Ziga Kresevic

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

IGA KREEVI

Idejno-programski nart oivitve dveh karejev v mestu Maribor:galerija kot integralni del mesta

Mentor: prof. Jurij Kobe, udiaSomentor: doc. Uro Lobnik, udia

Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2005/2006Leto izdelave diplomskega dela: 2012

ZAHVALA

Juriju za mentorstvo in Urou za konstruktivne pripombe.Tomau, Frideriku, Juriju in Roku. Hvala za izkazano zaupanje, veliko sem se nauil od vas.Petru za vizualizacije in kompanjonstvo v asu tudija.Anetu, Andrau, Blau, Davorju, Mihi, Maticu, Robiju in Vidu, da sem z vami lahko bil provokativen. Slednjemu e za nepozabno portugalsko dogodivino z El Niom.Dori in Luki za lepe trenutke in podporo.Brini in igi. Njej, ker je vasih ravno prav sitna, da me spravi v dobro voljo, njemu za iskreno prijateljstvo.Stanovanju na Tavarjevi, ker je zdralo vse pritiske, in cimrom, brez katerih bi bilo prazno.Zebri.Vsem, ki ste prekriali mojo pot in pustili vtis. Ni vas malo.

Mami in oetu. Iskrena hvala, ker verjameta vame!

KAZALO

UVODOPREDELITEV PROBLEMAGALERIJA KOT INTEGRALNI DEL MESTA Galerija in mesto Zakaj v galerijo? Kako umestiti galerijo znotraj mestnega tkiva ali vpraanje vhodov Galerija in sodobni medijiMARIBOR V IN PO LETU 2012 Evropska prestolnica kulture 2012 Lekcija nedavne preteklosti Prenovljeni kompleks minoritskega samostanaRAZPRENOST Zakaj galerijo razpriti po mestu? Notranjost kareja spet ustvarja dodano vrednost Mariborsko podzemljeNATEAJ: EPK - REKA DRAVA 2012, 3. SKLOPNATEAJ: UREDITEV IREGA OBMOJA GLAVNEGA TRGA V MARIBORU TER PAVILJON STARI PERONPRIMERI DOBRE PRAKSE Louisiana museum of modern art (Humelbaek, Danska) Fnf hfe (Mnchen, Nemija) Goetz collection (Mnchen, Nemija) Guggenheim (Bilbao, panija) Moderna and arkitektur museet (Stockholm, vedska) DEFINICIJA OBRAVNAVANEGA OBMOJAANALIZE IREGA OBMOJAANALIZE OJEGA OBMOJAUMEANJE PROGRAMA V MESTO Druga univerzitetna os / Koroka cesta: programska os nove UGM Nateajni program in mesto Umetnostna galerija v mestu Odprte javne povrine Sheme poti: peci / dostava in manipulacijaINTERAKTIVNA POT SKOZI KAREHIA LITARATURENARTI OBMOJA OBDELAVE

ARHITEKTURNI CENTER: IDEJNA ZASNOVA Objekt Oronova 9 in ruitev Izhodia za projektKONCEPT Monolit in mesto Pretoen prostor VizualizacijeTEHNINO POROILOARHITEKTURNI CENTER: NARTI

SKLEPREFERENCE: VIRI IN LITERATURA, CITATI

456

9

11

131517

23253148

545657

65

67

7273

8687

4mentor prof. Jurij Kobe, udia somentor doc. Uro Lobnik, udia leto izdelave 2012 diplomant iga Kreevi Idejno-programski nart oivitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

Na primeru umestitve nove Umetnostne galerije Maribor, kot je bila programsko zastavljena v javnem anonimnem enostopenjskem nateaju leta 2010, elim pokazati monost za drugano razmiljanje o novi galeriji v mestu. Pri tem me posebej zanima srednjeveko jedro mesta Maribor, ki v obmoju Koroke ceste vidno propada. Nekdanja mestna promenada tako aka nov impulz, ki bo obmoju vrnil izgubljeni sijaj. Z umeanjem novih programov v obstojee tkivo in odpiranjem novih povezav, ki bodo programsko mamljive in za uporabnika mestnega prostora zastavljene funkcionalno, elim prispevati k pestreji mestni ponudbi in zdravljenju mesta od znotraj.

Tema diplome je izbrana na podlagi lastne elje po boljem poznavanju mesta Maribor.

Definicija pojmov integracija, integralen:*

integracija -e [lat. integratio obnova] 1. zdruevanje, sestavljanje, povezovanje v (integralno) nerazdruljivo celoto; zdruitev; vkljuitev, 2. ...

integralen -lna -o [nlat. integralis iz lat. integrer nedotaknjen; celoten] 1. sestavljajo celoto (integralni del); celovit, celoten, enoten; nerazdelen; neloljiv; fig. nedotakljiv; neokrnjen, 2. ...

*Verbinc, F., Slovar tujk, Cankarjeva zaloba v Ljubljani, 1991

UVOD


Srednjeveko jedro Maribora je s prihodom trgovskih centrov in sprememb v drubi prilo do toke, ko s svojo ponudbo ni ve konkurenno. Postalo je nezanimivo in nezadrno propada.

V strogem centru mesta najbolj izstopa Koroka cesta, danes ena pomembnejih prometnic v smeri vzhod-zahod, nekdaj mestna promenada in v navezavi s Korokimi vrati tudi vstopna ila v mesto. Oina Koroke ceste v obmoju med Glavnim trgom in Strossmayerjevo ulico, ki ji v veliki meri dominira promet, je zaradi programskega mrtvila in neprehodnosti za peca danes eno bolj degradiranih mestnih obmoij. Koroka cesta tako povezuje Glavni trg z mestno trnico, tik za nekdanjim obzidjem. S tem povezuje dve pomembni toki v mestu, a je pot med omenjenima tokama pecu neprijazna in nezanimiva.

elja po prispevku v mestu Maribor me je privedla do razmiljanja, kako Koroko cesto osmisliti v nekem novem kontekstu, s programom, ki ne bo imel tako mone konkurence v neposredni bliini kot denimo trgovine ali kavarne. Misel se je tukaj ustavila na programu umetnostne galerije in vpraanju ali lahko galerijo integriramo v obstojee mestno tkivo in tako dobimo mesto kot iv preplet stanovalcev, obiskovalcev in umetnosti?

Program umetnostne galerije v razpreni obliki lahko sobiva s starim mestnim jedrom. Tako bistveno prispeva k dvigu bivanjskega standarda. Galerijske hodnike zamenjajo mestne ulice in trgi!

S potencialno tvorbo novih in druganih stanovanj center mesta spet postaja privlaen za prebivalce.

OPREDELITEV PROBLEMA


Kakno vlogo danes v mestu igra umetnost? S tem ne mislim uline umetnosti, ampak tisto definirano umetnost. Kje se lovek na nivoju mesta sploh srea z umetnostjo? Ga spremlja na poti skozi mesto in tako slui svojemu osnovnemu namenu biti opaena, biti generator socialnega razvoja, del ive kulture?

Ob prebiranju literature, ki se ukvarja z vlogo in poloajem sodobne umetnosti danes, se pojavljata vpraanji, kako umetnost vstopa v na vsakdan in kako jo sploh prezentirati. Bo e dralo, da umetnost ni in ne sme postati nek instant izdelek, dosegljiv na vsakem vogalu, saj bi jo tako razvrednotili in bi postala del profanega vsakdana, a po drugi strani, nain prezentacije v umetnostnih galerijah in muzejih umetnost oddalji od opazovalca. Gerhard Mack v svoji razpravi Time Rediscovered pravi: There have long been complaints that museums keep art safe, but rob it of its life.1 Te pripombe, kot jih imenuje Mack, so se zaele pojavljati hitro po odprtju prvih javnih institucij za prezentacijo umetnosti v 18. stoletju. Kritik Quartremre de Quincy je na primeru italijamskih mest zagovarjal tezo, da umetnost lahko ivi le kot del javnega ivljenja. Leta 1923 ruski konstruktivist El Lissitzky izjavi: We are no longer prepared to tolerate the exhibition gallery as a painted coffin for our living bodies.2 Paul Valery v svojem eseju The problem of museum iz leta 1925 zapie: Painting and sculpture /.../ are orphans. Their mother is dead, their mother, architecture. For as long as it was alive, it gave them their place, their purpose and their limits.3

Veliko je napisanega o odnosu med umetnino in prostorom postavitve, njene prezentacije. Kaken pa je odnos razstavnega prostora in s tem posredno umetnine do mesta in njegovih prebivalcev, obiskovalcev? Ob vpraanju, s katerimi problemi se arhitekt srea pri snovanju sodobne umetnostne galerije, Frank O. Gehry izpostavi, da je najveji problem (snovanja muzejev in galerij) prav dejstvo, da sploen konsenz o tem, kaj umetnostna galerija sploh je, ne obstaja. Obstaja le nekaken mit, ki ga veina arhitektov podzavestno sprejema za svetega.

GALERIJA IN MESTO

GALERIJA KOT INTEGRALNI DEL MESTA

... Every architect I hear starts out talking about neutrality and they all build museums that try to be neutral but actually fail in their neutrality, because they dont know how to do it.4 Opozarja na pretirano zatekanje k detajlu kot orodju nevtralizacije.

Filozof in umetnostni kritik Boris Groys muzej (kamor lahko pritejemo tudi umetnostno galerijo, ki je potemtakem umetnostni muzej in ne npr. muzej letal ali igra) v svoji Teoriji sodobne umetnosti definira tako: Vsi muzeji, ne le umetnostni, so pokopalia predmetov: kar je zbrano tam, nima ve ivljenjskih funkcij, je torej mrtvo. ivljenje umetnine se zane ele v muzeju: od vsega zaetka je to ivljenje po smrti. Moderni muzej umetnosti ni prostor spomina, kajti predmeti, zbrani tam, pred muzealizacijo niso veljali za umetnost. Nasprotno, sprejetje v muzej izbrie spomin na prejnje, predmuzejsko ivljenje umetnin. Ta izguba spomina je pogoj za to, da predmeti iz praktinega ivljenja dobijo novo funkcijo in zaivijo novo ivljenje kot umetnine. /.../ Moderni umetnostni muzej torej ni pokopalie, temve cerkev za predmete. Tam doivijo obrat, prerod, paruzijo. Tam so kreni ali povampirjeni in s tem obujeni k novemu, venemu ivljenju. Le taknim predmetom pravimo umetnine. /.../ Gotovo gre tukaj za pojmovanje umetnosti, kakor se je izoblikovala ele v moderni dobi, torej v asu muzejev toda nae pojmovanje je danes takno. /.../ Moderni muzej je torej prostor, v katerem se neposredno manifestira moderna subjektivnost kot taka onstran dela, izdelka, samoobjektiviranja, odtujitve. /.../ Razlika med umetnostjo in neumetnostjo je sama umetna. Ne moremo je utemeljiti, odkriti ali zapovedati, temve le izdelati: muzej je prostor proizvajanja razlike med umetnostjo in neumetnostjo./.../ Ko umetnino umestimo v muzej, jo v veliki meri razbremenimo naloge, da v sebi ponavlja umetniko tradicijo. To sedaj prevzame muzejski kontekst. /.../ Moderni muzej je zaprt in svetel prostor, ki se jasno odmejuje od zunanjega sveta in ga pua v temi. Vsaj v dveh ozirih muzej izkljuuje drugo. Prvi: iz gledalevega zornega polja izkljuuje vse predmete zunaj muzeja. Drugi: sam s svojo materialnostjo, delom in institucionalnostjo je neviden,

skrit. /.../ Primarna funkcija muzeja je torej proizvajanje iluzije svobodnega prostora zunaj svojih zidov ... /.../ e odpravimo muzej, izgine svobodni prostor, skrit za njim.5

Umetnost je tako odvisna od konteksta v vsakem okolju bo izgledala drugae. A kontekst pri tem najvekrat predstavlja le obod, lupino, kjer zadrujemo in prezentiramo umetnost. Kot del konteksta se redko pojavlja genius loci izbrane lokacije umetnostne galerije oz. muzeja. Ali lahko umetnost prezentiramo tudi v zelo specifinem okolju neke lokacije, skupaj z vsemi prednostmi in slabostmi le-te? Omeniti gre Kirchner Museum v Davosu, kjer arhitekti Gigon-Guyer vzpostavljajo dialog med razstavnimi prostori v popolnem skladju s tradicijo bele kocke (white cube) in dramatino krajino, ki je zaznamovala drugo polovico Kirchnerjevega umetnikega udejstvovanja in na katero se z velikimi okni na razline smeri odpirajo nekateri prostori za obiskovalce. To vez z naravo torej neposredno okolico postavitve muzejev in galerij za Foundation Beyeler v Baselu spretno izrabi tudi Renzo Piano, ko preko celostenske zasteklitve navee neposreden stik umetnine z naravo v konkretnem primeru gre za dvogovor bazena z lokvanji (ki tako praktino vstopa v galerijo) in Monet -ovega dela Water lilies.

