Upload
ziga
View
252
Download
3
Tags:
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Â
Citation preview
iga RoeR OSEBNA MAPA
PRoJeKTiRaNJe iN KoMPoZiCiJa 1
MEDNARODNI TUDENTSKI NATEAJ EASAPaviljon v vici, Seminar Kali, Ljubljana 2005
A/1 A/1
A/2
A/2 1,0 2,00,5 1,5 2,5
PLAN 1:50
SECTION A/1 1:100
SECTION A/2 1:100
1,0 2,0
THE WHOLE CONSTRUCTION CAN BE PUT TOGETHER IN ONLY FEW STEPSFIRST BY ADDING THE BASIC FRAMES, SECONDLY CONNECTING ITTOGETHER WITH WOODEN BEAMS AND THIRDLYADDING THE FASADES AND THE ROOF.
PRoJeKTiRaNJe iN KoMPoZiCiJa 2
DElAvNIcA S SvETlOBOSeminar Vodopivec, Ljubljana 2005/2006
SYMPLE MECHANISM 360 DEGREES ROTATION CONTROLING THE INTENSITY OF LIGHT
ZR2285
CREATE YOUR OWN SPACE ACCORDING TO YOUR NEED, MOOD AND EMOTIONS
HIGH VISUAL QUALITY INTERIOR COMFORT DAYLIGHT ENERGETIC RED
INVIGORATING GREEN SHADOWS SIMPLE VERTICAL SHADING ELEMENTS
ATMOSPHERES OF LIGHT AND SHADOWS ZR2285
REFLECTIONS COLORFUL SPACE OF VARIOUS ATHMOSPHERES CALMING BLUE
9.00
15.00
12.00
9.00
15.00
12.00
12.00
15.00
9.00
HIGH VISUAL QUALITY INTERIOR COMFORT DAYLIGHT ENERGETIC RED
INVIGORATING GREEN SHADOWS SIMPLE VERTICAL SHADING ELEMENTS
ATMOSPHERES OF LIGHT AND SHADOWS ZR2285
REFLECTIONS COLORFUL SPACE OF VARIOUS ATHMOSPHERES CALMING BLUE
9.00
15.00
12.00
9.00
15.00
12.00
12.00
15.00
9.00
MeDNaRoDNi TUDeNTSKi NaTeaJ VeLUX
ATMOSfERA SvETlOBE IN SENcSeminar Vodopivec, Ljubljana 2006
-2,720
-2,700
-2,700
-2,700-5,800
15 x 18/25
b
b
aa
M 1:50
01
23
TLOR
IS SPOD
NJE ETA42
0,000
-2,700
+2,840
-6,000
M 1:50 0 1 2 3PREREZ bb
PRoJeKTiRaNJe iN KoMPoZiCiJa 2
HIA zA fIlOzOfASeminar Vodopivec, Ljubljana 2006
DeLaVNiCa Z goSTUJoiM PRoFeSoRJeM CHRiSTiaNoM SUaUoM
UPORABA AlTERNATIvNIH MATERIAlOvLjubljana 2006
25X16/31
24X
15/3
324
X15
/33
24X
15/3
324
X15
/33
RECEPCIJA - KAVARNAKUHINJA SKLADIE SKLADIE SKLADIERESTAVRACIJA BAR
25X
16/3
1
25X
16/3
1
20X16/31 20X16/3125X16/31
N
aa
(m) 10 25 50
e
e
c
c
d
d str. 7TLORIS - NIVO PARKA - 3,60 M 1:500
B
CD
E
b b
PRoJeKTiRaNJe iN KoMPoZiCiJa 3
PORTNI cENTER BEIgRADSeminar Vodopivec, Ljubljana 2006/2007
PRoJeKT Za ReViJo Hie, V SoDeLoVaNJU Z MaTiCeM KUaRJeM
HIA z DvORIEMSeminar Vodopivec, Ljubljana 2007
DeLaVNiCa Z goSTUJoiM PRoFeSoRJeM JUHaNiJeM PaLLaSMo
fIlM v ARHITEKTURILjubljana 2007
PRoJeKTiRaNJe iN KoMPoZiCiJa 4, aRHiTeKTURNo URBaNiSTiNa DeLaVNiCa BReSTeRNiCa
vESlAKI cENTER NA DRAvIV sodelovanju z Matejem Somrakom, Seminar Vodopivec, Maribor/Ljubljana 2007/2008
SoDeLoVaNJe PRi VaBLJeNeM NaTeaJU
POSlOvNO STANOvANJSKI OBJEKTI v BOHINJSKI BISTRIcIavtorstvo: prof. dr. ale Vodopivec, Benjamin Hafner u.d.i.a., 1. nagrada, Ljubljana 2008
20 4 6 8 10 m
severna fasada
-0.60=509
0.00=509.60
-0.60
-0.60
-0.60
-0.60
0.00
0.00
0.00
0.00
-0.60
-0.60
-0.60
-0.60
-0.60
-0.60
507.54
508.06
509.24
508.80
508.38
506.94
507.91
506.78
506.86
507.14
507.22
507.41
507.80
507.04
509.40
509.60
510.10
510.70
510.50
508.10
7
3
44
50
51
56
42
57
5859
60
55
47
17
15
16
18
19
48
14
45
3839
52
20
36
37
40
41
28
2930
31
32
33 34
46
21
35
22
23 24
2526
27
49
43
53
54
61
B
A
C
D
E
F
G
5
9
4
5
9
5
6
12
8
UREDITVENA SITUACIJA
01 trg02 terasa03 park04 potok05 obstojei objekti06 gasilski dom07 obina08 regionalna cesta Bohinj-Bled09 lokalne ceste10 pe poti11 drevored12 zelenice13a parkirne povrine - 21 PM13b uvoz v garao
TLORIS PRITLIJA - HOTEL
14 vhod - hotel, restavracija15 recepcija, info16 restavracija17 hall18 kuhinja19 servis
skupaj hotel
TLORIS PRITLIJA - SLAIARNA, BANKA,...
