................ 17

SLIKA 7: REČNI MOST V MAGDEBURGU ........................................................................... 18

SLIKA 8: VRSTE PROG V SLOVENIJI .................................................................................. 20

SLIKA 9: PRIMER NAKLADNICE ZA MULTIMODALNI TRANSPORT ...................................... 27

SLIKA 10: LETALIŠČE CERKLJE OB KRKI IZ ZRAKA .......................................................... 30

SLIKA 11: UMEŠČENOST LOGISTIČNEGA CENTRA PHOENIX V REGIJI ................................ 31

SLIKA 12: KONTEJNERSKI TERMINAL ............................................................................... 39

SLIKA 13: BOKS PALETA .................................................................................................. 43

SLIKA 14: TRANSPORTNA VREČA ..................................................................................... 43

SLIKA 15: VOJAŠKO KONTEJNERSKO NASELJE ................................................................. 46

SLIKA 16: KOTALNI PREKUCNIK ...................................................................................... 47

SLIKA 17: VILIČAR, NALOŽEN NA TOVORNEM VOZILU ..................................................... 48

SLIKA 18: ČRTNA KODA VRSTE EAN-13 .......................................................................... 51

SLIKA 19: PRIMER RFID PASIVNE NALEPKE .................................................................... 52

SLIKA 20: PRIMER TRANSPORTA MOŠTVA IN OPREME ...................................................... 56

SLIKA 21: VOJAŠKA TRANSPORTNA LADJA ...................................................................... 59


Davor Zupančič: Pomen logističnega centra Phoenix za multimodalni transport v vojaški logistiki 1

UVOD

Opredelitev področja in opis problema

Danes je zelo pomembno, da so prave dobrine ob pravem času na pravem kraju, prav

tako je potrebno, da so v pravi količini in ob pravih, praviloma najnižjih možnih in

ekonomsko upravičenih stroških. Vse to je pomembno tudi v vojaški logistiki, kjer

pravočasnost lahko rešuje življenja. Izbira pravega transportnega sredstva ali

kombinacija več različnih vrst transportnih sredstev pomembno vpliva na čas dostave. V

vojski je čas dostave lahko odločilen, ne samo za izvedbo poslanstva vojaške enote,

temveč tudi za ohranjanje življenj vojakov. Zato je izbira transportnih sredstev toliko

pomembnejša. Vojska je v zgodovini pomembno vplivala na razvoj logistike, zato bomo

v diplomski nalogi nekoliko raziskali razvoj logistike, ter vpliv vojske na sam razvoj

logistike, predvsem na področju oskrbovanja in transporta.

Vojaška logistika je zelo obsežno področje, zaradi česar se bomo osredotočili le na eno

vejo vojaške logistike – transport. Živimo v času, ko potrebne dobrine ne pridelujemo

tam, kjer jih potrebujemo, ampak je proizvodnja velikokrat zelo oddaljena od lokacije,

kjer so dobrine potrebne. Pogosto se srečujemo s tem, da so dobrine proizvedene v drugi

državi ali celo na povsem drugi strani planeta, kot se potrebujejo. Da premagamo te

prostorske ovire med krajem proizvodnje in krajem potrošnje oziroma lokacije, kjer

dobrine potrebujemo, je zelo pomembno, da izberemo pravi način transporta oziroma

ustrezno kombinacijo transportnih sredstev. Zaradi vse večjega pomena multimodalnega

transporta v sodobni vojaški logistiki se bomo v tej diplomski nalogi posvetili njegovi

uporabi v vojaški logistiki.

Poiskali bomo nekaj transportnih sredstev, ki bi jih lahko uporabili glede na možnosti

povezave med različnimi transportnimi vrstami v logističnem centru. Prav tako bomo

poiskali sredstva, ki bi bila potrebna za pretovor iz enega transportnega sredstva na

drugo. Proučili bomo, kaj je potrebno za multimodalni transport ter kako se sklepajo

pogodbe multimodalnega transporta.



Namen, cilji in poti za reševanje

Logistični center Phoenix v Posavju, ki je trenutno še v idejni fazi, bi lahko postal zelo

pomemben tako za gospodarske kot tudi za vojaške potrebe, saj bo bil center lociran na

območju letališča in vojašnice Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki. V diplomskem delu

želimo ugotoviti, kako bi se lahko uporabljal logistični center Phoenix v vojaške

namene. Ker je logistični center še vedno le v idejni fazi, je najslabša možnost, da do

izvedbe projekta sploh ne pride, kar bomo mi v diplomski nalogi zanemarili. Glavni cilj

diplomske naloge nam bo ugotoviti, kako in na kakšne načine bi lahko uporabili

logistični center Phoenix za vojaške potrebe. Samo proučevanje bo temeljilo na

dostopnih virih ter strokovnih študijah, opravljenih na temo širitve in razvoja letališča.

Hipoteza diplomskega dela so:

izvedba projekta logističnega centra Phoenix v Cerkljah ob Krki bi pozitivno

vplivala na razvoj transportne infrastrukture v regiji;

logistični center Phoenix bi zagotavljal boljšo pretočnost vojaškega materiala na

razna krizna območja na Bližnjem vzhodu;

z izvedbo projekta bi vojaško letališče Cerklje ob Krki dobilo pomembno vlogo v

vojaški transportni verigi na Bližnji vzhod kakor tudi na Balkan.

Predstavitev okolja

Letališče Cerklje ob Krki, katerega sestavni del je vojašnica Jerneja Molana, je na

idealni lokaciji za opravljanje storitev, povezanih z multimodalnim transportom za

potrebe vojaške logistike. Letališče je v neposredni bližini avtoceste Novo mesto–

Obrežje in železniške povezave Zidani Most–Dobova. Letališče s povezavo na

avtocesto in železniško omrežje ima zelo dobre možnosti razvoja v logistični center,

zato je smotrna preučitev te možnosti.

Predpostavke in omejitve

V diplomski nalogi bo proučevanje temeljilo na dostopnih virih, predvsem na

strokovnih študijah o izvedbi projekta logističnega centra Phoenix. Ker se je projekt

tekom nastajanja večkrat spremenil, bomo uporabili načrte in strokovne študije, ki so se



delale leta 2008. Uporabili bomo strokovne študije, ki so z večkratno spremembo

projekta postale dostopne.

Metode dela

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje metode dela:

zbiranje virov – pred začetkom pisanja diplomskega dela smo zbrali in pregledali

obstoječo literaturo s področja vojaške logistike ter se odločili, katere od dostopnih

virov bomo uporabili pri pisanju dela,

analizo in interpretacijo pisnih virov – večinoma smo uporabljali sekundarne vire

(knjige, članke, raziskovalna poročila ipd.) ter tudi določene primarne vire

(podzakonske akte, dokumente, pravilnike ...),

analizo uradnih statistik – uporabili smo uradne statistike, ki so že objavljene v

različnih virih in se nanašajo na področje pisanja diplomskega dela,

študijo primera – s pomočjo katere smo raziskovali projekt logističnega centra

Phoenix,

opisno metodo – smo uporabili predvsem za razlago ozadja določenih problemov, to

bo prispevalo k lažjemu razumevanju problematike, katero raziskujemo v

diplomskem delu.



1 LOGISTIKA

Beseda 'logistika' ima dva izvora in izvira iz časov starogrškega oziroma rimskega časa.

Prvi izmed izvorov je iz starogrškega izraza 'logistikos', kar pomeni »vešč računanja«.

Drugi izvor besede je iz latinščine, in sicer 'logista', kar označuje bizantinskega ali

rimskega vojaškega uradnika (Šimenc, 2010, str.16).

Beseda 'logistika', kakor jo poznamo danes, se najprej uveljavi kot vojaški termin, in

sicer šele v 17. stoletju, ne glede na to, da je oskrbovanje vojakov prisotno v zgodovini

že od prvih vojaških spopadov. Današnji pomen besede 'logistika' tako izvira iz časa

Ludvika XIV., ki je v vojsko vpeljal t.i. 'generala intendanta' oziroma 'marechal de

logis'. General intendant je bil odgovoren za nastanitev in premike vojakov kot tudi za

upravljanje taborov (Podbregar & Bosotina, 2007, str. 8).

Logistika danes igra pomembno vlogo pri poslovanju podjetja, vendar je sama logistika

v slovenskih podjetjih še vedno zapostavljena in pogosto razdeljena na več različnih

oddelkov. Logistiko običajno podjetja razdelijo na več oddelkov, kot so na primer:

nabava, transport, marketing in drugi, čeprav logistika prestavlja kar zajeten delež cene

posameznega izdelka oziroma storitve. Da bomo bolje vedeli, kaj logistika sploh je, si

poglejmo nekaj definicij o logistiki:

»Logistika je veda in praktična dejavnost, ki se ukvarja s preučevanjem in

reševanjem problemov časovne in prostorske neenakomernosti pretoka stvari (širše

logističnih objektov) od pridobivanja surovin do končnega porabnika gotovih

izdelkov; pri tem je vključeno tudi vračanje embalaže, pomožnih transportnih

sredstev, odpadkov in izmečka v ponovno uporabo, predelavo, trajno deponiranje ali

pa uničenje. Dejavnost logistike je torej celostno in vzajemno upravljanje, vodenje

ter izvajanje storitev zunanjega in notranjega transporta, skladiščenja in pretovornih

manipulacij stvari s procesnega, ne pa le institucionalnega in funkcionalnega vidika

obravnave« (Oblak, 1997, str. 13).

»Podjetniško logistiko opredeljujemo kot proces načrtovanja, izvajanja in nadzora

vseh aktivnosti, ki služijo za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih



proizvodov od dobaviteljev, znotraj podjetja, pa vse do kupcev« (Ogorelc, 2004, str.

255).

»Logistika se ukvarja z načrtno in sistemsko operacionalizacijo poslovanja preko

integracije in celostne obravnave vseh aktivnosti, ki so neposredno udeležene pri

pretoku dobrin in/ali je njihova izvedba s slednjim tudi pogojena, v skladu z

zahtevami in cilji vseh deležnikov tega procesa« (Šimenc, 2010, str. 15).

Logistiko lahko opišemo kot vedo, ki v sodobnem svetu združuje razna področja

poslovanja v eno celoto in s tem poskrbi za celovitost oskrbovanja tako z materialom

kot tudi informacijami, energijo, toploto in tako naprej. Logistika skrbi za premikanje

od samega kraja proizvodnje do kraja potrošnje. Logistika skrbi, da se pri premiku

transportira prava dobrina, v pravem času, v pravi količini in primerni kakovosti ter ob

primernih, ekonomsko upravičenih stroških. Bistvo logistike je popolno obvladovanje

vseh logističnih procesov pri premiku materiala, lahko tudi prenos informacij, energije

in podobno, med dvema točkama.

1.1 Zgodovina logistike

Logistika je v zadnjih letih postala izredno pomembna dejavnost pri razvoju podjetij.

Nikakor ne smemo zanemariti dejstva, da logistika obstaja že mnoga leta ali celo bolje

rečeno mnoga stoletja. Torej z besedo »logistika« opisujemo početja, ki so jih poznali

že pred mnogimi leti oziroma stoletji. Logistika je bila sicer v prejšnjih stoletjih

pomembna predvsem v vojnih razmerah. Odkar obstajajo vojne, lahko govorimo o prvih

zametkih logistike. V vojnih razmerah je logistika igrala pomembno vlogo predvsem

zaradi dejstva, da ima tisti z boljšo oskrbo večjo možnost za zmago. Predstavljajmo si,

da vojaki ostanejo brez hrane ali orožja, medtem ko ima druga stran dobro oskrbo s

hrano in vsemi ostalimi sredstvi. Povsem razumljivo je, da ima prednost stran z dobro

oskrbo, saj vojak brez orožja nima možnosti za zmago.

Po Prebiličevem (2006, str. 85 – 153) mnenju so na razvoj logistike pomembno vplivala

naslednja zgodovinska obdobja:

oskrba starega veka,

oskrba v antiki,



oskrba srednjega veka,

oskrba na začetku novega veka,

obdobje vladavine Napoleona,

industrijska revolucija ter

1. in 2. svetovna vojna.

V starejših obdobjih je logistika zajemala veliko manj dejavnosti, kot jih zajema danes,

zato lahko pojem 'logistika' zamenjamo s pojmom 'oskrba', saj je takrat dejansko šlo

samo za oskrbo vojakov (Prebilič, 2006, str. 85 – 129).

Prva izmed pomembnih prelomnic so bile reforme Aleksandra Velikega, ki se je kot

prvi spopadel s težavami oskrbovanja pred samim pohodom. Reforme Aleksandra

Velikega spadajo v antično obdobje. Aleksander Veliki je osvajal ozemlja, ki so bila

oddaljena največ osem dni od oskrbovalnih postaj. Na pohodih je poskušal ostati v

bližini spremljevalnih ladij ali oskrbovalnih postaj, ki so bile razširjene tudi globlje v

notranjost. Prav tako je predhodno preučeval teren in podnebje, na katerega se podaja

(Keegan, 2005, str. 413 – 414).

Rimski imperij je z nadgradnjo znanja Aleksandra Velikega izboljšal cestno omrežje ter

oskrbo po morju, kar je pomembno pripomoglo k hitrejšim premikom vojske, kakor tudi

oskrbe vojske s potrebnim blagom. Rimski imperij je povečal število oskrbovalnih

postaj in tako ustvaril še zanesljivejši sistem oskrbe (Prebilič, 2006, str. 96 – 100). Ena

izmed pomembnih izboljšav se je zgodila v obdobju vladavine Ludvika XIV., ki je

uvedel profesionalno vojsko in povečal njeno številčnost. Dejanja Ludvika XIV. so

zahtevala preoblikovanje vojaških sistemov in reformo oskrbovalnega sistema

(Podbregar & Bosotina, 2007, str. 6).

Na zatonu srednjega veka in začetku novega veka so na razvoj logistike in vojskovanja

vplivale razne revolucionarne spremembe. Odkrivanje novih celin je poudarilo pomen

ladijskega transporta, ki je pridobival vedno širši spekter uporabe, ne samo za oskrbo in

transport enot. Napoleon Bonaparte in industrijska revolucija sta dve najpomembnejši

prelomnici za logistiko v novem veku. Napoleon, ki je imel milijonsko vojsko (Keegan,

2005, str. 477), je potreboval vnaprej načrtovano oskrbo svoje vojske. Napoleon je imel



dobro organizirano mrežo skladišč, prav tako se v njegovem času prvič pojavijo

specializirana skladišča za orožje in strelivo (Prebilič, 2006, str. 123).

Industrijska revolucija je z raznimi iznajdbami, kakor je na primer parni stroj,

povzročila hitrejši transport po železnici in vodnih poteh, pozneje pa tudi cestni promet.

V industrijski revoluciji se je pričela masovna proizvodnja. Boljši transportni pogoji in

masovna proizvodnja so povzročili vedno hitrejšo odzivnost na nepričakovane dogodke.

V vojski zagotovo velja, da tisti, ki se hitreje odzove na novo nastale razmere, pridobi

določeno prednost pred nasprotnikom.

Obdobje med svetovnima vojnama predstavlja ogromen napredek na področju vojaške

logistike. Hitrejši razvoj logistike se je pričel že nekaj let pred samim začetkom prve

svetovne vojne. Ker so države mobilizirale večje število vojakov, je imelo to za

posledico potrebo po vedno zmogljivejšem transportu. Večja potreba po transportu je

privedla do večjih zahtev po premogu, kot pogonskem sredstvu, in železu, kot surovini

za izdelavo orožja in vlakovnih kompozicij. Problem oskrbe v I. svetovni vojni je bil, da

je oskrba vojakov od mesta, do koder je pripeljal vlak, in do mesta, kjer so bile dobrine

potrebne, bila še vedno odvisna od vprežne živine (Prebilič, 2006, str. 140 – 142).

Logistika v drugi svetovni vojni je odločilno vplivala na njen razplet. Tako obsežne

vojne, tako po število ljudi, kot po površini, na kateri se je odvijala, do tedaj na svetu še

ni bilo. Prav zaradi obširnosti vojne je bila logistika ključnega pomena. V tem času je

bil opazen ogromen tehnološki napredek na področju transporta in bojevanja. Razvoj

transportnih sredstev je omogočil hitrejše premike vojske kot tudi učinkovitejše

oskrbovanje enot.

Danes govorimo o informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ki pomeni nov zagon za

nadaljnji razvoj logistike. Temelji na uporabi sodobnih tehnoloških dosežkov, kot so:

zmogljivi računalniški sistemi in programska oprema, uporaba interneta, mobilnih in

satelitskih komunikacij ter tehnologije za avtomatsko zajemanje podatkov, kot sta črtna

koda in radiofrekvenčna identifikacija blaga (RFID) (Podbregar & Bosotina, 2007, str.

70).



1.2 Vojaška logistika

Nekoč, ko poslovnih potreb še ni bilo, se je logistika razvijala zaradi vojaških potreb in

tako lahko rečemo, da današnja poslovna logistika izvira iz vojaške logistike. Vendar je

poslovna logistika dandanes izredno napredovala, tako da je proces prenosa znanja

danes ravno obraten, in sicer iz poslovne v vojaško logistiko. Vojaška logistika je še

obširnejša tema od splošne oziroma poslovne logistike. Generalštab Slovenske vojske je

v Konceptu preoblikovanja vojaške logistike (2003, str. 20) opredelil, da vojaška

logistika poleg vseh področij, ki jih zajema poslovna logistika, združuje tudi

vzdrževanje materialnih sredstev, zdravstveno oskrbo, vojaško infrastrukturo in

finančno zagotovitev.