A pri obeh navedenih primerih gre za galeriji z znano zbirko, kjer je arhitekt lahko iskal konkreten odgovor na konkretno vpraanje. Ali lahko isto vez z okolico iemo pri umetnostni galeriji oz. muzeju splone narave, s spreminjajoo postavitvijo stalne zbirke in gostujoimi razstavami? In, ali ni taken poskus v splonem kaosu mestnega okolja e bolj utopien?

V iskanju odnosa galerije do mesta ostaja neraziskano e eno podroje: kako bi lahko preko arhitekture in iniciative v velikokrat mrtvo tvorbo umetnostne galerije aktivno vkljuili tudi prebivalce mesta in jo tako spremenili v iveo strukturo? Potrebno je poiskati koncept zdruitve umetnosti in vsakdanjega ivljenja, tako da pride do simbioze, od katere profitira vsaka od

sodelujoih strani: Umetnost bi tako bogatila vsakdanje ivljenje, dvignila kulturno raven ivljenja v mestu, prebivalci pa bi s svojim bivanjem in pronicanjem v pore galerije umetniko ustvarjanje postavili v iv, neodtujen kontekst. Tako bi prilo do prepletanja ivljenja ustvarjalcev, prebivalcev, kuratorjev in obiskovalcev tako nakljunih kot nartnih. Obiskovalec galerije bi tako skozi sekvence galerijskih prostorov, odprtih povezovalnih prostorov, polnega in praznega spoznaval mesto, izkual umetnost in nenazadnje tudi nenehno spreminjajoe ivljenje prebivalcev mesta. Galerija tako postane iva, nikoli zakljuena zgodba, umeena v mesto.

Teoriji o vzajemnem vplivu med okoljem in lovekom je nak-lonjem geograf Paul Knox. Meni namre da urbane prostore ustvarjajo ljudje. Posebnosti ti prostori rpajo iz ljudi, ki jih nas-eljujejo/.../6, v svojem delu Mariborska dvoria Paula Knox -a povzema Jerneja Ferle. In umetnostna galerija/muzej nedvom-no je urbani prostor.


Na nek nain zagotovo dri, da je umetnost bolj atraktivna, e je arhitektura galerije bolja. Kot v enem izmed intervjujev pravi Jacques Herzog: By this I mean that expressive architecture has its qualities as well. I consider Frank O. Gehrys Guggenheim in Bilbao to be an attractive place. One of the reasons that people are stimulated to go there is because its location is attractive.7 Pri tem e pravi, da koncept bele kocke (white cube, box) ni nujno edini pravi nain prezentiranja umetnosti. Obiskovalca je potrebno voditi skozi prostore, ki ne bodo dolgoasni, kjer spreminjajoe prostorske determinante stimulirajo ute.

Gehry pri tem zavzema stalie, da umetniki (in s tem umetnine) elijo zasedati pomembno mesto na mentalnem zemljevidu mesta. Zato mora biti zgradba sama pomembna za skupnost. Po pomembnosti mora kljubovati npr. sodiu, knjinici, koncert-ni dvorani ... V kolikor v tem ne uspe, je drugorazredna in tako del vrednosti izgubi tudi njena vsebina. Stavba ima lahko status ikone, lahko je pomembna, a kljub temu umetnosti ne trivializira. Tako ji le e zviuje vrednost: I wanted the Guggenheim Bilbao to have an iconic presence in the city. I wanted it to work for the arts. I wanted to connect to the city, to the bridge, to the water, to the 19th century, so that it became a usable part of the city ... /.../. That is the spirit of urbanism I tend to be interested in.8

A pri tem se mi poraja vpraanje: ali obiskovalec galerijo obie zaradi njene pojavnosti in slovesa ali zaradi izkunje in vsebine? Bo e dralo, da to v naem asu niti ni tako zelo pomembno dokler se stvar prodaja, je dobra. Ampak, ali umetnosti potem ne enaimo denimo z nakupovalnim srediem, s povsem profanimi stvarmi?

Zagotovo je eden pomembnejih faktorjev obiskanosti galerije danes tudi marketinka strategija posamezne galerije. Zavedati se je trebna, da je umetnost na trgu danes sooena z veliko tekmeci, ki ji spelujejo obiskovalce. A pri tem se moram strinjati s e enim citatom Jacquesa Herzoga, ki pravi: /.../ We believe

that art will still be very important in the next century. We dont see it as simply one form of entertainment alongside others, but as possibility for showing people how to approach things and understand them as Bruce Nauman put it in his video work: The true artist helps the world by revealing mystic truths.9

Naloga arhitekture potemtakem ostaja zagotoviti prostor za umetnost. Obiskovalca mora sooiti z umetnostjo in mu pomagati pri dojemanju le-te. Omogoiti mora pogoje, kjer se lovek rad zadruje, da bo izkunjo umetnosti lahko ponesel v vsakdanje ivljenje.

ZAKAJ V GALERIJO?

Prikaz dejstva, da za uspeh muzeja oz. galerije ni nujno potrebna kriea, fenomenoloka arhitektura, nam predloi Rafael Moneo. Moderna and Arhitektur Museet v Stockholmu je primer v prostor subtilno poloene arhitekture, ki spotuje tipiko danega okolja in se prav posebej ne trudi izstopati iz njega. Svojo pojavnost rpa ravno iz okolja in s tam prisotnimi materiali ustvarja forme, ki niso v konfliktu z okolico. 250 metrov dolgo stavbo je arhitekt spretno umestil za obstojee stavbe na otoku, tako da opazovalec njene dimenzije nikoli ne dojame v celoti. Razstavni prostori se na zunaj kaejo kot na piramidalno streho postavljeni svetlobniki, ki e posebej ponoi jasno sporoajo prisotnost galerije v mestu. Museum as an institution is dissolved in the building and the building in turn is taken over by the city as a whole. I like to give visitors the sensation that being in the museum is almost like being in the city as a whole. The institution is absorbed by the city. It holds it. This is a nice way of making works of art accessible /.../10, o vodilih nartovanja v enem od intervjujev pojasni Moneo. A kljub utapljanju hie v urbani kontekst, z velikopoteznim veznim lenom gre za ve kot 100 m dolg hodnik, hrbtenico muzeja Moderna Museet ohranja svojo jasno prisotnost na otoku Skeppsholmen.

Sam na tem mestu razmiljam o na nek nain e bolj radikalnem premiku proti urbanemu kontekstu: ali galerija sama lahko postane urbani kontekst? Vlogo veznega lena (hodnikov galerije, e elite) naj prevzamejo prazne mestne ulice, dvoria, obstojei preboji na dvoria lahko postanejo ulice ... Galerija se tako povsem priblia mestu, mu ponudi roko za nadaljnji razvoj. Obiskovalec v galerijske prostore (bodisi novo, bodisi predelano obstojee mestno tkivo) tako vstopa direktno iz ulice, preboja. Galerijski prostori so lahko dostopni tudi preko danes nedostopnih in pogosto zanemarjenih mestnih dvori, urejenih v parke, ki ponujajo monost kontemplacije ...

Mesto se, e preden postane prostor stalnega prebivanja, razvija kot kraj zbiranja, kamor se ljudje od asa do asa vraajo.

KAKO UMESTITI GALERIJO ZNOTRAJ MESTNEGA TKIVA ALI VPRAANJE VHODOV

Privlanost nastaja tu pred vsebino in ta sposobnost mesta, da privlai ljudi zaradi druenja z meani in duhovnih spodbud, kakor tudi zaradi trgovine, je vsekakor eno izmed temeljnih meril mesta. Mumford pripisuje socialnim stikom med meani in tistimi, ki tja prihajajo le obasno, tako pomembno vlogo, da se zdi da pravzaprav socialni stiki iz nekega prostora naredijo mesto.11

A po drugi strani Luis Wirth, predstavnik chicake socioloke ole, v lanku Way of Life opozarja na plitkost in povrnost socialnih stikov v mestih. A kot pravi etnologinja Jerneja Ferle, jo osebna izkunja ivljenja v mestu in kasneje raziskave navdajajo z optimizmom: socialni stiki na formalni ravni so v mestu menda res tevilni, kratki in manj osebni, a ljudje gojijo tudi dolgotrajneje, pristne stike.

Ferleeva navaja tudi Richarda Sennetta (eden najbolj citiranih raziskovalcev dihotomije javno zasebno), ki je preprian, /.../ da je pogosto sreevanje z neznanim bistvo ivljenja v mestu z izrazitim pozitivnim predznakom.12 Urbani kontekst galerije bi tako izpolnjeval tudi nalogo sreevanja z novim. Oblikovati bi bilo trebna javne, poljavne in zasebne sektorje odprtega prostora. Prvi bi sluili splonemu stiku obiskovalcev in meanov z umetnostjo. Drugi bi omogoali bolj kontroliran stik, zasebni sektor pa bi vizualno polpovezan sluil potrebam prebivalcev. Lep primer take simbioze je muzej mlinov na veter v okolici Amsterdama, kjer v restavriranih in ohranjenih tradicionalnih stanovanjskih hikah znotraj obmoja muzeja na prostem e vedno prebivajo ljudje. Dostopi do privatnih delov so kontrolirani s komaj opaznimi pregradami in diskretnim napisom. Sobivanje z umetnostjo in njenimi obiskovalci bi, poleg obstojeih socialnih stikov, predstavljalo tisti stik z novim, spoznavanje nepoznanega, ki ga omenja Sennett. Mesto (p)ostane prostor sreevanja znancev in tujcev (e poosebimo umetnost), kot e po Mumfordu.