20 slaiarna21 pult - slaice22 kuhinja23 sanitarije24 garderoba za zaposlene
25 banka26 poslovanje27 poslovanje28 direktor29 ajna kuhinja, garderoba za zaposlene30 arhiv
31 trgovina32 garderoba za zaposlene, skladie
33 mesnica34 pult35 garderoba za zaposlene, skladie
skupaj slaiarna, banka,...
TLORIS PRITLIJA - STANOVANJE A
36 vhodni patio37 predprostor (stopnice, dvigalo)38 vhod39 vhodna garderoba40 kuhinja41 dnevna soba42 jedilnica43 spalnica44 soba45 soba46 garderoba47 wc48 kopalnica49 terasa
skupaj stanovanje A
TLORIS PRITLIJA - STANOVANJE B,C,D,E,F,G
50 vhod51 vhodna garderoba52 dnevna soba53 jedilnica54 spalnica55 kuhinja56 utillity, garderoba57 hodnik58 wc59 kopalnica60 soba61 terasa
skupaj stanovanje B,C,D,E,F,G
skupaj stanovanja A,B,C,D,E,F,G
skupaj
M 1:200
20 4 6 8 10 m
2.55 m214.04 m254.13 m231.07 m231.64 m210.25 m2
143.68 m2
44.61 m26.72 m28.93 m23.96 m22.84 m2
23.18 m27.60 m27.60 m27.98 m27.02 m27.02 m2
23.18 m26.84 m2
14.06 m28.93 m26.84 m2
187.31 m2
7.98 m22.10 m26.91 m2
14.75 m25.89 m2
17.10 m215.68 m26.25 m24.08 m21.40 m24.00 m2
18.75 m2
86.14 m2 + (terasa 14.06 m2)
8.40 m22.25 m2
22.21 m26.35 m2
11.21 m28.16 m26.40 m24.20 m21.26 m24.25 m2
11.21 m218.75 m2
85.90 m2
699.96 m2
1030.95 m2
+ (terasa 14.06 m2)
* * *
* * *
* * *
* * *
* * *
* * * * * *
* * *
11
12
13b
13a
DeLaVNiCa Z goSTUJoo PRoFeSoRiCo aNNe LaCaToN
PRENOvA STANOvANJSKE SOSESKE lITOSTROJLjubljana 2008
urbanistino arhitekturna delavnica Nova Gorica
Travnik projekt 10Jasmina Kraigher, Cilka Hosta, Urka Torkar, iga Roer
UREDITEV TRAVNIKA
Stalna postavitev
S postavitvijo lahkih linijskih elementov na travnik se ohranja obstojea ideja travnika kot zazelenjene povrine.S koncentracijo dejavnosti ob magistrali in enotnim tlakom, vizualno in programsko poveemo Bevkov trgom s prostorom pred stavbo obine.S paviljonsko ureditvijo oivimo park na drugi strani ulice, ki naj slui kot povezovalni element med magistralo in Bevkovim trgom.V asu, ko se na travniku ne odvija nobena dejavnost, naj linijski elementi sluijo kot platforma za postavitev montanih klopi, ki se ob prireditvah zgolj odstranijo.
Predlog postavitve premine opreme pozimi
V asu zimske plae, se na travnik prestavi tudi drsalie, katerega konstrukcija se namesti na nove linijske elemente. Tako se v zimskem asu izognemo zapori magistrale.
Predlog postavitve premine opreme poleti
V asu poletne plae se na elemente na enak nain kot pri zimski plai ob gledaliu namesti montani oder ter ob magistrali celoten spremljajoi program.
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, mentorji: prof. dr. Ale Vodopivec, asistenta: mag.Toma Kruec, mag. Anja Planiek, 2008/2009
0
0
0
1
1
0
0
0
0
0
0
1
2
1
3
4
1
5
3
3
3
1
1
1
0 PAVILJON1 MONTANE KLOPI
SITUACIJA, M 1:500STALNA POSTAVITEV
0 PAVILJON1 MONTANE KLOPI2 DRSALIE3 MONTANI BAR
SITUACIJA, M 1:500ZIMSKA POSTAVITEV
0 PAVILJON1 MONTANE KLOPI3 MONTANI BAR5 KONCERTNI ODER
SITUACIJA, M 1:500POLETNA POSTAVITEV
3
plakat_travnik.indd 1 19.5.2009 14:18:33
PRoJeKTiRaNJe iN KoMPoZiCiJa 4, URBaNiSTiNo aRHiTeKTURNa DeLaVNiCa NoVa goRiCa
PREUREDITEv TRAvNIKA IN MAgISTRAlEV sodelovanju s tudenti seminarja Vodopivec, Seminar Vodopivec, Nova gorica/Ljubljana 2008
NaTeaJ - 2. NagRaDa
cENTER SODOBNIH UMETNOSTI ROgavtorja: Toma Kruec in Lena Kruec, v sodelovanju z Jurijem Nemcem, Matejem Periem, Miho Prosenom, Nino Polajnar in anjo Jutra, Ljubljana 2008
urbanistino arhitekturna delavnica Nova Gorica
Sede Univerze v Novi Gorici projekt 3iga Roer
V urbanistini zasnovi, ki jo predlagamo, se severni del magistrale zakljui z univerzitetnim tudijskim srediem.