NATO je vojaško logistiko definiral kot: »Znanost o načrtovanju in izvedbi premikov in

vzdrževanja sil«. V najširšem smislu zajema tiste vidike vojaških operacij, ki so vezani

na naslednja področja (NATO Office of Information and Press, 2001, str. 171):

oblikovanje in razvoj, nabava, skladiščenje, transport, razdelitev, vzdrževanje,

evakuacija in razporeditev materialnih sredstev,

transport osebja,

nabava, gradnja, vzdrževanje, delovanje in razporeditev objektov,

nabava ali zagotavljanje storitev,

zdravniška in zdravstvena podpora.

Sama logistika je v NATO-vem slovarju definirana kot veda o načrtovanju in

izvrševanju premikov in vzdrževanja sil. Iz te definicije je jasno, da je logistika v

vojaškem pogledu obširnejša tema kot v poslovnem svetu. Vsekakor drži, da je današnja

poslovna logistika veliko razvitejša od vojaške. Z gotovostjo lahko trdimo, da se

vojaška logistika danes uči oziroma uporablja spoznanja od poslovne logistike, ki je v

zadnjih desetletjih izredno napredovala. Vsa spoznanja in izkušnje poslovne logistike je

za uporabo v vojaški logistiki potrebno prilagoditi vojaškim razmeram, ki se precej

razlikujejo od poslovnih razmer.



2 TRANSPORT

Transport je le en del tistega, kar označuje pojem promet. Besedo promet pogosto

uporabljamo v vsakdanjem življenju, na primer: cestni promet, finančni promet,

blagovni promet, podatkovni promet in še bi lahko naštevali. Torej je promet izredno

obširna tema, predvsem odvisna od področja, v katerem to besedo uporabljamo. Pojem

transport opredeljuje, da govorimo o transportu ljudi, blaga ali energije. »Enak

vsebinski pomen besede prevoz oziroma transport ima v tujih jezikih izraz: angl.

Transport, nem. Transport, franc. Transport, ital. Transporto« (Jakomin, Zelenika &

Medeot, 2002, str. 20). V slovenščini uporabljamo besedo transport kot tudi prevoz,

besedi imata enak pomen oziroma sta sinonima. Besedo prevoz so Jakomin et al. (2002,

str. 20) definirali kot specializirano dejavnost, ki s pomočjo prometne suprastrukture in

prometne infrastrukture omogoča izvajanje prometne storitve, s prevažanjem blaga

(tovor, materialne dobrine), ljudi in energije iz enega mesta na drugo. Prevoz

organizirano obvladuje prostorske in časovne razdalje oz. razlike.

Eden izmed načinov delitve transporta je glede na to, kje se transport odvija, na ta način

ločimo:

cestni transport,

železniški transport,

transport po notranjih vodah,

cevovodni transport,

pomorski transport,

letalski transport.

Ločevanje transporta je možno še na več različnih načinov, kot je na primer delitev po

razdalji transporta, delitev na vrsto transportnega sredstva itd.

Na izbiro transportnega sredstva vpliva več dejavnikov, najpogostejši med njimi je

zagotovo cena transporta. Običajno cena transporta na enoto upada s količino in dolžino

transporta. Pomemben dejavnik, ki vpliva na izbiro transportnega sredstva, je tudi

dostopnost, bolj razvejano omrežje kot je, manj vmesnih manipulacij je potrebnih.

Vsaka vmesna manipulacija s tovorom prav tako prispeva k višji ceni transporta.



2.1 Cestni transport

Cestni transport (glej Sliko 1) je najpogostejši način transporta. Cestnega transporta se

večina ljudi udeležuje vsakodnevno. K cestnemu transportu prištevamo vse, kar se

odvija na cesti. To je najstarejši transport, čeprav sta se tako cestna infrastruktura kot

tudi suprastruktura skozi leta bistveno spreminjali – od samih začetkov transporta s

tovornimi živalmi, vse do razvoja tovornega transporta kot ga poznamo danes. »Cestni

prevoz je gospodarska dejavnost premeščanja (prevažanja), prenosa blaga in potnikov z

vsemi vrstami cestnih vozil po vseh cestah oz. poteh, ne glede na to, v kakšen namen se

izvaja« (Jakomin, Zelenika & Medeot, 2002, str. 30).

Slika 1: Cestni promet

Vir: »Delo«, 15 .8. 2012

Cestno omrežje, ki omogoča transport s cestnimi vozili, je najbolj razvejano omrežje,

kar pomeni, da s cestnim transportom najlažje izvedemo transport iz točke A v točko B.

Hkrati je cestni transport tudi ena dražjih opcij za izvedbo transporta. S cestnimi vozili

lahko hkrati prepeljemo le malo tovora, stroški takšnega transporta na enoto

prepeljanega tovora so sorazmerno veliki.



Navkljub stroškom cestni transport še vedno dosega izredno velik delež vsega

transportiranega tovora po kopnem. Tako vodilne države Evropske unije dosegajo

izredno visoke deleže. Po podatkih Eurostata (glej Sliko 2) je Španija dosegla 96,6 %,

Italija 91 %, Velika Britanija 86,7 %, Francija 81 % in Nemčija 67 % vsega

prepeljanega tovora po cestah. Opazimo, da samo Nemčija od vodilnih držav Evropske

unije izkorišča še dobršen delež ostalih kopenskih transportnih možnosti. Slovenija se

na tem seznamu uvršča tudi med tiste države, kjer prednjači cestni transport, saj je delež

cestnega transporta kar 84 % (»Eurostat«, b. d.).


__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Slika 2: Delež cestnega tovornega prometa po kopenskih poteh

Vir: »Eurostat«, b. d.


______________________________________________________________________________________________


2.2 Letalski transport

Letalstvo in z njim letalski transport je bistven napredek začelo dosegati po prvi

svetovni vojni. Pred prvo svetovno vojno je poznanih nekaj bolj ali manj uspešnih

poskusov letenja. Neverjetno hiter razvoj letalstva se je pojavil med in še bolj po koncu

druge svetovne vojne. Razvoj letalstva je bil izredno hiter, pojavljati so se začela vedno

varčnejša letala, ki so povzročala manj hrupa in emisij.

Rosi (2008/2009, str. 137 – 138) deli letalski transport glede na predmet transporta na

potniški in tovorni letalski promet. Potniški letalski transport se naprej deli na redni,

nizkocenovni, čarterski in splošni transport. Pri splošnem transportu so zajeti vsi

neredni letalski transporti.

V zgornji delitvi ni omenjenega vojaškega letalstva, ki je povsem svoja kategorija. Če

povzamemo zgornjo delitev letalstva, lahko letalski transport razdelimo na splošno,

civilno in vojaško letalstvo. Splošno letalstvo zajema vse neredne polete, civilno

letalstvo zajema ves zračni promet, ki ni povezan z vojaškim letalstvom. Vojaško

letalstvo vključuje vse vojaške polete vključno s tistimi, ki so namenjeni podpori.

Letalski transport ima tako kot vse ostale transportne možnosti svoje prednosti in

slabosti. Glavna slabost letalskega transporta je povezana s stroški. Glavni prednosti

letalskega transporta sta zagotovo hitrost in dostopnost, saj so letališča praktično ob

vsakem malo večjem mestu. Splošno znano je tudi, da letalski promet velja za

najvarnejšega, tako za potniški kot za tovorni promet.

Na slovenskem osrednjem letališču, Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, deluje

slovenski nacionalni letalski prevoznik, Adria Airways (glej Sliko 3). Na letališču

Jožeta Pučnika Ljubljana so v letu 2010 opravili 42 569 premikov letal, od tega je bilo

2620 premikov tovornih letal, kar predstavlja 6,1 % vseh premikov. V letu 2010 je bilo

na letališču prepeljanih 1 388 651 potnikov, kar je 3,2 % manj kot v letu 2009.

Prepeljanih je bilo 17 309,7 ton tovora, kar je za slabih 21 % več kot leto prej

(Aerodrom Ljubljana d. d., 2011). Skupen potniški promet na evropskih letališčih se je

v letu 2009 znižal za 5,3 %, v letu 2010 pa pridobil 4,2 %. Število vseh premikov na


______________________________________________________________________________________________


evropskih letališčih se je v letu 2009 znižalo za 7,1 %, v letu 2010 še za dodatnih 0,2 %.

Tovorni promet je v letu 2009 nazadoval za 13,1 %, medtem ko se je v letu 2010, za

razliko od potniškega prometa, okrepil za 18,7 % (Airports council international, 2011).

Slika 3: Adria Airways

Vir: »Aerodrom Ljubljana d. d.«, b. d.

Iz statistike je razvidno, da se po zraku prevažajo predvsem potniki, čeprav tovornega

prometa ne gre zanemarjati, saj predstavlja pomemben del. Glavna prednost letalskega

prometa je hitrost in dostopnost, torej če je pošiljka nujna in je dostava potrebna hitro

kolikor se le da, je letalski transport prava odločitev. Letalski transport je prav tako

uporaben za pošiljke visoke vrednosti, kajti letalski transport je statistično najvarnejši in

ni izpostavljen zunanjim dejavnikom, kot so na primer kraja, prav tako so manjše

možnosti za poškodbe med samim transportom.

2.3 Pomorski transport

Pomorski transport je vrsta transporta, do katere nimajo možnosti vse države. Nekatere

države, ki nimajo možnosti do pomorskega transporta, imajo možnost transporta po

notranjih vodah, ki je še ena izmed možnosti transporta po vodnih površinah. Za razliko

od letalskega transporta, ki je pretežno usmerjen v prevoz potnikov, je pomorski

transport usmerjen pretežno v tovorni transport. Ladje lahko premagujejo velike

razdalje z ogromno tovora, vendar je ta transport veliko počasnejši od ostalih vrst, zato


______________________________________________________________________________________________


ni primeren za pošiljke, ki morajo hitro prispeti na cilj. Pri pomorskem transportu je

običajno, da je iz luke, kjer se ladja raztovori, potrebno organizirati dodaten transport z

ostalimi transportnimi sredstvi. Pri tem ima letalski transport veliko prednost, saj so

letališča razvrščena povsod po kontinentih, tako da je dodaten transport veliko krajši.

Luka Koper (glej Sliko 4) je slovenska luka, ki ima zelo pomembno vlogo pri pretovoru

blaga za srednjo Evropo. Luka Koper ni le slovensko okno v svet, temveč predstavlja

zelo pomemben člen v logistični verigi za sosednjo Avstrijo. Luka Koper namreč

pretovori kar 33 % vsega tovora, namenjenega iz oziroma v Avstrijo. Največ tovora se v

Luki Koper pretovori za Slovenijo, pomemben delež predstavljajo še Madžarska,

Slovaška, Italija, Češka in Nemčija (Luka Koper d. d., 2011).

Slika 4: Luka Koper

Vir: »Luka Koper d. d.«, 2010

Slovenski nacionalni ladijski prevoznik, Splošna plovba (glej Sliko 5), ima v svoji floti

20 ladij. Splošna plovba prevaža izključno samo tovor, 18 ladij je namenjenih prevozu

suhega razsutega tovora, 2 ladji pa so namenjeni za prevoz generalnega tovora.

Slovenski nacionalni ladijski prevoznik opravlja prevoze izključno samo med tujimi

pristanišči. Največ transporta opravijo med obalami Indijskega oceana, Rdečega morja

in Perzijskega zaliva (Statistični urad RS, 2011).


______________________________________________________________________________________________


Slika 5: Ladja Slovenija

Vir: »Splošna plovba d .o .o.«, b. d.

2.4 Cevovodni transport

Cevovodni transport je vrsta transporta, ki je med ljudmi bolj slabo poznan, čeprav tako

v logistiki kot tudi v življenju ljudi predstavlja pomembno zvrst transporta. Za cevovode

je značilno, da po njih transportiramo tekočine in pline, vendar tudi trdne snovi niso

izjema, a se te transportirajo s kapsulami, ki potujejo s pomočjo stisnjenega zraka.

Nekaj vrst cevovodnega transporta je med ljudmi bolj poznanih, kot so na primer

vodovod, naftovod in plinovod. Veliko manj je med ljudmi poznana cevna pošta. Poleg

naštetih vrst transporta po ceveh obstajajo še produktovodi. Za cevovodni transport je

značilno, da se obrestuje na velikih razdaljah in kjer imamo za transport velike količine

tovora. Cevovodni transport je tako kot vsaka vrsta transporta uporaben na določenih

segmentih in zelo pomemben dejavnik v človeških življenjih. Vodovod je eden izmed

zelo pomembnih vrst cevovodnega transporta, ki ga uporabljamo vsakodnevno.

Cevovode delimo v dve skupini, na procesne in transportne cevovode. Procesni

cevovodi se uporabljajo v industriji, v njih se odvijajo določeni tehnološki procesi z

namenom pridobivanja novega proizvoda. Transportni cevovodi so namenjeni

transportu, običajno tekočin, vendar tudi trdne snovi niso izvzete. Cevovodni transport

se za razliko od vseh ostalih transportnih načinov razlikuje po tem, da se pri

cevovodnem transportu tovor premika, medtem ko je cevovod, ki predstavlja


______________________________________________________________________________________________


transportno sredstvo, fiksiran. Pri vseh ostalih transportnih sredstvih se tovor premika

skupaj s transportnim sredstvom (Zelenika & Kamnik Zebec, 2007, str. 199).

Naftovod je namenjen transportu naftnih derivatov, običajno povezuje naftno

nahajališče z rafinerijo. Pogosto se pojavlja povezava naftovod–tanker. Nadaljnja

povezava iz tankerja se lahko nato nadaljuje po naftovodu, železnici ali cesti.

Produktovodi so namenjeni transportu finalnih proizvodov, na primer nafte, do večjega

odjemalca. Plinovodi (glej Sliko 6) so posebna vrsta cevovodov. Plinovod je lahko

produktovod, v primeru ko se po njem transportira plin, ki je nastal pri predelavi nafte

in tako predstavlja finalni proizvod (Zelenika & Kamnik Zebec, 2007, str. 200 – 201).

Slika 6: Aljaški plinovod

Vir: »Space weather«, b. d.

2.5 Transport po notranjih vodah

Transport po notranjih vodah (glej Sliko 7) je vrsta vodnega transporta, ki se izvaja po

vodah znotraj posameznih kontinentov. K transportu po notranjih vodah prištevamo

transport po plovnih rekah, jezerih in kanalih. Reke običajno niso plovne globoko v

notranjost kontinentov, zato je ta vrsta transporta kar omejena in pride v poštev le pri

večjih rekah. Transport po notranjih vodah ima podobne lastnosti kot pomorski

transport, le da je veliko bolj omejen. Transport po notranjih vodah je tako odlično

dopolnilo pomorskemu transportu. V Sloveniji možnosti tovornega transporta po

notranjih vodah nimamo. Na slovenskih rekah in jezerih srečujemo samo turistične

ladjice, ki prevažajo potnike, vendar tudi le-te na zelo kratkih razdaljah. Glede na to, da


______________________________________________________________________________________________


vemo, da je ladijski transport izredno primeren za transport velikih količin tovora hkrati

in da so stroški transporta relativno nizki, je zelo primerna povezava pomorskega

transporta s transportom po notranjih vodah. S povezavo pomorskega transporta in

transporta po notranjih vodah dosežemo to, da tovor pripeljemo globlje v kontinent in s

tem zmanjšamo stroške, ki so potrebni za nadaljnji transport.

Slika 7: Rečni most v Magdeburgu

Vir: »Beautiful places in the world«, 2012

Transport po notranjih vodah je skoraj enak pomorskemu transportu, zato se večina

spoznanj, zakonitosti ter institucij uporablja za namene pomorskega transporta kot tudi

transporta po notranjih vodah. Transport po notranjih vodah je prav tako lahko javni,

zasebni, nacionalni in mednarodni, linijski, svobodni, tovorni ali potniški (Zelenika &

Kamnik Zebec, 2007, str. 195). Torej širina uporabe transporta po notranjih vodah je

prav tako obširna kot pri pomorskem transportu. Vsekakor ne smemo zanemarjati te

vrste transporta, kajti ne glede na njeno omejenost je še vedno zelo uporabna vsaj na

področjih, kjer je to mogoče.

Pri transportu po notranjih vodah je prav tako kot pri pomorskem transportu mogoče

uporabljati širok spekter vrst ladij. Vse vrste ladij niso uporabne pri plovbi po notranjih

vodah, jih je pa moč prilagoditi tudi za tovrstno uporabo. Razlika pri plovbi po morju in


______________________________________________________________________________________________


po rekah oziroma jezerih je v gostoti vode. Zaradi različnih voda se ladje razlikujejo

glede na ladje za plovbo po morju in na ladje za rečno plovbo. Obstaja še ena vrsta ladij,

ki je kombinirana in omogoča tako plovbo po rekah kot tudi plovbo po morju.

