Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
POMEN INOVIRANJA V IZBRANEM PODJETJU
Amel Šumić
Koper, marec 2014
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
POMEN INOVIRANJA V IZBRANEM PODJETJU
IMPORTANCE OF INNOVATION FOR A SELECTED COMPANY
Kandidat: Amel Šumić
Študijski program: Ekonomske in poslovne vede
Študijska usmeritev: Podjetništvo
Mentorica: izr. prof. dr. Zdenka Ženko
Študijsko leto: 2009/2010
Koper, marec 2014
POVZETEK
Diplomski seminar obravnava proces inoviranja kot pogoj za uspešno poslovanje podjetja v globalnem okolju. Sestavljen je iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča. Opredeljen in predstavljen je koncept inovativnosti ter razloženi so osnovni pojmi, za lažje razumevanje empiričnega dela.
Osrednji del naloge predstavlja obravnava organizacijske inovativnosti v povezavi z ustvarjalnostjo in inovativnostjo podjetja ter obravnava organizacijskih dejavnikov, ki spodbujajo inovativnost zaposlenih, ki so nosilci ustvarjalnega delovanja. S pomočjo strokovne literature in opravljene raziskave obravnavanega podjetja, ugotavljam kako se izvaja, vrednoti ter nagrajuje inovacije ter kako so zaposleni vključeni v sam proces inoviranja.
S pomočjo raziskave so preučeni dejavniki, ki vplivajo na izboljšanje oziroma spodbujanje zaposlenih k pisanju izboljšav. Na podlagi pridobljenih rezultatov so v sklepnem delu podane ugotovitve in možne izboljšave, s katerimi lahko stanje v podjetju še izboljšamo.
Ključne besede: invencija, inovacija, inovacijski management, inovativnost, ustvarjalnost
ABSTRACT
This diploma seminar discusses the concept of innovation as necessary condition for successful enterprises in global environment. It consists of two parts: theoretical and empirical. The first part presents the theoretical background, where are introduced and defined the concept of innovation and some basic concepts for a better understanding of the empirical part.
The main emphasis of this paper refers to organizational innovation in connection with creativity, innovativeness and discussion of organizational factors which enhance employees creativity. With the help of professional literature and the case study I revealed how it performs, evaluates and rewards innovation, and how employees are involved in the innovation process itself.
Through research, the factors that affect the improvement and promotion of employees to write improvements are examined. According to the results obtained, some conclusions and possible improvements for even better state of the company are given in the final part.
Key words: invention, innovation, innovation management, innovativeness, creativity
KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................................... 3
1.1 Opredelitev problema ............................................................................................................. 3
1.2 Namen, cilj, hipoteze ............................................................................................................... 3
1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................................ 4
1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................................ 4
2 USTVARJALNOST .............................................................................................................................. 6
2.1 Ustvarjalni duh ........................................................................................................................ 6
3 PORAJANJE IDEJ ............................................................................................................................... 8
3.1 Priprava ................................................................................................................................... 8
3.2 Inkubacija ...................................................................................................................................... 8
3.3 Razsvetlitev ................................................................................................................................... 9
3.4 Preverjanje.................................................................................................................................... 9
4 OPREDELITEV POJMOV .................................................................................................................. 10
4.1 Invencija ...................................................................................................................................... 10
4.2 Potencialna inovacija .................................................................................................................. 10
4.3 Inovacija ...................................................................................................................................... 11
5 INVENCIJSKO - INOVACIJSKI MANAGEMENT V ORGANIZACIJAH .................................................. 13
6 PREDSTAVITEV INOVACIJSKE ORGANIZIRANOSTI V IZBRANEM PODJETJU ................................... 14
6.1 Predstavitev izbranega podjetja ................................................................................................. 14
6.2 Inovacijski management in odgovornosti v izbranem podjetju ................................................. 14
6.3 Proces ob oddaji predloga o izboljšavi ....................................................................................... 15
6.4 Nagrajevanje avtorjev izboljšav .................................................................................................. 17
7 RAZISKAVA V IZBRANEM PODJETJU .............................................................................................. 19
7.1 Postopek izpeljave anketnega vprašalnika ................................................................................. 19
7.2 Analiza anketnega vprašalnika ................................................................................................... 19
8 SKLEP ............................................................................................................................................. 29
9 LITERATURA ................................................................................................................................... 31
10 VIRI ............................................................................................................................................ 31
11 PRILOGE ................................................................................................................................. 32
3
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
Živimo v času, ko so inovacije postale gonilna sila podjetij in gospodarstva. Pojma, kot sta podjetje in inovativnost sta tesno povezana, saj lahko trdimo, da podjetij, ki ne bi imela vsaj malo inovativnosti, danes več ni. Podjetja danes poslujejo v globalnem okolju, zato si morajo konstantno iskati svoje mesto na trgu, ustvarjati boljše proizvode, iskati izvirnejše tržne poti ter neprestano posodabljati proizvodnjo, če želijo ohraniti določeno konkurenčno prednost.
Inovacije in ustvarjalni pristop k problemom so temeljna gibala napredka. Zato je najpomembnejša naloga na poti v prihodnost spodbujanje, prepoznavanje, upravljanje in pospeševanje vsakršnega inovacijskega potenciala in njegova uporaba na vseh področjih življenja in dela (Srića 1999, 27).
Področje, ki ga bom obravnaval v svojem diplomskem seminarju, je inoviranje in izboljševanje, predvsem na primeru podjetja Vezport, d.o.o. (Vezport d.o.o. je izmišljeno ime na preučeno družbo).
Želim namreč predstaviti sistem inoviranja v omenjenem podjetju ter ugotoviti koliko zaposlenih je vanj vključenih. V kolikor v proces inoviranja v Vezport, d.o.o. nebi bili vključeni vsi zaposleni, želim raziskati vzroke - ali obstajajo kakšne ovire pri dajanju predlogov izboljšav, ali so vsi zaposleni dovolj informirani ter podati predloge za morebitne izboljšave.
1.2 Namen, cilj, hipoteze
Namen diplomskega seminarja:
brez inovacij, inovativnega razmišljanja in inovativnega poslovanja podjetje ne more uspeti oziroma konkurirati na trgu. Namen diplomskega seminarja je torej prikazati pomembnost inoviranja.
Ker inoviranje v mnogih podjetjih še vedno ne predstavlja vsakodnevnega opravila, želim na konkretnem primeru podjetja preučiti težave in ovire, s katerimi se srečujemo v procesih inoviranja v poslovnih sistemih ter predlagati ustrezne rešitve.
Cilj diplomskega seminarja:
cilj seminarja je ugotoviti najbolj pogoste vzroke, ki predstavljajo oviro za inoviranje in izboljševanje v omenjenem podjetju. Na osnovi tega želim določiti, kaj inoviranje v podjetju vzpodbuja in kaj ga zavira.
Teze, ki sem si jih zastavil so:
4
T1: Inoviranje je za podjetje pomembno, prinaša mu prednosti in koristi
T2: Uvedba inovativnih idej pozitivno vpliva na podjetje.
T3: Z večjo informiranostjo zaposlenih, bi se število predlogov za izboljšave v izbranem podjetju povečalo.
T4: Vsakodnevne težave pri poslovanju izbranega podjetja, spodbujajo zaposlene k ustvarjalnemu razmišljanju, kar ima kot posledico nastajanje predlogov o izboljšavah.
1.3 Predpostavke in omejitve
Predpostavljam, da:
• so podatki iz internetnih virov, ki jih bom uporabil verodostojni in sveži, • so literatura in viri ustrezni in dovolj kvalitetni za moje raziskovalno delo, • v raziskovanem podjetju spodbujajo inovativne dejavnosti, • imajo v omenjenem podjetju sprejet Pravilnik o pravicah industrijske lastnine iz
delovnega razmerja.
