UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSEBNOSTI REVIDIRANJA JAVNIH PODJETIJ

Kandidatka: Mateja Holcman, Jakobovo naselje 15, 9000 Murska Sobota Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81492303 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentor: prof. dr. Franc Koletnik

Murska Sobota, november 2004

2

PREDGOVOR Javna podjetja so ustanovljena z namenom izvajanja dejavnosti obveznih oziroma izbirnih gospodarskih javnih služb, pri čemer je osnovni namen pravilno in smotrno zagotavljanje javnih dobrin. Z vidika ravnanja s sredstvi v lasti države ali lokalne skupnosti kot tudi z vidika javnega interesa je nadzor nad njihovim poslovanjem nujen, zato morajo biti javna podjetja revidirana. Revizija v javnih podjetjih pokaže, ali javna podjetja uresničujejo predvidene cilje, ki jih predpiše država oziroma lokalna skupnost, presoja se namenska uporaba javnih sredstev ter spoštovanje zakonov in predpisov, ki urejajo njihovo poslovanje. Namen diplomske naloge je revidiranje javnih podjetij s poudarjanjem njihovih posebnosti. Posebnost je Slovenski računovodski standard 35 (v nadaljevanju: SRS 35), ki ureja le tiste posebnosti pri vrednotenju in izkazovanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju prihodkov, odhodkov ter poslovnega in finančnega izida, ki so značilne za javna podjetja. Z raziskavo želim prikazati uporabo pravil iz 35. računovodskega standarda pri revidiranju računovodskih izkazov ter pri pravilnosti poslovanja v javnih podjetjih. Revidiranje računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja sem opravila v proučevanem javnem podjetju Komunala Trebnje d.o.o. v letih 1999, 2000 in 2001. Cilj revizije je ugotoviti, katere so prednosti in pomanjkljivosti revidiranja javnih podjetij in standarda 35 ter pojasniti vzroke za nastale napake in nepravilnosti pri revidiranju računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja. Glavni problem računovodenja in revidiranja v javnih podjetjih je ta, da podjetja pri svojem poslovanju ne upoštevajo določb SRS 35 ter ne spoštujejo zakonov in predpisov. Revizije pa so pokazale na težave javnih podjetij pri organiziranju poslovanja, zlasti pri oblikovanju poslovnoizidnih enot ter spremljanju stroškov, prihodkov in poslovnega izida po dejavnostih in stroškovnih nosilcih. Pomanjkljivosti se kažejo tudi na področju investicijske politike, dokumentiranja poslovnih dogodkov in urejanja pogodbenih odnosov. Pri vseh težavah in pomanjkljivostih se je pokazala tudi pomanjkljivost SRS 35, zato je bila predlagana sprememba tega standarda, na to spremembo pa bodo vplivali tudi Mednarodni računovodski standardi (v nadaljevanju: MRS). Nepravilnosti se pojavljajo tudi na področju javnih naročil ter na področju plač in drugih osebnih prejemkov. Nepravilnosti javnih podjetij pri poslovanju so tudi posledica pomanjkljivih notranjih kontrol. Javna podjetja bi morala imeti vzpostavljeno takšno notranje kontroliranje, ki bi zagotavljalo pravočasno odkrivanje in preprečevanje nepravilnosti na vseh področjih poslovanja. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Računsko sodišče RS) je od leta 1995 do sredine leta 2004 opravilo le okrog 30 revizij v javnih podjetjih, od tega pa je mogoče najti le eno četrtino revizij s pozitivnimi mnenji. Večje število opravljenih revizij v javnih podjetjih bi prispevalo k odkrivanju in tudi reševanju napak in nepravilnosti, čeprav je velik del poslovanja odvisen predvsem od lastnikov javnih podjetij. Vlada napoveduje nekatere spremembe na področju izvajalcev javnih služb. V pripravi je namreč vrsta novih predpisov, ki naj bi v prihodnje prinesli določene nove ureditve in pomagali odpraviti sedanje pomanjkljivosti. S svojo svetovalno vlogo lahko računsko sodišče koristno sodeluje s pristojnimi ministrstvi in javnimi podjetji pri oblikovanju in uvajanju sprememb v poslovanje javnih podjetij, ki so potrebne.