2.6 Železniški transport

Železniški transport se je začel razvijati v času industrijske revolucije, ko so iznašli

parni stroj. Parni stroj so iznašli mnogo prej kot prvi avto. Železniški transport

predstavlja prvi mehaniziran način transporta po kopnem. Danes železniški transport

predstavlja zelo pomemben način transporta po kopnem. Železnica pomeni pomembno

povezavo med morskimi in rečnimi pristanišči z notranjostjo celin. Strošek železniškega

transporta se z daljšim transportom zmanjšuje in šele pri daljših transportih se pokaže

prava uporabnost železniškega transporta. V primerjavi železniškega in cestnega

transporta ima pomembno vlogo, na kakšno razdaljo se transport odvija in koliko

prekladanj je potrebnih tekom transporta. Vsaka manipulacija s tovorom povzroča

dodatne stroške. Pri železniškem transportu, ki nima tako razvejanih transportnih poti,

kot ima to cestni transport, so dodatne manipulacije skoraj obvezne.

Železniški transport je izredno pomemben tudi za potniški transport. V naprednejših

državah, kot je na primer Japonska, je železniški potniški transport primerljiv in

konkurenčen tudi letalskemu potniškemu transportu. V Sloveniji, kjer razvoj železnic že

dolga leta ostaja na enaki stopnji, se železniški potniški transport le stežka primerja s

cestnim potniškim prometom. Primerjava relacije Brežice-Ljubljana, ki jo opravimo po

cesti ali z vlakom, nam pokaže dejansko stanje razvitosti slovenskih železnic. Če med

Brežicami in Ljubljano potujemo z avtom, za razdaljo 109 km potrebujemo pri

predpisanih hitrostih približno 1 uro. Pri potovanju z vlakom iz Brežic v Ljubljano, kjer

je dolžina železniške proge 107 km, potrebujemo kar 1 uro in 50 minut. Na omenjeni

relaciji, kjer je možna izbira med avtocesto in železnico, je zagotovo hitrejša rešitev

prevoz z avtomobilom.

Železniške proge delimo glede na gospodarski pomen, obseg prometa in povezovalno

vlogo železniškega prometa. Povezovalno vlogo železniškega prometa delimo na

regionalne in glavne proge. Železniške proge se delijo tudi glede na število tirov (glej


______________________________________________________________________________________________


Sliko 8), tako imamo v Sloveniji enotirne in dvotirne železniške proge. Po enotirnih

železniških progah na enem tiru poteka promet v obeh smereh, medtem ko je pri

dvotirnih progah vsak tir rezerviran za promet samo v eni smeri in posledično lahko

vlaki vozijo neovirano v eni ali drugi smeri (Slovenske železnice, b. d.).

Slika 8: Vrste prog v Sloveniji

Vir: »Slovenske železnice«, b. d.

V Sloveniji imamo 1.228,10 km železniških prog, od tega je 330,4 km dvotirnih in

897,7 km enotirnih prog. Od 1.228,10 km železniških prog je 502,8 km elektrificiranih

prog. Izključno tovornemu prometu je namenjenih 106,1 km, potniškemu prometu 2,2

km, preostalih 1.119,8 km je namenjenih kombinirani uporabi (Slovenske železnice, b.

d.).

Dvotirna železniška proga in hkrati najpomembnejša povezava v Sloveniji poteka na

relaciji Sežana-Divača-Ljubljana-Zidani Most, v Zidanem Mostu se proga razdeli v

smeri Avstrije in Madžarske, Zidani Most-Celje-Maribor, in druga v smeri Hrvaške,

Zidani Most-Dobova. Zelo pomembna železniška proga, vendar še vedno enotirna,

poteka v smeri iz Divače do Kopra. Proga Divača-Koper predstavlja izredno pomembno


______________________________________________________________________________________________


povezavo z edinim slovenskim pristaniščem, Luko Koper. Proga Divača-Koper

predstavlja ozko grlo v povezavi Luke Koper s srednjo Evropo.

Železniški transport je od vseh transportnih načinov okolju najbolj prijazen. V Sloveniji

so proge, ki so najbolj prometne, elektrificirane. Električni pogon je najbolj prijazen

okolju, saj povzroča samo posredne vplive na okolje in to v malih količinah.

2.7 Delitev transporta glede na uporabljeno vrsto tehnologije

Zelo pomembna razdelitev transporta je tudi delitev glede na uporabljeno vrsto

tehnologije. Gajšek (2008/2009, str. 2) ga deli na:

konvencionalni ali unimodalni transport,

kombinirani transport,

integralni transport,

intermodalni transport in

multimodalni transport.

Konvencionalni ali unimodalni transport je transport, ki uporabi samo eno vrsto

uporabljene tehnologije. Za takšen transport je značilno, da je nelomljen. Intermodalni

transport je sodobnejša oblika kombiniranega transporta. Teh dveh oblik transporta

nikakor ne moremo enačiti, saj gre pri kombiniranem transportu za zaporedno uporabo

dveh ali več različnih transportnih sredstev. Pri intermodalnem transportu ni nujno, da

se uporabita dve različni tehnologiji. Pri intermodalnem transportu je pomembno to, da

se transport izvede čim hitreje in s čim manj vmesnimi prekladanji tovora. Zaradi

prekladanja tovora se čas transporta poveča. Pri intermodalnem transportu je med

tovorom in transportnim sredstvom vmesni člen, ki je lahko standardna ali nestandardna

paleta, kontejner, transportna vreča, itd. Intermodalni transport uporablja tudi oprtni

sistem. Primerov oprtnega sistema je ogromno. Izmed najpogostejših primerov oprtnega

sistema je zagotovo nalaganje tovornjaka na vlak ali ladjo. Eden redkejših primerov

oprtnega sistema je nalaganje vagona na posebno cestno vozilo. Intermodalni transport

zahteva sodobno nakladalno tehniko (Gajšek, 2007/2008, str. 3 – 5).


______________________________________________________________________________________________


Konvencionalni transport lahko razumemo kot najpreprostejšo obliko transporta, brez

zahtevnih vmesnih manipulacij s tovorom. Primer konvencionalnega tovora je transport

izveden iz točke A v točko B, brez prekladanja in s samo enim transportnim sredstvom.

Vedno večje zahteve po hitri dostavi so povzročile in še vedno povzročajo razvoj

transportnih tehnologij. Tako je kombinirani transport naslednja stopnja razvoja

transporta, ki uporablja dve ali več zaporednih transportnih sredstev. Pri intermodalnem

transportu pa je bistveno, da se transport izvede kar se da hitro, ne glede na število

uporabljenih transportnih sredstev. Za doseganje hitrosti transporta je pri intermodalnem

transportu pomembno, da je med transportnim sredstvom in tovorom nek vmesni člen,

ki ustvari večjo tovorno enoto in omogoča lažje in s tem hitrejše manipuliranje s

tovorom.

»Integriranje transportne storitve pomeni oblikovanje kompletne storitve od vrat do

vrat« (Gajšek, 2007/2008, str. 3). Bistvo integralnega transporta je oblikovanje verige

»od vrat do vrat«. Integralni transportni sistemi združujejo tri načine transporta (Scribd,

2009, str. 19):

integralni transport,

multimodalni transport in

kombinirani transport.

Osnovni namen integralnega transporta je oblikovanje čim varnejše, hitrejše in

ekonomsko ugodne transportne verige. Pri integralnem transportu se tovor ne naklada

neposredno na transportno sredstvo. Med transportnim sredstvom in tovorom je pri

integralnem transportu vedno nek vmesni člen. Vmesni členi pri integralnem transportu

je lahko paleta, kontejner, transportna vreča, itd. Z raznimi vmesnimi členi med

tovorom in transportnim sredstvom zagotovimo hitrejše manipulacije s tovorom, prav

tako se zmanjša tudi možnost poškodb tovora med transportom (Herynek & Pivec,

2010, str. 138).

Pri vmesnih manipulativno-transportnih enotah je pomembno, da enote ustrezajo

določenim standardom. Če se ne upoštevajo svetovno določeni standardi, se lahko kaj

hitro zgodi, da je na primer kontejner prevelik za nadaljnji transport s tovornjakom ali

kaj podobnega. Prav zaradi standardov, ki se pojavljajo pri velikosti palet, nosilnosti


______________________________________________________________________________________________


transportnih vreč, itd., je pomembno sodelovanje vseh členov v transportni verigi. Le z

dobrim sodelovanjem in povezovanjem lahko zagotovimo učinkovit transport »od vrat

do vrat«.

Transport, pri katerem se tovor transportira z najmanj dvema različnima transportnima

sredstvoma, imenujemo kombinirani transport. Pri tem transportu se uporabljajo

različne kombinacije transportnih sredstev, kot so na primer ladja-vlak, vlak-tovornjak,

letalo-vlak, itd. Pri kombiniranem transportu so nujne vmesne manipulacije s tovorom,

prekladanje iz enega transportnega sredstva na drugo transportno sredstvo. Tovor je

običajno natovorjen na palete ali v kontejnerje, torej je v enotah, s katerimi je dokaj

preprosto manipulirati. Kombinirani transport je lahko tako nacionalni kot tudi

mednarodni. Kombinirani transport ni omejen s številom sklenjenih pogodb o

transportu, običajno se jih sklene toliko, kolikor transportnih vej je sodelovalo pri

transportu.

Razvoj transportnih tehnologij strmi k temu, da se transport opravi kar se da hitro in kar

se da poceni. Konvencionalni transport je transport »od vrat do vrat« z enim

transportnim sredstvom, brez kakršnihkoli vmesnih manipulacij. Intermodalni transport

strmi h kar se da hitri izvedbi transporta, s čim manj vmesnimi manipulacijami.

Integralni transport je transport večjih oblikovanih tovorkov, s katerimi se lahko hitro in

preprosto manipulira. Kombinirani transport je lomljen transport, ki se opravlja z vsaj

dvema transportnima sredstvoma, med katerima je potrebna vmesna manipulacija.

Multimodalni transport je mednarodni ali nacionalni transport z najmanj dvema

transportnima sredstvoma, pri tem transportu organizator transporta odgovarja za

izvedbo transporta.

3 MULTIMODALNI TRANSPORT

»Multimodalni transport je gospodarska dejavnost prevoza, transportiranja, premeščanja

predmetov prevoza z enega mesta preko drugih mest do tretjega mesta z najmanj dvema

različnima prevoznima sredstvoma, na podlagi ene pogodbe o poslu multimodalnega

transporta. Ves omenjeni proces opravlja ali organizira samo eden operator


______________________________________________________________________________________________


multimodalnega transporta. Takšen transport je lahko nacionalen ali mednaroden«

(Zelenika & Kamnik Zebec, 2007, str. 249).

Multimodalni transport je vrsta integralnega transporta, ki se lahko izvaja med dvema

različnima državama ali v eni državi in z vsaj dvema različnima transportnima

sredstvoma. Za organizacijo multimodalnega transporta se sklepa en dokument, ki

spremlja tovor od nakladanja pri prodajalcu do razkladanja pri kupcu tovora. Za

organizacijo tovora in njegovo izvedbo je odgovoren organizator multimodalnega

transporta.

3.1 Pravna ureditev mednarodnega multimodalnega transporta

Bistvo multimodalnega transporta je tako kot pri intermodalnem transportu organizacija

transporta blaga »od vrat do vrat«. Bistvena razlika multimodalnega transporta, ki spada

v širšo skupino intermodalnih transportov, je ta, da organizator multimodalnega

transporta odgovarja za celoten transport. Pri ostalih intermodalnih in kombiniranih

transportih vsak prevoznik odgovarja za svoj del transporta. Multimodalni transport

prav zaradi te razlike pri odgovornosti predstavlja napredek na pravnem področju

organizacije transportov.

Ker je multimodalni transport mednarodni transport in ker se izvaja na podlagi ene

pogodbe, je nujno potrebno, da je le-ta ureditev mednarodno določena. Za omogočanje

mednarodnega multimodalnega transporta je Organizacija združenih narodov 24. maja

1980 določila standarde in pravila za mednarodni multimodalni transport. V konvenciji

je določeno, da se mednarodni multimodalni transport odvija z najmanj dvema vrstama

transporta na podlagi pogodbe o multimodalnem transportu iz ene v drugo državo.

Konvencija Združenih narodov o multimodalnem transportu še ni veljavna. Za

uveljavitev konvencije mora le-ta biti brezpogojno ratificirana s strani najmanj 30-ih

držav. Organizator mednarodnega multimodalnega transporta sklene eno pogodbo in en

dokument o mednarodnem multimodalnem transportu. Organizator je določen kot

oseba, ki prevzema odgovornost za izvršitev pogodbe o transportu. Organizator je lahko

oseba, ki sam skrbi za izvedbo pogodbe ali imenovan od tretje osebe, da izpelje

pogodbo v njenem imenu (Organizacija združenih narodov, b. d.).


______________________________________________________________________________________________


Pri mednarodnem multimodalnem transportu se sklepa zgolj ena pogodba in en

dokument o transportu, kar ima za pozitivno posledico izjemno poenostavitev

postopkov. Ker pri prehodu tovora iz enega transportnega sredstva na drugo ni potrebno

vedno znova sklepati novih pogodb in pridobivati novih dokumentov o transportu, se

dejanski čas dostave znatno skrajša. Ker je pri multimodalnem transportu samo en

organizator, se ostali sodelujoči pri transportu ne rabijo ukvarjati z nepotrebno

birokracijo, kajti to vse opravi organizator multimodalnega transporta. Sodelujoči pri

transportu tako ne rabijo poznati uradnih postopkov, ker vse to ureja organizator.

Sodelujoči pri procesu transporta so tako odgovorni samo za dejansko izvedbo.

Sklenitev konvencije Združenih narodov o multimodalnem transportu bi povzročila

dodatne prihranke časa pri transportu tovora. Ker v poslovnem svetu velja, da je čas

denar, bi s temi časovnimi prihranki povzročila tudi denarne prihranke. Hitrejša dostava

pomeni to, da lahko tovarne zmanjšajo varnostne zaloge potrebnih materialov in s tem

še dodatno privarčujejo.

3.2 Prevozne listine v multimodalnem transportu

Vsaka država uporablja lastne postopke in dokumente. Spreminjanje in pridobivanje

potrebne dokumentacije povzroča čakalne vrste. Če želimo hiter transport, je zelo

pomembno, da pri transportu uporabljamo enotne listine in se s tem izognemo čakanju

pred upravnimi okenci. Listine morajo biti v ta namen mednarodno določene in

priznane. Tako se izognemo nepotrebnim čakalnim vrstam. V ta namen se razne

organizacije po svetu ukvarjajo s poenotenjem postopkov na področju multimodalnega

transporta. Mednarodne organizacije, ki določajo standarde prevoznih listin, morajo

zaradi nenehnih sprememb v poslovnem svetu in tehnološkega napredka spreminjati

sestavo prevoznih listin.

Ker konvencije Združenih narodov o multimodalnem transportu še ni ratificiralo dovolj

držav za njeno uveljavitev, se sedaj multimodalni transport odvija na podlagi različnih


______________________________________________________________________________________________


mednarodnih listin. Organizacije, kot so UNCTAD1, ICC

2 in FIATA

3 vlagajo ogromno

sredstev v razvoj mednarodnih listin. Listine se zaradi tehnoloških sprememb

neprestano spreminjajo. Najpomembnejše listine v multimodalnem transportu so:

FBL – FIATA – nakladnica za multimodalni transport (glej Sliko 9),

FWB – FIATA – tovorni list za multimodalni transport,

MULTIDOC – nakladnica za multimodalni transport,

MULTIWAYBILL – ladijski tovorni list za multimodalni transport,

COMBICONBILL – nakladnica za kombinirani transport,

COMBICONWAYBILL – ladijski tovorni list za kombinirani transport (Zelenika &

Kamnik Zebec, 2007, str. 256 – 257).

Najpomembnejša dokumenta v multimodalnem transportu sta nakladnica za

multimodalni transport in tovorni list za multimodalni transport. Oba dokumenta je

izdalo združenje FIATA. Nakladnica za multimodalni transport in tovorni list za

multimodalni transport sta mednarodno določena in uporabna. Oba dokumenta sta

prilagojena glede na nove tehnološke zahteve. Prav tako sta oba dokumenta bila

potrjena s strani organizacij UNCTAD in ICC.

Nakladnica za multimodalni transport (angl. FIATA multimodal transport bill of lading

oziroma krajše FBL – FIATA) je mednarodno priznan dokument za izvedbo

multimodalnega transporta. Najnovejšo različico dokumenta je združenje FIATA izdalo

leta 1992. Na hrbtni strani dokumenta so tiskana najpomembnejša vprašanja špediterjev,

ta vprašanja izhajajo iz standardnih pogojev FIATA – nakladnice za multimodalni

transport. V pogojih so jasno določena pravila glede:

uporabe standardnih pogojev, ki se uporabljajo enako pri prevozih z več

transportnimi nosilci kot tudi pri transportu z eno vrsto transporta,

izdaje FIATA – nakladnice multimodalnega prevoza, s katero špediter prevzame

obveznost za izvršitev celotnega transporta,

1 UNCTAD – »United Nations Conference on Trade Development«, v slovenščini »Konferenca

Združenih narodov za trgovino in razvoj«.