Morebitne omejitve diplomskega seminarja vidim v:
• pomanjkanju virov o podjetju glede inovacijskih dejavnosti, omejitve zaradi poslovne skrivnosti,
• koristi inovacij je težko ocenit skozi čas ter jih dolgoročno denarno ovrednotiti, • raziskava bo temeljila na primeru enega podjetja, kar lahko privede do omejenih
spoznanj.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
V diplomskem seminarju gre za poslovno raziskavo, saj je osredotočena na podjetje. Uporabil bom naslednje raziskovalne metode dela:
• metodo sinteze, na osnovi katere bom dejstva pojasnil z združevanjem in sestavljanjem enostavnejših pojmov, elementov, pojavov in procesov v kompleksnejše. Vse skupaj bom nato povezal v celoto, kjer bodo ti deli vzajemno povezani;
• metodo analize s katero bom raziskoval in pojasnjeval stvarnost z razčlenitvijo kompleksnejših miselnih stvaritev na njihove enostavnejše dele in prvine, ter obenem preučil vsako prvino ločeno, ampak v povezavi s celoto;
• metodo klasifikacije, s pomočjo katere bom razvrstil in definiral različne pojme; • metodo deskripcije, pri kateri gre za opisovanje dejstev in procesov na obravnavanem
področju;
5
• komparativno metodo, katero bom uporabil za primerjanje istih oziroma podobnih dejstev, pojavov in procesov, ter opažanjem podobnosti in razlik med njimi;
• statistično metodo, s katero bom grafično ponazoril statistične podatke s pomočjo grafičnih prikazov, ki so v tej obliki bolj nazorni;
• induktivno metodo, ki mi bo služila za oblikovanje splošnih sklepov na osnovi podrobnejših dejstev;
• metodo kompilacije, za povzemanje opazovanj, spoznanj, sklepov in rezultatov različnih avtorjev, s pomočjo katerih lahko pridemo do samostojnih posplošenih sklepov.
Raziskovanje je statično, saj bom podatke zbiral v krajšem časovnem obdobju.
Pri nastajanju diplomskega seminarja si bom pomagal tako z domačo kot s tujo literaturo, relevantnimi znanstvenimi monografijami in članki, uporabil bom tudi internetne vire ter interna gradiva preučevanega podjetja.
6
2 USTVARJALNOST
2.1 Ustvarjalni duh
Za proces, v katerem posameznik opredeli oziroma najde nekaj novega, česar prej še ni bilo, se v literaturi uporablja pojem ustvarjalnost. Ustvarjalnost je torej moč opredeliti kot proces razmišljanja na nove in drugačne načine.
V strokovni literaturi, pri definiranju ustvarjalnosti naletimo na različne definicije avtorjev, ki pravijo, da je definiranje ustvarjalnosti zelo zapleteno.
Srića (1999,52) pravi, da ne obstaja niti seznam objektivnih meril, niti seznam natančnih lastnosti, s katerimi bi lahko opisali ustvarjalno osebo, idejo, izdelek ali organizacijo. Pravi, da je ustvarjalnost težko testirati in meriti oziroma je sploh ni mogoče. Ustvarjalnost zanj pomeni zapleten in nedoločen pojem, povezavo iracionalnega in nezavednega človekovega mišljenja z logičnim in kognitivnim vidikom njegovega zavestnega mišljenja.
Za Likarja je ustvarjalnost "človekova naravna lastnost, da zmore pri svojem ravnanju opustiti kaj utečenega in napraviti nekaj drugačnega" (Likar 1998, 16).
Mulej in Ženko1 pravita, da je ustvarjalnost "produciranje novih idej", ki se izražajo v "produktih, metodah, pisnih izdelkih ali dejanjih" (Mulej in Ženko 2004, 145).
Mnogi avtorji si ustvarjalnost razlagajo tako kot dejavnost kot tudi lastnost. Trstenjak (1981) zapiše, da ustvarjalni dejavni proces v človeku zori in je zelo povezan s strukturo osebnosti, brez katere bi ga zaman skušali razumeti. Motivacija ustvarjalnosti je torej v tem, da skuša posameznik čim popolneje razviti svoje potenciale v interakciji z okoljem, v katerem živi (Trstenjak, 1981, 138).
Mulej in Ženko pojem ustvarjalnosti, uporabljata v obeh vsebinah, zato uporabljata besedno zvezo ustvarjalni duh, ki ustrezna ustvarjalnosti kot lastnosti. Pravita, da je za ustvarjalni duh značilno, da "vidi običajne stvari na neobičajen način" (Mulej in Ženko 2004, 146). Da se bo ustvarjalni duh razvil pa pomembno vlogo igrata okolje in dednost, posebno interakcija med njimi (Mulej in Ženko 2004, 146-147).
V človeku se torej najprej pojavi ideja in nato proizvod oziroma izum.
Zavedati, pa se moramo, da ustvarjalnost ni potrebna le pri generiranju zamisli, temveč v vseh fazah invencijsko-inovacijskega procesa. Ustvarjalnost mora biti lastnost dojemanja (percepcije), spoznavanja skritega bistva (analize), proizvodnje zamisli (produkcije), izbiranja med njimi (selekcije), njihove koristne uporabe (invencije) ter njenega vzdrževanja vse do popolne izrabe. Ustvarjalnost se torej nanaša na celotno poslovanje od ideje, poroditve prve podlage za invencijo, vse do razvoja nekaterih invencij do uspešne komercializacije, tj. v inovacije in ponovne naložbe v iskanje invencij, v omogočanje ter razvijanje inovacij itn.
1 Avtorja na tem mestu povzemata del zamisli prof. dr. Vida Pečjaka iz priročnika Poti do novih idej, samozaložba, Ljubljana 1989.
7
Nujne sestavine (Rebernik, 1997) za vzpostavitev ustvarjalne organizacije so:
• kreativni ljudje, • okolje, sprejemljivo za nove zamisli, • uporaba ustvarjalnih tehnik za zaznavanje in razreševanje problemov.
8
3 PORAJANJE IDEJ
Številni avtorji opisujejo štiri značilne faze pri nastajanju ideje: pripravo, inkubacijo, razsvetlitev in preverjanje2.
3.1 Priprava
V fazi priprave ali preparacije se mislec seznani z gradivom, ki je v središču pozornosti. Skuša ga razumeti, aktivno zbira podatke o problemu in o njem neprestano razmišlja.
Fazo priprave lahko razdelimo v dve podfazi:
• prva faza vključuje neusmerjeno iskanje in naključno preučevanje gradiva – mislec torej opazuje svet okoli sebe in prebira gradivo brez kakega posebnega cilja, čeprav se drži ustreznega okvira, na primer svoje stroke;
• druga faza zajema iskanje problema ali področja, kjer bi utegnili odkriti problem – mislec svoje razmišljanje usmeri k cilju, čeprav je to ohlapno, kar pomeni, da lahko spremeni cilj ali doda nove cilje.
Priprava je začetna faza pri reševanju problema, ki je ni mogoče preskočiti, zato pri večini tehnik ustvarjalnega mišljenja najprej dobro razložimo problem in razgrnemo vse podatke, ki so za rešitev potrebni. Šele, ko ga udeleženci dobro razumejo, nadaljujemo z iskanjem.
Velikokrat se z odkritjem problema pojavi tudi njegova rešitev. V tem primeru sta priprava in odkritje združena. V primeru reševanja problemov po naročilu drugih pa prva faza odpade, ker mora mislec preučiti samo relevantno gradivo.
3.2 Inkubacija
Druga faza, faza inkubacije oziroma mirovanja, je faza kjer podatki zbrani med pripravo mirujejo, zorijo. To je obdobje čakanja, ko se celoten proces obrne in prenese v podzavest. Mislec ni pozoren na gradivo in ne premišljuje o problemu, vsaj ne tako da bi se zavedal.
Faza inkubacije je lahko zelo kratka ali pa zelo dolga, traja lahko tudi po več mesecev.
2 Opis posamezne faze, ki sledi, je povzet po Mulej in Ženko 2004, 151-152 in Pečjak 2001, 16-19.
9
3.3 Razsvetlitev
Tretja faza je razsvetlitev ali iluminacija, imenujemo jo tudi AHA efekt. Pomeni pa nenadno, nepričakovano, bliskovito rešitev problema. Ideja pride naenkrat in brez napora.