Prehod med mestom in tudijskim srediem predstavlja manji trg, ki ga z zamikom iz osi magistrale formira nova stavba sedea univerze. Skoznjo se nadaljuje pepot z magistrale, ki v pritliju stavbo razdeli na protokolarni in upravni del.
Glavni vhod v protokolarni del je s trga, kjer sta v pritliju preddverje in manja kavarna, ter v nadstropju pisarne rektorata z vejo dvorano za podeljevanje diplom.S strani pasae je vhod v upravni del z referati v pritliju ter pisarnami za uslubence v drugem nadstropju.
Zaradi june orientacije in prometa je stavba v pritliju zaprta proti jugu, odpira pa se proti tudijskemu srediu na severu. Osvetlitev vhodne avle ter referatov tako omogoajo zazelenjeni atriji. Prostore v nadstropjih osvetljujejo dvoviinski atriji in celostenske zasteklitve, ki ponujajo poglede proti Sveti gori na eni in Novi Gorici na drugi strani. Pot po prostoru s tem doivljamo kot sekvence razlino osvetljenih ambientov.
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, mentorji: prof. dr. Ale Vodopivec, asistenta: mag.Toma Kruec, mag. Anja Planiek, 2008/2009
0 PROSTOR ZA VRATARJA1 VHODNA AVLA2 BAR3 SKLADIE/WC4 STOPNINO JEDRO5 WC 6 PISARNE REFERATOV
7 PROTOKOLARNA DVORANA8 FOJER9 ATRIJ10 RAZPRAVNI PROSTOR11 PISARNA ZA REKTORJA12 PISARNA ZA TAJNICO
9 RAZPRAVNI PROSTOR10 SKUPNI PROSTORI11 PISARNE UPRAVE12 AJNA KUHINJA
0
1
2 3
4
5
4
5
66 6
7
8
9 9 9 9
10 10 10 10
4
5
4
5
12
11
12
11
12
11
7 10
11 11 11
12
TLORIS PRITLIJA, M 1:250
TLORIS 1. NADSTROPJA - PROTOKOLARNI DEL, M 1:250
TLORIS 1. NADSTROPJA - UPRAVNI DEL, M 1:250
PREREZ EE, M 1:250
PREREZ FF, M 1:250
PREREZ AA, M 1:250 PREREZ BB, M 1:250
PREREZ CC, M 1:250 PREREZ DD, M 1:250
VZHODNA FASADA, M 1:250JUNA FASADA, M 1:250
ZAHODNA FASADA, M 1:250SEVERNA FASADA, M 1:250
SITUACIJA, M 1:500
plakat nova gorica 3.indd 1 9.3.2009 20:50:47
PRoJeKTiRaNJe iN KoMPoZiCiJa 5, URBaNiSTiNo aRHiTeKTURNa DeLaVNiCa NoVa goRiCa
SEDE UNIvERzE v NOvI gORIcISeminar Vodopivec, Nova gorica/Ljubljana 2008/2009
NaTeaJ TUDeNToV KiPaRSTVa
KIP v JAvNEM PROSTORUV sodelovanju z Juretom Markoto in anjo uler, Mozirje/Ljubljana 2008/2009
NaTeaJ - 2. MeSTo
DOM KRAJEvNE SKUPNOSTI KROMBERK - lOKEV sodelovanju z anjo uler, Maticem Kuarjem, Martinom Simiem in Matijo Milerjem, Kromberk/Ljubljana 2009
NaTeaJ - 2. NagRaDa
KOPAlIE KOlEzIJAavtorja: Toma Kruec in Lena Kruec, v sodelovanju z Jurijem Nemcem, Miho Fujsem in Primoem Paviem, Ljubljana 2009
MET
ELKOVA
meeting
grooup
line
crash
code: mrs03
field setting
Metelkova mesto represents an alternative escape from everyday rou-tine. As a relaxing and inspiring social meeting place, our idea was to contribute to its culture by solving some of, what we found, its basic problems. Therefore we focused on two main issues:lack of green spaces - problems with GREENERYlack of dustbins - problems with ECOLOGYSo we created multifunctional street furniture containing TREES, BENCHES and DUSTBINS. Defining Metelkova mesto as work in progress, we didnt want to limit the project, but to connect the whole area together. Therefore we developed 3 DIFFERENT SETTINGS made out of 16 MOBILE COMPONENTS - 1,8m X 1,8m each - forming various ambiences at different opportuni-ties.
At the micro location we formed FIELD SETTING - all 16 components put together - used as MEETING PLACE measuring exactly 7,2m x 7,2m.Further on the composition can be broken to create LINE SETTING - com-ponents linked in random lines - creating CULTURAL STAGE.At the macro location these elements are spread around Metelkova mesto, representing 16 INFORMATION SPOTS in front of different pub-lic spaces.
We create our object NOT TO BE OBSERVED but used TO OBSERV METELKOVA MESTO.
7.2 m
7.2 m
MET
ELKOVA
MET
ELKOVA
stagecode: mrs03
line setting
references:
TRIMO SOUND PROTEC-TION FENCE - PERFORaTED mETal ShEET
TRIMO STEEl STRUCTURES
GLADIO SmOOTh FaSaDE PaNElS
MET
ELKOVA
code: mrs03
Typical sectionscale 1:20
information
spot setting
steel profile 3 cm x 3 cm1. Trimo - gladio panel2. dustbasin3. root protection, hydro-4. insulation, steel sheetsteel profile 5 cm x 5 cm5. earth, root protection, 6. drainage, hydroinsula-tion, steel sheetpreforated metal sheet7. grass8. maple tree9.