2 ICC – »International Chamber of Commerce«, v slovenščini »Mednarodna trgovinska zbornica«.

3 FIATA – »Federation International des Associations des Transitaires et Associations«, v slovenščini

»Mednarodna zveza špediterskih združenj«.


______________________________________________________________________________________________


prenosljivosti in pravice do blaga, ki daje imetniku nakladnice, pravico do blaga,

prevoza nevarnih snovi in povračila škode, ki obvezuje uporabnika prevoza, da

špediterja predhodno obvesti o nevarnih snoveh v tovoru,

opisa in pregleda blaga, ki ga je pakiral uporabnik prevoza, kjer pošiljatelj prevzame

odgovornost za pravilnost podatkov navedenih na nakladnici,

odgovornosti špediterja kot operatorja multimodalnega prevoza, s čimer špediter

odgovarja za blago od prevzema pa vse do izročitve,

omejevanja špediterjeve odgovornosti, kot operatorja multimodalnega transporta,

odgovornosti uslužbencev in drugih oseb,

načina in prevozne poti, izročitve blaga, voznine in stroškov, zastavne pravice, itd.

(Zelenika & Kamnik Zebec, 2007, str. 257 – 261).

Slika 9: Primer nakladnice za multimodalni transport

Vir: »Prometna zona«, b. d.

FWB – FIATA (angl. FWB non-negotiable FIATA multimodal transport waybill)

oziroma FIATA – tovorni list za multimodalni transport je izdala organizacija FIATA.

To je netržni tovorni dokument. Če primerjamo pogoje na hrbtnih straneh nakladnice

multimodalnega transporta in tovornega lista multimodalnega transporta, ugotovimo, da

se bistveno ne razlikujejo. Oboji pogoji določajo mednarodnega špediterja kot


______________________________________________________________________________________________


operatorja mednarodnega transporta, ki organizira celoten logistični proces in skrbi za

kvalitetno izpeljavo le-tega. Bistvena razlika je, da je nakladnica za multimodalni

transport vrednostni papir, medtem ko tovorni list to ni.

Najpomembnejša izdana dokumenta s strani organizacije FIATA, nakladnica in tovorni

list za multimodalni transport, nista edina dokumenta te organizacije, ki se v praksi tudi

uporabljata. Ta organizacija je izdala še več tovrstnih dokumentov, ki so mednarodno

priznani in uporabni. Organizacija je izdala tudi špeditersko potrdilo o prejemu blaga,

potrdilo o transportu, potrdilo o skladiščenju, potrdilo pošiljatelja o prevozu nevarnega

blaga, transportna navodila in tako naprej (Prometna zona, b. d.).

4 LOGISTIČNI CENTER PHOENIX

Resolucija o nacionalnih projektih za obdobje 2007 – 2023 predvideva izgradnjo

logističnega centra Phoenix v Posavju. Resolucija predvideva posodobitev letališča

Cerklje ob Krki z izgradnjo civilnega dela letališča in razvoj poslovnih, industrijskih ter

logističnih območij v neposredni bližini letališča. Razvoj logističnega centra bo v regijo

prinesel okoli 2000 novih delovnih mest. V namen izvedbe in boljše integracije v okolje

v Krškem že deluje Fakulteta za logistiko in Fakulteta za energetiko, v načrtu je še

Fakulteta za turizem v Brežicah (Služba vlade Republike Slovenije za razvoj, 2006, str.

27 – 28).

Logistični center Phoenix bo lociran na območju letališča Cerklje ob Krki, ki leži v X.

evropskem koridorju in zaradi umestitve logističnih območij v neposredni bližini

letališča bodo vse storitve na voljo tako vojski kot tudi za civilne namene. Logistični

center Phoenix bo približal vojaško službo civilnemu prebivalstvu. Letališče Cerklje ob

Krki je idealno za tovrsten razvoj zaradi vedno večjih potreb po poslovnih conah. Samo

v Spodnjeposavski regiji se razvija več poslovnih con (Brezina, Krmelj, Vrbina). Za

poslovne cone je nujno potrebno, da lahko dobro poslujejo, da imajo dobro povezavo v

svet. Logistični center Phoenix bo tovrstnim poslovnim conam zagotavljal prav to.


______________________________________________________________________________________________


4.1 Letališče Cerklje ob Krki

Letališče Cerklje ob Krki se nahaja v Spodnjeposavski regiji v občini Brežice, od mesta

je oddaljeno vsega 5 km, še en kilometer več je od letališča oddaljeno Krško. Takšna

oddaljenost od mest pomeni hkrati bližino in oddaljenost. Je primerno oddaljeno od

mest, tako da ne moti prebivalcev mesta in še vedno zadostno blizu za dostopnost do

poslovnih subjektov. Letališče ima status mednarodnega letališča in je namenjeno

predvsem vojaškemu prometu, vendar na njem v omejenem obsegu poteka tudi civilni

promet. Letališče leži v bližini državne meje s Hrvaško in hkrati zelo blizu glavnemu

mestu Hrvaške, Zagrebu. Logistični center Phoenix, ki bo lociran na območju letališča

Cerklje ob Krki, bo s svetom povezan preko cestnih, železniških in zračnih poti.

Logistični center bo zaradi svoje lege in povezljivosti izredno pomemben ne samo za

Slovenijo, ampak tudi za Hrvaško. Pomembnost za Hrvaško bo še večja po širitvi

Schengenskega območja.

Letališče je bilo ustanovljeno leta 1938 kot vojaško letališče kraljeve vojske. Med drugo

svetovno vojno je letališče uporabljalo nemško letalstvo. Po koncu vojne je letališče

prevzela in obnovila Jugoslovanska ljudska armada. Od razpada Jugoslavije letališče

uporablja Slovenska vojska. Letališče služi kot baza Brigade zračne obrambe in

letalstva Republike Slovenije. Zaradi dotrajanosti objektov kot tudi same vzletno-

pristajalne steze je letališče potrebno nujne prenove, ki je že v teku. Na letališču so že

zgrajeni trije novi hangarji ter nov kontrolni stolp. Trenutno je v izvedbi podaljšanje

vzletno-pristajalne steze. Steza bo podaljšana iz trenutnih 2420 metrov na 3000 metrov,

širina steze bo ostala 45 metrov. Ob asfaltirani vzletno-pristajalni stezi je tudi travnata

vzletno-pristajalna steza. Na letališču bodo obnovljeni ali novozgrajeni objekti, ki so

ključni za delovanje letališča. Na samem letališču in v okolici bo obnovljena tudi

prometna, energetska, telekomunikacijska in komunalna infrastruktura (Ministrstvo za

obrambo RS, b. d.).

Letališče s prenovo počasi dobiva svojo pravo obliko. Z izgradnjo in predajo novega

kontrolnega stolpa v uporabo je letališče pridobilo možnost uporabe tudi za civilne

namene. Z novo dolžino vzletno-pristajalne steze bodo na letališču lahko pristajala tudi

največja letala. Ko se bo logistični center razvil na predvideno raven, bo za državo


______________________________________________________________________________________________


zagotovo predstavljal 'okno v svet'. Prav zagotovo bo razvoj letališča pripomogel k

boljšemu razvoju Spodnjeposavske regije. Vendar letališče zraven svojih pozitivnih

lastnosti prinaša tudi negativne posledice. Letališča predstavljajo precejšno obremenitev

za okolje. Letala povzročajo ogromne izpuste toplogrednih plinov in imajo negativni

vpliv na okoliško rastlinje in živali. Še večji negativni vpliv se opazi pri okoliških

prebivalcih. Letališča prinašajo s sabo ogromno hrupa in s tem otežene razmere za

življenje. Zaradi same širitve letališča in večje podrejenosti negativnih vplivov letališča,

bo potrebno preseliti del bližnjega zaselka Zasap.

Dobra povezljivost logističnega centra je ključnega pomena za uspeh le-tega. Letališče

leži v neposredni bližini avtocestnega odseka Novo mesto–Obrežje (glej Sliko 10). Na

sliki je lepo vidno, kako blizu leži letališče avtocesti. Prav tako je lepo vidna reka Sava,

po kateri bi bilo možno izpeljati v prihodnosti tudi rečni transport. Nedaleč stran od reke

Save, v smeri severa, poteka dvosmerna železniška proga Zidani Most – Dobova. S

povezavo letališča z železniško progo se bo logistični center Phoenix približal celotni

Evropi in preostalemu svetu.

Slika 10: Letališče Cerklje ob Krki iz zraka

Vir: »Ministrstvo za obrambo RS«, b. d.


______________________________________________________________________________________________


4.2 Umestitev logističnega centra Phoenix v okolje

Ljudje se običajno težko prilagajajo na novo nastale razmere in umestitve novih

objektov v okolje, še posebej če gre za objekte takšnih razsežnosti, kot je letališče.

Letališča bistveno spreminjajo način življenja ljudi v okolici. Vendar ima letališče

Cerklje ob Krki to prednost, da je v tem okolju umeščeno že vse od leta 1938. Letališče

med ljudmi ne povzroča pretirane nejevolje, čeprav zagotovo bistveno vpliva na

kvaliteto njihovega življenja. Izvedba širitve letališča Cerklje ob Krki je zato lažje

sprejemljiva med ljudmi kot umestitev novega letališča na drugi lokaciji. Ker je letališče

bilo do nedavnega namenjeno zgolj za vojaške namene, bi sprememba namembnosti še

za v civilne in gospodarske namene pomenila veliko boljšo izkoriščenost letališča.

Letališče Cerklje ob Krki se nahaja v Spodnjeposavski regiji v občini Brežice.

Spodnjeposavska regija zajema občine Brežice, Krško, Sevnica in Kostanjevica na Krki.

V bližini logističnega centra Phoenix se nahaja oziroma se bo v prihodnosti nahajalo

šest poslovnih con (glej Sliko 11). Večje število poslovnih in industrijskih con je v malo

bolj oddaljenih mestih, kot sta Novo mesto in Celje. Na drugi strani državne meje, na

Hrvaškem, je najbližje mesto Samobor, takoj za tem pa glavno mesto Hrvaške, Zagreb.

Novemu mestu in Celju je najbližje letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani. Z izgradnjo

logističnega centra Phoenix, bi postalo Celju in Novemu mestu najbližje letališče

Cerklje ob Krki.

Slika 11: Umeščenost logističnega centra Phoenix v regiji

Vir: »Regional development agency Posavje«, b. d.


______________________________________________________________________________________________


Čeprav v svetu vlada svetovna gospodarska kriza, se vsakodnevno ustanovi veliko

novih podjetij. Hitro spreminjajočim razmeram na trgu se morajo podjetja hitro in

primerno odzivati. Logistični center Phoenix bo slovenskim gospodarskim subjektom,

ki delujejo na območju bivše Jugoslavije, omogočil zelo dobro povezanost s preostalim

svetom. V gospodarstvu se logistiki pripisuje vedno večji pomen za uspešno poslovanje

podjetij. Prav z namenom zagotavljanja ustreznega kadra za logistični center Phoenix je

bila v Krškem ustanovljena Fakulteta za logistiko.

Ko bo na letališču Cerklje ob Krki zgrajen tudi civilni del letališča, bo Spodnjeposavska

regija postala še bolj dostopna za turiste. Občina Brežice je že sedaj ena najbolj

turističnih občin v Sloveniji. Največja zasluga za turistično obiskanost občine pripada

Termam Čatež, ki so slovensko največje zdravilišče. Z dograditvijo civilnega dela

letališča bo turistična ponudba postala še bolj dostopna turistom, ki so od Slovenije

preveč oddaljeni, da bi pripotovali z lastnim prevoznim sredstvom. Seveda zdraviliška

dejavnost ni edina, ki jo ponuja Spodnjeposavska regija. Na tem območju najdemo

kmečki turizem, turizem v zidanicah, planinske poti, kolesarske poti, splavarjenje in še

bi lahko naštevali. Turistična ponudba je na tem območju resnično pestra.

5 UPORABA LOGISTIČNEGA CENTRA PHOENIX ZA

POTREBE SLOVENSKE VOJSKE

Vojska kot organizacija, ki skrbi za mir po svetu, in kot organizacija, ki pomaga ljudem

po svetu v kriznih situacijah, potrebuje dobro razvejano logistično omrežje. Dobro

logistično omrežje vojski zagotavlja hitro dostopnost do potrebnih dobrin. Vendar

vojska kot organizacija, ki deluje po celem svetu, ne potrebuje vseh razpoložljivih

logističnih centrov simultano. Da logistični centri ne bi bili neizkoriščeni, je smotrno, da

se njihove razpoložljive kapacitete izkoriščajo tudi v civilne namene. Dobra praksa

tovrstnega logističnega centra, ki bo služil tako v civilne kot tudi vojaške namene, bo

logistični center Phoenix.


______________________________________________________________________________________________


5.1 Tehnično tehnološke značilnosti logističnih centrov

Logistični centri postajajo najpomembnejši člen v logistični verigi. V logističnih centrih

se zbirajo vse vrste blaga, s katerimi se pozneje oblikujejo pošiljke. Prav tako se tam

izvajajo vse logistične storitve, ki vključujejo nadzor, načrtovanje in premeščanje blaga.

Funkcije logističnih centrov (Rosi et al., 2008, str. 23):

oskrbovalno-pospeševalna funkcija,

časovna funkcija,

proizvodna funkcija,

funkcija fizične distribucije.

Logistični centri imajo pomembno vlogo pri oskrbovanju vojaških enot na območjih

vojaškega delovanja. Z logističnimi centri zagotavljamo boljšo in hitrejšo oskrbo

vojaških enot (oskrbovalno-pospeševalna funkcija). Zelo pomembna vloga logističnih

centrov je pri premagovanju razlik v proizvodnji in potrošnji (časovna funkcija).

Lastnost logističnih centrov je dobra prometna povezanost in zaradi tega se sama

proizvodnja vedno pogosteje seli v sama logistična središča (proizvodna funkcija).

Dostava iz logističnega centra, namesto od mesta proizvodnje do mesta potrošnje,

zmanjšuje razdalje do mesta potrošnje in omogoča hitrejšo dostavo (funkcija fizične

distribucije).

Za hitre in učinkovite storitve premeščanja blaga mora biti logistični center primerno

opremljen. Kako je logistični center opremljen, je odvisno od lastnosti blaga, ki bo

prihajalo v logistični center. Vsako blago ima svoje zahteve in logistični center mora

biti temu primerno opremljen. Prav tako je opremljenost odvisna od transportnih

tehnologij, ki bodo dostopale do logističnega centra.

5.2 Skladišča

Obvezna infrastruktura logističnih centrov so skladišča, kjer se izdelki kopičijo in

omogočajo zadovoljevanje povpraševanja tudi v času zmanjšanja proizvodnje oziroma


______________________________________________________________________________________________


povečanja povpraševanja. Skladišča predstavljajo nekakšno varnostno zalogo, ki

premaguje razlike med povpraševanjem in proizvodnjo. Obstaja več vrst skladišč in

vsak logistični center je opremljen s takimi vrstami skladišč, s kakršnim blagom ima

opravka.

Skladišče mora zagotavljati specifične pogoje za posamezno blago. Izjemnega pomena

je, da so v skladišču čim krajše transportne poti ter da je čim manj premeščanj

posameznega blaga. Pomembno je, da notranji transport v skladišču poteka tekoče, brez

kakršnih koli zastojev. Vso blago v skladišču mora biti ustrezno označeno in hitro

dosegljivo. V skladišču se mora zagotoviti, da se prispela pošiljka skladišči v takšni

enoti, v kakršni je bila dostavljena.

5.2.1 Vrste skladišč

Danes transportiramo vse mogoče vrste blaga, vsako blago pa ima svoje zahteve za

skladiščenje. Skladišča zato delimo (Herynek & Pivec, 2010, str. 98 – 99):

po naravi skladiščenega blaga (skladišča za proizvode hitro pokvarljivega blaga in

skladišča blaga, ki ni hitro pokvarljivo),

glede na gospodarsko dejavnost (kmetijska, industrijska, splošna, prometna in

distribucijska skladišča),

po lastniku skladiščenega blaga (javna in zasebna ali lastna skladišča),

po obliki skladiščenega tovora (skladišča za razsuti tovor in skladišča za pakirani

tovor) ,

glede na način skladiščenja (nadstropna, visoka, prizemeljska in manipulativna

skladišča),

glede na lokacijo v okviru prometne mreže (skladišča v železniškem, cestnem,

vodnem ali zračnem prometu),

po tehnično-eksploatacijskih značilnostih (odprta, pokrita, specialna in zaprta

skladišča).

Skladiščenje proizvodov, ki so hitro pokvarljivi, zahteva vzdrževanje točno določenih

pogojev v skladišču. Pri skladiščih za hitro pokvarljivo blago je tako pomembno, da so

tovrstna skladišča opremljena z napravami za uravnavanje temperature in vlage. Lastna


______________________________________________________________________________________________


skladišča so skladišča, ki jih ima v lasti posamezno podjetje. V lastnih skladiščih

podjetje hrani zadostno količino proizvodov za nemoten delovni proces, kakor tudi

zalogo gotovih izdelkov za zadoščanje povečanega povpraševanja na trgu. Lastna

skladišča nase vežejo visok kapital. Vse pogostejše je delovanje podjetij z minimalnimi

zalogami ali tako imenovana dostava ob pravem času (ang. »JUST IN TIME«).