Mnogi misleci trdijo, da se jim ideje posvetijo povsem nepričakovano in v dokaj nenavadnih okoliščinah (med gledanjem televizije, med razgovorom, na sprehodu, med vožnjo z avtomobilom ali kolesom, …).
3.4 Preverjanje
V fazi preverjanja ali verifikacije, gre za preizkušanje kakšno vrednost ima novo nastala ideja. Gre za miselno delo, mislec mora ugotoviti uporabnost svoje ideje – pri tem uporablja konvergentno3 mišljenje.
Znanost naj bi tako silovito napredovala prav zaradi nenehnega preverjanja svojih ugotovitev. Tudi tehnike ustvarjalnega mišljenja zahtevajo preverjanje, čeprav največkrat v časovno ločenem delu seje, da ne bi sprotna kritika zaustavila toka ustvarjalne zamisli.
Nekoliko bolj razčlenjene faze ustvarjalnega reševanja problemov kaže model, v katerem je priprava razdeljena na dve fazi, dodana pa je faza izdelave. Prikazuje tudi povratne zanke.
Mnogi avtorji vlagajo v svoje modele emocionalne faze, za katere je značilno čustveno vznemirjenje. Ena taka faza nastopi takoj po pripravi, ko mislec naleti na težave in zaman skuša rešiti kak problem ali odkriti idejo. Mislec doživlja frustracijo in stres, ki onemogoča nadaljnje ukvarjanje s problemom; ponavadi ga začasno opusti, včasih pa za vedno, kar škodljivo vpliva na njegovo samozavest in podobo o sebi.
Druga emocionalna faza nastopi ob prihodu ideje, tik pred ali na začetku inspiracije, ko mislec doživlja stanje napetosti. V nasprotju s prejšnjo emocionalno fazo ta ni frustracija, temveč osvobajajoče čustvena vznesenost.
3 Beseda "konvergenten" pomeni, da se misli držijo skupaj in so usmerjene k enemu cilju. Konvergentno mišljenje išče edino pravilno in logično smiselno rešitev (Pečjak 2001, 16).
10
4 OPREDELITEV POJMOV
4.1 Invencija
V literaturi najdemo različne definicije invencije.
Devetak pravi, da je invencija "proces kreacije novega znanja z opazovanjem okolice in razmišljanjem, kako bi se obstoječe znanje lahko izboljšalo ali prilagodilo specifičnim pogojem. S tehničnega vidika je invencija zamisel nove naprave, proizvodnega postopka ali uporabe proizvodov v nove namene. Invencija je pojav novih znanj, ki se lahko teoretično in praktično dokažejo. Invencija rezultira s pojavom novih idej pri opravljanju nekaterih aktivnosti in se zaradi svoje praktične vrednosti često pravno zaščiti v obliki patenta." Doda še, da invencija "predstavlja idejo, opis ali model za novo izboljšano sredstvo, proizvod, proces ali sistem." (Devetak, 1980; citirano v Likar 1998, 17).
Za Rebernika je to " zamisel o novem izdelku ali procesu in obdelava detajlov v bistveni, a rudimentarni obliki." Pravi, da je to "nov domislek, ki bo morda kdaj postal uporaben in koristen." (Rebernik, 1997; citirano v Likar 1998, 17).
Mulej in Ženko invencijo definirata kot vsako novo zamisel, " ki kaj obeta" (Mulej in Ženko 2004, 8). Invencija zanju pomeni "vsak nov domislek, ki bi morda kdaj kasneje utegnil voditi h kakšni koristi za odjemalce in avtorje/lastnike." (Mulej in Ženko 2004, 187).
Likar invencijo predstavi kot " novo, obetavno zamisel s potencialom, da bo postala koristna. Nanaša se na nov proizvod, storitev, proces ali sistem; npr.: industrijski proizvod, design, izboljšan način dela, nov učni pripomoček, prihranek, varnost pri delu ipd. Vsaka ideja še ni invencija." (Likar 2006, citirano v Likar, Križaj in Fatur 2006, 29).
Iz definicij torej lahko sklepamo da je ključnega pomena pri invenciji novost, nova ideja. Bodisi, da gre za nov izdelek, proces ali pa za izboljšavo že znanega izdelka ali procesa.
4.2 Potencialna inovacija
Pojem potencialna inovacija Mulej in Ženko opredelita kot stopnjo razvoja invencije v smeri k inovaciji, ko ima novost že vse lastnosti, potrebne za praktično uporabnost, ni pa še našla odjemalcev in zato še ni dala koristi niti odjemalcem niti avtorjem oziroma lastnikom (Mulej in Ženko 2004, 187). Pravita, da je do uporabnosti dognana invencija, a ne še do nove koristi. Ustvarjena je z razvojem - poklicnim ali nepoklicnim, namenskim ali slučajnostnim, tehnično-tehnološkim ali katerim koli drugim. O njej odločajo avtorji in investitorji, možna je tudi prodaja. Potencialni odjemalci so tisti, ki so voljni tvegati investicijo v proizvodnjo in komercializacijo (ali: kdor hoče zamisel odstraniti s trga). Je torej vmesna stopnja razvoja nove zamisli o novosti - med invencijo in inovacijo." (Mulej in Ženko 2004; citirano v Likar, Križaj in Fatur 2006, 29).
11
Dokler so razlikovali med invencijo in inovacijo s pretežno tehnično-tehnoloških vidikov, je veljalo, da je inovacija tista invencija, ki je uporabna. Tako so spustili vidike trženja, investiranja, financiranja, proizvodnih in druge pogoje.
Torej so pod imenom inovacija govorili pravzaprav o potencialni inovaciji.
4.3 Inovacija
Tako kot pri invenciji tudi pri definiranju inovacije, v literaturi najdemo kar nekaj definicij.
Rebernik zagovarja da, "najprej nastane invencija, nato potencialna inovacija, ki pomeni uporaben, a ne še nujno donosen ali kako drugače koristen nov domislek. Šele zadnji člen v invencijsko-inovacijski verigi je inovacija." Pravi, da je inovacija "vsaka dokazano koristna novost. Inovacije niso le tehnično-tehnološke novosti, temveč so lahko tudi družbene, netehnološke narave, ni pa inovacija katerakoli novost." (Rebernik 1997; citirano v Likar 1998, 17).
Devetak inovacijo opredeli kot " proces uporabe znanja na osnovi invencije in uvajanje novih proizvodov ali tehnoloških procesov v gospodarstvu. To pomeni realizacijo novih idej na področju proizvodnje, plasmaja proizvodov in sploh v organizaciji poslovanja podjetja. To je proces, ki vključuje praktično uporabo odkritij in inovacij, lastnih ali tujih, z namenom ekonomične proizvodnje in doseganja drugih ciljev. Inovacijska aktivnost podjetja se manifestira kot: 1. realizacija idej, ki so nove za konkretno podjetje; 2. vnašanje idej, ki so nove v razmerah nacionalnih tržišč in stanja tehnoloških inovacij v svetu." (Devetak 1980; citirano v Likar 1998, 17).
"Inovacija je z umsko ustvarjalnostjo in iniciativo dosežena novost zlasti na tehnološkem področju. OECD definira inovacije kot: "prvo uporabo znanosti in tehnologije za nov namen s komercialnim učinkom in kot tisto, kar vodi do ustvarjanja novega proizvoda ali do znižanja proizvodnih stroškov za že znane proizvode." (Javornik 1990; citirano v Likar 1998, 17).
"Inovacija se od invencije in potencialne inovacije razlikuje predvsem po lastnosti, da je že našla svoje odjemalce in se že dokazala za koristno. Na poti od invencije do inovacije velika večina zamisli odpade ali propade. Po nekih ocenah uspe samo enemu samemu odstotku invencij, da bi postale korenite inovacije, in kakšnim sedmim nadaljnjim odstotkom, da bi postale drobne inovacije." (Mulej in Ženko 2004, 187).