Muzej mlinov na veter v okolici Amsterdama: Muzej kot ivea tvorba.vir: osebni fotoarhiv


V muzeje in galerije danes mnoino vstopajo sodobni mediji. S tem se v muzeje vnaajo objekti, ki za svojo prezentacijo ne potrebujejo osvetlitve. Oni sami predstavljajo vir svetlobe. Tako se muzeji vedno bolj zatemnjujejo v dobesednem pomenu besede.

im ve medijske umetnosti razstavimo v muzeju, tem temneje postaja v njem, kajti v medijih deluje porazdelitev svetlobe in teme drugae kot v muzeju. Neko so bile rei, ki so jih prinaali v muzej, temne. Osvetlili so jih ele v muzeju. Medijske slike, torej kinematografske, televizijske, raunalnike slike itd., sijejo same, gledalec pa sedi v temi in le slabo vidi neposredno okolico ali pa je sploh ne vidi ve. Medijske slike so slike noi, kakor sanje in vizije iz onostranstva: prihajajo iz temnega vira in sprejemamo jih v temi. Le slike same so svetle.13

Tako v muzej vstopa tema, ki s porastom medijske umetnosti lahko generira uporabo doslej neprimernih oz. nepoznanih prostorov. Posredna naravna lu tako za vse dele sodobne muzejske hie ni ve alfa in omega.

GALERIJA IN SODOBNI MEDIJI

vir: http://art.newcity.com/wp-content/uploads/2008/08/leenaars_1.jpg vir: http://www.toronto.ca/special_events/nuitblanche/images/zonecex_oc/gupta/gupta_5x5_300dpi.jpg

vir: http://www.laboratories.com/uploads/HnasSchabusBregenz2.jpg


Maribor leto 2012 zaznava kot leto izjemnih prilonosti za predstavitev kulturnega izroila iri evropski, tudi svetovni javnosti, in za popestritev lokalnega kulturnega dogajanja z zunanjimi vplivi. Evropska prestolnica kulture 2012 (EPK), katere nosilec je poleg portugalskega Guimaraesa mesto Maribor, bo nedvomno spremenila kulturno podobo mesta, vsi pa si elimo, da bi Maribor zarisala tudi na iri kulturni zemljevid Evrope. Za akterje na lokalnem nivoju predstavlja velik izziv in jim hkrati nalaga velikansko odgovornost za prihodnost Maribora.EPK namre poleg pestre bere kulturnih dogodkov predstavlja tudi prilonost za prostorski razvoj mesta in zdravljenje prezrtih predelov mesta. V prvi vrsti gre izpostaviti historini center mesta, ki nabit z energijo preteklosti aka na novo dejanje, ki ga bo vrnilo na mentalni zemljevid meanov. Prav staro mestno jedro v asu trajanja projekta EPK predstavlja epicenter kulturnega dogajanja v mestu, EPK pa pri tem ne sme predstavljati konnega cilja, ampak pot, ki bo Mariboru pokazala lu na koncu tunela.

LEKCIJA NEDAVNE PRETEKLOSTI

Kot v lanku z naslovom Prenova Minoritov v Mariboru ugotavlja Matev elik, je prenova kompleksa minoritskega samostana v lutkovno gledalie /.../ kulturni, arhitekturni in urbanistini doseek. /.../ Rezultat pred ve kot 30 leti nartovane oivitve kompleksa s kulturo se danes zdi skoraj samoumeven. Vendar prenova e ni konana in njen uspeh bo v veliki meri odvisen od dinamike nadaljevanja del v okolici.14V osemdesetih letih prejnjega stoletja so bili narejeni prvi koraki k usmerjeni prenovi starega mestnega jedra, ki je predvidevala popolno regeneracijo ojega obmoja Minoritov. Prepoznana je bila njegova visoka historina vrednost in potreba po spojitvi z mestom. Vojaniki trg je tako predstavljal eno od prednostnih nalog, ki bi po prvotnih nartih morala zaiveti do leta 1985. Arhitekt Branko Kocmut leta 1975 pripravi prvi idejno-programski nart prenove minoritskega kompleksa. Nart umea glasbeno olo v Minoritski samostan in iki dvor (D), obrtne delavnice

Arhitekt Branko Kocmut je leta 1975 pripravil idejno-programski nart prenove minoritskega kompleksa, do realizacije katerega je v spremenjeni obliki prilo ele leta med leti 2004 in 2010. A-trnica; B-letni avditorij; C-koncertna dvorana; D-glasbena ola; E-razstavie na prostem; F-obrtne delavnice.vir: Vodopivec, 1998

EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012

MARIBOR V IN PO LETU 2012

v podolgovato gospodarsko poslopje (F), letni avditorij med samostan in ostanke mestnega obzidja (B), koncertno dvorano v Minoritsko cerkev (C), pload med ikim dvorom in nekdanjimi lopami pa nameni podaljku trga in razstaviu na prostem (E).

Ambiciozno zastavljen projekt je zaradi tevilnih razlogov ostal na papirju celih 30 let, dokler ni bil leta 2004 vendarle izpeljan nateaj za umestitev Lutkovnega gledalia Maribor v kompleks Minoritskega samostana. Zmagovalna reitev skupine AtelierArhitekti tako s svojo avtonomno arhitekturno reitvijo predstavlja sreen konec e dolgo zastavljene zgodbe. Desetletja propadanja so na koncu skoraj premagala glavnega akterja kompleks Minoritov, a je bilo energije in elje za izpeljavo projekta oitno dovolj.

Najveji potencial EPK v smislu prostorskega razvoja mesta vidim prav v tem: predstavljati mora neko toko novega zaetka, ko bi Maribor preko razstav, razgrnitev, javnih diskurzov, arhitekturno-urbanistinih delavnic itd., prostorsko problematiko umestil med kulturne probleme mesta, ki jih ne more reevati zgolj kapital s svojimi specifinimi interesi. Le tako bo imela vloena energija trajnostni uinek. Na alost pa v programu EPK 2012 arhitektura in prostorska problematika mesta nista enakovredna sogovornika.


V barono strukturo e davno opuenega Minoritskega samostana je umeen program Lutkovnega gledalia Maribor. Drobni deli tega programa so umeeni v obstojeo strukturo.Volumni, ki pa sprejemajo poglavitni del nove dejavnosti, kot so velika dvorana, odrski stolp in vsa temu namenjena tehnologija, so vsajeni v telo, ki povsem samostojno nosi tudi vso potrebno fizino lupino: kubus odrskega stolpa stoji na stopalu, vsajenem v samostanski atrij, ter nosi tako streho nad dvorano atrijem kot tudi nad odprtim avditorijem, namenjenim letnim dogodkom.Razlinim atmosferam, ki jih zahtevajo predstave z lutkami razlinih velikosti, se prilagaja tudi velikost dvorane (samostanskega atrija). To opredeljuje pomina tehnoloka stena s tehninimi kabinami in shrambo sedeev, ki jih pua na voljo glede na velikost volumna.15

Prenova minoritskega kompleksa je vsekakor doseek, ki lahko vpliva na nadaljnji razvoj srednjevekega jedra mesta Maribor. Je primer umeanja povsem novega programa v obstojee grajeno tkivo. Iz spotovanja do obstojeega rpa navdih za dodano vrednost, ki je bila s prenovo nekdanjemu samostanu nedvomno dodana.

Mestu je tako pokazana pot, ki jo je mono ubrati pri revitalizaciji propadajoih delov mesta, pri tem pa je najpomembneje sporoilo prenove to, da sodoben program v soitju z mestno zgodovino prinese nepredstavljivo dodano vrednost!

ira ureditvena situacija in prerez ez glavno dvorano in zunanji avditorij.

vir: www.atelierarhitekti.si

Glavna dvorana in zunanji avditorij. vir: www.atelierarhitekti.si

Pogled na glavni vhod prenovljenega minoritskega samostana iz Vojanikega trga.vir: osebni fotoarhiv

PRENOVLJENI KOMPLEKS MINORITSKEGA SAMOSTANA


Moj prispevek naj bo poskus zdravljenja mesta kot heterogene tvorbe, kjer so medsebojno neskonno povezani njegovi prebivalci (s svojimi potrebami), stavbna dediina (kot vizualno najbolj zgovorni spomini zgodovine), dejavnosti (izginule, trenutne in bodoe), interesi kapitala, trgovine ... Pri tem vidim umeanje nateajnega programa nove UGM, kot je bil razpisan v javnem, mednarodnem, anonimnem nateaju v letu 2010, v dva mestna kareja in pomembne spomenike stavbne dediine med reko Dravo, Koroko cesto in Oronovo ulico ter med Vodnikovim trgom (oz. Strossmayerjevo ulico), ikim prehodom in Potno ulico kot monost revitalizacije in zdravljenja danes zapostavljenega mestnega prostora.Na strateko pomembnih tokah umeeni (in razpreni) deli nove UGM in spremljevalnega programa generirajo razvoj in prenovo mesta navznoter, v obstojeem tkivu. Monost fazne gradnje in nenehnega dopolnjevanja v prihodnosti zagotavljajo rast projekta skladno s potrebami in zmonostmi mesta. Posamezni novi vstavki galerijo postavijo v skyline mesta. Predvidevam jih na pomembnih tokah, kjer bo nov program nagovoril Vojaniki trg, pogledal proti mariborski trnici, se predstavil Koroki cesti ali pa ustvaril veji vhod v kare vis--vis Univerzitetne knjinice.

NOTRANJOST KAREJA SPET USTVARJADODANO VREDNOST

Mestna stanovanjska hia ima dva obraza: navzven je zaprta, urejena, podrejena pravilom igre na ulici, ki jo s tesnim bonim stikanjem tvori s sosednjimi hiami. Navzven louje med javnim in poljavnim. Kot bi na vrata prilepil napis: Nezaposlenim vstop prepovedan. A na notranjo stran dvoria ima povsem drugaen znaaj: lahko je doma, odprt (z balkoni, ganki), funkcionalen, spontan, lenjen ali pa povsem utilitaren, v kolikor je kdaj v svoji zgodovini gostil obrtno ali kakno drugo dejavnost. V vsakem primeru je dvorie prostor ustvarjanja dodane vrednosti: bodisi predstavlja prostor umika, neko celo pridelave hrane (vrt!),

Primerjava med galerijo kot centralizirano ustanovo in galerijo kot ustanovo razpreno v mestu. Preprosta primerjava vplivnega obmoja centralizirane in razprene galerije pokae potencialni vpliv, ki ga ima razprena postavitev na ivljenje v mestu.Ulice in trgi zamenjajo klasine galerijske hodnike!

ZAKAJ GALERIJO RAZPRITI PO MESTU?

RAZPRENOST V MESTU

prostor privatne sfere, zaitene pred pogledi iz ulice, bodisi ustvarja dodano vrednost z obrtno dejavnostjo, zaradi katere je potem ivel obod. V kolikor pa v notranjost kareja pripeljemo umetnost, uredimo parke (podobno kot vrt skulptur v Museum of Modern Art MoMA v New Yorku), prireditvene prostore, galerijske funkcije in ostale spremljevalne dejavnosti, lahko na nek nain trdimo, da umetnost s svojim prispevkom k dvigu bivanjske kulture in potencialnim generiranjem razvoja kareja od znotraj navzven, ustvarja dodano vrednost (seveda ne v ekonomskem smislu!). Ali kot pravi Groys: Inovacija ni v tem, da pride na dan nekaj, ker je bilo skrito, temve v tem, da prevrednotimo vrednost tega, kar smo vedno e poznali.16

Po besedah etnologinje Jerneje Ferle so dvoria v strogem mestnem srediu e v svoji preteklosti imela poljavni znaaj. S tem ko so gostila fotografske ateljeje, manje delavnice, trgovine itd., so dvoria vase vedno prepuala vsaj del javnosti. Pobudo po oivitvi dvori vidi kot zelo dobrodolo, a opozarja, da je trebna tak program vedno umeati v soglasju s prebivalci. Ti programa galerije namre ne smejo obutiti kot gronje, ne smejo se poutiti kot del razstave. Na tem mestu je potrebno omeniti program iva dvoria Maribora, ki v sozvoju (in samo ob pozitivnem odzivu prebivalcev) s prebivalci oivlja posamezna dvoria v Mariboru. Organizirajo kulturne prireditve, okrogle mize, razstave ... Mislim da so lahko njihove dosedanje izkunje z uporabniki prostora koristen vir informacij za nadaljnjo obravnavo.