Prednost lastnih skladišč je, da jih lahko podjetje po potrebi uporablja za raznovrstne

namene. Javna skladišča ali najemna skladišča so skladišča, v katerih podjetja najemajo

prostor in javno skladišče manipulira z blagom. Javno skladišče običajno zaračunava

ceno glede na skladiščene enote.

Ločevanje skladišč po tehnično-eksploatacijskih značilnostih deli skladišča na odprta,

zaprta, pokrita in specialna skladišča (Herynek & Pivec, 2010, str. 98 – 99). Pokrita

skladišča so za razliko od odkritih skladišč namenjena blagu, ki je občutljivo na zunanje

vplive. Blago, za katerega so potrebni posebni pogoji skladiščenja, se skladišči v

specialnih skladiščih. Primer specialnega skladišča so skladišča hitro pokvarljivega

blaga, ki morajo biti opremljena z napravami za uravnavanje temperature in vlage.

Zaprta skladišča so objekti običajno velikih zmogljivosti. Tovrstna skladišča

najpogosteje najdemo tam, kjer se zbira ogromna količina transportiranega blaga, to je v

pristaniščih, logističnih centrih, prometnih križiščih in tudi v večjih potrošniških centrih.

V zaprtih skladiščih se skladišči raznovrstno blago, običajno je to blago paletizirano.

Zaprta skladišča so lahko večnadstropna, zelo pogosta zaprta skladišča so tudi regalna

skladišča. Regali so prilagojeni za skladiščenje paletnega ali paketnega tovora. Velikost

regalov mora biti prilagojena velikosti palet oziroma paketov, ki jih bo skladišče

sprejemalo. Skladišča se danes vedno bolj avtomatizirajo in strmijo k temu, da je

potrebne čim manj delovne sile. Primer visoko-regalnega in avtomatiziranega skladišča

v Sloveniji najdemo v Pivovarni Union.

Vrsta skladišča, ki v zgornji razdelitvi ni bila omenjena, so zbirna skladišča. Zbirna

skladišča so vrsta skladišč, kamor se vozi kosovno blago. Kosovno blago se v tovrstnih

skladiščih oblikuje v večje transportne enote, se razvrsti glede na smer prevoza ter po

prejemnikih. Bistven namen tovrstnih skladišč je zbiranje kosovnega tovora, sortiranje

le-tega in racionalizacija transporta (Herynek & Pivec, 2010, str. 100).


______________________________________________________________________________________________


5.2.2 Skladišče orožja

Logistični center Phoenix bo namenjen vojaški in civilni rabi in ko pomislimo na

vojsko, s tem takoj povežemo orožje. Orožje je lahko v neprimernih rokah kot tudi v

neprimernem prostoru izjemno nevarno. Pri orožju je izjemnega pomena, da je pravilno

skladiščeno. Za skladiščenje orožja je nujno, da imamo primerno skladišče. Skladišče

orožja je eno izmed specialnih skladišč, ki bo v tem primeru, ko bo logistični center

namenjen tako civilni kot tudi vojaški uporabi, imelo zelo pomembno vlogo. Skladišče

orožja je izredno specifično skladišče, ki mora zadostiti izjemno strogim merilom.

Za namene varnega skladiščenja in transporta je bil razvit klasifikacijski sistem

nevarnega blaga. Klasifikacijski sistem je razdeljen na devet razredov. Eksplozivne

snovi in predmete uvrščamo v prvi razred nevarnega blaga in jih delimo glede na

učinke, ki jih povzročijo. Eksplozivne snovi in predmete tako delimo na sredstva, ki

povzročijo eksplozijo v masi, sredstva z razpršenim efektom, sredstva, ki povzročijo

požar in toplotno sevanje, sredstva z neznačilnimi nevarnostmi, sredstva, ki povzročijo

detonacijo v masi, sredstva z učinkom z malo verjetnim nastankom iniciacije, sredstva,

ki povzročijo detonacijo posameznih predmetov, in na sredstva z zelo majhno verjetno

iniciacijo (NATO mednarodni štab, 2006, str. 30).

Pri skladiščenju eksplozivnih snovi in predmetov so pogoji, v katerih jih skladiščimo,

izrednega pomena. Razen zagotavljanja varnosti sta temperatura in vlažnost eni izmed

najpomembnejših dejavnikov v tovrstnih skladiščih. Previsoka temperatura v skladišču

povzroča prehitro staranje skladiščenih predmetov in s tem krajša življenjsko dobo le-

teh. Višja temperatura zraka pomeni tudi večjo vlažnost, saj toplejši zrak sprejme več

vlage, večja vlažnost pa povzroča hitrejše staranje smodnika v eksplozivnih snoveh in

predmetih. Za vzdrževanje primerne temperature in vlažnosti v skladišču je potrebno

poskrbeti za primerno in pravilno zračenje prostora.

5.3 Terminali

Smisel logistike je povezovanje različnih transportnih panog, tako se glavne logistične

dejavnosti odvijajo na različnih terminalih. Na terminalih se izvaja pretovarjanje,


______________________________________________________________________________________________


carinjenje, pakiranje in podobne operacije povezane s tovorom. Terminal služi kot

vmesna postaja za nadaljnji transport. Najobičajnejše prekladanje se vrši med

železniškimi in cestnimi prevoznimi sredstvi, vendar to nikakor ni edina vrsta

povezovanja različnih transportnih panog. Obstaja veliko vrst terminalov, ki služijo za

povezovanje različnih transportnih nosilcev in prekladanju različnih vrst tovora.

Na terminalih najdemo različno infrastrukturo, kot so ceste, železniške proge, steze za

dvigala, skladišča, odlagališča, delavnice za razna popravila in vzdrževanje ter upravne

zgradbe. Prav tako je na terminalih zelo raznolika suprastruktura kot na primer dvigala,

prikolice, tovorni vlačilci, žerjavi, lokomotive in tako naprej. Kakšna infrastruktura in

suprastruktura se nahaja na terminalu, je odvisno do tega, kakšen tovor se pretovarja na

terminalu in katere vrste transportnih sredstev se na terminalu povezuje.

Terminale najlažje razvrstimo glede na transportne panoge, pri katerih se uporabljajo.

Terminale tako razdelimo po uporabi v cestnem, zračnem, pomorskem, železniškem

transportu ter terminale za uporabo na notranjih vodah. Prav tako terminale delimo

glede na to, kakšne vrste tovor se na njih preklada. Terminale glede na tovor ločimo

(Luka Koper d. d., b. d.):

kontejnerski terminal,

avtomobilski terminal,

terminal za generalni tovor,

terminal za sadje,

terminal za živino,

terminal za tekoče tovore,

itd.

Vsakemu terminalu lahko določimo, za kakšen tovor bo specializiran, tako dobimo

ogromno vrst terminalov. Pomembna vrsta terminala je tudi potniški terminal.

Terminali imajo v času, ko se količina zalog v podjetjih manjša, izjemno pomembno

vlogo. Podjetja se vse pogosteje odločajo za oskrbo ob pravem času ali poslovanje brez

oziroma z minimalnimi zalogami in to pomeni, da se potrebna sredstva nabirajo na

samih transportnih sredstvih kot tudi v tovrstnih vmesnih skladiščih. Tako terminalska


______________________________________________________________________________________________


skladišča predstavljajo nekakšen vmesni člen v oskrbovalni verigi in hkrati tudi

nekakšno oddaljeno varnostno zalogo za naročnika v primeru izpada dobaviteljeve

proizvodnje.

V primeru logističnega centra Phoenix bodo pomembni celinski terminali. Pretovor se

bo izvajal v različnih kombinacijah med železniškimi, cestnimi in zračnimi

transportnimi sredstvi. Smiselna je souporaba terminalov za vojaški in civilni namen,

saj bodo s tem stroški upravljanja in vzdrževanja veliko nižji. Transportni standardi so

po večini dobro dorečeni, vendar se še vedno pojavljajo enote, ki niso standardizirane

enako v civilnem in vojaškem transportu. Terminali bodo zato morali ustrezati tako

vojaškim kot tudi civilnim standardom in temu primerno bodo morali biti opremljeni s

primerno prekladalno mehanizacijo oziroma tehnologijo.

5.3.1 Kontejnerski terminal

Kontejnerski terminal (glej Sliko 12) je najpogosteje uporabljena vrsta terminala.

Namenjeni so pretovarjanju, raztovarjanju, natovarjanju in razvrščanju kontejnerjev.

Značilna tehnologija nakladanja in razkladanja ladij, ki prispejo na kontejnerski

terminal, je »lift on/lift off« tehnologija. Značilnost »lift on/lift off« ali LO-LO

tehnologije je vertikalno nakladanje in razkladanje kontejnerjev. V Sloveniji imamo

tako celinski kot tudi pristaniški kontejnerski terminal. Pristaniški kontejnerski terminal

je v Luki Koper. Slovenske železnice uporabljajo celinski kontejnerski terminal v

Ljubljani-Moste ter še prekladalni postaji v Celju in v Mariboru (Slovenske železnice, b.

d.).

Kontejner predstavlja zelo pomembno transportno enoto v transportu. Končni izdelki se

na daljše razdalje transportirajo v večjih transportnih enotah in kontejner je tovrstna

transportna enota, ki nudi zaščito pred zunanjimi vplivi in preprosto ravnanje s tovorom.

Kontejnerski terminal mora biti za manipulacijo s kontejnerji primerno opremljen. Za

manipulacijo s kontejnerji so potrebna portalna in gibljiva dvigala. Portalna dvigala se

gradijo na osnovi potreb terminala po številu pretovora kontejnerjev. Gibljiva dvigala se

uporabljajo za premikanje kontejnerjev na samem terminalu. V pomorskem transportu

se kontejnerji uporabljajo zelo pogosto. Z namenom hitrega razkladanja in nakladanja


______________________________________________________________________________________________


morajo biti pristanišča opremljena z zmogljivimi dvigali. Veliko je odvisno od dvigal,

koliko časa bo preteklo med časom prihoda in časom odhoda ladje.

Slika 12: Kontejnerski terminal

Vir: »Luka Koper d. d.«, 2010

Kontejnerji so izjemno pomembni tudi v železniškem prometu. Kontejnerji svojo

transportno pot pričnejo z ladjo, v pristanišču se pretovorijo na železniške vagone in

potem s cestnim tovornim vozilom pridejo do svojega cilja, kjer se pretovorijo v manjše

transportne enote. Kontejnerske terminale tako srečamo ob obalah kot tudi v notranjosti

kontinentov.

Kontejnerski terminali ponujajo vedno več storitev na samem terminalu in s tem

celovitejšo ponudbo transportnim podjetjem. Edini pristaniški kontejnerski terminal v

Sloveniji je tedensko z rednimi linijami povezan z Daljnim vzhodom in z več pristanišči

v Mediteranu, od koder so povezave na vse kontinente. Luka Koper svojim odjemalcem

ponuja tudi dodatne storitve v zvezi s kontejnerji, kot so dezinfekcija, praznjenje,

polnjenje, kemično čiščenje, popravila in druga dela na kontejnerjih. Prav tako

opravljajo tudi servis in nadzor frigo kontejnerjev (Luka Koper d. d., b. d.).


______________________________________________________________________________________________


5.3.2 Avtomobilski terminal

Avtomobilski terminali so infrastrukturno najpreprostejši terminali. Vse, kar

potrebujemo na avtomobilskih terminalih, je nakladalno/razkladalna rampa in velike

parkirne površine. Značilnost avtomobilskih terminalov je »roll on/roll off«

nakladalno/razkladalna tehnika. Značilnost »roll on/roll off« oziroma RO-RO

tehnologije je horizontalno pretovarjanje.

Luka Koper upravlja enega največjih avtomobilskih terminalov v Sredozemlju. Luka

Koper s svojim avtomobilskim terminalom obvladuje blagovne tokove evropske

proizvodnje v izvozu in južnokorejske, turške in japonske proizvodnje v uvozu. V

koprskem pristanišču pretovarjajo avtomobile več kot dvajsetih svetovnih blagovnih

znamk. Avtomobilski terminal v Luki Koper obratuje s štirimi RO-RO rampami,

750.000 m2 odkritimi skladiščnimi površinami in 125.000 m

2 pokritimi skladiščnimi

površinami. Letno lahko pretovorijo 600.000 vozil. Pretovarjajo pa tudi tovorna in

druga specialna vozila (Luka Koper d. d., b. d.).

Primer uporabe avtomobilskega terminala v vojaške namene je nakladanje vojaških

vozil na vlakovne kompozicije. Za premik vojske na daljše razdalje je železniški

transport najprimernejši. Težka vojaška vozila je možno transportirati samo z vlakom ali

ladjo. Logistični center Phoenix bo imel povezavo z železniškim omrežjem in tako

omogočal premike vojske na bolj oddaljena območja delovanja. Terminal za nakladanje

vojaških vozil na vlakovne kompozicije bo moral biti opremljen s primernimi

nakladalno-razkladalnimi rampami (RO-RO rampe). RO-RO rampe bodo omogočale

preprosto nakladanje in razkladanje vozil na in z vagona.

5.3.3 Terminal za generalne tovore

Terminal za generalne tovore bi lahko poimenovali tudi splošni terminal ali

večnamenski terminal. Na terminalih za generalne tovore se nakladajo in razkladajo

raznovrstni tovori. Temu primerno morajo biti tovrstni terminali opremljeni s široko

paleto prekladalne mehanizacije.


______________________________________________________________________________________________


Ker se na terminalih za generalne tovore pretovarja več vrst tovorov, morajo tovrstni

terminali ponujati veliko spremljevalnih dejavnosti. Na takšnih terminalih se tovor ne

samo razklada in naklada, temveč tudi prepakira, nalaga v kontejnerje, oblikujejo se

manjše tovorne enote, etiketira in še bi lahko naštevali. Torej ne zadostuje samo, da je

terminal opremljen z različno pretovorno mehanizacijo, temveč mora biti tudi opremljen

za opravljanje raznovrstnih spremljevalnih dejavnosti. Prav tako je pomembno, da

imamo na terminalu za generalne tovore primerna skladišča, tako običajna nepokrita

skladišča, pokrita skladišča in vse do hladilnic za hrambo hitro pokvarljivega blaga.

5.4 Transportne enote

Transportne enote so bistvenega pomena. Transportna enota je sestavljena iz večjega

števila izdelkov. Omogočajo nam lažje manipuliranje s tovorom. Nudijo tudi zaščitno

funkcijo, ščitijo pred zunanjimi vplivi in varujejo pred poškodbami. Poznamo

standardizirane transportne enote kot tudi enote, ki jih uporabljajo samo določena

podjetja ali organizacije. Najpomembnejše transportne enote, ki so najpogostejše pri

transportu, so kontejnerji, palete in transportne vreče.

5.4.1 Paleta

Paleta je transportna enota, ki je najpogostejša v cestnem transportu. Standardna

evropska paleta – EPAL je 80 cm široka, 120 cm dolga in 14,4 cm visoka. Nosilnost

posamezne palete je 1000 kg. Palete so običajno lesene, vendar poznamo tudi plastične

in železne. Lastna masa lesene palete je običajno 25 kg, vendar se masa lesene palete

spreminja glede na vlažnost lesa. Lesene palete potrebujejo redno vzdrževanje, vendar

kljub vzdrževanju je njena življenjska doba povprečno okoli treh let. Lesene palete

veljajo za neke vrste potrošni material, ki se po nekem času zavrže. Prednost lesenih

palet je, da jih ni treba vračati lastniku, kot je to potrebno pri ostalih vrstah. Plastične

palete ne potrebujejo vzdrževanja, njihova življenjska doba je lahko veliko daljša v

primeru, da s tovrstno paleto lepo ravnamo, saj ni podvržena vremenskim vplivom tako

kot lesena paleta. Kovinske palete so trajnejše, vendar tudi dražje. Niso podvržene

vremenskim vplivom in ne potrebujejo pogostega vzdrževanja. Kovinske palete lahko


______________________________________________________________________________________________


zaradi samih lastnosti kovine prenašajo večje obremenitve od plastičnih ali lesenih

palet. Kovinske in plastične palete so trajnejše od lesenih palet.

Palete se običajno uporabljajo za tovor, ki ga lahko zlagamo. Namen palete je

združevanje manjših tovornih enot v večjo enoto. Z večjim številom manjših tovornih

enot na paleti se zmanjša število potrebnih manipulacij s tovorom. Za manipuliranje s

paletami potrebujemo primerno prekladalno mehanizacijo – viličarje. Paleta omogoča

preprosto manipuliranje in je primerna za skladiščenje v visokoregalnih skladiščih. V

distribucijskih centrih se na eno paleto zlagajo različni izdelki, namenjeni h kupcem.

Palete so razdeljene v tri skupine:

ravne palete,

boks palete in

specialne palete.

Ravne palete so lesene, plastične ali železne. Na ravne palete se zlagajo tovori, ki jih je

mogoče zlagati enega na drugega in s katerimi lahko na paleti oblikujemo dovolj

stabilno konstrukcijo tovora za transport. Na ravne palete se običajno ne nalagajo tovori,

ki imajo težišče tako visoko, da bi lahko ogrozilo varnost tovora. Zaradi večje

stabilnosti palete se nanjo tovor običajno nalaga do višine, ki je enaka dolžini krajše

stranice.