9
778
5 6
3
0
180 cm
4
2
1
1
90 cm0
90 cm
50 cm
MET
ELKOVA
code: mrs03
Typical sectionscale 1:20
information
spot setting
steel profile 3 cm x 3 cm1. Trimo - gladio panel2. dustbasin3. root protection, hydro-4. insulation, steel sheetsteel profile 5 cm x 5 cm5. earth, root protection, 6. drainage, hydroinsula-tion, steel sheetpreforated metal sheet7. grass8. maple tree9.
9
778
5 6
3
0
180 cm
4
2
1
1
90 cm0
90 cm
50 cm
MeDNaRoDNi TUDeNTSKi NaTeaJ - oJi iZBoR
TRIMO URBAN cRASH 2009V sodelovanju z Juretom Markoto in Martinom Simiem, Ljubljana 2009
NaTeaJ Za VeNaMeNSKi PRoDaJNo RaZSTaVNi oBJeKT KiNa iKa - 1. NagRaDa iN iZVeDBa
KIOSKV sodelovanju z Juetom Markoto, Ljubljana 2010
iZgRaDNJa UiLNiCe iN KNJiNiCe V JUNoaFRiKi RePUBLiKi
PROJEKT SAIP - OlA zA PRIHODNOSTMentorji: prof. dr. ale Vodopivec, doc. mag. Tadej glaar, Josip Konstantinovi, doc. mag. anja Planiek; tudenti: Louis Barcon, Domen Fuka, Miha Fujs, Mojca
gabri, Bla gorian, Sergej grabnar, Mina Hriman, Jot Hren, andra intihar, Jure Kolenc, Samo Kralj, Toma Lenjak, Nina Majoranc, alenka Mehle, Primo Pavi, Matej Peri, Urban Petranovi, Miha Prosen, iga Roer, anja uler, Nina Vidi ivani, Johannesburg 2010
OLA ZA PRIHODNOST - izgradnja uilnice in knjinice v Junoafriki republikiFAKULTETA ZA ARHITEKTURO
Mentorji: prof. dr. Ale Vodopivec, doc. mag. Tadej Glaar, Josip Konstantinovi, doc. mag. Anja Planiek Konzultanta za energetsko zasnovo: prof. Lars Bylund, prof. dr. Sao Medved tudenti: Louis Barcon, Domen Fuka, Miha Fujs, Mojca Gabri, Bla Gorian, Sergej Grabnar, Mina Hriman, Jot Hren, Andra Intihar, Jure Kolenc, Samo Kralj, Toma Lenjak, Nina Majoranc, Alenka Mehle, Primo Pavi, Matej Peri, Urban Petranovi, Miha Prosen, iga Roer, Anja uler, Nina Vidi Ivani
Izgradnja nove olske stavbe v Ithuba Skils College-u se uvra med projekte razvojne pomoi, ki jo drave razvitega dela sveta namenjajo manj razvitim. Projekt predstavlja doprinos k ciljem Deklaracije tisoletja, ki jo je leta 2000 izdala Organizacija zdruenih narodov in med katerimi so najpomembneji izkoreninjenje revine in lakote, dostop do bivali, dostop do kvalitetnega izobraevanja, zdravstvenih storitev, zaposlitve ter enakopravnost ensk in mokih. Deklaracija tisoletja je najveja obljuba, ki je bila kdajkoli dana najbolj ranljivemu delu svetovne populacije. Spodbudila in povezala je tevilne drave, organizacije in posameznike, ki pomagajo k uresnienju teh ciljev.1
Svet ima vire in znanje, s katerima lahko zagotovi tudi najrevnejim dravam in tisim, katerih razvoj onemogoajo bolezni, geografska izolacija ali dravljanski nemiri, da doseejo cilje Deklaracije tisoletja. Doseganje teh ciljev je v interesu vseh nas. e jih ne doseemo, pomeni da bomo pomnoili nevarnosti naega sveta - od nestabilnosti do epidemij bolezni in okoljske degradacije.
Vendar nas bo doseganje ciljev hitro popeljalo na pot do sveta, ki je bolj stabilen, bolj pravien in bolj varen. Ban Ki Mon, generalni sekretar OZN.2
Skupina tudentov in mentorjev ljubljanske Fakultete za arhitekturo se je z namenom sodelovanja pri doseganju teh ciljev lansko leto vkljuila v mednarodno mreo aritekturnih ol za izgradnjo drubenih stavb v dravah v razvoju. V njenem okviru je zgradila novo olsko stavcbo v Ithuba Skills College-u pri Johannesburgu v Junoafriki republiki. Mreo vodi avstrijska fundacija SARCH z Dunaja, ki je Ithubo Skills College, osnovno olo s poudarkom na uenju obrti, osnovala v enem najrevnejih predmetij Johannesburga, v barakarskem naselju Magagula Hieghts Township.
Ithuba Skills College je paviljonski kompleks, ki ga sestavlja ve loenih uilnic z delavnicami. Zgradili so jih tudenti arhitekturnih ol iz Avstrije in Nemije v letih 2004-09. tudenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo so poleti 2010 zgradili e stavbo z uilnico za uence 9. razreda in knjinico, ki je namenjena tudi lokalnim prebivalcem.