Specifi na situacija Maribora, kjer dotino obmoje obdelave v glavnem naseljujejo stareji prebivalci, praviloma s socialnega dna drube, na nek nain zavira tako implementacijo mestnega ivljenja. A vedeti je treba, da trenutna populacija ni vena: prili bodo novi ljudje. Pri tem lahko kljuno vlogo odigra mestna oblast, ki mora kot lastnik veine objektov na obravnavanem obmoju s primerno strategijo ljudi privabiti nazaj v mesto.

UGM

UGM

UGM

UGM

UGM

UGM

UGM


Malokdo, ki se sprehaja po srediu Maribora, etudi je domain, ve, kaj se skriva v podzemlju oziroma pod njegovimi nogami. e res, da je vino neloljivo povezano s tajersko in njenim glavnim mestom, a le redki vedo, da med hojo po Trgu svobode in ulicah mestnega jedra skorajda stojijo na hektolitrih te lahtne kapljice. /.../ Z 20.000 kvadratnimi metri povrine /.../ sodi Vinagova klet v Mariboru med najveje in najstareje klasine vinske kleti v Evropi.17

Danes Vinagova klet obratuje z manj kot polovino kapaciteto. (od monih 5,5 milijonov litrov vina jih hrani le 2,5 miljona litrov). Nekateri prav v kletarjenju in kulturi olanja vina, ki je bila v Mariboru prisotna e v 17. stoletju, vidijo enega od bistvenih razlogov za razvoj mesta, ki je tako preseglo do takrat pomembneji Ptuj. To je morda celo primerljivo s prihodom eleznice v Maribor v 19. stoletju, ki se najvekrat omenja kot glavni razlog za razcvet mesta ob Dravi.

A kleti v Mariboru je po nekaterih navedbah e ve: med 35.000 in 50.000 kvadratnih metrov opuenih in zanemarjenih povrin v strogem centru mesta. Po mestnem odloku iz 17. stoletja je morala vsaka novozgrajena ali adaptirana hia imeti tudi samozadostno klet. Pri tem je zanimivo to, da se je nekje v zgodovini ta urbanistini kriterij povsem izgubil in o kleteh praktino ni ve govora.

Pri iskanju definicije muzeja oz. galerije se tu pokae e ena posredna povezava: muzej oz. galerija je v bistvu prostor spomina, hranjenja prevrednotenih vrednot. Podobno funkcijo v zgodovini opravlja tudi klet: gre za kao, shrambo ivil, vina, premoga itd. Danes, ko kaa ni ve bistvena za preivetje, lahko mesto v njej dobi tudi umetnost. Klet bi s svojo mranostjo, arhitekturo, s svojo odsotnostjo od zunanjega sveta ... lahko predstavljala primeren kontekst umetnosti in hkrati pripovedovala zgodbo Maribora. Tako galerija svojo formo najde v zgodovini mesta Maribor (kot lep primer bi tu izpostavil dananji klub KGB

MARIBORSKO PODZEMLJE

na Lentu, ki svojo specifino identiteto rpa prav iz prostora - ogromne kleti, zakljuene s t. i. eko kapo).Inventarizacija C1/C2, ki je bila v 70. letih prejnjega stoletja izdelana v sklopu projekta prenove Lenta, lahko slui kot osnova za raziskovanje mariborskih kleti.

Klub KGB (Kulturno glasbeni brlog) domuje v eni izmed ogromnih mariborskih kleti. Prostor definira t. i. eka kapa ki mu hkrati daje specifino identiteto. Klub KGB je prostor dogodkov in sreevanja skozi vse leto, a e posebej aktivno zaivi v asu Festivala Lent, ko postane eno izmed uradnih festivalskih prizori.vir: www.klub-kgb.si


NATEAJ: EPK - REKA DRAVA 2012SKLOP 3 (NOVA UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR)

Mesto Maribor bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture (v nadaljnjem besedilu EPK). To leto mesto vidi kot prilonost, da prikae svoj kulturni utrip in razvoj. V okviru priprav na leto 2012 je Mestna obina Maribor pripravila scenarij prostorskega razvoja Evropske prestolnice kulture 2012. Scenarij postavlja v ospredje obmoje reke Drave kot osrednjega prostora prostorskega razvoja mesta. Prostorski scenarij pokriva obmoje starega mestnega jedra ter nabreja Drave v mestnem srediu.Prostor reke Drave predstavlja izjemen razvojni potencial urbane strukture mesta. Doslej e ni bil nikoli celovito obravnavan. Pozidave in ureditve prostora so se reke vedno dotikale na razlinih segmentih, skladna in celovita urbana podoba obreja in raba renega prostora pa e ni bila predmet kompleksnega preoblikovanja.Zato je Mestna obina Maribor v sodelovanju z Drutvom arhitektov Maribor in pod skrbstvom UIA ter ZAPS razpisala mednarodni nateaj za urejanje prostora reke Drave v osrednjem delu mesta, na podlagi katerega bi pridobili reitev oziroma zasnove kljunega prizoria evropske kulturne prestolnice ter urbane regeneracije mesta v naslednjih dvajsetih letih.18

IZHODIA ZA IZVEDBO MEDNARODNEGA NATEAJA CILJI, NAMEN IN PREDMET NATEAJA

Cilj mednarodnega nateaja EPK - Reka Drava 2012 je bil pridobitev reitev funkcionalnega ter oblikovnega preurejanja mestnega prostora ob reki DraviNamen nateaja je bil pridobiti: najustrezneji predlog celovite idejne reitve ureditve naravnega obreja reke Drave med Vodnim in Sodnim stolpom na levem bregu in naravnega obreja reke v obmoju med Studenko brvjo in eleznikim mostom na desnem bregu (Sklop 1), najustreznejo idejno reitev pe in kolesarske brvi med Lentom in Taborskim nabrejem (Sklop 2) najustreznejo idejno projektno reitev za novo stavbo Umetnostne galerije Maribor (Sklop 3).

Predmet nateaja je bil izdelava idejnih oziroma idejno-projektnih arhitekturnih, arhitektno-konstrukcijskih in prostorsko-krajinskih reitev za vse tri natete sklope, ki se posredno ali neposredno navezujejo na reko Dravo v Mariboru.18

Organigram nove umetnostne galerije, kot je bil zastavljen v nateajnem gradivu iz leta 2010.


Konni rezultat tridnevnega iriranja na podlagi anonimnega glasovanja irije je podelitev prvega mesta elaboratu z delovno ifro 181/III. irija je bila mnenja, da je to projekt, ki bi Mariboru lahko zagotovil kulturno sredie oz. sporoilo, ki bo elegantno, izvedljivo ter bo delovalo uspeno.

Predlagana oblika je natanno zasnovana, dobro umeena in uravnoteena. Posebej to velja v smislu urbanih prostorov, saj poleg otrokega muzeja predvideva zavarovano otroko igrie, ki ima podobo parka. K temu doda e knjinico oz. kreativne delavnice in studie, ki poivijo transverzalno ulico, kot tudi veliastno teraso (mestno dnevno sobo), ki je obrnjena proti panorami reke Drave.

Te subtilne, prefinjene in izredno logine mestne reitve pa dopolnjujeta dva prostora, namenjena razlinim prireditvam. Postavljena sta na vogalih in poivljata okolico. Govora je o veliki predavalnici na severozahodu in arhitekturnem srediu na jugovzhodu. Mestno ivljenje oz. ljudje se lahko spontano premikajo iz zunanjih prostorov v dobro zasnovan, zelo prezenten in privlaen sprejemni prostor.

V zgornjih dveh nadstropjih so razstavni prostori, kjer je predvidenih est predelov za stalne razstave. Nepretrganost prostorov ponuja razlina okolja in monosti za razline postavitve in obasne razstave. Celoten zgornji razstavni volumen ograjujejo po besedah avtorjev vitki stenski trami. Zadnji del teh sten je ortogonalen, uglajen in se sklada z mestnim videzom. V delu, obrnjenem proti reki, so stene zaznamovane s senzualnimi linijami oz. dinaminimi in privlanimi arhitekturnimi valovi.

Zaradi premiljeno postavljenih oken na vogalih so specifine prostorske povezave med galerijskimi prostori in mestom e bolj oitne. To avtorja ustrezno poimenujeta oz. definirata kot introvertirane in ekstrovertirane prostore. Organizacija muzeja

SKLOP 3: 1. NAGRADA (avtorja: TAMS LVAI, GNES JSZAI; sodelavci: JZSEF RVA, FERENC HAASZ; Madarska)

je prostorsko bogata in obenem natanno in profesionalno nartovana, tako z vidika osvetlitve kot tudi stalnih in obasnih razstav.Elaborat ponuja odgovor na vpraanje o imidu in sporoilu, o katerem se je veliko razpravljalo. Predstavlja enotno izoblikovan volumen z elegantno oblikovanim enotnim, belim, uglajenim, smolnatim ometom; s fasado, ki odseva svetlobo (kot mokra koa). Ta enostavna, skoraj ikonina enotnost, ki lei nad ivahnim in transparentnim spodnjim delom Nove UGM, za mesto pomeni nekaj pomembnega in edinstvenega.

Z vidika zelo pomembnega vpraanja varstva dediine, v povezavi z okolikimi novejimi in starejimi zgradbami, je projekt, ki na najviji toki meri 19,40 m, med vsemi elaborati eden izmed najnijih in najbolj solidarnih. Kljub temu irija priporoa, da se preveri monost znianja strene silhuete (znia/priostri/nagne) proti jugovzhodnemu vogalu. To zmanjanje galerijskega zranega prostora nad arhitekturnim srediem bi bolj odsevalo tamkajnjo mestno topografijo in e izboljalo to spotljivo in zelo elegantno zasnovo.

irija zelo priporoa realizacijo tega projekta, ker ima zgradba visoko arhitekturno vrednost in je najprimerneja za izgradnjo, ne le z ozirom na dejstvo, da bo simbol Maribora kot prestolnice kulture, temve tudi, ker bo dolgorono obogatila ivljenje ljudi in bo zagotovila vejo mednarodno pomembnost mesta.18

vir vseh fotografij na strani: Zakljuno poroilo mednarodnega, javnega, anonimnega, idejno-projektnega, enostopenjskega arhitekturnega nateaja EPK - REKA DRAVA 2012; MOM (Mestna obina Maribor) in DAM (Drutvo arhitektov Maribor); marec 2010