Posebnost boks palete (glej Sliko 13) je ograjena ravna plošča. Običajno je ograjena z

mrežo, kovinskimi cevmi ali lesom. Stranice so lahko fiksne ali zložljive, tako da ob

neuporabi porabijo zanemarljivo malo prostora. Standardna prostornina boks palete je

0,75 m3. Boks paleta se uporablja za predmete nepravilnih oblik, ki jih ni mogoče

zlagati enega na drugega. Običajno so to manjši kosi, sestavni deli ali kaj podobnega.

Nekatere tovrstne palete imajo tudi pokrov. Boks palete so oblikovane tako, da jih lahko

zlagamo eno na drugo.


______________________________________________________________________________________________


Slika 13: Boks paleta

Vir: »EPAL Paletten-System«, b .l.

Specialne palete so prirejene specifičnosti tovora, za katerega so namenjene. Tovrstne

palete se običajno uporabljajo za transport sodov, jeklenk in podobnih stvari. Tudi

avtomobilske gume so tovor takšne vrste, ki potrebuje posebej prilagojene palete.

Vojska, kot zelo specifična organizacija, prav tako potrebuje specialne palete.

Eksplozivi so tovor, ki ne zahteva samo posebno prilagojenega skladiščenja, ampak tudi

posebej prilagojene transportne enote.

5.4.2 Transportna vreča

Transportna vreča (glej Sliko 14) se uporablja za transport sipkih materialov in tudi

tekočin. V pristaniščih, kamor se tovor pripelje v rinfuzi, se nato tovor pretovori na

vlakovne kompozicije ali cestna tovorna vozila. Pristanišča pogosto ponujajo storitve

polnjenja transportnih vreč s sipkim ali tekočim tovorom. Namen transportne vreče je

tako kot namen palete ali kontejnerja oblikovanje večjih transportnih enot.

Slika 14: Transportna vreča

Vir: »Eurojute – Association for textile packaging materials and other industrial textiles«, b. l.


______________________________________________________________________________________________


Oblika transportnih vreč se razlikuje glede na izvedbo dna in vrha transportne vreče.

Vrh transportne vreče je lahko odprt, s pokrovom, s cevjo za polnjenje in tako naprej.

Dno transportne vreče pa je lahko popolnoma odprto ali zaprto, s cevjo za praznjenje, s

stožčasto oblikovanim dnom in tako naprej. Uporabljajo se različne kombinacije teh

izvedb, glede na to, za kakšen namen se transportna vreča uporablja. Oblikovana je

tako, da omogoča enostavno manipuliranje. Za manipulacijo s transportnimi vrečami

lahko uporabimo viličarja, ki je v vsakem skladišču nepogrešljivo pretovorno sredstvo.

Transportna vreča, takrat ko ni napolnjena, porabi zelo malo prostora in je zelo

preprosta za shranjevanje.

5.4.3 Kontejner

Kontejnerji so zelo pomembna transportna enota. Delijo se na univerzalne kontejnerje in

specialne kontejnerje. Kontejnerji se prav tako ločujejo glede na to, v kateri panogi

transporta se uporabljajo, tako ločimo kontejnerje za uporabo v železniškem, letalskem

in pomorskem transportu. Železniški kontejnerji so lahko mali, srednje veliki in veliki

kontejnerji. Značilnost kontejnerjev za uporabo v letalskem prometu je prilagojenost

oblike kontejnerja trupu letala. Letalski kontejnerji so zaobljeni in s tem omogočajo

boljšo izkoriščenost prostora v letalu. Kontejnerji za pomorski transport ali tudi

transkontejnerji so veliki kontejnerji za uporabo v kombiniranem pomorskem

transportu. Transkontejnerji so 10, 20, 30 in 40 čeveljski. Te kontejnerje je normirala

ISO4 organizacija. V železniškem prometu se bolj uporabljajo EURO kontejnerji, ki so

prilagojeni dimenzijam EURO palet in s tem omogočajo boljšo izkoriščenost prostora

(Herynek & Pivec, 2010, str. 42 – 43).

Prostornina kontejnerjev se meri v enotah TEU5. En TEU predstavlja prostornino

približno 38,5 m3. Prostornino enega TEU ima kontejner z dolžino 20 čevljev (6,1 m),

širino 8 čevljev (2,44 m) in višino 8 čevljev in 6 palcev (2,59 m).

Kontejnerji po ISO standardizaciji morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

nepropustnost za zunanje vremenske vplive,

4 ISO – »International organization for standardization« v slovenščini »Mednarodna organizacija za standardizacijo«.

5 TEU – »Twenty-foot equivalent units«.


______________________________________________________________________________________________


opremljenost s primernimi pritrjevalnimi deli,

odpornost na poškodbe med transportom,

visoka nosilnost za omogočanje zlaganje enega na drugega.

Kontejnerji so največja oblikovana transportna enota, s katero se izvajajo manipulacije.

Kontejnerji imajo tako transportno kot tudi zaščitno funkcijo. Najpreprostejša delitev

kontejnerjev je delitev na univerzalne in namenske kontejnerje. Univerzalni kontejnerji

so namenjeni za transport raznovrstnih tovorov, medtem ko so namenski kontejnerji bolj

specificirani in namenjeni zgolj eni vrsti tovora. Namenski kontejnerji so na primer

namenjeni za vojaške potrebe, toplotno izolirani, cisterne, namenjeni prevozu lesa in

tako naprej.

Cilj vojaške dejavnosti je, da je mobilna oziroma da se lahko hitro odzove na novo

nastale razmere in prične delovati na območju, kjer je to potrebno. Da je hitra odzivnost

vojske mogoča, je pomembno, da imajo vse potrebno za delovanje v vsakem trenutku

pripravljeno za transport na potrebna območja. Logistični center, kakršen bo Phoenix, je

idealna lokacija za hrambo vojaških namenskih kontejnerjev. Logistični center Phoenix

bo imel možnost transporta vojaških sredstev z železniškim ali letalskim transportom.

Obe vrsti transporta sta primerno hitri, še posebej letalski, vendar je le-ta omejen s

količino tovora, ki jo lahko prepelje. Železniški transport pa lahko transportira ogromne

količine tovora na dolge razdalje. Z namensko opremljenimi kontejnerji se lahko na

območju delovanja vojske zgradijo začasna naselja in s tem primerno okolje za bivanje.

Vojska uporablja kontejnerje v najrazličnejše namene. Kontejnerji za potrebe vojske so

namenski kontejnerji. Poleg kontejnerjev, katerih namen je popolnoma enak namenu

kontejnerjev za civilno uporabo, uporablja vojska tudi kontejnerje za bivalne prostore.

Tako vojska uporablja kontejnerje, ki so predelani v bivalne prostore, kuhinje,

umivalnice, raznorazne delavnice in tako naprej. Vojaško naselje (glej Sliko 15) mora

ponujati vse, kar imajo ljudje tudi doma. Naselje mora biti opremljeno s povsem

običajnimi življenjskimi prostori, kot so kuhinja, spalne sobe, stranišča, umivalnice in

tako naprej. Za vsako tovrstno naselje je nujno potrebno, da premore tudi različne

delavnice, kot so na primer delavnice za vzdrževanje vozil, servisne delavnice za orožje


______________________________________________________________________________________________


in tako naprej. Prav tako je potrebno v naselju poskrbeti tudi za vzdrževanje kondicije in

redno rekreacijo vojaških pripadnikov.

Slika 15: Vojaško kontejnersko naselje

Vir: »Trimo modularne prostorske rešitve«, b. l.

Za postavitev vojaškega naselja oziroma vojaške baze in začetek delovanja na

določenem območju je potrebno transportirati ogromno količino vojaške opreme.

Tolikšne količine opreme, kot jih potrebuje vojska, za začetek delovanja na določenem

območju je najlažje in najbolj ekonomično transportirati z železniškimi ali vodnimi

transportnimi sredstvi. Logistični center Phoenix bo imel povezavo z železniškim

omrežjem in tako bo omogočal razmeroma hiter ter ekonomičen transport.

Obstajajo specialna cestna vozila, namenjena transportu kontejnerjev, ki omogočajo tudi

zlaganje kontejnerjev na želeno mesto. Prav tako se takšna vozila tudi sama naložijo. Ta

vozila imenujemo kotalni prekucniki (glej Sliko 16). Slabost teh vozil je, da ne

omogočajo zlaganja kontejnerjev enega na drugega. Vojska, opremljena z namenskimi

kontejnerji in specialnimi vozili za transport kontejnerjev, je izredno mobilna in v

najkrajšem možnem času pripravljena na premik.


______________________________________________________________________________________________


Slika 16: Kotalni prekucnik

Vir: »Bijol d. o. o.«, b. l.

6 SUPRASTRUKTURA LOGISTIČNEGA CENTRA

PHOENIX

Vsako logistično središče zahteva svojo infrastrukturo kot tudi suprastrukturo. Tako

infrastruktura kot tudi suprastruktura morata biti prilagojeni potrebam logističnega

centra za pretovor med različnimi transportnimi sredstvi, ki se srečujejo v tem centru. V

logističnem centru Phoenix se bodo križale poti cestnega, železniškega in zračnega

prometa. Temu primerna bo morala biti prilagojena suprastruktura centra.

6.1 Viličar

Zagotovo je najbolj poznano pretovorno sredstvo viličar (glej Sliko 17). Viličar je

vsestransko uporaben. Uporaben je tako za natovarjanje in raztovarjanje tovornih vozil,

običajno s paletami, kakor tudi za notranji transport po proizvodnem obratu. Obstaja


______________________________________________________________________________________________


veliko vrst viličarjev, ločimo jih lahko po načinu, s katere strani natovarjajo oziroma

raztovarjajo tovor ali po vrsti pogona.

Slika 17: Viličar, naložen na tovornem vozilu

Vir: »Bijol d. o. o.«, b. l.

Najmanjša vrsta viličarja je ročni voziček ali transportni voziček ali tako imenovani

''rudl''. Ročni voziček je zelo uporaben za občasne prestavitve palet, postavljenih v

skladiščih, ali na primer zato, da si prestavimo tovor na paleti bližje k cilju. Malo večja

izvedba viličarja je električni ročni paletni viličar. Tovrstni viličar nam že omogoča

dvig tovora in omogoča nakladanje dveh palet ene na drugo. Potem so pa še viličarji na

dizelski, električni ali plinski pogon, ki so bistveno hitrejši in prilagodljivejši.

Viličarje lahko ločimo tudi na način, kako zagrabijo tovor. Čelni viličarji nalagajo tovor

s prednje strani. Slabost čelnih viličarjev je, da se vozniku v primeru višje naložene

palete zmanjša vidljivost in se s tem poveča nevarnost poškodb, tako tovora kot tudi

oseb. Bočni viličarji pa nalagajo tovor iz bočne strani. Bočni viličarji so uporabni

predvsem za nalaganje daljših tovorov.

V visokoregalnih skladiščih se uporabljajo visokoregalni viličarji. Posebnost teh

viličarjev je, da so to namenske naprave za delo med visokimi regali. Pri tej vrsti


______________________________________________________________________________________________


viličarja se viličar dvigne na določeno višino, kjer zlaga oziroma nalaga paleto. Danes

se redko kje še najdejo visokoregalni viličarji, ki bi se dvigovali skupaj z voznikom,

kajti v današnjih časih je vse to dobro informacijsko podprto. Visokoregalni, popolnoma

avtomatiziran viličar v Sloveniji uporabljajo v Pivovarni Union v Ljubljani.

6.2 Kontejnerski manipulatorji

Kontejnerski manipulatorji so specialna vozila za delo s kontejnerji. Kjer se opravlja

pretovor kontejnerjev, so ta vozila nepogrešljiva. Razlika med viličarjem in

kontejnerskim manipulatorjem je v načinu, kako oprime tovor. Kontejnerski

manipulator zagrabi tovor od zgoraj, viličar pa od spodaj.

Ločimo mobilne kontejnerske manipulatorje in kontejnerske manipulatorje, ki so

postavljeni na določenem mestu in se lahko premikajo po točno določenih poteh.

Mobilni kontejnerski manipulatorji so namenjeni naključnim nalogam pri pretovoru

kontejnerjev. Uporabimo jih lahko za direktni pretovor iz enega transportnega sredstva

na drugo ali za premike po odlagalnih površinah.

Kontejnerski manipulatorji za pretovor kontejnerjev iz ladje na odlagalna mesta so

običajno pozicionirani na določenem mestu in samo prelagajo kontejnerje iz ladje na

odlagalno mesto ali direktno na naslednje transportno sredstvo. Tovrstne kontejnerske

manipulatorje imenujemo portalna dvigala. Portalna dvigala so lahko fiksna ali imajo

možnost gibanja po tirnicah, kar omogoča, da eno portalno dvigalo razloži ali naloži

celotno kontejnersko ladjo. Portalna dvigala se uporabljajo tudi pri pretovoru iz

vlakovnih kompozicij na druga transportna sredstva.

Za delovanje vojske je potrebno transportirati veliko tovora. Eni izmed

najracionalnejših premikov vojske se izvaja z železniškim transportom. Za natovarjanje

vojaških namenskih kontejnerjev bo v logističnem centru Phoenix potreben kontejnerski

manipulator. V primeru pogostejših natovarjanj kontejnerjev na vlakovne kompozicije

še v civilne namene, pa bi bilo smotrno, da bi logistični center razpolagal tudi s

portalnim dvigalom, ki bi bistveno povečal zmogljivost pretovora.


______________________________________________________________________________________________


7 SLEDENJE POŠILJKAM

Tako kot v gospodarstvu je tudi v vojski zelo pomembno, da v vsakem trenutku vemo,

kje se nahaja določena pošiljka. Za vojsko je sledenje pošiljkam še toliko pomembneje,

saj so od pravočasnosti pošiljk odvisna življenja. Logistični centri so vmesna postaja

med proizvajalcem in potrošnikom. Na podlagi časa odhoda pošiljke iz logističnega

centra lahko izračunamo približen prihod pošiljke do potrošnika. Pri oddaji pošiljke v

nadaljnji transport s cestnim vozilom je čas prihoda pošiljke težje določljiv, saj se na

cestah pogosto pojavljajo nepredvidljive situacije, ki podaljšajo transportni čas. Pri

železniškem transportu je nepredvidljivih situacij manj, vendar še vedno niso

izključene. Letalski transport pa je časovno običajno zanesljiv. Letalo, ki je vzletelo,

lahko ovirajo samo izredne vremenske razmere.

Sledenje pošiljkam se izvaja na dva načina. Približno časovno sledenje se izvaja z

odčitavanjem črtnih kod na pošiljkah in na podlagi predvidevanj o času transporta do

cilja. Bolj sofisticiran in sodoben način sledenja pošiljkam je RFID tehnologija. RFID

tehnologija omogoča tudi realno časovno spremljanje lokacije pošiljke.

7.1 Črtna koda

Črtna koda je vsem zelo poznana, sestavljena je iz belih in črnih črt, ki so različno

široke. Srečamo jo na vsakem izdelku, ki ga kupimo v trgovini, uporabljamo jo za

označevanje inventarja in različnih predmetov. Črtna koda prav tako omogoča sledenje

pošiljkam na način, da ko pošiljka prispe v skladišče, črtno kodo na pošiljki očitamo in s

tem informacijskemu sistemu pošljemo informacijo, kje se pošiljka nahaja. Črtna koda

omogoča približno časovno sledenje, saj se natančna informacija pošlje

informacijskemu sistemu le takrat, ko pošiljka prispe v skladišče ali na kakšno drugo

lokacijo, kjer se črtno kodo fizično odčita. Slabost črtne kode je, da je v primeru, ko je v

pošiljki več izdelkov z različnimi kodami, potrebno vsako črtno kodo posebej odčitati.

Pri tovrstnem delu se večkrat pojavi težava, ko je črtna koda slabo vidna in zaradi tega

nastajajo nepotrebni časovni zamiki v delovnem procesu.


______________________________________________________________________________________________


Skozi leta so razne organizacije za standardizacijo razvile več različnih standardov

črtnih kod. Na izdelkih, namenjenih maloprodaji, se uporablja črtna koda standarda

EAN-13 (glej Sliko 18) ali EAN-8. Na evropskem tržišču se je najbolj uveljavila črtna

koda standarda EAN-18. Črtna koda, ki se uporablja na evropskem tržišču, poda

podatke o državi izvora izdelka podjetju, ki izdelek proizvaja in samem izdelku. Za

uporabo v skladiščih in težki industriji se uporablja standard črtne kode ITF. Za uporabo

v logističnih dejavnostih se uporablja SSCC črtna koda. V tej črtni kodi je zakodirana

številka, namenjena identifikaciji logističnih enot (Herynek & Pivec, 2010, str. 101 –

102).

Slika 18: Črtna koda vrste EAN-13

7.2 Radio-frekvenčna identifikacija (RFID)

RFID tehnologija je naslednica črtne kode in jo bo čez nekaj časa zagotovo zamenjala.

Črtna koda je zelo uporabna, vendar v primerjavi s tehnologijo RFID zelo omejena.