Stavba je bila zgrajena od temeljev do strehe v osmih tednih (septembra in oktobra). Zato je njena zasnova preprosta, materiali pa so lokalni, poceni in dostopi lokalnim prebivalcem. Stavbo sestavljata dva loena volumna, ki ju prekriva lebdea streha: v enem je uilnica s knjinico, v drugem so strania. Med njima je pokrit prostor za uenje in delo na prostem. Eden pomembnejih vidikov zasnove je bila energetska uinkovitost, saj so junoafrike zime dokaj mrzle in poletja vroa. Konstrukcija stavbe je jeklena, zidovi pa so butani iz gline in slame, saj imata oba materiala skupaj dobre akumulativne lastnosti. K pasivnemu ogrevanju pozimi in hlajenju poleti prispevajo tudi dvojna okna, sestavljena iz standardnih okenskih okvirjev.
V gradnjo so bili vkljueni tudi lokalni delavci, saj je izmenjava znanja med njimi in slovenskimi tudenti ter nadaljnji prenos znanja v lokalno skupnost eden glavnih ciljev projekta. Gradnja ole namre ne pomeni le boljih monosti za izobraevanje otrok, temve tudi monosti za poveanje zaposlovanja in rast lokalnega gospodarstva.
1 Zukang, S. (2010). Overview. The Millenium Development Goals Report 2010:11.2 Ki Mon, B. (2010). Foreword. The Millenium Development Goals Report 2010:11.
Neto povrina stavbe: 114 m2Bruto povrina: 270 m2Projekt: oktober 2009-junij 2010Realizacija: september-oktober 2010Cena: 31.000,00
Sofinancerji, sponzorji in donatorji projekta:
SARCH (Avstrija), Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomo - Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Univerza v Ljubljani, OU v Ljubljani, OFA, NLB d.d., Vulcano d.o.o., DDC d.d., Lafarge cement d.o.o., BTC d.d., Trimo d.d., Premogovnik Velenje d.d., Adriatic Slovenica d.d., Ceref d.o.o., Tiskarna Petri d.o.o., Juma d.o.o., Tus Ko-si d.d., Jereb d.o.o., Purotehnika d.d., Iri d.o.o., Ekotrade d.o.o., Ino d.o.o., Megaprint d.o.o., Riko hie d.o.o., DBS d.d., Printam.si d.o.o., ZRMK d.d., Imos d.d., Elea iC d.o.o., Elmarkt d.o.o., Obina Ilirska Bistrica, Obina Idrija, Komunala Idrija d.o.o., Klub zgornjesavinjskih tudentov, Apex-in d.o.o., Botjan Maek s.p., Les Brelih d.o.o., Puh d.o.o., Ogri Joe s.p., Visteam rnomelj d.o.o., Komunalno podjetje Ptuj d.d., Rinik Perc arhitekti d.o.o. in posamezniki.
OLA ZA PRIHODNOST - izgradnja uilnice in knjinice v Junoafriki republikiFAKULTETA ZA ARHITEKTURO
Mentorji: prof. dr. Ale Vodopivec, doc. mag. Tadej Glaar, Josip Konstantinovi, doc. mag. Anja Planiek Konzultanta za energetsko zasnovo: prof. Lars Bylund, prof. dr. Sao Medved tudenti: Louis Barcon, Domen Fuka, Miha Fujs, Mojca Gabri, Bla Gorian, Sergej Grabnar, Mina Hriman, Jot Hren, Andra Intihar, Jure Kolenc, Samo Kralj, Toma Lenjak, Nina Majoranc, Alenka Mehle, Primo Pavi, Matej Peri, Urban Petranovi, Miha Prosen, iga Roer, Anja uler, Nina Vidi Ivani
Izgradnja nove olske stavbe v Ithuba Skils College-u se uvra med projekte razvojne pomoi, ki jo drave razvitega dela sveta namenjajo manj razvitim. Projekt predstavlja doprinos k ciljem Deklaracije tisoletja, ki jo je leta 2000 izdala Organizacija zdruenih narodov in med katerimi so najpomembneji izkoreninjenje revine in lakote, dostop do bivali, dostop do kvalitetnega izobraevanja, zdravstvenih storitev, zaposlitve ter enakopravnost ensk in mokih. Deklaracija tisoletja je najveja obljuba, ki je bila kdajkoli dana najbolj ranljivemu delu svetovne populacije. Spodbudila in povezala je tevilne drave, organizacije in posameznike, ki pomagajo k uresnienju teh ciljev.1
Svet ima vire in znanje, s katerima lahko zagotovi tudi najrevnejim dravam in tisim, katerih razvoj onemogoajo bolezni, geografska izolacija ali dravljanski nemiri, da doseejo cilje Deklaracije tisoletja. Doseganje teh ciljev je v interesu vseh nas. e jih ne doseemo, pomeni da bomo pomnoili nevarnosti naega sveta - od nestabilnosti do epidemij bolezni in okoljske degradacije.
Vendar nas bo doseganje ciljev hitro popeljalo na pot do sveta, ki je bolj stabilen, bolj pravien in bolj varen. Ban Ki Mon, generalni sekretar OZN.2
Skupina tudentov in mentorjev ljubljanske Fakultete za arhitekturo se je z namenom sodelovanja pri doseganju teh ciljev lansko leto vkljuila v mednarodno mreo aritekturnih ol za izgradnjo drubenih stavb v dravah v razvoju. V njenem okviru je zgradila novo olsko stavcbo v Ithuba Skills College-u pri Johannesburgu v Junoafriki republiki. Mreo vodi avstrijska fundacija SARCH z Dunaja, ki je Ithubo Skills College, osnovno olo s poudarkom na uenju obrti, osnovala v enem najrevnejih predmetij Johannesburga, v barakarskem naselju Magagula Hieghts Township.