NATEAJ: UREDITEV IREGA OBMOJA GLAVNEGA TRGA V MARIBORU TER PAVILJON STARI PERON

Ureditev irega obmoja Glavnega trga v Mariboru je projekt, s katerim naj bi bodoa Evropska prestolnica kulture prenovila osrednji mestni javni prostor na nain, da bi ponovno postal sredie druabnega, poslovnega in druganega urbanega utripa.Projekt ponuja monost, da bi mariborsko mestno sredie spet lahko doivljali kot skladno zgodovinsko urbanistino celoto, kjer se sreujejo pomembne mestne ulice in kjer obstaja pestra ponudba oskrbe, storitev in drugih dejavnosti. Osnova tega projekta je reitev prometnih poti tako, da bo v obmoju trga omogoeno sobivanje pecev, kolesarjev in motoriziranega prometa. To pomeni, da bo veliko veji dele povrin odmerjen pecem in kolesarjem. Zaradi druganih ureditev trga in ulic bodo vozniki avtomobilov prisiljeni prilagoditi hitrost vonje hitrosti pecev. Pomemben namen prostorske preureditve je okrepitev obstojeih ter odpiranje novih prehodov znotraj historinega mesta.S prenovo trga lahko Maribor stori pomemben korak v smeri bolj trajnostnega urbanega razvoja. Prenova obmoja po nagrajenih reitvah obeta vrnitev javnega ivljenja na ulice, izboljanje bivanjske kakovosti (predvsem na Koroki cesti) in vejo privlanost prostora za trgovske in poslovne dejavnosti v srediu mesta. Glavni trg na ta nain lahko ponovno postane generator mestotvornosti. Izvedba rezultatov nateaja za celovito ureditev trga lahko veliko doprinese meanom. Prostor, ki ga uporabljajo na poteh po svojih vsakodnevnih opravkih bo urejen, gibanje po trgu bo varneje in lagodneje. Z novo opremo in ozelenitivijo bosta Koroka cesta ter Ulica kneza Koclja postali privlaneji za hojo, kolesarjenje in zadrevanje. V kolikor bo mestna uprava v Mariboru priela z izvedbo projektov prenove javnih prostorov, bi projekt za Glavni trg moral biti med prvimi, da se uresnii.Nateaj je prikazal dokaj poenoten pristop k urejanju osrednjih mestnih javnih prostorov. Veina udeleencev nateaja je z veliko tudioznosti pristopila k vpraanjem preureditve prometa in si prizadevala Glavni trg ponovno vzpostaviti predvsem kot socialni prostor. Predlogi arhitektov so prikazali, da imajo

UVOD

prostori, kot je Glavni trg, kakovosti in potenciale, ki so obstojei in jih je s pravilno usmerjenimi in neradikalnimi posegi potrebno samo prebuditi in posodobiti.Ocenjevalna komisija je imela teko nalogo z izbiro projekta, ki bi predlagal najugodneje reitve v vseh prostorskih sklopih, ponudil funkcionalne odgovore na prometna vpraanja in upoteval zgodovinski kontekst trga z navezavami na javne prostore v neposredni soseini. Za osrednjo ploskev Glavnega trga je ocenjevalna komisija kot primerneje ocenjevala reitve, ki prostor puajo odprt, ohranjajo poglede na proelja, urbano opremo razporejajo po obodu, tlak obravnavajo kot preprogo, na katero postavijo zahtevane elemente opreme. Pri tem se je zavzemala za reitve, ki predlagajo zadrano oblikovanje urbane opreme in nevtralne materiale. Osvetlitev trga naj bi bila izvedena s svetili, ki kot urbana oprema ne izstopajo. Na vzhodni strani trga, v obmoju starega perona, je kot pozitiven doprinos prepoznala reitve, ki predlagajo prestavitev in preoblikovanje prometnice med Glavnim mostom in Ulico kneza Koclja, tako da umirjajo promet in omogoajo povezovanje odprtega prostora in parterja v zgradbah na obodu trga. Za Koroko cesto in Ulico kneza Koclja je kot kakovostneje obravnavala reitve, ki so ulini prostor oblikovale tudi kot socialni prostor, z razlinimi mikroambienti, dodatnimi programi in ozelenitvijo. Ocenjevalna komisija je ob analizi in primerjavi elaboratov ugotovila, da noben od elaboratov ne izkazuje enako kakovostnih reitev v vseh prostorskih sklopih in na vseh nivojih. Zato se je odloila, da na nateaju ne podeli prve nagrade. Drugo in dve tretji nagradi je podelila za specifine kakovosti elaboratov.Nateaj je bil kljub temu pomemben, ker je prikazal, da v prvem planu pri preurejanju javnih povrin v zgodovinskem srediu Maribora mora imeti prednost razumevanje prostora, njegove strukture, materialnosti in zgodovine, prehodnosti in potreb ljudi, ki sredie mesta vsakodnevno uporabljajo. Temu bi moralo slediti in se podrejati razporejanje in oblikovanje opreme ter izbira gradiv.19

Glavni trg okrog leta 1931.vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97


Svoje vodilno zamisel o nujni rekonstrukciji podaljanega Glavnega trga v prvotno obliko lijakastega trga razvijajo avtorji iz dobrega poznavanja morfogeneze nateajnega obmoja. lenitev obmoja, ki jo predlagajo, naj povrne trgu izvirno merilo in proporcije prostora. Avtorji razvijajo celovito potezo ureditev javnega prostora v sosledju: park trg ulica. Razlinemu znaaju in oblikam treh prostorov prirejajo ureditve, ki poudarjajo mozaik z vegetacijo in kioski izpolnjenega volumna parka na vzhodni ploadi Starega perona, praznino osrednje ploskve Glavnega trga in razpotegnjen prostor Koroke ceste. Poleg osrednje poteze namenjajo posebno pozornost prehodom iz smeri Svetozarevske in idovskega trga proti Glavnemu trgu.Glavni trg naj po tem predlogu postane osrednja sekvenca na doivljajski poti preko trga v vzdolni smeri. V vzorcu tlakovanja avtorji zarisujejo tudi prehode v prenih smereh po obeh robovih trga proti Lentu. V zasnovi prometa predlagajo prestavitev povezave Svetozarevska Glavni most proti junemu obodu in na ta nain oblikujejo bolj enovit prostor parka, ki tako prehaja neposredno v prostor Glavnega trga. Temu sledi tudi primerna ureditev vodenja prometa po Koroki cesti, ki ukinja obstojee kroie. Avtorji dajejo prednost hoji in javnemu prevozu ter predvidevajo postopno omejevanje in izloanje motornega prometa iz obmoja.

Predlagana prestavitev obstojeega vozia na juno stran nekdanjega avtobusnega perona umirja hitrost in poveuje prometno varnost v soitju vozil, peev in kolesarjev, ki v vseh smereh prekajo trg. Zato so prometne povrine pecev in vozil loene s tlaki in konfini. Program paviljona v parku je razbit v sklop ve manjih, modularnih kioskov pod enotno oblikovano pergolo iz betonskih elementov. V smislu umirjanja motornega prometa na skupni prometni povrini je reeno tudi enojno prikljuevanje enosmerne Koroke ceste na dvosmerni Glavni trg. K bolji prehodnosti prostora sodi tudi predlagana povezava Gosposke ulice preko novega stopnia pod obokom Starega mostu z Dravsko ulico.

2.NAGRADA (avtorji: doc. Bogdan Reichenberg, Gregor Reichenberg, Sao Rek; s sodelavci)

Predlagana zasnova omogoa postopno prenovo in preurejanje celotnega obmoja po delih in v zaokroenih gradbenih fazah skozi dalje obdobje. Zasnova treh razlinih prostorov odpira tudi monosti za dodatno obeleje zaetka in konca poteze, e posebej Korokih vrat in nekdanjih vodnjakov na obeh straneh trga. Prav tako je mogoe v okviru ureditve parka visoko raslo obstojee drevje dopolniti z gosto nijo zasaditvijo. Sicer enovito, vendar preve pisano tlakovanje osrednje ploadi trga je v nasprotju z raznoliko in barvito arhitekturo stavb v obodu trga. Prav tako je vzorec robov talne preproge trga v obliki zebre nepotreben okras sicer enotne teksture tlaka. Po drugi strani sta talna in krajinska ureditev Koroke ceste preve enolini, ko se bolj naslanjata na os ceste kot na oblikovanje mikro ambientov.

Fasado stavbe Elektro Maribor dopolnijo avtorji z razlinimi zasloni in mreo prikazovalnikov za oglaevanje javnih sporoil.Ocenjevalna komisija je soglasno ocenila, da je predlagana reitev od vseh nateajnih reitev najbolj celovito zasnovana in dosledno izpeljana. Manj primerne so po mnenju irije prikazane oblikovalske reitve talnih ureditev, ki so preve barvite in naglaene z ozirom na predpostavljeno nevtralno podobo, ki naj postavlja v ospredje prostorske uinke razlinih ambientov in zgodovinske stavbe v arhitekturno raznolikem obodu obmoja. Preve vpadljiva je tudi oblika sicer inovativno reenih nagubanih povrin za posedanje. Za historini znaaj trga je neprimerna tudi osvetlitev ploadi trga z obeh krajih stranic, ki ju zaslanjajo moni okvirji in odsevne povrine reflektorskih svetilk, ki preglasijo znaaj trga. Kljub navedenim pomanjkljivostim je ocenjevalna komisija ugotovila, da je predlagano zasnovo prav zaradi njene prostorske celovitosti mogoe oblikovati z bolj zadranimi ureditvami in vtis prostora izpopolniti. Na osnovi teh ugotovitev je ocenjevalna komisija najbolj celovito reenemu nateajnemu predlogu prisodila drugo nagrado.20

Situacija in shema prometne ureditve Glavnega trga in Koroke ceste, kot jo predlaga 2.nagrajeni elaborat. vir: http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=45

Prostorska prikaza ureditve Glavnega trga.vir: http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=45


PRIMERI DOBRE PRAKSE

Predstavljeni so primeri raznolikih galerij in muzejev, za katere menim, da lahko prispevajo h kvaliteti in razumevanju diplomske naloge. Pri tem gre za iskanje namigov in konkretnih primerov realizirane arhitekturne prakse, ki jih je za preveritev mono prenesti v idejno-programsko shemo obravnavanega obmoja.


LOUISIANA MUSEUM OF MODERN ART

Mojstrovina danskega modernizma

Ideja, ki Louisiana Museum of Modern Art umea med mojstrovine danske modernistine arhitekture, je v konceptu povezovanja arhitekture z naravo in umetnostjo. Arhitektoma je bila leta 1958 zaupana zasnova muzeja moderne umetnosti okoli obstojee vile iz leta 1856, kjer se razprostira park, s prelepimi pogledi na morje. Tako je kompleks muzeja moderne umetnosti rasel vse od leta 1958 do leta 1998, ko je bil dodan zadnji aneks. Eden kljunih je v letu 1976 dodana koncertna dvorana.Arhitekta sta k nalogi pristopila premiljeno, zadrano, upotevajo kontekst parka v okolici vile, kamor sta umestila svojo intervencijo. Tako je nova arhitektura kontekstualna, ne da bi ob tem izpadla ibka; sodobna in mona, a ne preglasi umetnosti, ki ji je namenjena; sofisticirana v svoji razporeditvi in upotevanju danih pogojev. Arhitektura muzeja slovi po diskretnih paviljonih, povezanih s transparentnimi koridorji, ki ustvarjajo nenehno interakcijo med prostori zunaj/znotraj, med deli, razstavljenimi v paviljonih in v parku skulptur, ki obdaja muzej.Pot obiskovalca se zane v vili, kjer ga pozdravi toplo, skoraj domae vzduje. Od tu se v eni etai nadaljuje pot skozi kasneje raziritve muzeja, kjer se povsem prilagojeno merilu loveka vse do morja vije pokrita pot skozi park, ki povezuje posamezne razstavne prostore.Muzej je s svojim nenehnim irjenjem vse do leta 1998 ves as sledil ambicijam in novim prostorsko-tehninim potrebam institucije. Gre za primer smiselne fazne gradnje, pri kateri stavba raste skladno s potrebami svojih uporabnikov.Louisiana je danes muzej in hia kulture hkrati: kot prostor igre in uenja skozi umetnost za najmlaje, prostor socialnega sreevanja in razprav izpolnjuje svojo vlogo v kulturni krajini irega prostora. Muzej je znan po svoji ivosti, saj s svojim domaim vzdujem, prilagojenim merilu loveka, odprtostjo parka, gostoljubnostjo kavarne in tevilnimi veernimi dogodki v koncertni dvorani obiskovalce pritegne in zadri.