Iz navedenih definicij, lahko sklepamo, da inovacija pomeni nov oziroma izboljšan proizvod, proizvodni postopek, proces ali storitev, ki je nov za trg ali podjetje, ki jo uporablja. Uporabniku pa prinaša določeno korist.
"Uradna, mednarodno sprejeta definicija inovacije je, da je to tista novost, ki jo uporabniki štejejo za koristno." (Mulej in Ženko 2004, 188).
Razlike med invencijo, potencialno inovacijo in inovacijo so predvsem v njihovem trženju in v trgovanju z njimi. Mulej in Ženko tako sklepata, da so invencije, potencialne inovacije in inovacije:
12
• dognane do različne stopnje koristnosti za njihove uporabnike / odjemalce; • povezane z različno obseženimi naložbami avtorjev in njihovih (so)investitorjev; • povezane z različno obseženimi tveganji za njihove kupce
zato so zaradi vsega naštetega sposobne dosegati v prodaji bistveno različne cene, po katerih so jih kupci voljni kupiti in avtorji/prodajalci prodati (Mulej in Ženko 2004, 188).
13
5 INVENCIJSKO - INOVACIJSKI MANAGEMENT V
ORGANIZACIJAH
Management ustvarjanja invencij kot novih in obetavnih zamisli, management inoviranja kot proces spreminjanja invencij v novo korist za odjemalce in avtorje ter management inovacij kot proces v katerem se nekaj kar je že načelno postalo inovacija, širi med več ljudi s t.i. difuzijo novosti, zajemamo pod pojmom invencijsko - inovacijski management (Mulej, Ženko 2002, 18).
Do potrebe po invencijsko - inovacijskem managementu pride, ko se podjetje ujame v rutino. Podjetja, ki delujejo v rutini namreč poslujejo s starimi, utečenimi navadami ali celo zavračajo novo v korist starih navad. Taka podjetja niso zmožna biti med najboljšimi, kar pomeni, da ne morejo uspeti. V okolju kot je današnje, so taka podjetja obsojena na propad, saj ga inovativni konkurenti izrinejo iz trga. Če podjetje torej želi uspeti, napredovati, mora vlagati v inovacije, v nove zamisli ter tako razvijati invencijsko - inovacijski management.
Sam proces invencijsko - inovacijskega managementa vključuje planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje v procesu kreiranja invencij in njihove preobrazbe v potencialne inovacije in inovacije v najširšem krogu zaposlenih, praviloma med neprofitnimi inovatorji (Lozar 2006, 5). Začne se, ko še nimamo vseh potrebnih virov za poslovanje niti vseh zamisli, kaj in kako bi počeli, ampak jih je potrebno šele ustvariti in dovolj izvirno usmeriti v gospodarsko korist. Zajema ustvarjanje invencij in potencialnih inovacij, zato da bi odjemalcu ponudili kakovost, ki jo oni štejejo za odlično in zato podprejo v obliki nakupa in plačila, kar ponudnikom omogoča donosnost, korist (Mulej, Ženko 2004, 16-17).
14
6 PREDSTAVITEV INOVACIJSKE ORGANIZIRANOSTI V
IZBRANEM PODJETJU
6.1 Predstavitev izbranega podjetja
Podjetje Vezport, d.o.o. je hčerinska družba podjetja Vez-port, d.d. in deluje od leta 1996. Je družba s pravnim položajem invalidskega podjetja, katere osnovno poslanstvo je zaposlovanje invalidov, njihovo usposabljanje in izobraževanje ter iskanje programov, v katerih lahko invalidi delajo glede na tržne potrebe in svoje delovne zmožnosti (http://www.interni vir podjetja, 21.11.2013). Sedež družbe se nahaja v Slovenskem primorju, vrsta organizacije pa je družba z omejeno odgovornostjo. Od 168 zaposlenih jih ima 93 status invalida (kadrovska služba, 30.11.2013). Podjetje je razdeljeno na štiri enote, ki združujejo sorodne programe. In sicer na:
• vzdrževalno enoto, ki skrbi za nemoteno obratovanje visoko in nizko napetostnega električnega omrežja v koprskem pristanišču, izvaja talne oznake in signalizacije vseh vrst, deluje na področju odkrivanja in popravljanja vodnih izgub ter vzdržuje celotno infrastrukturo pristanišča (tire, električne in vodovodne instalacije);
• proizvodno storitveno enoto, katera izvaja montažo in sestavo raznih izdelkov ter nudi storitve košenje in urejanje zelenic;
• storitveno enoto, ki nudi pomožne storitve za matično podjetje, upravlja s kamionskim terminalom ter opravlja storitve tehtanja in kurirske službe;
• maritimno komunalno enoto, ki opravlja priveze, odveze ladij, izvaja izkope s plavajočim bagrom in skrbi za izvajanje komunalnih storitev znotraj podjetja.
Kot so zapisali na svoji uradni spletni strani, v podjetju nenehno sledijo cilju skupnega razvoja z matično družbo, zato so vedno pripravljeni nuditi in oblikovati nove storitve za svoje stranke. Za vsako dejavnost iščejo nove programe in nudijo možnost sodelovanja z novimi poslovnimi partnerji, s katerimi bi lahko dodatno izboljšali poslovanje (http://www.interni vir podjetja, 21.11.2013).
6.2 Inovacijski management in odgovornosti v izbranem podjetju
Organiziranje inovacijskih procesov in inoviranje v podjetju, predstavlja sestavni del vsake poslovne politike. Inovacija mora dati koristi tako podjetju, kot tudi posamezniku oziroma skupini, ki inovativnost predlaga.
Spodbujanje inovativne dejavnosti sodi med strateške umeritve same družbe.
15
Inovativno ustvarjalnost delavcev se v podjetju Vezport, d.o.o. ugotavlja na podlagi evidentiranja podanih izumov, izboljšav in predlogov izboljšav, ki jih posameznik ali skupina podata strokovnemu delavcu za inventivno dejavnost.
V podjetju je sprejet interni Pravilnik o inventni dejavnosti, ki ureja:
• postopek prijave, obravnave in sprejema (potrditve) predlogov izboljšav, • pravice in obveznosti družbe in zaposlenih, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v
delovnem razmerju, • osnove in merila za nagrajevanje avtorjev izboljšav, • priznanje za spodbujanje inventivne dejavnosti.
Določila pravilnika veljajo za vse zaposlene v družbi. Vsi uporabni in realizirani predlogi izboljšav so nagrajeni po internem Pravilniku.
Odgovornosti, ki jih nosijo zaposleni so sledeče:
• predsednik uprave je odgovoren za določitev usmeritev pri oblikovanju meril za določitev nagrad za izboljšave in stimulacij za spodbujanje inovacijske dejavnosti ter za podpis pogodb z avtorjem za predloge izboljšav, ki se obravnavajo na komisiji;
• član uprave je odgovoren za postavljanje ciljev, zagotavljanje pogojev za nemoteno delovanje in nenehno izboljševanje sistema predlaganja izboljšav in spremljanja uresničevanja ciljev;
• vodja službe za kakovost je odgovoren za spremljanje, analiziranje in poročanje o delovanju sistema predlogov izboljšav;
• vodja organizacijske enote je odgovoren za razvoj in pospeševanje inventivne dejavnosti v svoji enoti v skladu s programom aktivnosti. Odgovoren je za zagotavljanje pogojev za reševanje predlogov izboljšav in uvedbo izboljšav, ki se nanašajo na njegovo organizacijsko enoto;
• tajnik komisije za inovativno dejavnost, ki ga imenuje uprava, je odgovoren za izvajanje strokovnih opravil za predloge izboljšav, ki se obravnavajo na komisiji za inovativno dejavnost.
6.3 Proces ob oddaji predloga o izboljšavi
Predlogi izboljšav se v osnovi zbirajo v posameznih službah in organizacijskih enotah, pravico pa ga ima podati vsak zaposleni v družbi.