Ithuba Skills College je paviljonski kompleks, ki ga sestavlja ve loenih uilnic z delavnicami. Zgradili so jih tudenti arhitekturnih ol iz Avstrije in Nemije v letih 2004-09. tudenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo so poleti 2010 zgradili e stavbo z uilnico za uence 9. razreda in knjinico, ki je namenjena tudi lokalnim prebivalcem.
Stavba je bila zgrajena od temeljev do strehe v osmih tednih (septembra in oktobra). Zato je njena zasnova preprosta, materiali pa so lokalni, poceni in dostopi lokalnim prebivalcem. Stavbo sestavljata dva loena volumna, ki ju prekriva lebdea streha: v enem je uilnica s knjinico, v drugem so strania. Med njima je pokrit prostor za uenje in delo na prostem. Eden pomembnejih vidikov zasnove je bila energetska uinkovitost, saj so junoafrike zime dokaj mrzle in poletja vroa. Konstrukcija stavbe je jeklena, zidovi pa so butani iz gline in slame, saj imata oba materiala skupaj dobre akumulativne lastnosti. K pasivnemu ogrevanju pozimi in hlajenju poleti prispevajo tudi dvojna okna, sestavljena iz standardnih okenskih okvirjev.
V gradnjo so bili vkljueni tudi lokalni delavci, saj je izmenjava znanja med njimi in slovenskimi tudenti ter nadaljnji prenos znanja v lokalno skupnost eden glavnih ciljev projekta. Gradnja ole namre ne pomeni le boljih monosti za izobraevanje otrok, temve tudi monosti za poveanje zaposlovanja in rast lokalnega gospodarstva.
1 Zukang, S. (2010). Overview. The Millenium Development Goals Report 2010:11.2 Ki Mon, B. (2010). Foreword. The Millenium Development Goals Report 2010:11.
Neto povrina stavbe: 114 m2Bruto povrina: 270 m2Projekt: oktober 2009-junij 2010Realizacija: september-oktober 2010Cena: 31.000,00
Sofinancerji, sponzorji in donatorji projekta:
SARCH (Avstrija), Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomo - Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Univerza v Ljubljani, OU v Ljubljani, OFA, NLB d.d., Vulcano d.o.o., DDC d.d., Lafarge cement d.o.o., BTC d.d., Trimo d.d., Premogovnik Velenje d.d., Adriatic Slovenica d.d., Ceref d.o.o., Tiskarna Petri d.o.o., Juma d.o.o., Tus Ko-si d.d., Jereb d.o.o., Purotehnika d.d., Iri d.o.o., Ekotrade d.o.o., Ino d.o.o., Megaprint d.o.o., Riko hie d.o.o., DBS d.d., Printam.si d.o.o., ZRMK d.d., Imos d.d., Elea iC d.o.o., Elmarkt d.o.o., Obina Ilirska Bistrica, Obina Idrija, Komunala Idrija d.o.o., Klub zgornjesavinjskih tudentov, Apex-in d.o.o., Botjan Maek s.p., Les Brelih d.o.o., Puh d.o.o., Ogri Joe s.p., Visteam rnomelj d.o.o., Komunalno podjetje Ptuj d.d., Rinik Perc arhitekti d.o.o. in posamezniki.
OLA ZA PRIHODNOST - izgradnja uilnice in knjinice v Junoafriki republikiFAKULTETA ZA ARHITEKTURO
Mentorji: prof. dr. Ale Vodopivec, doc. mag. Tadej Glaar, Josip Konstantinovi, doc. mag. Anja Planiek Konzultanta za energetsko zasnovo: prof. Lars Bylund, prof. dr. Sao Medved tudenti: Louis Barcon, Domen Fuka, Miha Fujs, Mojca Gabri, Bla Gorian, Sergej Grabnar, Mina Hriman, Jot Hren, Andra Intihar, Jure Kolenc, Samo Kralj, Toma Lenjak, Nina Majoranc, Alenka Mehle, Primo Pavi, Matej Peri, Urban Petranovi, Miha Prosen, iga Roer, Anja uler, Nina Vidi Ivani
Izgradnja nove olske stavbe v Ithuba Skils College-u se uvra med projekte razvojne pomoi, ki jo drave razvitega dela sveta namenjajo manj razvitim. Projekt predstavlja doprinos k ciljem Deklaracije tisoletja, ki jo je leta 2000 izdala Organizacija zdruenih narodov in med katerimi so najpomembneji izkoreninjenje revine in lakote, dostop do bivali, dostop do kvalitetnega izobraevanja, zdravstvenih storitev, zaposlitve ter enakopravnost ensk in mokih. Deklaracija tisoletja je najveja obljuba, ki je bila kdajkoli dana najbolj ranljivemu delu svetovne populacije. Spodbudila in povezala je tevilne drave, organizacije in posameznike, ki pomagajo k uresnienju teh ciljev.1
Svet ima vire in znanje, s katerima lahko zagotovi tudi najrevnejim dravam in tisim, katerih razvoj onemogoajo bolezni, geografska izolacija ali dravljanski nemiri, da doseejo cilje Deklaracije tisoletja. Doseganje teh ciljev je v interesu vseh nas. e jih ne doseemo, pomeni da bomo pomnoili nevarnosti naega sveta - od nestabilnosti do epidemij bolezni in okoljske degradacije.