Pogled iz parka skulptur in zastekljena pot skozi galerijo. Povezava med galerijo in parkom je neposredna.vir: http://birdsofoh.blogspot.com/2010_06_01_archive.html

Lokacija: Humelbaek, DanskaArhitekti: Jrgen Bo & Vilhelm WohlertLeto gradnje: 1958 2006

Shematski prikaz galerije v parku.vir: www.louisiana-dk/dk

Pogled iz enega od razstavnih prostorov proti parku skulptur.vir: http://birdsofoh.blogspot.com/2010_06_01_archive.html


FNF HFE

Mestna etrt za 21. Stoletje

HypoVereinsbank je leta 1994 razpisala ambiciozen nateaj, ki je predvideval transformacijo celotnega mestnega kareja v centru Mnchna. Zmagovalna shema arhitektov Herzog & de Meuron je sprva predvidevala ruenje vsega povojnega mestnega tkiva, a so kasneje ta koncept prilagodili: tako je bila navzven transformirana le ena izmed fasad proti coni za pece. Kompleks je bil konan v letu 2003.V nasprotju z zadranostjo navzven se obiskovalcu v notranjosti odpre povsem nov, nepoznan, a prijeten ambient. Razdeljen je v sekvence petih dvori (od tod tudi ime Fnf Hfe), ki jih povezujejo poti, na katere se v parterju in prvem nadstropju odpirajo trgovine in kavarne. Rezultat je harmonino sobivanje zgodovinskega tkiva in sodobne arhitekture. Dragocena dvoria in nenavadne pasae odraajo vzvienost mnchenskega mestnega vrvea.Glavna atrakcija notranjosti je 14 metrov visoka centralna Salvatorpassage, nad katero so obeene rastline plezalke, ki ustvarjajo nekakne visee vrtove.Vsa dvoria in pasae zaznamuje prostornost in raznolikost: ustvarjeni so prostori, kamor obiskovalec ne pride samo nakupovat. Postanejo tudi prostori druenja in zadrevanja. Bogata zazelenitev dvori in pasa skozi vse leto odseva naravne barve, ki se spreminjajo z letnimi asi, esar obiskovalec v centru mesta ne priakuje.Program obsega 17.500m trgovin in kavarn, 24.500m pisarnikih povrin, prireditveno dvorano veliko 3.200m in 26 stanovanjskih enot v skupni izmeri priblino 3.300m. Gre torej za sodoben hibrid (v stari lupini) v skupni izmeri okoli 48.000m. Mestni kare tako postane edinstvena meanica trgovine in kulture, gastronomije in arhitekture, dela in bivanja prostor doivetij, kot jih definira Fnf Hfe.S prenovo celotnega kareja je tako arhitektom uspelo zgodovinsko mestno tkivo preobraziti za 21. stoletje. e ve: na notranjih dvoriih, torej tam, kjer nihe ne bi priakoval, so mu dodali dodano vrednost, ki definira identiteto izgrajenega kompleksa.

Lokacija: Mnchen, NemijaArhitekti: Herzog & de Meuron, Ivano Gianola, Hilmer & SattlerLeto gradnje: 1994 2003

Shematski tloris predelanega mestnega kareja s povdarjenimi glavnimi pasaami.

vir: www.fuenfhoefe.de/en

Pogled proti enemu od izhodov v cono za pece. Vijolino okno namiguje na prisotnost neesa novega v notranjosti.vir: http://v2.lscache7.c.bigcache.googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/4766079.jpg

Salvatorpassage s svojimi viseimi vrtovi ustvarja specifino dvorino atmosfero.vir: http://v23.lscache4.c.bigcache.googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/4368371.jpg


GOETZ COLLECTION

Paviljon v parku

Zgradba zasnovana za privatno zbirko sodobne umetnosti v Mnchnu, velja za enega prvih pravih primerov minimalistine muzejske arhitekture. Postala je ikona, kjer je vse zreducirano na neobhodno potrebno.Urbanistini pogoji so arhitektom narekovali najvijo viino nove stavbe. Da bi zadostili potrebam naronika, je bilo treba enega od dveh razstavnih prostorov vkopati v zemljo, pri tem pa obiskovalcu niso eleli vzbuditi obutka, da je v kleti: tako sta nastala dva skoraj identina razstavna prostora, od zgoraj osvetljena skozi mat zasteklitev. Obiskovalec tako izgubi obutek za prostor, saj od znotraj teko razloi, v kateri etai se dejansko nahaja. Tukaj gre za popoln odmik od okolice. Notranji prostor galerije je white-cube v pravem pomenu besede.Specifini urbanistini pogoji in dejstvo, da gre za privatno galerijo minimalnih dimenzij (v primerjavi z nekaterimi vejimi), so generirali reitev arhitektov Herzog & de Meuron. Pri tem arhitekti sami povdarjajo, da v svoji realizaciji ne vidijo prototipa muzeja prihodnosti in da je redukcija na neobhodno potrebno mona zgolj zaradi majhnosti dimenzij obravnavanega volumna in programa. Verjamejo, da podobna reitev v primeru vejega objekta ne bi delovala enako uinkovito.Hkrati pa Goetz Collection lahko slui kot primer samostojeega paviljonskega tipa galerije. Lahko je zgolj eden v seriji razstavnih prostorov neke veje institucije (npr. UGM).

Lokacija: Mnchen, NemijaArhitekti: Herzog & de MeuronLeto gradnje: 1993

Pogled na stopnie iz kleti.vir: http://people.seas.harvard.edu/~jones/lab_arch/H_and_dM/goetz.html

Konstrukcijski model.vir: http://people.seas.harvard.edu/~jones/lab_arch/H_and_dM/goetz.html

Pogled na pavilijon iz parka.vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Goetz_Collection_Munich_3.jpg


GUGGENHEIM MUSEUM

Skulptura za umetnost

Frank O. Gehry in fundacija Guggenheim sta za svoj novi muzej izbrala na prvi pogled zelo nenavadno in zapleteno lokacijo ob reki Nervion v mestu Bilbao na severu panije; na mestu, kjer reka naredi irok ovinek in jo prekata vepasovna hitra cesta in tovorna eleznica, kjer se novi del mesta nahaja v zaledju muzeja, na vijem nivoju brez dostopa do bregov reke.Gehry z zanj danes prepoznavnim skulpturalnim pristopom vse slabosti izbrane lokacije integrira v zgradbo, za katero se zdi, da je na mestu eksplodirala v zmagoslavno vez med reko in mestom nad njo. Muzej raste iz jasno definirane kamnite baze iz travertina, ki se razliva v stopnia, manje trge. Iz nje se dvigajo nepravilni volumni, odeti v koo iz titanovih plo, ki enakomerno prekriva zaobljene in ostre robove skulpturalne forme. Zgradba se s svojim signalnim stolpom priblia in objame most hitre ceste. V dekonstruktivistinem slogu je nosilna jeklena konstrukcija nepravilnih form na ve mestih puena gola. Proti novemu delu mesta se zgradba obraa s pravilnim pravokotnim in ovalnim volumnom iz travertina, ki nagovarjata pravilno karejsko zidavo v zaledju.V notranjosti je glavna atrakcija muzeja 50 metrov visok centralni atrij, ki ga obiskovalec zaradi dimezij, v nebo segajoih podpor in dvignjenih hodnikov za nepravilnimi steklenimi povrinami teko povsem dojame. Iz centralnega atrija se odcepljajo tri krila razstavnih prostorov, ki ponujajo monosti razlinih postavitev.Zdi se, da je arhitekturna izkunja v veini razstavnih prostorov nekoliko premona za tam razstavljeno umetnost. Izjema so klasini, pravokotno zasnovani in od zgoraj osvetljeni galerijski prostori.Tukaj bi bolj kot sam muzej izpostavil predvsem stalie, ki ga Gehry pri tem zavzema: umetniki (in s tem umetnina) elijo zasedati pomembno mesto na mentalnem zemljevidu mesta. Zato mora biti zgradba sama pomembna za skupnost. Po pomembnosti mora kljubovati npr. sodiu, knjinici, koncertni dvorani ... V kolikor v tem ne uspe, je drugorazredna in tako del vrednosti izgubi tudi njena vsebina.

Lokacija: Bilbao, panijaArhitekt: Frank O. GehryLeto gradnje: 1993 - 1997

Situacija Guggenheimovega muzeja ob reki Nervion v Bilbau. vir: http://4.bp.blogspot.com/_EvQey2cAC-s/TKwjdTdcYuI/AAAAAAAAAgM/

ev0ZaI9nXXQ/s1600/layout.png

Centralni atrij.vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/55/Guggenheim_Museum_interior%2C_Bilbao%2C_July_2010_%2804%29.JPG


MODERNA AND ARKITEKTUR MUSEET

Nevidni muzej

Lahko bi dejali da gre za popolno nasprotje Guggenheima v Bilbau. Moneo iz muzeja ne poskua narediti templja, niti s prvim vtisom ne poskua pokazati moi arhitekture. Dvojni muzej (muzej moderne umetnosti in arhitekturni muzej) je s svojimi 19.500m uporabnih povrin in dolino 250m skoraj skrit na vrhu otoka Skeppsholmen v Stockholmu, ki je vasih sluil kot mornarika baza. Arhitekt otoku ne poskua dominirati, pa pa s svojo intervencijo poudarja kvalitete obstojeega prostora.Hia s svojim ponavljanjem svetlobnikov nad posameznimi galerijskimi prostori nadaljuje del tovarnike atmosfere, ki je bila del otoka.Os muzeja tvori 100 metrov dolg hodnik, skozi katerega obiskovalec dostopa do skupno 19 razstavnih prostorov.

Lokacija: Stockholm, vedskaArhitekt: Jose Rafael Moneo VallesLeto gradnje: 1991, 1995 - 1997

Longitudinalni prerez in situacija. vir: Mack, G.; Art Museums Into the 21st Century, Birkhuser, 1999

Pogled na otok Skeppsholmen. vir: Mack, G.; Art Museums Into the 21st Century, Birkhuser, 1999


Pri umeanju omenjenega programa v staro mestno tkivo Maribora se bom omejil na oba kareja, ki ju od severa proti jugu omejujejo Oronova ulica, Koroka cesta in Vojaniki trg, ter od vzhoda proti zahodu Potna ulica, iki prehod in mariborska trnica oz. linija nekdanjega mariborskega obzidja. K temu dodajam e kompleks ikega dvora, Minoritske cerkve in nekdanjih obrtnikih lop ob junem robu Vojanike ulice oz. Vojanikega trga.

Izbrano obmoje prepoznavam kot enega najbolj degradiranih obmoij strogega mestnega jedra Maribora z veliko historino vrednostjo. Na zahodni strani je obmoje definirano z nekdanjo obrambno linijo mesta, mestnim obzidjem, skozi katerega v mesto vstopa Koroka ulica (nekdanja Koroka vrata), ki je izgubila svoj nekdanji sloves mestne promenade. A e preden je zaslovela kot promenada, je pomembno vlogo v mestu zasedal dananji Vojaniki trg. Bil je pomembno trno sredie mesta, povezava med pristanom (takratnim renim pristaniem) in Korokimi vrati, skozi katera je blago nadaljevalo svojo pot proti konnemu potroniku. Glavna trna povrina mesta je danes preseljena ob nekdanje mestno obzidje, na novo urejeno mariborsko trnico, ki preko povezave, ustvarjene leta 1897, ko so podrli del obzidja in zasuli jarek pred njim, komunicira z Vojanikim trgom.