3

VSEBINA stran 1. UVOD 5

1.0 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja 5 2.0 Namen in cilji diplomskega dela 5 3.0 Predpostavke in omejitve raziskave 6 4.0 Uporabljene metode raziskovanja 6

2. REVIDIRANJE V JAVNIH PODJETJIH 7 1.0 Posebnosti revidiranja računovodskih izkazov 8

1.0.0 Revidiranje sredstev in njihovo izkazovanje 10 2.0.0 Revidiranje obveznosti in njihovo izkazovanje 12 3.0.0 Revidiranje stroškov in odhodkov ter njihovo izkazovanje 14 4.0.0 Revidiranje prihodkov in njihovo izkazovanje 16

2.0 Revidiranje pravilnosti poslovanja 18 1.0.0 Revidiranje pravilnosti postopkov oddaje javnih naročil 18 2.0.0 Revidiranje pravilnosti oblikovanja in sprejemanja cen javnih storitev 21 3.0.0 Revidiranje pravilnosti določanja plač in drugih osebnih prejemkov 22 4.0.0 Revidiranje pravilnosti drugih stroškov poslovanja 24

3.0 Sklepne ugotovitve 25 3. REVIDIRANJE V JAVNEM PODJETJU KOMUNALA TREBNJE D.O.O. 27

1.0 Predstavitev javnega podjetja in njegovega okolja 27 2.0 Predstavitev računovodskega sistema v proučevanem podjetju 28 3.0 Revidiranje računovodskih izkazov v proučevanem podjetju 29

3.3.1 Revidiranje bilance stanja 30 3.3.2 Revidiranje izkaza poslovnega izida 32 3.3.3 Revizijska razkritja po SRS 35 34

4.0 Revidiranje pravilnosti poslovanja v proučevanem podjetju 35 1.0.0 Vloga občine Trebnje pri oblikovanju politike javnega podjetja 36 2.0.0 Revidiranje pravilnosti oddaje javnih naročil 36 3.0.0 Revidiranje pravilnosti oblikovanja cen komunalnih storitev 37 4.0.0 Revidiranje pravilnosti pobiranja in koriščenja komunalnih taks 39 5.0.0 Revidiranje pravilnosti stroškov dela 41

5.0 Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih v proučevanem javnem podjetju 43 4. SKLEP 46 5. POVZETEK 47

SEZNAM LITERATURE 49 SEZNAM VIROV 50 PRILOGE Priloga 1: V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v obdobju 1999-2001 Priloga 2: Analiza bilance stanja Komunale Trebnje d.o.o. za obdobje 1998-2001 Priloga 3: Opredmetena osnovna sredstva v letih 1999, 2000 in 2001 Priloga 4: Kratkoročne terjatve iz poslovanja, kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva v letih 1999, 2000 in 2001 Priloga 5: Kratkoročne obveznosti v letih 1999, 2000 in 2001 Priloga 6: Dolgoročne rezervacije v letih 1999, 2000 in 2001 Priloga 7: Pasivne časovne razmejitve in kapital v letih 1999, 2000 in 2001

4

Priloga 8: Analiza izkaza poslovnega izida Komunale Trebnje d.o.o. za obdobje 1998- 2001 Priloga 9: Stroški materiala in storitev v letih 1999, 2000 in 2001 Priloga 10: Stroški dela ter stroški dela na zaposlenega v letih 1999, 2000 in 2001 Priloga 11: Stroški amortizacije ter stroški po funkcionalnih skupinah v letih 1999, 2000 in 2001 Priloga 12: Prihodki in odhodki iz obresti in drugi prihodki in odhodki financiranja ter oblikovanje in razporeditev revalorizacijskega izida v letih 1999, 2000 in 2001 Priloga 13: Izredni prihodki in izredni odhodki v letih 1999, 2000 in 2001 16 Priloga 14: Prihodki in odhodki po elementih cene za obdobje januar-december 1999 Priloga 15: Prihodki in odhodki po elementih cene za obdobje januar-december 2000 Priloga 16: Prihodki in odhodki po elementih cene za obdobje januar-december 2001 Priloga 17: Objave javnih naročil v Uradnem listu RS v letih 2000 in 2001 Priloga 18: Pregled revidiranih investicij Priloga 19: Prihodki in odhodki enote Vodovod v letih 1999, 2000 in 2001 ter ključ za razporejanje stroškov ESP za leto 2000 Priloga 20: Kalkulacija cene oskrbe s pitno vodo za leto 2001