Vendar nas bo doseganje ciljev hitro popeljalo na pot do sveta, ki je bolj stabilen, bolj pravien in bolj varen. Ban Ki Mon, generalni sekretar OZN.2
Skupina tudentov in mentorjev ljubljanske Fakultete za arhitekturo se je z namenom sodelovanja pri doseganju teh ciljev lansko leto vkljuila v mednarodno mreo aritekturnih ol za izgradnjo drubenih stavb v dravah v razvoju. V njenem okviru je zgradila novo olsko stavcbo v Ithuba Skills College-u pri Johannesburgu v Junoafriki republiki. Mreo vodi avstrijska fundacija SARCH z Dunaja, ki je Ithubo Skills College, osnovno olo s poudarkom na uenju obrti, osnovala v enem najrevnejih predmetij Johannesburga, v barakarskem naselju Magagula Hieghts Township.
Ithuba Skills College je paviljonski kompleks, ki ga sestavlja ve loenih uilnic z delavnicami. Zgradili so jih tudenti arhitekturnih ol iz Avstrije in Nemije v letih 2004-09. tudenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo so poleti 2010 zgradili e stavbo z uilnico za uence 9. razreda in knjinico, ki je namenjena tudi lokalnim prebivalcem.
Stavba je bila zgrajena od temeljev do strehe v osmih tednih (septembra in oktobra). Zato je njena zasnova preprosta, materiali pa so lokalni, poceni in dostopi lokalnim prebivalcem. Stavbo sestavljata dva loena volumna, ki ju prekriva lebdea streha: v enem je uilnica s knjinico, v drugem so strania. Med njima je pokrit prostor za uenje in delo na prostem. Eden pomembnejih vidikov zasnove je bila energetska uinkovitost, saj so junoafrike zime dokaj mrzle in poletja vroa. Konstrukcija stavbe je jeklena, zidovi pa so butani iz gline in slame, saj imata oba materiala skupaj dobre akumulativne lastnosti. K pasivnemu ogrevanju pozimi in hlajenju poleti prispevajo tudi dvojna okna, sestavljena iz standardnih okenskih okvirjev.
V gradnjo so bili vkljueni tudi lokalni delavci, saj je izmenjava znanja med njimi in slovenskimi tudenti ter nadaljnji prenos znanja v lokalno skupnost eden glavnih ciljev projekta. Gradnja ole namre ne pomeni le boljih monosti za izobraevanje otrok, temve tudi monosti za poveanje zaposlovanja in rast lokalnega gospodarstva.
1 Zukang, S. (2010). Overview. The Millenium Development Goals Report 2010:11.2 Ki Mon, B. (2010). Foreword. The Millenium Development Goals Report 2010:11.
Neto povrina stavbe: 114 m2Bruto povrina: 270 m2Projekt: oktober 2009-junij 2010Realizacija: september-oktober 2010Cena: 31.000,00
Sofinancerji, sponzorji in donatorji projekta:
SARCH (Avstrija), Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomo - Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Univerza v Ljubljani, OU v Ljubljani, OFA, NLB d.d., Vulcano d.o.o., DDC d.d., Lafarge cement d.o.o., BTC d.d., Trimo d.d., Premogovnik Velenje d.d., Adriatic Slovenica d.d., Ceref d.o.o., Tiskarna Petri d.o.o., Juma d.o.o., Tus Ko-si d.d., Jereb d.o.o., Purotehnika d.d., Iri d.o.o., Ekotrade d.o.o., Ino d.o.o., Megaprint d.o.o., Riko hie d.o.o., DBS d.d., Printam.si d.o.o., ZRMK d.d., Imos d.d., Elea iC d.o.o., Elmarkt d.o.o., Obina Ilirska Bistrica, Obina Idrija, Komunala Idrija d.o.o., Klub zgornjesavinjskih tudentov, Apex-in d.o.o., Botjan Maek s.p., Les Brelih d.o.o., Puh d.o.o., Ogri Joe s.p., Visteam rnomelj d.o.o., Komunalno podjetje Ptuj d.d., Rinik Perc arhitekti d.o.o. in posamezniki.
OLA ZA PRIHODNOST - izgradnja uilnice in knjinice v Junoafriki republikiFAKULTETA ZA ARHITEKTURO
Mentorji: prof. dr. Ale Vodopivec, doc. mag. Tadej Glaar, Josip Konstantinovi, doc. mag. Anja Planiek Konzultanta za energetsko zasnovo: prof. Lars Bylund, prof. dr. Sao Medved tudenti: Louis Barcon, Domen Fuka, Miha Fujs, Mojca Gabri, Bla Gorian, Sergej Grabnar, Mina Hriman, Jot Hren, Andra Intihar, Jure Kolenc, Samo Kralj, Toma Lenjak, Nina Majoranc, Alenka Mehle, Primo Pavi, Matej Peri, Urban Petranovi, Miha Prosen, iga Roer, Anja uler, Nina Vidi Ivani
Izgradnja nove olske stavbe v Ithuba Skils College-u se uvra med projekte razvojne pomoi, ki jo drave razvitega dela sveta namenjajo manj razvitim. Projekt predstavlja doprinos k ciljem Deklaracije tisoletja, ki jo je leta 2000 izdala Organizacija zdruenih narodov in med katerimi so najpomembneji izkoreninjenje revine in lakote, dostop do bivali, dostop do kvalitetnega izobraevanja, zdravstvenih storitev, zaposlitve ter enakopravnost ensk in mokih. Deklaracija tisoletja je najveja obljuba, ki je bila kdajkoli dana najbolj ranljivemu delu svetovne populacije. Spodbudila in povezala je tevilne drave, organizacije in posameznike, ki pomagajo k uresnienju teh ciljev.1
Svet ima vire in znanje, s katerima lahko zagotovi tudi najrevnejim dravam in tisim, katerih razvoj onemogoajo bolezni, geografska izolacija ali dravljanski nemiri, da doseejo cilje Deklaracije tisoletja. Doseganje teh ciljev je v interesu vseh nas. e jih ne doseemo, pomeni da bomo pomnoili nevarnosti naega sveta - od nestabilnosti do epidemij bolezni in okoljske degradacije.