Na zahodu v obmoje obdelave vstopa osrednji mariborski trg Glavni trg, ki je preko Potne ulice povezan s Slomkovim trgom. Prav Potna ulica je danes pravzaprav edina ulica v obmoju obdelave, ki je svojim programom (v glavnem gostinski, z nekaj izjemami) in urejenostjo mamljiva za obiskovalca mesta. Koroka ulica je danes v glavnem prometnica, ki s svojimi ozkimi ploniki, zapuenimi hiami in neurejenim izgledom deluje odbijajoe.

Podobna je zgodba Gospejne ulice, ki s svojo ozkostjo in neurejenostjo, predvsem pa popolnim programskim mrtvilom, danes ne more konkurirati ponudbi v mestu. Ob veernih urah tako postaja javno stranie in mrana cona mesta.

Povezava Vojaniki trg Pristanika ulica je bila leta 1897 urejena, da se olaja prevoz s starega mosta (ki je takrat Dravo prekal na nivoju Lenta) na Koroko cesto. Pri tem je bil podrt del mestnega obzidja in zasut del jarka pred njim.vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97

Razglednica iz leta 1901. Pogled s Koroke ceste proti Glavnemu trgu. Mo je slutiti nekdanji sloves Koroke ceste kot mestne promenade.vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZBIRKA FOTOGRAFIJ IN RAZGLEDNIC, inv.12054

Ptujski peharji in mesarji na Vojanikem trgu. Poslopje nekdanjih lop na levi je e intaktno.vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97

Z izbiro obmoja obravnave elim prispevati k pestreji mestni ponudbi in zdravljenju mesta od znotraj, z umeanjem novih programov v obstojee tkivo in odpiranjem novih povezav, ki bodo programsko mamljive in za uporabnika mestnega prostora zastavljene funkcionalno.

EVROPA vs. SLOVENIJA MARIBOR vs. OBMOJE OBDELAVE OBMOJE OBDELAVE400m

DRAVA

MARIBOR

GLAVNI TRG

DRAVA

SLOVENIJA

20km1000km 100mSLOVENIJA vs. MARIBOR

DEFINICIJA OBRAVNAVANEGA OBMOJA


OBMOJE OBDELAVE SKOZI ZGODOVINO

Paul Schlosser: rekonstrukcija urbanega stanja mesta iz leta 1789.vir: Konservatorski nart za stavbo Koroka 26, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

E. Engelhart: nart mesta iz leta 1913.vir: Konservatorski nart za stavbo Koroka 26, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

Franciscejska katastrska karta iz leta 1824vir: Konservatorski nart za stavbo Koroka 26, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

Kataster iz leta 1830.vir: Konservatorski nart za stavbo Koroka 26, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007


ANALIZE IREGA OBMOJA

Predstavljene so analize irega centra mesta Maribor v odnosu do obravnavanega obmoja:

OBMOJE OBDELAVE IN SREDNJEVEKO OBZIDJE

MESTNI TRGI

KLJUNE ULICE

KULTURNO-ZGODOVINSKI POUDARKI V MESTU

PROMETNA UREDITEV IN PREHODNOST KAREJEV

S pojasnili in komentarji


Maribor je mestno obzidje dobil v 13. stoletju. Pod vodstvom italijanskih arhitektov Domenica in Andrea dellAllio so ga v 16. stoletju e dodatno utrdili.

Ob koncu 18. in v zaetku 19. stoletja so obzidje zaeli odstranjevati. Danes so ohranjeni tirje stolpi:

Vodni stolp zgrajen l.1555 kot renesanna peterokotna bastija

Sodni stolp izvira iz 14. stoletja, a je bil l.1540 na novo pozidan in pokrit s stoasto streho idovski stolp zgrajen l.1465 na mestu stareje straarnice

eligijev stolp zgrajen v letih 1460-65

Obmoje obdelave se tako nahaja v jugozahodnem vogalu nekdanjega obzidja mesta in se s svojimi posegi dotika srednjeveke meje Maribora.

OBMOJE OBDELAVE IN SREDNJEVEKO OBZIDJE

LINIJA NEKDANJEGA MESTNEGA OBZIDJA

OBMOJE OBDELAVE

OBMOJE ZNOTRAJ NEKDANJEGA OBZIDJA

Komentar


7

1

2

3

45

6

89

MESTNI TRGI

1 Trg generala Maistra2 Trg Svobode3 Grajski trg4 Trg Leona tuklja5 Slomkov trg6 Rotovki trg7 Glavni trg8 Vojaniki trg9 Vodnikov trg

OBMOJE OBDELAVE

MESTNI TRGI

Pojasnilo


KLJUNE ULICE

Kljune ulice, ki so neposredno povezane z obmojem obdelave so:

Koroka cesta danes glavna prometnica skozi obmoje, ki se navezuje na glavni most. V obmoju med Glavnim trgom in kriiem s Strossmayerjevo ulico je Koroka cesta zaradi gostega dvosmernega prometa za peca neprivlana, saj ploniki s svojo minimalno irino na mestih ne zadoajo za sreanje dveh pecev. K neprivlanosti ulice prispeva tudi programsko mrtvilo, saj po veini zapuene hie v pritliju ne ponujajo mestnega programa. Dananji obiskovalec mesta si pravzaprav teko predstavlja, da je Koroka cesta (vasih Koroka vrata) neko predstavljala glavno mestno promenado.

Strossmayerjeva ulica poteka po nekdanjem jarku, tik za nekdanjim mestnim obzidjem. Je pomembna prometnica v smeri sever-jug.

Oronova ulica se preko Strossmayerjeve nadaljuje v Smetanovo ulico in predstavlja t. i. univerzitetno os, saj povezuje fakultete na Smetanovi z rektoratom UM na Slomkovem trgu. Iz Oronove se odpirajo vhodi v kare, ki bi lahko notranjost degradiranega obmoja povezali z zanimivim programom univerze, knjinice in gledalia.

Potna ulica je danes pravzaprav edina ulica v obmoju obdelave, ki je svojim programom (v glavnem gostinsko-trgovski) in urejenostjo mamljiva za obiskovalca mesta.

Gospejna ulica s svojo ozkostjo in neurejenostjo, predvsem pa popolnim programskim mrtvilom, danes ne more konkurirati ponudbi v mestu. Ob veernih urah tako postaja javno stranie in mrana cona mesta.

Vojanika ulica in Vojaniki trg: trg je bil pomembno trno sredie mesta, povezava med pristanom (takratnim renim pristaniem) in Korokimi vrati, skozi katera je blago nadaljevalo svojo pot proti konnemu potroniku izven mesta. Vojanika ulica je sluila kot glavna povezava med splavarskim pristanom in trgom. Danes je Vojaniki trg namenjen parkiranju avtomobilov, delno pa se vanj ob vikendih zajeda tudi mestna trnica.

OBMOJE OBDELAVE

Komentar


1 Mariborski grad (Pokrajinski muzej Maribor, leta gradnje od 1655 do 1843)2 Narodni dom3 Vodni stolp4 idovski stolp (Galerija Stolp, Foto klub Maribor)5 Sinagoga6 Kuno znamenje7 Rotovka knjinica (projekt v delu)8 Slomkova cerkev9 Potna palaa10 SNG Maribor11 eligijev stolp12 Rektorat UM13 Univerzitetna knjinica14 Stanovanjska mestna palaa (iz 19. stol)15 Nekdanja cerkev Marijinega oznanjenja (iz l.1766)16 Nekdanji samostan celestink (od l.1760)17 Alojzijeva cerkev (iz l.1769)18 Hia stare trte in Stara trta19 Minoritska cerkev20 Lutkovno gledalie (nekdanji minoritski samostan, prvi ostanki iz 11. stol.)21 Sodni stolp22 Naskov dvorec (sede EPK2012)23 Prva gimnazija24 Mestna obina Maribor

Z radialnima krogoma iz imaginarnega sredia nove UGM (torej na njeni osi, Koroki cesti) je ponazorjena:

200 m obvladljivost obmoja obdelave za peca 500 m oddaljenost oz. bolje reeno bliina drugih kulturnih poudarkov v mestu

2

1

8

10

1213

14

16

15 9

7

6

17

18

20

19

215 4

3

11

22

23

24 KULTURNO-ZGODOVINSKI POUDARKI V MESTU

Pojasnilo

POMEMBNEJI OBJEKT

OBMOJE OBDELAVE


PROMETNA UREDITEV IN PREHODNOST KAREJEV

Juna fasada nekdanjega samostana celestink v zaetku 20. stoletja in danes.vir: Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, OE Maribor, Konservatorski nart za prenovo Umetnostne galerije Maribor, junij 2007

Iz sheme prometne ureditve je razvidna dvosmerna prometna ureditev na Koroki cesti. e posebej v obmoju med Glavnim trgom in kriiem s Strossmayerjevo ulico se oina ulice izkae kot pere problem, ki vrhunec dosee tik pred kriiem, ko se stavba nekdanjega samostana celestink povsem priblia cestiu. Zaradi tega je bilo sredi 20. stoletja pritlije nekdanjega samostana na juni strani izvotleno. Tako je nastal arkadni hodnik, ki nadomea manjkajoi plonik.

Koroka cesta je z razvojem prometa izgubila kvalitete, ki jih je neko imela: iz mestne promenade se je spremenila v lonico, ki deli historino mesto na severni del in juni del, ki se spua k Dravi. Danes je Koroka cesta ozka prometnica, ki s svojimi preozkimi ploniki mestno trnico na nek nain odree od preostanka mesta (Glavni trg, Slomkov trg, Potna ulica, Gosposka ulica ...). Posledino je to vplivalo na nezmonost orientacije mestnega programa na ulico, kar je povzroilo degradacijo in propad mestnega utripa na Koroki cesti, kar neposredno vpliva na kvaliteto bivanja v obmoju obdelave.Z uvedbo pe cone na Koroki cesti bo mestni program ponovno dobil monost za svoj razvoj.Glede na velikost (predvsem) severnega kareja znotraj obravnavanega obmoja je zaznati pomanjkanje prehodov skozi oba kareja. Notranjost kareja bi z odpiranjem novih povezav tako postala poljaven prostor, skozi katerega bo obiskovalec odkrival nove aspekte mestnega ivljenja.

ENOSMERNI PROMET

DVOSMERNI PROMET

PREHOD SKOZI KARE

CONA ZA PECE

OBMOJE OBDELAVE

Komentar


ANALIZE OJEGA OBMOJA

Predstavljene so analize ojega obmoja obravnave:

SPOZNAVANJE Z OBMOJEM: FOTOGRAFIJE

ZAZNAVNA ANALIZA

PREHODI V KARE

ANALIZA VIINE POZIDAVE

PROGRAMSKA ANALIZA PRITLIJA

V RABI vs. ZAPUENO

S pojasnili in komentarji


SPOZNAVANJE Z OBMOJEM: FOTOGRAFIJE

1

2

39

43

18

1012

4845

19

17

1314

6 9

3

16

15

36

37

20

50m

28

30

31

27

22

24

29

38

45

8

7

11

44

46

21

23

47

25

42

40

3534

41

32

26

33

MESTO FOTOGRAFIRANJA*

* Vse fotografije na straneh 33 42 so iz osebnega fotoarhiva!