5

1. UVOD 1.0 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja Javni sektor sestavlja pisana množica različnih oseb javnega prava, med katera spadajo tudi javna podjetja. Njihova naloga je zagotoviti racionalno in gospodarno izvajanje javnih služb in doseganje postavljenih družbenih ciljev na najbolj učinkovit način. Osnovni namen javnega podjetja ni ustvarjanje čim večjega dobička, ampak pravilno in smotrno zagotavljanje javnih dobrin. Zato je interes javnosti nad nadzorom poslovanja javnih podjetij, kot izvajalcev dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so pogosto monopolnega značaja, izredno velik. Z revizijo v javnih podjetjih ugotavljamo, ali se uresničujejo predvideni cilji, ki jih javnim podjetjem predpiše država ali lokalna skupnost, presoja se namenska uporaba javnih sredstev ter uspešnost posameznih programov in spoštovanje zakonov in predpisov, ki urejajo njihovo poslovanje. Vendar pa je revizija v javnih podjetjih nekoliko drugačna od ostalih revizij. Ta drugačnost je opredeljena v SRS 35, ki ureja le tiste posebnosti pri vrednotenju in izkazovanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju odhodkov, prihodkov ter poslovnega in finančnega izida, ki so značilne za javna podjetja. Glavni problem računovodenja in revidiranja v javnih podjetjih je ta, da javna podjetja pri svojem poslovanju in izkazovanju ne upoštevajo določb SRS 35 in ne spoštujejo določb zakonov in predpisov, ki urejajo njihovo poslovanje. To ima za posledico napačno in nepravilno izkazovanje rezultatov poslovanja in drugih informacij, ki jih za svoje poslovanje potrebujejo drugi uporabniki letnih poročil teh podjetij. 2.0 Namen in cilji diplomskega dela Namen naše raziskave je revidiranje javnih podjetij s poudarjanjem njihovih posebnosti. Z raziskavo želim prikazati uporabo pravil iz 35. računovodskega standarda pri revidiranju računovodskih izkazov ter pri pravilnosti poslovanja v javnih podjetjih. Pri revidiranju računovodskih izkazov v javnih podjetjih sem proučila in pojasnila nekatere posebnosti pri: sredstvih in njihovem izkazovanju (v tem okviru tudi izkazovanje investicijskih vlaganj glede na vire financiranja in izkazovanje sredstev v upravljanju); obveznostih in njihovem izkazovanju (zlasti problem izkazovanja obveznosti do ustanovitelja); stroških in odhodkih ter njihovem izkazovanju (v tem okviru tudi delitev stroškov ter razporejanje stroškov po stroškovnih nosilcih na poslovne enote in po dejavnostih) ; prihodkih in njihovem izkazovanju (v tem okviru tudi oblikovanje kalkulacij cen javnih storitev in obravnavanje komunalnih taks).