Predlog izboljšave mora vsebovati:
• natančen opis predloga izboljšave, kjer navede stanje pred nastankom predloga izboljšave in v čem predlog izboljšave pripomore k izboljšavi stanja,
• dokumentacijo, ki je potrebna, da je predlog izboljšave razumljiv (risbe, skice, slike, ...),
• podatke, kako je do predloga izboljšave prišlo, • opredelitev vrste izboljšave, • navedbo imen avtorjev s pripadajočimi deleži.
16
Pravilno izpolnjene predloge izboljšav je vodja organizacijske enote dolžan pregledati ter podati odločitev ali se bo predlog reševal znotraj organizacijske enote ali preko komisije za inventivno dejavnost. O tem mora seznaniti tudi avtorja izboljšave.
V primeru odločitve, da bo predlog izboljšave rešen znotraj organizacijske enote, vodja organizacijske enote izvede postopek reševanja na sledeči način:
• na predlog izboljšave vpiše rok uvedbe, • poskrbi sam ali preko pooblaščene osebe, za uspešno realizacijo predloga izboljšave v
poslovanju družbe, • za uvedeni predlog izboljšave določi vrednost nagrade in jo s podpisom potrdi, • avtorju poda v podpis obrazec "Predlog izboljšave".
Če se avtor strinja z odmerjeno nagrado, ki jo je določil vodja, obrazec podpiše. Vodja nato podpisani obrazec pošlje v obračun plač, kjer se izplača nagrado. S tem se postopek reševanja predloga izboljšave zaključi.
V primeru, da se avtor ne strinja z odmerjeno nagrado, ki jo je vodja določil, obrazca ne podpiše. Vodja mora nato obrazec posredovati komisiji za inventivno dejavnost, ki izvede postopek reševanja predloga izboljšave.
Reševanje predloga izboljšave preko komisije poteka v primeru, da gre za tehnično ali drugo izboljšavo ali izum. Predlog izboljšave pregleda strokovni delavec za inventivno dejavnost, po potrebi zahteva dodatna pojasnila s strani avtorja, ter določi vrsto predloga izboljšave, ali gre za izum ali tehnično oziroma drugo izboljšavo.
Komisijo, ki določa o predlogu izboljšave, sestavljajo:
• vodja organizacijske enote, na katero se nanaša predlog izboljšave, • strokovni delavec službe za kakovost, • strokovni delavec za področje, v katero sodi predlog izboljšave.
Avtorji predlogov izboljšav ne smejo biti člani komisije.
Strokovne službe oziroma organizacijske enote so dolžne oskrbeti strokovnega delavca za inventivno dejavnost v zvezi s posameznim predlogom izboljšave z vsemi zahtevanimi podatki in sicer v roku 15 dni od podane zahteve.
O prevzemu predloga izboljšave oziroma zavrnitvi predloga, določa komisija s sklepom z navedbo obrazložitve. V kolikor je komisija ugodila predlogu in z navedeno ugotovitvijo soglaša tudi namestnik glavnega direktorja, ta potrdi sklep komisije s podpisom. V primeru, da komisija zavrne predlog izboljšave in z navedeno zavrnitvijo soglaša tudi namestnik glavnega direktorja, ta potrdi sklep komisije s podpisom. S tem se šteje, da družba ni prevzel predloga izboljšave.
Komisija in namestnik glavnega direktorja morajo svojo odločitev sprejeti pred potekom roka treh mesecev odkar je družba prejela predlog izboljšave.
Ko avtorji in soavtorji predloga izboljšave podpišejo obrazec, je postopek odločanja o predlogu izboljšave končan.
Prevzete izume, tehnične izboljšave in koristne predloge ima družba pravico izkoriščati. S tem je mišljena uporaba predlogov izboljšav pri opravljanju njene dejavnosti. Avtorji izboljšav
17
imajo moralno pravico, da so priznani kot ustvarjalci predlog izboljšav in kot taki označeni v prijavi ter drugih listinah (diploma, pohvala). Prav tako imajo materialno pravico, da svoje stvaritve izkoriščajo in razpolagajo z njimi ter uveljavljajo pravico do plačila in nagrad.
6.4 Nagrajevanje avtorjev izboljšav
Avtorji izboljšav imajo pravico do nagrade, če so s predlogom izboljšave prispevali k povečanju dohodka družbe. Nagrajevanje avtorjev uresničenih predlogov izboljšav pa je odvisno od vrste izboljšave.
Koristne ideje in koristni predlogi se rešujejo znotraj organizacijskih enot. Izumi in tehnične ali druge izboljšave pa na komisiji za inovativno dejavnost.
Podlaga za izračun nagrade predstavlja povečani dohodek družbe oziroma inovacijski dohodek, ki je razlika med stanjem pred uvedbo predloga izboljšave in stanjem po njegovi uvedbi. Nagrada se odmeri od letne inovacijske koristi. To predstavlja dodatni denarni tok, ki ga ustvari izboljšava v enem letu. Pri predlogih izboljšav s področja varstva pri delu ali ekologije se inovacijska korist ugotavlja tudi tako, da se upošteva ocenjena morebitna škoda oziroma tveganje, ki bi nastalo, če se predlog izboljšave ne bi uvedel.
Merila za nagrajevanje avtorjev predlogov izboljšav ter priznanja za spodbujanje inovativne dejavnosti so zapisana v delavnem navodilu DN 192 - Nagrajevanje avtorjev izboljšav.
Nagrada se izplačuje avtorjem izboljšave v bruto znesku, po naslednjem kriteriju:
• koristna ideja - 60 eur • enostaven koristni predlog - 120 eur • zahtevnejši koristni predlog - 220 eur • za tehnično ali drugo izboljšavo - na osnovi izračuna v skladu z DN 192, pod točko
4.2. • za izum - v skladu s Pravilnikom o nagradah za izume iz delovnega razmerja.
Če je avtorjev izboljšav več, se vsakemu izplača nadomestilo oziroma nagrada sorazmerna deležu njegovega prispevka k predlogu izboljšave. Izplačilo nagrade je v enkratnem znesku, ob izplačilu plač.
Za spodbujanje inovativne dejavnosti, družba vsako leto dodatno nagradi inovatorja leta. Kriteriji (opredeljeni so v DN 161 - Pristop za podeljevanje javnih priznanj in nagrad) za izbor so naslednji:
• število podanih predlogov izboljšav v zadnjih treh letih, • prejeta inovacijska nadomestila v zadnjem letu, • prispevek k inovativnosti, stopnja inovativnosti, • področje uporabnosti predlogov (v okviru organizacijske enote ali širše).
Nagrada, ki jo prejme inovator leta je, poleg priznanja tudi 3 dni izrednega plačanega dopusta z namenom koriščenja ene od nagrad, ki jo uskladijo s kadrovsko organizacijsko službo:
18
organiziran ogled evropske luke oziroma izobraževanje ali sejemske prireditve ali pa 7-dnevno bivanje v luškem počitniškem apartmaju na stroške družbe.
Sredstva za nagrajevanje, za katere je pooblaščen posamezni vodja organizacijske enote, mora planirati vsaka organizacijska enota v okviru letnega poslovnega načrta, planirana pa morajo biti na nivoju cele družbe.
19
7 RAZISKAVA V IZBRANEM PODJETJU
7.1 Postopek izpeljave anketnega vprašalnika
V podjetju Vezport, d.o.o., sem opravil raziskavo s katero sem želel ugotoviti pomen inoviranja med zaposlenimi. Ugotoviti sem želel, koliko so zaposleni vanj vključeni, ali obstajajo kakšne ovire pri dajanju predlogov izboljšav, ali so vsi zaposleni dovolj informirani. Namen raziskave je bil ugotoviti dejansko stanje na področju inovativnosti v podjetju ter kakšno je mnenje zaposlenih.
Kot glavni element raziskovanja sem uporabil anketni vprašalnik, preko katerega sem zbral ključne podatke. Podatki so bili nato statistično obdelani in na podlagi teoretičnih dognanj združeni v sklepne ugotovitve.