RFID je kratica za »Radio Frequency IDentification«, kar v slovenščini pomeni »radio-

frekvenčna identifikacija«. RFID je integrirano vezje, običajno v obliki nalepke (glej

Sliko 19), ki ima unikatno radio-frekvenčno oznako. Obstaja aktivna in pasivna RFID

tehnologija.


______________________________________________________________________________________________


Slika 19: Primer RFID pasivne nalepke

Vir: »CPTTM«, b. l.

Tehnologija RFID je tehnologija prihodnosti. Omogoča odčitavanje izdelkov v pošiljki

brez fizične aktivnosti posameznika. Ko pošiljka, opremljena z RFID oznako, preide

skozi senzorje, namenjene branju RFID čipov, se informacija avtomatsko pošlje

informacijskemu sistemu. RFID tehnologija bo v prihodnosti omogočala, da bomo prišli

v trgovino, nabrali izdelke v nakupovalni voziček in ob izhodu, kjer bo senzor za branje

radio-frekvenčnih podatkov, nam bo računalnik avtomatsko seštel vse izdelke in izstavil

račun.

RFID tehnologija se lahko uporablja na zelo raznolikih področjih, kot so

(Technovelgy.com, b. d.) :

sledenje divjim živalim,

kartice z RFID vezjem, namenjene za plačevanje raznih storitev,

nalepke na izdelkih, kot zaščita proti kraji,

za sledenje pošiljkam, tovornim vozilom, kontejnerjem…

RFID tehnologija se v našem življenju pojavlja vedno pogosteje. Izposoja knjig v

knjižnicah je danes večinoma že podprta z RFID tehnologijo.


______________________________________________________________________________________________


Vojska je organizacija, kjer se zahteva popolna usklajenost delovanja. Da se lahko

pripravimo na prihajajoče pošiljke, je nujno potrebno, da točno vemo, kdaj bo pošiljka

prispela na cilj. Realno časovno sledenje nam omogoča RFID tehnologija, aktivne ali

pasivne priponke. Aktivna RFID tehnologija vsebuje, poleg samega vezja z unikatno

frekvenco, tudi baterijo, ki napaja vezje. Deluje kot nekakšna navigacijska naprava, s to

razliko, da je v radio-frekvenčni identifikacijski oznaki zapisana informacija o vsebini

pošiljke. Tovrstna izpopolnjena RFID tehnologija nam omogoča, da v vsakem trenutku

točno vemo, kje se pošiljka nahaja. Zaradi visoke cene tovrstne tehnologije je smotrno,

da se na ta način opremljajo večje oziroma pomembnejše pošiljke. Z aktivno RFID

tehnologijo je smiselno opremiti kontejnerske pošiljke, za katere je potrebno, da vemo,

kje se nahajajo v določenem trenutku. Manjše transportne enote se načeloma opremljajo

s pasivnimi RFID čipi.

RFID tehnologija omogoča boljše in hitrejše sledenje pošiljkam. V logističnem centru

Phoenix bi uporaba RFID tehnologije pomenila izredne prihranke na časovnem

področju. Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike (ZDA) že uporablja

tehnologijo RFID od leta 1997, prav tako RFID tehnologijo uporablja še veliko drugih

evropskih in svetovnih vojsk, kakor tudi gospodarskih podjetij (LEOSS Moč podatkov,

b. d.). Zveza NATO spodbuja svoje članice, da uporabljajo RFID tehnologijo za

sledenje sredstev. Zaradi vsega tega je smotrno, da se sodobni logistični centri opremijo

s tovrstno tehnologijo.

8 PREMIK VOJAŠKEGA KONTINGENTA IZ

LOGISTIČNEGA CENTRA PHOENIX

Premik vojaškega kontingenta, ki je lahko sestavljen iz različnih enot, je zahteven

logistični podvig. Potrebe vojaške enote se razlikujejo od enote do enote in to privede

do zahteve po transportu ogromne količine tovora in opreme. V primeru, da vojska

samo ene države izvaja nadzor in operacije na novonastalem kriznem območju, pomeni

to za izvedbo celotnega premika še veliko večjo logistično zahtevnost. V tem primeru

mora vojska poskrbeti za vsa področja delovanja. Slovenska vojska je razdeljena na štiri

področja delovanja (Slovenska vojska, b. d.):


______________________________________________________________________________________________


sile za podporo poveljevanju,

sile za bojno podporo,

sile za zagotovitev delovanja in

sile za bojevanje.

V primeru, da Slovenska vojska prevzame poveljevanje in izvajanje operacij na

določenem območju, mora sama zagotoviti pokritje vseh štirih področij delovanja.

Vojska je izredno medsebojno odvisna organizacija in potrebuje vsa področja delovanja

vedno pokrita. Tako kot na primer avto ne more delovati brez goriva, tako vojska ne

mora delovati brez sil za bojevanje ali katerega drugega področja delovanja. Delovanje

vojske mora biti v vsakem trenutku usklajeno in skrbno načrtovano.

Pri odločitvi za transport kontingenta SV na krizno žarišče iz logističnega centra

Phoenix bi tovrstna odločitev imela določene prednosti, kakor tudi določene slabosti.

Logistični center Phoenix je povezan s svetom preko zračnih in cestnih poti. V

Brežicah, ki so nedaleč stran od logističnega centra, se nahaja železniška postaja in s

tem povezave preko železniških poti. V primeru transporta kontingenta iz logističnega

centra Phoenix bi bila organizacija močno poenostavljena, ker bi ves transport potekal

iz enega središča. Slabost tega je, da bi pa bila potrebna že predhodna organizacija

transporta materialnih sredstev, kakor tudi pripadnikov vojske do logističnega centra.

Ker bo logistični center namenjen tako v civilne kot tudi vojaške potrebe, je prednost

centra tudi to, da bo vedno na razpolago vsa potrebna pretovorna mehanizacija. Slabost

za logistični center predstavlja tudi oddaljenost železniške proge nekaj kilometrov iz

Cerkelj ob Krki, kar pomeni dodaten transport opreme, namenjene transportu po

železnici.

8.1 Načrtovanje premika

Odločitev države, da bo pričela z vojaškim posredovanjem na nekem ozemlju, je

izredno zahtevna odločitev. Ne glede na to, da se tovrstne odločitve izredno zahtevne za

sprejemanje, je zato toliko večjega pomena, da se takšne odločitve sprejemajo na

podlagi trdnih in dobro izvedenih študij. Vsaka tovrstna odločitev mora biti dobro


______________________________________________________________________________________________


strateško podprta in vsekakor v duhu zagotavljanja miru in varnosti tako prebivalcem na

območju, kjer bo vojska delovala, kot tudi pripadnikom vojske.

Sama odločitev, da bo država začela z vojaškim delovanjem na nekem območju, je že

del načrtovanja. Načrtovanje premika vojske se začne že pred samo odločitvijo, da bo

država na območje napotila svojo vojsko, saj mora pred takšno odločitvijo dobro

pretehtati, kako bo tovrstna odločitev vplivala na celoten narod. Odločitev o vojaškem

delovanju mora biti dobro preučena in načrtovana. Načrtovanje premika vojske je

izrednega pomena, izvedeno mora biti skrbno in podrobno. Tovrstni premik je izredno

zahtevna logistična naloga. Logistika mora predvideti vse, kar se med premikom lahko

zgodi oziroma zalomi. Logistiki morajo načrtovati premik do potankosti.

Pri načrtovanju premika je potrebno upoštevati vsa področja, ki vplivajo na potek

transporta. Upoštevati je potrebno ekonomske, pravne, tehnične, komercialne in

logistične vidike. Preučitev vidikov je potrebna za vsako stvar, ki se bo transportirala,

posebej. Nikakor ne drži, da je optimalna izbira transporta za premik moštva enaka tudi

za premik opreme. Optimalen način transporta se razlikuje za vsako transportno enoto

posebej (glej sliko 20).

Pri logističnem centru Phoenix imamo na voljo tri različne transportne nosilce, ki so na

razpolago za opravljanje vojaških premikov. Center je povezan s cestnim omrežjem, v

bližnji prihodnosti bo povezan tudi z železniškim omrežjem. Tretja povezava

logističnega centra s svetom je zračni transport. Vsak izmed transportnih nosilcev ima

svoje prednosti in slabosti, zatorej je nujno potrebno, da se preučijo vse možnosti, na

kakšen način se transportirajo posamezne enote, namenjene za premik.

Podbregar in Bosotina (2007, str. 85) pravita, da funkcionalno področje premikov in

transportov zajema naslednje dejavnosti:

delovanje voznega parka (skrb za zagotovitev transportnih sredstev in za ohranjanje

transportnih zmogljivosti),

premike (pomeni spremembo lokacije materialnih sredstev in oseb. Premik je

odvisen od infrastrukture, suprastrukture in informacijske podpore. Uspešnost

izvedbe premika je odvisna od organizacije, načrtovanja, izvajanja in kontrole.),


______________________________________________________________________________________________


transporte (predstavlja način premikanja oseb in materiala),

nadzor in koordinacijo (predstavljajo načrtovalne in druge organizacijske postopke

ter druge ukrepe za zagotovitev učinkovitosti premika).

Slika 20: Primer transporta moštva in opreme

8.2 Premik moštva

Beseda »moštvo« se uporablja kot sinonim za večje skupine pripadnikov vojske.

Pripadniki vojske so najdragocenejši 'tovor', ki mu je potrebno posvetiti posebno

pozornost pri načrtovanju transporta. Moštvu je potrebno še več pozornosti namenjati

predvsem na področju varnosti, med samim delovanjem na območju delovanja kot med

samim transportom. Noben drug tovor ni toliko vreden, kot je vredno življenje enega

vojaka.

Pripadniki vojske, ki so izbrani za delo na misiji, morajo biti posebej pripravljeni in

usposobljeni na razmere, kakršne so na območju delovanja. Nikakor ne velja, da je vsak

pripadnik vojske primeren za delovanje na vojaških misijah. Za delo na misijah so


______________________________________________________________________________________________


izbrani tisti pripadniki vojske, ki so na misiji potrebni. V kolikor se država odloči za

delovanje na misiji, se ji s strani organizacije ali države, ki vodi operacijo, določijo

naloge in segmenti, ki jih bo posamezna država obvladovala. V kolikor bi se ena država

odločila za vojaško posredovanje, pa bi morala v tem primeru sama skrbeti za vse

segmente in področja delovanja. V tem primeru, ko se država sama odloči za vojaško

posredovanje, potem mora država zagotoviti vse vrste osebja, od vojakov, pa vse do

kuharjev, mehanikov in tako naprej. Prav zaradi kompleksnosti v primeru delovanja

samo ene države na misiji, se danes ta praksa praktično ne uporablja. Države pripadnice

zveze NATO s skupnimi močmi posredujejo na območjih, kjer je vojaško posredovanje

potrebno. Pri sodelovanju več držav na misiji se posamezni državi določi naloga ali

področje delovanja, ki ga posamezna država obvlada. Naloge se seveda določajo glede

na sposobnost države, za izvedbo in obvladovanje posameznih nalog.

Premik moštva se običajno vrši ločeno od premika vojaške opreme, kajti premik moštva

ima popolnoma drugačne zahteve, kakor jih ima oprema. Kako se bo izvršil premik

moštva in opreme, je odvisno od dolžine premika ter od tega, kakšno vrsto opreme in

koliko opreme moramo transportirati. Moštvo se običajno na območje delovanja

glavnino poti prepelje z zračnimi transportnimi sredstvi, seveda v primeru ko gre za

transport na večje razdalje. Ker nam zračni transport omogoča izredno hiter premik na

območje delovanja, lahko v tem času, ko se oprema že transportira, pripadniki vojske še

nemoteno opravljajo svoje naloge in dolžnosti na svojem običajnem delovnem mestu.

Z letali lahko v razmeroma kratkem času prepeljemo veliko število pripadnikov vojske

na območje delovanja. V kolikor gre za delovanje nedaleč od običajne nastanitve

vojakov, potem letalski transport ni najbolj primeren oziroma bi bil predrag. V primeru,

ko gre za krajši premik, se lahko uporabi ali železniški ali cestni transport. Če transport

vojakov poteka preko ozemlja druge države, se mora v tem primeru upoštevati vse

pravne predpise o transportu pripadnikov vojske tuje države po ozemlju neke države.

Pri letalskem transportu se pravnim oviram pri transportu vojakov čez tuje ozemlje

izognemo.


______________________________________________________________________________________________


8.3 Premik opreme

Premik opreme na območje delovanja se običajno izvrši ločeno od transporta

pripadnikov vojske. Na območje delovanja se morajo transportirati tako vojaška vozila

kot oprema in morebitna prtljaga pripadnikov. V kolikor gre za delovanje na nekem

območju za dlje časa, potem je potrebno transportirati tudi opremo za namestitev

vojakov. Vojaški kampi oziroma baze so običajno sestavljeni iz kontejnerskih bivalnih

enot ali pa gre za šotorsko naselje. Zaradi mase in volumskih razsežnosti transport

opreme in vozil ni mogoč drugače kakor po železniških, cestnih in vodnih poteh (glej

sliko 21).

Pri načrtovanju premika opreme za nastanitev vojakov je potrebno upoštevati

ekonomske, pravne, tehnične, komercialne in logistične vidike. Čeprav za potrebe

vojske ekonomski vidik ni najpomembnejši, se v današnjih časih vsekakor posveča

velika pozornost temu, da je transport in samo delovanje, kar se le da ekonomično. Pri

načrtovanju transporta je potrebno upoštevati vse lastnosti opreme in materiala, ki ga

transportiramo. Vsaka stvar namenjena za transport ima svoje zahteve in temu je

potrebno posvetiti precejšno pozornost, da se ne povzroča nepotrebna škoda. S strani

komercialnega vidika je izrednega pomena, da pridobimo za dobavo vse opreme in

materiala zanesljive dobavitelje pod sprejemljivimi pogoji. Pravni vidik upošteva

pravila posameznih držav, preko katerih bo transport vojaške opreme potekal. Transport

ne sme kršiti suverenosti nobene izmed držav. Najobširnejši vidik transporta je

logistični vidik. Z logističnega vidika gledano je pomembno, da je vsa oprema in

material primerno pakiran, da so transportne enote oblikovane po standardih, primernih

za mednarodne transporte, da je transport izveden pravočasno, da se prevoz izvede s

primernim transportnim sredstvom in za ekonomsko upravičene stroške.

Glede na izbiro transportnega sredstva za premik vojaške opreme in vozil je potrebno,

da imamo v logističnem centru tudi primerno pretovorno mehanizacijo. Za natovarjanje

vozil je dovolj že primerna infrastruktura, to so nakladalne rampe, po katerih se vozila

zapeljejo ali na vlakovne kompozicije ali na ladjo. Za nakladanje ostale opreme, ki nima

lastnega pogona, pa je potrebna pretovorna mehanizacija. Ker se zaradi hitrosti

pretovora uporablja čim večje transportne enote, je primerna transportna enota za


______________________________________________________________________________________________


vojaško opremo kontejner. Kontejnerje lahko preprosto transportiramo z vlakom ali

ladjo. Kontejnerje na ladjo ali vlak nakladamo ali s kontejnerskimi manipulatorji ali s

portalnimi žerjavi. V kolikor se oprema natovori v kakšne druge transportne enote, je

nujno potrebno, da je logistični center opremljen s primerno pretovorno mehanizacijo,

za manipuliranje s tovrstnimi transportnimi enotami.

Slika 21: Vojaška transportna ladja

Vir: »U. S. ARMY«, b. l.

Vojaška vozila so zaradi varnosti pripadnikov vojske izjemno masivna. Prav tako je

masivna tudi vsa ostala vojaška oprema. Za transport vojaških vozil in opreme so

najprimernejša železniška ali vodna transportna sredstva, v določenih primerih tudi

cestna transportna sredstva. Transport z zračnimi plovili je zaradi omejenosti nosilnosti

letal neprimeren za transport težkih vojaških tovorov. Izjemno primeren za transport

težkih vojaških tovorov je ladijski oziroma vodni transport. Ladje lahko prevažajo

ogromne količine tovora, vendar pa je tovrsten transport razmeroma počasen.

Premik opreme zajema premik vojaških vozil, oborožitve, posebne opreme in nevarnih

snovi ter vse ostale opreme, ki ni zajeta v ostalih segmentih. Vsak segment vojaške

opreme ima svoje zahteve. In ker gre pri vojaški opremi običajno za stvari, ki lahko


______________________________________________________________________________________________


vplivajo na varnost samega premika, se mora lastnostim posameznih transportiranih

stvari posvetiti posebna pozornost.

V primeru logističnega centra Phoenix bo omogočen transport masovnih tovorov z

železniškimi prevoznimi sredstvi. Železniška proga je trenutno od logističnega centra

oddaljena zgolj nekaj kilometrov, vendar se bo v prihodnosti izvedla povezava

logističnega centra z železniškim omrežjem. Železniški transport je primeren za

transport masovnih tovorov in ponuja razmeroma hiter transport. Prednost železniškega

transporta je razvejanost železniškega omrežja. Železniško omrežje je prepleteno po

celotnih kontinentih in to omogoča veliko boljšo dostopnost kot ladijski transport. V

primeru ladijskega transporta je potreben dodatni transport od pristanišča do vojaške

baze in odvisno od mesta postavitve vojaške baze je lahko ta oddaljenost kar precejšna.