1 2 3

64 5


7 8 9

121110


13 14

171615


18 19

20 21


2322

24 25 26 27


28 29 30

31 32 33


34 35 36

37


38 39 40 41

42


45

43

44


46 47

48


ZAZNAVNA ANALIZA

50m

MESTNI UTRIP

VOZLIE

DOMINANTE V PROSTORU

ZNAILNE VEDUTE

KARAKTERISTINI AMBIENT - ODPRTI PROSTORI

Komentar

Izpostavljenih je 7 karakteristinih ambientov: 1 Slomkov trg 2 Glavni trg 3 Koroka cesta 4 Vojaniki trg 5 Prostor pred dananjo UGM 6 Vodnikov trg (trnica) 7 Hia stare trte

V analizi zaznave mesta znotraj obmoja obdelave najbolj izstopa Koroka ulica, kjer mestnega utripa praktino ni. Pravtako mestnega utripa ni mo zaznati na Gospejni ulici, kjer razen parkiranih avtomobilov ni zaslediti nikakrnega dogajanja.

Mirujoi promet je eden glavnih krivcev za mrtvilo, ki vlada na Vojanikem trgu.

1

2

4

5

6

7


PREHODI V KARE

OBSTOJEI PREHODI V NOTRANJOST KAREJEV

50m

Komentar

Obilica podhodov shozi hie na dvoria le-teh, so me zvabila da jih zanem raziskovati. Priprta vrata, trmanost podhodov in doloena mera skrivnostnosti tem (pol) privatnim prostorom mesta dajejo prav posebno noto. Kot je razvidno iz analize, je predvsem severni kare prepreden s prehodi v noranjost kareja. Veina jih je tudi odprtih in dostopnih.

Ena poglavitnih misli te naloge je prav izkorianje obstojeih linkov med ulico in dvorii kot vstopnih tok v notranjost karejev.

al se danes sprehod v notranjost kareja kona v ograji ali ob razpadajoem pomonem objektu, a je mono slutiti razsenost praznega (zelenega!) prostora v zaledju sklenjenga stavbnega niza.

Pogled v eno izmed tevilnih ozelenjenih dvori severnega kareja. vir: osebni fotoarhiv


ANALIZA VIINE POZIDAVE

50m

P+M

P

P+1+M

P+2+M

P+3+M

P+4+M

ORIENTACIJA SLEPEGA ZIDU

VIINSKA DOMINANTA

Komentar

Z zvonikom visokim 57 metrov, je Stolna cerkev glavna viinska dominanta v prostoru. Neko je v viino meril celo 76 metrov, a so ga po udaru strele leta 1792 zniali za 19 metrov.

Na Slomkovem trgu s svojo viino in stavbno maso izstopa rektorat UM, ki stoji vis--vis Stolne cerkve.

Na vojanikem trgu je glavna dominanta Minoritska cerkev.

Kot je razvidno iz analize, je veina obdelovanega obmoja nije pozidave do P+1+M. Vendar pa se v severnem kareju nakazuje dvig grajenega tkiva proti Potni ulici, kjer na njenih vogalih dominirata najviji stavbi znotraj obmoja obdelave (do P+4+M): ena proti Slomkovemu in ena proti Glavnemu trgu.

Posebej izpostavljen je preskok med najvijima stavbama ob Potni ulici, kjer je stavbni niz prekinjen z do 3 nadstropja nijo pozidavo, in ob Slomkovem trgu, kjer sosednja stavba potne palae z ogromnim slepim zidom premoa razliko v viinskih gabaritih.


ZAPUENO

POMONI OBJEKT

POSLOVNO

TRGOVINA

GOSTINSKI LOKAL

OBRT

STANOVANJSKO

KULTURA

STORITVENE DEJAVNOSTI, DRUGO

50m

PROGRAMSKA ANALIZA PRITIJA


V obeh karejih prevladujejo zapuene stavbe, ki niso primerno vzdrevane. Spodnja poenostavljena shema izpostavlja le zapuene objekte, ki znotraj celotnega obmoja obdelave predstavljajo skoraj 52 % vse pozidane povrine!

ZAPUEN / PRAZEN OBJEKT

50m

Komentar

V RABI vs. ZAPUENO

SEVERNI KARE:47,6% (7605,7m2) od 15989,5m2

JUNI KARE:41,9% (1920,6m2) od 4583,0m2

IZVEN KAREJEV:100% (2291,81m2) od 2291,81m2

SKUPAJ OBMOJE OBDELAVE:51,7% (11818,0m2) od 22864,3m2* Vse navedene kvadrature predstavljajo pozidano tlorisno povrino objektov znotraj obmoja obdelave!


UGM

UMEANJE PROGRAMA V MESTO

Pri distribuciji programa v mestno tkivo je bila posebna pozornost posveena vkljuevanju e prepoznanih lokacij, ki jih definira trenutni program. Bodisi gre za stalne lokacije (npr. Klub KGB, gostinske terase znotraj kareja), bodisi za zaasne (npr. prizorie Jazz Lenta, Veerovega odra pred ikim dvorom), bodisi pa za opuene lokacije (restavraciji Tri babe in Koper).

Na tak nain se obseen program nove Umetnostne galerije Maribor s spremljevalnimi dejavnostmi na mehak nain povee z mestom, nov program pa je tako vpet v obstojee dogajanje v mestu in ga samo e dopolnjuje.

A nove tvorbe umetnostne galerije (ki zajemajo tako novogradnjo kot preoblikovanje obstojeih objektov) v svoji pojavnosti ne smejo biti zadrane! S spotovanjem tradicije in uporabo sodobnih tehnologij mora nova umetnostna galerija vstopiti v mesto in zaiveti z njim. Eno pomembnejih vlog pri tem igra vkljuitev prebivalcev znotraj obmoja obdelave: namerno so namre pueni posamezni otoki stanovanjske rabe. Na tak nain bo ohranjena kontinuiteta identitete prostora, umetnostna galerija pa bo vpeta v ivee okolje mestnega jedra, kot ga do sedaj ne poznamo.

GALERIJA RAZPADENA SVOJE SESTAVNE DELE

VPETA JE V OBSTOJEEMESTNO TKIVO


Oronova ulica ima vlogo nekakne univerzitetne osi. Povezuje namre Rektorat Univerze v Mariboru in kompleks tehninih fakultet na Smetanovi ulici. Nanjo se pripenja tudi Univerzitetna knjinica UM.

Z nizanjem univerzi sorodnih programov ob Gospejno ulico in njeno nadaljevanje preko Koroke ceste skozi Minoritski prehod do lutkovnega gledalia ustvarja drugo univerzitetno os.

V konnih tokah povezuje univerzitetno knjinico s centrom kreativne industrije, vmes pa se nanjo pripenjajo akademije, arhitekturni center, knjinica nove UGM, hia literature in lutkovna akademija, ki je dolgorona elja Univerze v Mariboru.

Odpiranje Gospejne ulice in ustvarjanje vhoda vis--vis univerzitetne knjinice je tako osmiljeno tudi v programskem smislu.

Koroka cesta, ki obmoje umestitve nove Umetnostne galerije Maribor razdeli na dva kareja, predstavlja programsko os novega programa. Tako ve ni lonica v prostoru, ampak postane vezni len dveh programov nove galerije.

Razlouje med dvema tipoma galerijskih prostorov: na jugu klasien tip, namenjen stalni zbirki, in na severu paviljonski tip, namenjen gostujoim razstavam ter instalacijam.

Juni kare poleg mestne dnevne sobe, prireditvenega prostora in predavalnice, gosti tudi vso administracijo umetnostne galerije.

DRUGA UNIVERZITETNA OS KOROKA CESTA: PROGRAMSKA OS NOVE UGM

UNIVERZITETNAKNJINICA UM

REKTORAT UM

KOROKA CESTA

FAKULTETE NA SMETANOVI

PROGRAMSKA OS NOVE UGM

LUTKOVNA AKADEMIJA=

LUTKOVNO GLEDALIEHIA LITERATURE

CENTER KREATIVNEINDUSTRIJE

KNJINICA UGM

AKADEMIJEARHITEKTURNI

CENTER

DRU

GA

UNIV

ERZI

TETN

A O

SPAVILJONI GOSTUJOIHRAZSTAV UGM

STALNA ZBIRKA UGM

SHEMA: Stalna zbirka in gostujoe razstave

SHEMA: Druga univerzitetna os.


Nateajno nalogo UGM, kot je bila zastavljena v letu 2010, dopolnjujem s programom akademij Univerze v Mariboru.

Akademije so umeene ob Oronovo ulico, v zdajnje prostore UGM. Tako se navezujejo na t. i. univerzitetno os, ki povezuje fakultete na Smetanovi ulici, Univerzitetno knjinico Maribor in Rektorat Univerze v Mariboru. Skupni prostori (predavalnice, vhodna avla ...) so umeeni ob Oronovo ulico, medtem ko so ostali prostori (delavnice, pisarne) umeeni v objekt nekdanjega samostana med Koroko in Strossmeyerjevo ulico. Samostansko dvorie, ki meji na Gospejno ulico, se sodobno interpolacijo zapre v liniji zidu in postane akademsko razstavie, prostor razstav in instalacij tudentov akademij. Pri tem se za zaetno tudijo o monostih predelave samostana uporabi projekt arhitekta Edvarda Jalevca, ki se je ukvarjal s projektom raziritve UGM v poslopje nekdanjega samostana celestink.

Prostori umetnostne galerije so razpreni v oba obdelovana kareja. Juni kare (kare med Vojanikim trgom in Koroko ulico) prevzame vlogo reprezentativnega dela umetnostne galerije, s t. i. mestno dnevno sobo, prostori uprave, prostori stalne zbirke in venamenskim prireditvenim prostorom s pomino streho, ki za tribuno izkoria naravni padec terena. Severni kare (kare med Koroko in Oronovo ulico) pa v svoji notranjosti in deloma tudi obodu gosti paviljone gostujoih razstav in tako izkoria enega najbolj zelenih karejev v Mariboru. Skozi zgodovinsko oblikovan prostor v notranjosti severnega kareja je speljana jasno defi nirana pot, ki se ne poskua prilagajati vsem nepravilnostim in nakljunim trenutkom na svoji poti skozi kare. Povezuje vse vhode v kare in vse razstavne paviljone UGM. Skrajni jugozahodni vogal junega kareja danes zaseda garaa pritlinica. To se nadomesti z novim upravnim poslopjem, ki postane nova dominanta Vojanikega trga in se spogleduje z viino venca Minoritske cerkve.

V danes propadajoi objekt ikega dvora je umeen center

NATEAJNI PROGRAM IN MESTO

AKADEMIJE

UMETNOSTNA GALERIJA

CENTER KREATIVNE INDUSTRIJE

ARHITEKTURNI CENTER

HIA LITERATURE

GOSTINSKI PROGRAM

kreativne industrije. Ta s svojo diametralno umestitvijo glede na pozicijo akademij ustvarja drugi ustvarjalni pol obravnavanega obmoja.

Neposredno ob akademije je med Oronovo in Gospejno ulico umeen arhitekturni center, ki naj s svojo pojavnostjo poudarja vhod v kare in zapostavljeno Gospejno ulico. Obstojei objekt neposredno ob Oronovi se preuredi v administrativno servisni del arhitekturnega centra, medtem ko se poslopje ob Gospejni nadomesti z novim objektom, ki postane razstavini in reprezentativni del arhitekturnega centra in hkrati odpira pot v kare iz Gospejne ulice. V svoji zgodovini vekrat predelana samostanska cerkev tako s svojo zadnjo fasado na nek nain prevzame vlogo dominante v novo ustvarjenem javnem prostoru kareja, s imer veliko pridobi tudi prostor pred njo razirjena Gospejna ulica.

Na o

Documents

Ziga Kresevic