Vprašalnik je bil razdeljen na dva sklopa. Prvi sklop je zajemal podatke o anketirancu (spol, starost, stopnja izobrazbe, organizacijska enota zaposlitve), drugi sklop pa so zajemala vprašanja, ki so obravnavala tematiko inovativne dejavnosti v podjetju (kaj zaposlene motivira pri iskanju izboljšav, kakšno obliko združenja si želijo, da bi podali še več predlogov, …).
Vprašanja v anketnem vprašalniku so bila strukturirana, kar pomeni, da so imela že v naprej določene odgovore. Za to vrsto vprašanj, sem se odločil, ker sem želel, da bi imeli vsi anketiranci enake možnosti za odgovor. Tako so odgovori bolj zanesljivi, obenem pa dobimo pregledne podatke, ki jih je lažje analizirati in interpretirati.
Zbiranje podatkov je torej potekalo s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so bili posredovani naključno izbranim zaposlenim iz različnih organizacijskih enot. Anketiranje je potekalo v mesecu novembru 2013. Vrnjene odgovore sem statistično obdelal in jih grafično prikazal. Vzorec je zajemal 41 naključno izbranih zaposlenih iz različnih enot.
7.2 Analiza anketnega vprašalnika
Spodnje tabele prikazujejo značilnosti anketnega vzorca po spolu, starosti, dokončani izobrazbi in delovnem mestu oz. organizacijsko enoto delovnega mesta v podjetju.
20
Tabela 1.1: Spol
Št. oseb Procenti
Moški 36 88%
Ženski 5 12%
skupaj 41 100%
V izvedeni anketi je bilo 88% moške populacije in 12% ženske.
Tabela 1.2: Starost
Št. oseb Procenti
18 do 25 0 0%
26 do 35 7 17%
36 do 45 15 37%
46 do 55 12 29%
nad 55 7 17%
skupaj 41 100%
Med anketiranimi največji delež predstavlja starostno skupino med 36. in 45. letom, sledi starostna skupina med 46. in 55. letom, nato pa skupini med 26. in 35. letom ter skupina nad 55. letom starosti.
Tabela 1.3: Izobrazba
Št. oseb Procenti
Osnovna šola 11 27%
Srednja šola 21 51%
Višja/visoka izobrazba
5 12%
Univerzitetna izobrazba
3 7%
Drugo 1 3%
skupaj 41 100%
Največji, 51% delež med anketiranimi zaposlenimi ima srednješolsko izobrazbo, sledijo zaposleni z zaključeno osnovno šolo - 27%, 12% delež anketirancev ima višjo/visoko
21
izobrazbo, 7% anketirancev ima zaključeno univerzitetno izobrazbo. En izmed anketirancev je pod rubriko drugo kot izobrazbo navedel magisterij.
Tabela 1.4: Organizacijska enota delovnega mesta
Št. oseb
Procenti
Vzdrževalna enota
8 19%
Proizvodno storitvena enota
11 27%
Storitvena enota 6 15%
Maritimna enota 10 24%
drugo 6 15%
skupaj 41 100%
Na anketni vprašalnik se je odzvalo 27% iz proizvodno storitvene enote, 24% iz maritimne enote, 19% iz vzdrževalne enote ter 15% iz storitvene enote.
V nadaljevanju sledi predstavitev in analiza rezultatov izvedene ankete.
Najprej me je zanimalo koliko novih ustvarjalnih idej so anketiranci imeli v zadnjem letu. S tem sem želel ugotoviti koliko zaposlenih je vključenih v sam proces inoviranja.
Graf 1: Nove ustvarjalne ideje v zadnjem letu
0
5
10
15
20
25
nobene 1 do 3 4 do 7 8 do 10 več kot 10
KOLIKO NOVIH USTVARJALNIH IDEJ STE
IMELI V ZADNJEM LETU?
22
Iz grafa je razvidno, da je največ anketiranih zaposlenih, več kot polovica ( 56%) imelo med 1 in 3 nove ustvarjalne ideje. Sledijo jim tisti, ki v zadnjem letu niso imeli nobene nove ideje, 27%. 10% anketirancev je imelo od 4 do 7 novih ustvarjalnih idej, 5% pravi, da jih je imelo več kod 10, 2% pa med 8 in 10.
Procent zaposlenih, ki so v zadnjem letu ustvarili vsaj eno novo idejo je kar visok in znaša 73%. Ne moremo sicer trditi, da so v proces inoviranja vključeni vsi zaposleni, vendar velika večina jih je.
Pri naslednjem vprašanju sem se osredotočil predvsem na vzrok oz. motivacijo, ki žene zaposlene, da se vključijo v sam proces inoviranja.
Graf 2: Motivacija za ustvarjanje novih idej
Več kot polovica anketiranih - 59% pravi, da nove ideje ustvarja predvsem zaradi lastne želje po osebnem in strokovnem dosežku in razvoju. 12% anketiranih zaposlenih žene priznavanje s strani sodelavcev in nadrejenih ter možnosti napredovanja, 10% to počne zaradi finančne nagrade, 5% zaradi nematerialne nagrade, 2% pa novih idej ne ustvarja.
Zaposleni se torej v proces inoviranja vključujejo predvsem zaradi lastnega zadovoljstva, za doseganje lastnih ciljev in izzivov.
S tretjim vprašanjem sem želel ugotoviti mnenje zaposlenih glede posluha vodstva podjetja za nove ideje in njihovega sprejemanja.
24
42
5 5
1 00
5
10
15
20
25
30
lastne želje poosebnostnem
in strokovnemdosežku in
razvoju
finančnenagrade
nematerialnenagrade
priznanjasodelavcev in
nadrejenih
možnostinapredovanja
jih neustvarjam
drugo
NOVE IDEJE USTVARJATE PREDVSEM ZARADI:
23
Graf 3: Posluh vodstva za nove ideje
Iz grafa je razvidno, da 68% anketiranih meni, da vodstvo podjetja sprejema nove idej z veseljem, 22% anketiranih zaposlenih pravi, da vodstvo ne sprejema novih idej, 10% pa jih ne ve, kakšno je stališče vodstva.
V sklopu vprašanj, ki sledi me je zanimalo, kako zaposleni ocenjujejo spodbude vodstva k ustvarjalnemu delu, kakšne spodbude po njihovem mnenju prevladujejo in kaj za zaposlene v podjetju predstavlja največjo spodbudo ter tudi oviro pri ustvarjanju novih idej.
Graf 4: Spodbude vodstva k inovativnosti
0
5
10
15
20
25
30
da ne ne vem
MENITE, DA IMA VODSTVO POSLUH
ZA NOVE IDEJE IN JIH SPREJEMA Z
VESELJEM?
0
5
10
15
20
25
precej malo sploh ne
KAKO BI OCENILI, DA VAS VODSTVO
SPODBUJA K INOVATIVNOSTI?
24
Ugotovitve pri tem vprašanju so pokazale, da kar 49% anketiranih zaposlenih ocenjuje, da vodstvo malo spodbuja svoje zaposlene k ustvarjalnosti, 44% anketirancev pa je mnenja, da jih vodstvo precej spodbuja k inovativnosti. 7% vprašanih je na vprašanje odgovorilo, da jih vodstvo sploh ne spodbuja.
Večina zaposlenih torej ocenjuje, da jih vodstvo le malo oz. sploh ne spodbuja k inovativnosti, kar ni ravno pozitiven podatek, saj je potemtakem velik del vključevanja v proces inovativnosti prepuščen samo lastni volji in želji vsakega posameznika.
Naslednje vprašanje se je navezovalo na prejšnje, saj me je zanimalo, kolikšen delež zaposlenih si sploh želi večjih spodbud s strani vodstva za ustvarjalno delo.
Graf 5: Želje po večjih spodbudah za inovativnost
95% anketiranih je na vprašanje odgovorili pritrdilno, 5 % zaposlenih pa si ne želi večjih spodbud s strani podjetja.
Iz odgovorov na zgornji vprašanji lahko zaključimo, da anketirani zaposleni v podjetju Vezport, d.o.o. kljub temu, da podjetje inovativnosti namenja pozornost, pričakujejo in si želijo spodbud, kar vodstvu podjetja prepušča precej odprte možnosti za izboljšave.