Za nadaljnji transport od pristanišča do vojaške baze lahko izberemo glede na možnosti

cestni ali železniški transport, vsak nadaljnji transport zahteva dodatne manipulacije s

tovorom in s tem posledično zvišamo stroške transporta. V primeru železniškega

transporta obstaja možnost dostave vojaških vozil in opreme bližje postavitvi vojaški

bazi in s tem zmanjšanje stroškov za transport. Vendar še vedno obstaja možnost in

potreba po dodatnem transportu s cestnimi vozili do namestitve vojaške baze.

8.4 Združitev moštva in opreme

Ker moštvo in vojaška oprema običajno potujejo ločeno, je potrebno določiti mesto, kjer

se bo moštvo ponovno združilo s pripadajočo opremo. Pomembno je, da tako moštvo

kot tudi oprema prispeta na mesto združitve ob točno določenem času. Združitev se

nikoli ne izvede na samem kriznem območju, kjer so bodo odvijali boji oziroma

reševanja. Združitev moštva in opreme je vedno potrebno opraviti pred samim začetkom

delovanja.

Najprimernejši čas za združitev opreme in moštva je še preden pridejo pripadniki vojske

na območje delovanja. Za začetek delovanja je vedno potrebno pripraviti lokacijo, kjer

bo vojska nastanjena in bo lahko delovala varno in nemoteno. Takoj ob prihodu na

lokacijo je potrebno urediti vse potrebno za začetek delovanja vojske. Pri postavitvi

vojaške baze je tako kot pri samem vojaškem delovanju potrebno, da vsak pripadnik


______________________________________________________________________________________________


vojske točne ve, kakšne so njegove naloge. Vojska je izredno povezana organizacija in

težko ali sploh ne more delovati v kolikor en del sistema odpove.

Sile za zagotovitev delovanja morajo pripraviti vse potrebno za začetek vojaškega

delovanja. Poskrbeti morajo za transport do vojaške baze in za ureditev vseh potrebnih

pogojev za delovanje. Prvi in najpomembnejši kriterij za izbiro in postavitev vojaške

baze je dostop do zadostnih količin vode. V kolikor voda ni pitna, se le-ta prefiltrira in

tako se pripravi voda primerna za pitje. Sile za zagotovitev delovanja na začetku

pripravijo vse potrebno za pričetek delovanja, nato pa morajo skozi celoten potek

operacije te pogoje vzdrževati.

9 PLOVNOST REKE SAVE

Logistični center Phoenix bo imel povezave s cestnim, železniškim in zračnim

prometom. Povezava logističnega centra s tremi transportnimi nosilci je konkurenčna

prednost za logistični center. Vendar se v svetu največji logistični centri nahajajo ob

vodnih površinah. Vodni transport je najcenejši transport na transportno enoto na večje

razdalje. Prav zaradi cene in še boljše povezanosti s svetom bi bila smotrna preučitev

možnosti plovnosti reke Save. Z vzpostavitvijo plovnosti reke Save bi logistični center

Phoenix pridobil pomembno prednost pred najbližjim tovrstnim logističnim centrom v

Gradcu.

Vlada Republike Slovenije se je že seznanila z izdelanimi študijami upravičenosti

plovnosti reke Save do Brežic (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2010). Ureditev

reke Save za omogočitev plovnosti bi bistveno skrajšala povezavo med srednjo Evropo

in Bližnjim vzhodom kakor tudi preostalim svetom. Transport tovora od rečnih ali

obmorskih pristanišč do končnih kupcev predstavlja najvišji strošek na transportni poti.

Zaradi stroškov je smotrno, da se tovor transportira čim dlje, kolikor je to mogoče, s

transportnim sredstvom, ki povzroča najnižje stroške in najnižje stroške na daljše

razdalje povzroča prav vodni transport.

Vojaška vozila in ostala oprema imajo veliko maso in zato niso najbolj neprimerna za

cestni transport, še manj pa so primerna za zračni transport. Vojaška vozila in opremo


______________________________________________________________________________________________


najlažje transportiramo z železniškimi in vodnimi transportnimi sredstvi. Vodni

transport je za izvajanje premikov vojaške opreme in vozil izredno primeren. Ladje

omogočajo transport velikih količin tovora naenkrat in zato je to najprimernejši način

transporta za izvajanje premikov masivne vojaške opreme.

Pri preučitvi možnosti za plovbo po reki Savi je potrebno upoštevati, da imamo v

Sloveniji eno pristanišče, ki je povezano z železniškim omrežjem in s tem tudi z

logističnim centrom Phoenix. V kolikor bo preučitev možnosti plovnosti reke Save

pokazala, da bi bila to neupravičena naložba v transport, ima logistični center še vedno

možnost povezave do vodnih poti preko železniške povezave Dobova–Koper. Vsekakor

je potrebno upoštevati, da vsak pretovor iz enega transportnega sredstva na drugo

zahteva svoj čas in povzroči določene stroške za transport.


______________________________________________________________________________________________


ZAKLJUČEK

Za izdelavo diplomske naloge in lažje razumevanje sodobne vojaške logistike smo

najprej raziskali razvoj logistike skozi čas. Za razumevanje pomena multimodalnega

transporta za Slovensko vojsko smo raziskali transport in vrste transporta, ki so se

razvile skozi čas. Za potrebe delovanja logističnega centra smo raziskali potrebno

infrastrukturo kakor tudi suprastrukturo. Za delovanje logističnega centra je potrebno

veliko stvari in osnovne za delovanje centra smo preučili z izdelavo diplomskega dela.

V diplomski nalogi smo raziskali možnosti uporabe logističnega centra Phoenix za

multimodalni transport v vojaški logistiki. Ugotovili smo, da bo logistični center lociran

na izredno privlačni lokaciji za postavitev tovrstnega centra. Logistični center se bo s

svetom povezoval z najmanj tremi transportnimi panogami, kar bo omogočilo dobro

povezavo transportnih nosilcev med sabo. Medsebojna povezava različnih transportnih

panog bo omogočala zmanjšanje stroškov za transport in povečala hitrost dostave.

Zaradi večje količine tovornega prometa, ki ga bo s sabo prinesel logistični center, se bo

v regiji izboljšala transportna infrastruktura. S tem potrjujejemo prvo hipotezo.

Pri izdelavi diplomske naloge smo ugotovili, da se tovrstni logistični centri le stežka

uporabljajo strogo samo v vojaške namene. Ugotovljeno je bilo, da vojska nima vedno

takšnih potreb po transportu, kot jih bo omogočal logistični center Phoenix. Smotrno je,

da se logistični center Phoenix uporablja tako v civilne oziroma gospodarske namene

kot tudi za potrebe vojske. Uporaba logističnega centra v vojaške in gospodarske

namene je obširna tema in primerna za nadaljnje raziskovanje. Pri predstavitvi

praktičnega primera uporabe logističnega centra Phoenix smo predstavili primer

uporabe logističnega centra pri premiku pripadnikov vojske in pripadajoče opreme na

območje delovanja. Pri izvedbi premika smo uporabili možnosti povezovanja z

različnimi transportnimi panogami, ki so na voljo v logističnem centru. Ker je logistični

center povezan s tremi transportnimi panogami, se bo le-ta uporabljal za pretovor med

različnimi transportnimi sredstvi, kar bo omogočalo boljšo pretočnost vojaškega

materiala skozi oskrbno verigo. S tem potrjujemo drugo hipotezo.


______________________________________________________________________________________________


Razvoj logističnega centra Phoenix bo neposredno povezano z letališčem Cerklje ob

Krki, ki se prenavlja in bo postalo vojaško-civilno letališče. Tako bo pridobilo

pomembno vlogo v vojaški transportni verigi, pri posredovanjih na Bližnjem vzhodu in

na območju Balkana, ne samo za potrebe Slovenske vojske, temveč tudi za potrebe

zveze Nato. To potrjuje našo tretjo hipotezo.

Tekom izdelave diplomske naloge smo ugotovili, da so se že opravljale študije za

preučitev možnosti plovnosti reke Save. Ugotovili smo, da bi bila povezava logističnega

centra Phoenix še z vodnimi potmi velika prednost v primerjavi z drugimi tovrstnimi

logističnimi centri. Preučitev možnosti plovnosti reke Save je prav tako primerna

raziskovalna tema za nadaljnje raziskovanje.


______________________________________________________________________________________________


LITERATURA IN VIRI

Aerodrom Ljubljana, d. d. (2011). Letno poročilo 2010. Brnik: Aerodrom Ljubljana d.

d. Najdeno 29. avgusta 2012 na spletni strani http://www.lju-airport.si/rezultati-

iskanja?IDM=1&koren=1&find=2010&x=0&y=0.

Aerodrom Ljubljana, d. d. (b. l.). Adria Airways. Najdeno 2. septembra 2011 na spletni

strani http://www.lju-airport.si/medijski-koticek/fotogalerija/prikazi-

sliko?slika=images/clanki/img2108.JPG&id=14.

Airports council international (2011). ACI Europe Economics report 2010. Bruselj: ACI

Europe.

Beautiful places in the world (2012). Magdeburg water bridge. Najdeno 12. novembra

2012 na spletnem naslovu

http://sceneofplaces.blogspot.com/2012/08/magdeburg-water-bridge.html.

Bijol d. o. o. (b. l.) Vojska. Najdeno 12. junija 2012 na spletni strani

www.bijol.si/vojska.

CPTTM (b. l.). Using RFID to improve your business. Najdeno 25. junija 2012 na

spletnem naslovu http://www2.cpttm.org.mo/cyberlab/rfid/intro.html.en.

Delo (2012). Na nekaterih cestah še vedno povečan promet. Najdeno 11. decembra

2012 na spletnem naslovu http://www.delo.si/novice/slovenija/na-nekaterih-

cestah-se-vedno-povecan-promet.html.

EPAL Paletten-System. (b. l.) EUR-box pallets. Najdeno 4. junija 2012 na spletni strani

http://www.epal-pallets.de/uk/produkte/gitterboxen.php.

Eurojute – Association for textile packaging materials and other industrial textiles (b. l.)

Big Bgas – Eurojute. Najdeno 1. novembra 2012 na spletnem naslovu

http://www.eurojute.org/product-groups/big-bags.

Eurostat. (b. l.) Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) graph. Najdeno

21. avgusta 2011 na spletni strani

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/graph.do?tab=graph&plugin=1&pcode=tsie

n080&language=en&toolbox=type.

Gajšek B. (2007/2008). Osnove transportnih tehnologij osnovni pojmi. Celje.

Generalštab Slovenske vojske (2003). Koncept preoblikovanja vojaške logistike.

Ljubljana.

Herynek B. & Pivec B. (2010). Prevoz tovora. 1. izdaja. Celovec: Mohorjeva založba.


______________________________________________________________________________________________


Jakomin L., Zelenika R. & Medeot M. (2002). Tehnologija prometa in transportni

sistemi. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.

Keegan, J. (2005). Zgodovina vojskovanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

LEOSS Moč podatkov (b. l.). Pametne nalepke. Najdeno 12. novembra 2012 na

spletnem naslovu

www.leoss.si/index.php?lng=slo&vie=prod&id=2005082415394855.

Luka Koper d. d. (b. l.). Avtomobilski terminal. Najdeno 21. maja 2012 na spletnem

naslovu http://www.luka-kp.si/slo/terminali-in-tovor/avtomobilski-terminal.

Luka Koper d. d. (2011). Notice. Koper: Luka Koper d. d.

Luka Koper d. d. (2010). Luka Koper. Najdeno 10. septembra 2011 na spletnem naslovu

http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/1429?tip=1.

Luka Koper d. d. (2010). Kontejnerski terminal. Najdeno 21. maja 2012 na spletnem

naslovu http://www.luka-kp.si/slo/fotogalerija-popup/1433?tip=1.

Luka Koper d. d. (b. l.). Kontejnerski in ro-ro terminal. Najdeno 16. maja 2012 na

spletnem naslovu http://www.luka-kp.si/slo/terminali-in-tovor/kontejnerski-in-

ro-ro-terminal.

Luka Koper d. d. (b. l.). Terminali in tovor. Najdeno 5. novembra 2012 na spletnem

naslovu http://www.luka-kp.si/slo/terminali-in-tovor.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. (2010). Vlada o izsledkih prometno tehnične

študije upravičenosti plovnosti reke Save do Brežic. Najdeno 13. novembra 2012

na spletnem naslovu

http://www.mzip.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/3/article/799/6621/

acf0a6c56cbaefbcec30215e0aa5e09b/?tx_ttnews%5Byear%5D=2010.

Ministrstvo za obrambo RS. (b. l.). Podatki o letališču. Najdeno 3. januarja 2012 na

spletnem naslovu

http://www.mo.gov.si/si/medijsko_sredisce/posodobitev_letalisca_cerklje_ob_kr

ki/podatki_o_letaliscu/.

NATO mednarodni štab. (2006). NATO priročnik z varnostnimi principi skladiščenja

vojaškega streliva in eksploziva. NATO mednarodni štab – oddelek za obrambne

investicije.

NATO Office of information and press. (2001). Priročnik o zvezi NATO. Bruselj: Office

of information and press NATO.

Ogorelc, A. (2004). Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.


______________________________________________________________________________________________


Oblak, H. (1997). Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

Organizacija združenih narodov. (1980). United Nations Convention on International

Multimodal Transport of Goods. Najdeno 18. novembra 2011 na spletnem

naslovu http://treaties.un.org/doc/Treaties/1980/05/19800524%2006-

13%20PM/Ch_XI_E_1.pdf.

Podbregar, I. & Bosotina, V. (2007). Vojaška logistika. Celje: Fakulteta za logistiko.

Prebilič, V. (2006). Vojaška logistika: teorija in zgodovina. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.

Prometna zona (b. l.). FIATA – špedicija. Najdeno 19. decembra 2011 na spletnem

naslovu http://www.prometna-zona.com/spedicija-003fiata.html.

Regional development agency Posavje (b. l.). Offer of the investors. Najdeno 29.

januarja 2012 na spletnem naslovu http://www.businesspark-

posavje.si/posavje_3.htm.

Rosi B. (2008/2009). Tarifni sistemi. Celje: Fakulteta za logistiko.

Rosi et al. (2008). Gospodarsko središče Phoenix v Posavju. Krško: Valvasorjev

raziskovalni center.

Scribd (2009). Skripta integralni transport. Najdeno 3. novembra 2012 na spletnem

naslovu http://www.scribd.com/doc/21148561/Skripta-Integralni-Transport.

Slovenska vojska (b. l.) Struktura. Najdeno 16. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://www.slovenskavojska.si/struktura/.

Slovenske železnice (b. l.) Kombinirani promet. Najdeno 3. novembra 2012 na spletnem

naslovu http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-

promet/dejavnosti/kombinirani_promet.

Slovenske železnice (b. l.) Statistični podatki. Najdeno 18. oktobra 2011 na spletnem

naslovu www.slo-

zeleznice.si/sl/podjetje/infrastruktura/zeleznisko_omrezje/statisticni_podatki.

Slovenske železnice (b. l.) Vrsta prog. Najdeno 18. oktobra 2011 na spletnem naslovu

www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje/infrastruktura/zeleznisko_omrezje/vrsta_prog.

Služba vlade Republike Slovenije za razvoj (2006). Resolucija o nacionalnih razvojnih

projektih za obdobje 2007-2023 (dopolnjena, januar 2008). Vlada Republike

Slovenije.

Space weather (b. l.). Pipelines. Najdeno 1. oktobra 2011 na spletnem naslovu

www.solarstorms.org/Spipeline.html.


______________________________________________________________________________________________


Splošna plovba d. o. o. (b. l.). Ladja Slovenija. Najdeno 10. septembra 2011 na spletnem

naslovu www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=2.

Statistični urad RS. (2011). Pomorski transport, Slovenija, 2010 – končni podatki.

Najdeno 10. septembra 2011 na spletnem naslovu

www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3898.

Šimenc, M. (2010). Uvod v logistiko, utrip poslovnih sistemov. Celje: Fakulteta za

logistiko.

Technovelgy.com (b. l.). What can RFID be used for? Najdeno 9. novembra 2012 na

spletnem naslovu http://www.technovelgy.com/ct/Technology-

Article.asp?ArtNum=4.

Trimo modularne prostorske rešitve (b. l.). Vojaška in delavska naselja. Najdeno 25.

julija 2012 na spletnem naslovu http://www.trimo-modularneenote.si/prodajni-

program/vojaska-in-delavska-naselja/.

U. S. Army (b. l.). The official homepage of the United States Army. Najdeno 1.

septembra 2012 na spletnem naslovu http://usarmy.vo.llnwd.net/e2/-

images/2010/06/07/76324/size0-army.mil-76324-2010-06-07-150624.jpg.

Zelenika R. & Kamnik Zebec S. (2007). Multimodalni prometni sistemi. Maribor:

Fakulteta za gradbeništvo.

Documents

POMEN LOGISTIČNEGA CENTRA PHOENIX ZA MULTIMODALNI TRANSPORT … · Pomen logističnega centra Phoenix za multimodalni transport v vojaški logistiki Diplomsko delo prikazuje možnosti