Vendar nas bo doseganje ciljev hitro popeljalo na pot do sveta, ki je bolj stabilen, bolj pravien in bolj varen. Ban Ki Mon, generalni sekretar OZN.2
Skupina tudentov in mentorjev ljubljanske Fakultete za arhitekturo se je z namenom sodelovanja pri doseganju teh ciljev lansko leto vkljuila v mednarodno mreo aritekturnih ol za izgradnjo drubenih stavb v dravah v razvoju. V njenem okviru je zgradila novo olsko stavcbo v Ithuba Skills College-u pri Johannesburgu v Junoafriki republiki. Mreo vodi avstrijska fundacija SARCH z Dunaja, ki je Ithubo Skills College, osnovno olo s poudarkom na uenju obrti, osnovala v enem najrevnejih predmetij Johannesburga, v barakarskem naselju Magagula Hieghts Township.
Ithuba Skills College je paviljonski kompleks, ki ga sestavlja ve loenih uilnic z delavnicami. Zgradili so jih tudenti arhitekturnih ol iz Avstrije in Nemije v letih 2004-09. tudenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo so poleti 2010 zgradili e stavbo z uilnico za uence 9. razreda in knjinico, ki je namenjena tudi lokalnim prebivalcem.
Stavba je bila zgrajena od temeljev do strehe v osmih tednih (septembra in oktobra). Zato je njena zasnova preprosta, materiali pa so lokalni, poceni in dostopi lokalnim prebivalcem. Stavbo sestavljata dva loena volumna, ki ju prekriva lebdea streha: v enem je uilnica s knjinico, v drugem so strania. Med njima je pokrit prostor za uenje in delo na prostem. Eden pomembnejih vidikov zasnove je bila energetska uinkovitost, saj so junoafrike zime dokaj mrzle in poletja vroa. Konstrukcija stavbe je jeklena, zidovi pa so butani iz gline in slame, saj imata oba materiala skupaj dobre akumulativne lastnosti. K pasivnemu ogrevanju pozimi in hlajenju poleti prispevajo tudi dvojna okna, sestavljena iz standardnih okenskih okvirjev.
V gradnjo so bili vkljueni tudi lokalni delavci, saj je izmenjava znanja med njimi in slovenskimi tudenti ter nadaljnji prenos znanja v lokalno skupnost eden glavnih ciljev projekta. Gradnja ole namre ne pomeni le boljih monosti za izobraevanje otrok, temve tudi monosti za poveanje zaposlovanja in rast lokalnega gospodarstva.
1 Zukang, S. (2010). Overview. The Millenium Development Goals Report 2010:11.2 Ki Mon, B. (2010). Foreword. The Millenium Development Goals Report 2010:11.
Neto povrina stavbe: 114 m2Bruto povrina: 270 m2Projekt: oktober 2009-junij 2010Realizacija: september-oktober 2010Cena: 31.000,00
Sofinancerji, sponzorji in donatorji projekta:
SARCH (Avstrija), Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomo - Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Univerza v Ljubljani, OU v Ljubljani, OFA, NLB d.d., Vulcano d.o.o., DDC d.d., Lafarge cement d.o.o., BTC d.d., Trimo d.d., Premogovnik Velenje d.d., Adriatic Slovenica d.d., Ceref d.o.o., Tiskarna Petri d.o.o., Juma d.o.o., Tus Ko-si d.d., Jereb d.o.o., Purotehnika d.d., Iri d.o.o., Ekotrade d.o.o., Ino d.o.o., Megaprint d.o.o., Riko hie d.o.o., DBS d.d., Printam.si d.o.o., ZRMK d.d., Imos d.d., Elea iC d.o.o., Elmarkt d.o.o., Obina Ilirska Bistrica, Obina Idrija, Komunala Idrija d.o.o., Klub zgornjesavinjskih tudentov, Apex-in d.o.o., Botjan Maek s.p., Les Brelih d.o.o., Puh d.o.o., Ogri Joe s.p., Visteam rnomelj d.o.o., Komunalno podjetje Ptuj d.d., Rinik Perc arhitekti d.o.o. in posamezniki.
NaTeaJ ageNCiJe PRogLaS - DVa iZBRaNa PReDLoga
PREDlOgA zA NOvO SlOvENSKO zASTAvOobjava v reviji Mladina, Ljubljana 2011
NaTeaJ goReNJSKe BaNKe
PTIJA HIIcAV sodelovanju z Juretom Markoto, Slovenj gradec 2011
PReDLog Za HUMaN CiTieS FeSTiVaL V BRUSLJU
ScRATcH ME OffV sodelovanju z Juretom Markoto, Bruselj/Slovenj gradec 2011
MeDNaRoDNi TUDeNTSKi NaTeaJ
TRIMO URBAN cRASH 2011V sodelovanju z Juretom Markoto in Martinom Simiem, Ljubljana 2011
PoMo PRi aRHiTeKTURNi ZaSNoVi RaZSTaVNega PRoSToRa
AD PIRUMV sodelovanju s Hano Domijan in Narodnim muzejem Slovenije, Ljubljana 2012
MeDNaRoDNi NaTeaJ
fESTIvAl zASTAvV sodelovanju z Juretom Markoto, Zagreb/Slovenj gradec 2012