Pri naslednjem vprašanju sem spraševal po vrsti spodbude, ki prevladuje v podjetju.
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
da ne
BI SI ŽELELI VEČ SPODBUD ZA
INOVATIVNOST?
25
Graf 6 : Vrsta spodbude, ki prevladuje v podjetju
Iz grafa je razvidno, da je po mnenju anketiranih prevladujoča spodbuda v podjetju materialna nagrada (49%). Temu sledi možnost napredovanja (24%), 15% anketiranih je mnenja, da je to timsko delo, 7% meni, da je to priznanje s strani vodstva in ugled, 5% pa nematerialne nagrade.
Graf 7: Največja spodbuda po mnenju anketiranih
0
5
10
15
20
25
materialne
nagrade
nematerialne
nagrade
možnost
napredovanja
timsko delo priznanje s
strani
vodstva in
ugled
drugo
KAKŠNA VRSTA SPODBUDE ZA
INOVATIVNOST PREVLADUJE V
PODJETJU?
02468
10121416
materialne
nagrade
nematerialne
nagrade
možnost
napredovanja
timsko delo priznanje s
strani
vodstva in
ugled
drugo
KAJ ZA VAS PREDSTAVLJA NAJVEČJO
SPODBUDO ZA USTVARJANJE NOVIH
IDEJ?
26
Večina anketiranih zaposlenih - 36% je odgovorila, da največjo spodbudo za ustvarjanje novih idej predstavlja možnost napredovanja, sledi 27% delež, za katere največjo spodbudo predstavljajo materialne nagrade. Za 15 % anketirancev to predstavlja timsko delo, za 12% priznanje s strani vodstva in ugled, ki ga prinese ustvarjalno delo ter za 10% anketirancev nematerialne nagrade.
Največjo spodbudo za ustvarjanje novih idej, zaposlenim v Vezport, d.o.o. predstavlja možnost napredovanja na delovnem mestu.
Poleg tega, kaj za zaposlene predstavlja največjo spodbudo za ustvarjalno delo, me je zanimalo tudi kaj jim predstavlja največjo oviro za ustvarjanje novih idej.
Graf 7: Ovire pri inoviranju
32% anketiranim zaposlenim največjo oviro predstavlja premalo znanja za ustvarjanje novih idej. Sledi jim 29% delež anketiranih, ki največjo oviro vidi pri pomanjkanju njihovega lastnega interesa in energije za ustvarjalno delo.
Glede na ta rezultat bi bilo zelo pomembno, da bi vodstvo motiviralo svoje zaposlene, jih vključevalo v njim zanimive delovne naloge, kje bi čutili dovolj velik izziv za ustvarjalno delo. Svojim zaposlenim bi morali tudi nuditi dovolj možnosti za izobraževanje ter razpolagati z informacijami, ki jih ti potrebujejo za delo.
Za 24% anketiranih predstavlja največjo oviro nesprejemanje novih idej s strani vodstva, za 15% pa je to nezmožnost avtonomnega dela in stalna kontrola s strani nadrejenih.
Z naslednjim vprašanjem sem še enkrat želel preveriti, kakšne se jih zdijo spodbude za inovativnost v podjetju na splošno.
0
2
4
6
8
10
12
14
premalo znanja
za ustvarjanje
novih idej
premalo
lastnega interesa
in energije za
inovativnost
nesprejemanje
novih idej s
strani vodstva
nezmožnost
avtonomnega
dela in stalna
kontrola s strani
nadrejenih
drugo
KAJ ZA VAS PREDSTAVLJA NAJVEČJO
OVIRO PRI INOVIRANJU?
27
Graf 8: Spodbude v podjetju, na splošno
64% anketiranih meni, da so spodbude za ustvarjanje novih idej s strani podjetja normalne, 24% anketiranih zaposlenih meni, da so spodbude nizke, 12% pa da so visoke.
Z zadnjim anketnim vprašanjem sem želel izvedeti, koliko zaposlenih bi si želelo večjih možnosti ustvarjalnega dela.
Graf 9: Več možnosti ustvarjalnega dela
5
26
10
0
5
10
15
20
25
30
visoke normalne nizke
NA SPLOŠNO, SE VAM ZDIJO
SPODBUDE ZA NOVE IDEJE V
PODJETJU:
36
14
0
10
20
30
40
da ne ne vem
BI SI ŽELELI VEČ MOŽNOSTI
USTVARJALNEGA DELA V VAŠEM
PODJETJU?
28
Kar 88% delež je na vprašanje ali bi si želeli več možnosti ustvarjalnega dela v podjetju odgovorilo pritrdilno, kar nakazuje na dejstvo, da mora vodstvo ustvarjalnemu delu nameniti večjo pozornost in izkoristiti željo večine svojih zaposlenih po ustvarjalnem delu. 10% anketiranih je na vprašanje odgovorilo z "ne vem", 2% vprašanih pa si večjih možnosti ustvarjalnega dela ne želi.
29
8 SKLEP
Cilj podjetij v današnjem času, ne predstavlja zgolj preživetje v poslovnem okolju, ampak tudi razvoj. Glavno vlogo pri tem imajo inovacije, ki podjetjem zagotavljajo konkurenčnost. Inovacije oblikujejo nove trende in so skupaj z inovacijskim managementom ključnega pomena za vsako sodobno družbo, ki posluje v globalnem okolju.
Za nastanek in razvoj inovacij mora podjetje težiti k ustvarjalnosti svojih zaposlenih ter jim zagotoviti ustvarjalno in inovativno delovno okolje. Vodilni v podjetjih se morajo zavedati, da so najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju novih idej, motivirani zaposleni v podjetju, ki s svojimi kompetencami, znanjem, predvsem pa zanimanjem za svoje delo ustvarjajo novosti in inovacije.
V izbranem podjetju je inovativnost vgrajena v poslovno kulturo organizacije in pričakovati je, da bo tudi v prihodnje strmela po stalnih spremembah, nenehnih izboljšavah ter zagotavljanju konkurenčnosti.
Namen naloge je bil ugotoviti, kako so zaposleni seznanjeni in zadovoljni z inovativno dejavnostjo v podjetju, zato sem izvedel anketno raziskavo. Na podlagi analize odgovorov, ki sem jih prejel, sem prišel do naslednjih zaključkov.
V podjetju Vezport, d.o.o. se zavedajo pomena inovacij svojih zaposlenih in jih tudi spodbujajo, vendar, kot je pokazala raziskava, v podjetju to počnejo v premajhni meri. Iz odgovorov je namreč razvidno, da si anketirani zaposleni želijo večjih možnosti in spodbud s strani vodstva, kar podjetje ne bi smelo prezreti. Z dodatnimi, bolj sistematičnimi motivacijami lahko podjetje pri svojih zaposlenih spodbudi željo in ustvarjalnost, ki na koncu prinaša korist poslovanju podjetja.
Prvi dve tezi, ki sem si ju zastavil na začetku naloge:
• T1: inoviranje je za podjetje pomembno, prinaša mu prednosti in koristi; • T2: uvedba inovativnih idej pozitivno vpliva na podjetje;
lahko torej potrdim, saj ima podjetje inovativnost kot vrednoto zapisano tudi v svoji viziji. Vedno so namreč pripravljeni nuditi in oblikovati nove storitve za svoje stranke.
Pri naslednji tezi:
• T3: z večjo informiranostjo zaposlenih, bi se število predlogov za izboljšanje v izbranem podjetju še povečajo;
bi bilo smiselno poudariti, da bi se z večjo motiviranostjo število predlogov za izboljšave povečalo, saj kot je iz raziskave razvidno, zaposleni poudarjajo, da v podjetju ravno tega primanjkuje. Tako sem tretjo tezo ovrgel.
Zadnjo tezo:
• T4: vsakodnevne težave pri poslovanju izbranega podjetja spodbujajo zaposlene k ustvarjalnemu mišljenju, kar ima kot posledico nastajanje predlogov o izboljšavah;
lahko prav tako potrdim, saj je velika večina zaposlenih vključena v sam proces inovativnosti.
30
Raziskava je pokazala, da je glavni motivator pri predlaganju izboljšav denar in napredovanje na delovnem mestu. Zaposleni si želijo, da bi bilo napredovanje še v večji meri odvisno od rezultatov dela in želijo si še pogostejša priznanja svojih nadrejenih za dobro opravljeno delo ter bolj pregledno in jasno organizacijo. Zato je pomembno, da podjetje razmišlja tudi o drugih oblikah spodbujanja inovativnosti, kot na primer: izrekanje pohval, priznanj in razne nagrade. Zelo pomembno je tudi, da vodje pooblaščajo in spodbujajo zaposlene k izboljšavam. Zaposleni si kljub dobri seznanjenosti s cilji in strategijo podjetja, želijo tudi razvoj dodatnega usposabljanja, kar bi pripomoglo h kakovostnejšemu reševanju problemov. Delavci naj se tako periodično izobražujejo in seznanjajo z novimi tehnologijami, ker le tako lahko podajajo številne predloge za inovacije.
Z aktivnim pristopom k reševanju teh problemov, bo podjetje dalo dober zgled, vzpostavilo boljšo komunikacijo in zajelo sodelovanje širšega kroga zaposlenih. Pridobilo bo več zaupanja svojih zaposlenih in ustvarilo dobro klimo, ki bo pripomogla k večji ustvarjalnosti oziroma inovativnosti.
31
9 LITERATURA
1. Likar Borut, Križaj Dejan in Fatur Peter. 2006. Management inoviranja. Koper: Fakulteta za management.
2. Likar, Borut. 2001. Inoviranje. Koper: Visoka šola za management. 3. Likar, Borut. 2006. Osnovne definicije. Ljubljana: Korona plus d.o.o. in Inštitut za
inovativnost in tehnologijo. 4. Markič, Mirko. 2004. Inoviranje procesov; Pogoj za odličnost poslovanja. Koper.
Univerza na Primorskem: Fakulteta za management. 5. Mulej, Matjaž in Ženko Zdenka. 2004. Dialektična teorija sistemov in inovacijsko -
inovacijski management. Maribor: Ekonomsko - poslovna fakulteta (CD). 6. Mulej, Matjaž; Hrast Anita: Družbena odgovornost kot pogoj za smiselno podjetništvo
in gospodarsko rast. Elektronski vir. 7. Mulej, Matjaž et al. 1987. Inovativno poslovanje. Ljubljana: Gospodarski Vestnik. 8. Mulej, Matjaž. 1979. Ustvarjalno delo in didaktična teorija sistemov. Celje: Razvojni
center Celje. 9. Mulej, Matjaž. 1979. (Didaktična) teorija sistemov. Maribor: Ekonomsko - poslovna
fakulteta Maribor. 10. Pečjak, Vid. 2001. Poti do novih idej. Slovenia: New moment. 11. Rogers, Everett M.. 2003. Diffusion of Innovations. New York: The Free Press. 12. Srića, Velmir. 1999. Ustvarjalno mišljenje. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 13. Urabe, Kuniyoshi, Child John in Kagono Tadao. 1988. Innovation and management:
International Comparisons. New York: Walter de Gruyter. 14. Uršič, Duško. 1996. Inoviranje podjetja. Maribor : Studio Linea. 15. Uršič, Duško. 1996. Inoviranje podjetja: sistemsko-organizacijski vidik. Maribor:
Studio Linea. 16. Ženko, Zdenka. Inovacijski management. Zapiski predavanj, 2009/2010. 17. Ženko, Zdenka; Mulej, Matjaž. Poučevanje teorije sistemov kot prispevek za pot v
inovativno družbo. Mednarodno inovativno poslovanje, 2009, letn. 1, št. 1.
10 VIRI
1. Vezport, d.o.o. 2012. Pravilnik o inventivni dejavnosti. Interno gradivo, Vezport, d.o.o.
2. Vezport, d.o.o. 2012. Nagrajevanje avtorjev izboljšav. Interno gradivo, Vezport, d.o.o. 3. Vezport, d.o.o. 2012. Pristop za podeljevanje javnih priznanj in nagrad. Interno
gradivo, Vezport, d.o.o. 4. številni drugi interni viri o raziskanem podjetju.
32
11 PRILOGE
Predloga 1 Anketni vprašalnik
33
Priloga 1
Anketni vprašalnik
Pozdravljeni. Moje ime je Amel Šumić, sem študent Ekonomsko - poslovne fakultete v Mariboru, smer podjetništvo. Pišem diplomski seminar na temo inoviranja z naslovom Pomen inoviranja v izbranem podjetju. S pomočjo podatkov iz ankete želim ugotoviti pomen inoviranja med zaposlenimi v podjetju Vezport, d.o.o.. Pred vami je vprašalnik, katerega vas vljudno prosim da izpolnite. Anketa je anonimna. Za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem. PROSIM OBKROŽITE ODGOVOR: 1. SPOL a.) moški b.) ženski 2. STAROST a.) 18-25 b.) 26-35 c.) 36-45 d.) 46-55 e.) nad 55 3. IZOBRAZBA a.) dokončana osnovna šola b.) dokončana srednja šola c.) dokončana višja/visoka izobrazba d.) dokončana univerzitetna izobrazba e.) drugo: ___________________ 4. ORGANIZACIJSKA ENOTA VAŠEGA DELOVNEGA MESTA a.) vzdrževalna enota b.) proizvodno storitvena enota c.) storitvena enota d.) maritimna enota e.) drugo: _____________ 5. KOLIKO NOVIH USTVARJALNIH IDEJ STE IMELI V ZADNJEM LETU? a.) nobene b.) 1-3 c.) 4-7 d.) 8-10 e.) več kot 10
34
6. NOVE IDEJE USTVARJATE ZARADI: a.) lastne želje po osebnostnem in strokovnem dosežku in razvoju b.) finančne nagrade c.) nematerialne nagrade d.) priznanja sodelavcev in nadrejenih e.) možnosti napredovanja f.) jih ne ustvarjam g.) drugo: ______________ 7. MENITE, DA IMA VODSTVO POSLUH ZA NOVE IDEJE IN JIH SPREJME Z VESELJEM? a.) da b.) ne c.) ne vem 8. KAKO BI OCENILI, DA VAS VODSTVO SPOBUJA K INOVATIVNOSTI? a.) precej b.) malo c.) sploh ne 9. BI SI ŽELELI VEČJIH SPODBUD ZA INOVATIVNOST? a.) da b.) ne 10. KAKŠNA VRSTA SPODBUDE ZA INOVATIVNOST PREVLADUJE V PODJETJU? a.) materialne nagrade b.) nematerialne nagrade c.) možnost napredovanja d.) timsko delo e.) priznanje s strani vodstva in ugled f.) drugo: _____________________ 11. KAJ ZA VAS PREDSTAVLJA VEČJO SPODBUDO ZA USTVARJANJE NOVIH IDEJ? a.) materialne nagrade b.) nematerialne nagrade c.) možnost napredovanja d.) timsko delo e.) priznanje s strani vodstva in ugled f.) drugo: _____________________ 12.) KAJ ZA VAS PREDSTAVLJA NAJVEČJO OVIRO PRI INOVIRANJU? a.) premalo znanja za ustvarjanje novih idej b.) premalo lastnega interesa in energije za inovativnost c.) nesprejemanje novih idej s strani vodstva d.) nezmožnost avtonomnega dela in stalna kontrola s strani nadrejenih e.) drugo: ___________________ 13.) NA SPLOŠNO, SE VAM ZDIJO SPODBUDE ZA NOVE IDEJE V PODJETJU: a.) visoke
35
b.) normalne c.) nizke 14.) BI SI ŽELELI VEČ MOŽNOSTI USTVARJALNEGA DELA V VAŠEM PODJETJU? a.) da b.) ne c.) ne vem