6

Revizija pravilnosti poslovanja pa se nanaša na preverjanje ali javna podjetja pri svojem poslovanju upoštevajo določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo njihovo poslovanje. Pri poslovanju sem proučila pravilnost postopkov oddaje javnih naročil (posebej investicije, nabava materiala in storitev), oblikovanja in sprejemanja cen javnih storitev določanja plač in drugih osebnih prejemkov ter pravilnost drugih stroškov poslovanja (zavarovanja, uporaba službenega avtomobila za privatne namene, reprezentanca, reklamiranje in drugo). Revidiranje računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja sem opravila v proučevanem javnem podjetju Komunala Trebnje d.o.o. v letih 1999, 2000 in 2001. Cilj revidiranja je bil podati mnenje, ali Komunala Trebnje spoštuje računovodska standardna pravila v Slovenskih računovodskih standardih (v nadaljevanju: SRS), zlasti v SRS 35 in druge predpise, če izkazuje resnično in pošteno stanje sredstev in njihovih virov ter izid poslovanja za leto, na katero se je nanašala revizija. Cilj revizije je bil ugotoviti, katere so prednosti in pomanjkljivosti revidiranja javnih podjetij in SRS 35, ter pojasniti vzroke za nastale napake in nepravilnosti pri revidiranju računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja. 3.0 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da morajo javna podjetja pri svojem poslovanju dosledno upoštevati SRS 35, hkrati pa morajo računovodske rešitve s pomočjo tega standarda pripeljati do uresničenih in poštenih računovodskih informacij za uporabnike ter razkriti vse, kar je bistveno za pravilno razumevanje finančnega stanja in izidov poslovanja. Zaradi vedno večjih zahtev in pričakovanj državljanov o učinkovitejšem in uspešnejšem nudenju javnih storitev uporabnikom in smotrnejši rabi javnih sredstev, je revizijsko mnenje izrednega pomena za javno podjetje in za javnost. V javnih podjetjih se pri revidiranju računovodskih izkazov omejujem predvsem na posebnosti, ki so opredeljene v SRS 35. Računsko sodišče Republike Slovenije (državni revizorji) je do danes opravilo malo revizij v javnih podjetjih. Revizije, ki jih opravljajo gospodarski revizorji pa so dostopne le v kratkih revizijskih poročilih (mnenja). 4.0 Uporabljene metode raziskovanja V okviru metod zbiranja podatkov sem uporabila metode zbiranja podatkov iz zunanjih virov (zbiranje podatkov v organizacijah zunaj revidiranega podjetja ter informacij iz domače in tuje literature) in metode notranjega raziskovanja (uporaba podatkov pridobljenih s pomočjo zbiranja in obdelave notranje dokumentacije v javnem podjetju Komunala Trebnje). Pri metodah obdelovanja podatkov sem uporabila deskriptivni in analitični način. Deskriptivni način zajema metodo kompilacije (sestavljanje besedila s pomočjo primerjav in ugotovitev različnih avtorjev) in metodo komparacije (primerjava enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov). V okviru analitičnega načina sem uporabila metodo dedukcije (splošna znanja sem aplicirala pri reševanju konkretnega problema). Ugotovitve sem predstavila opisno ter s pomočjo tabel.

7

2. REVIDIRANJE V JAVNIH PODJETJIH Javno podjetje je ena izmed možnih pravno organizacijskih oblik organizacij, namenjenih opravljanju gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: GJS). Za javna podjetja v Sloveniji je praviloma značilno, da so v 100-odstotni ali vsaj v večinski lasti države ali lokalnih skupnosti, vendar to ni pogoj za ustanovitev javnega podjetja . Praviloma imajo monopolni položaj in so ustanovljena z namenom izvajanja dejavnosti obveznih oziroma izbirnih gospodarskih javnih služb, pri čemer je doseganje dobička podrejenega pomena. Nadzor poslovanja v javnih podjetjih je nujen tako z vidika ravnanja s sredstvi v lasti države ali občine kot tudi z vidika javnega interesa glede izvajanja dejavnosti. Zato bi morali biti vsi izvajalci gospodarskih javnih služb in ne le javna podjetja tudi revidirani (Jereb 2002b, 263). Zakonsko (ne) obvezno izvajanje revizije v javnih podjetjih urejajo štirje zakoni, in sicer: • Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 45/94, 82/94, 20/98,

84/98, 6/99, 54/99-ZFFPod, 45/01 in 59/01, v nadaljevanju: ZGD); • Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98, v

nadaljevanju: ZGJS); • Zakon o računovodstvu (Uradno list RS, št. 23/99, v nadaljevanju: ZR); • Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, v

nadaljevanju: ZJF). Revizija v javnih podjetjih je nekoliko drugačna od ostalih, predvsem zaradi SRS 35, ki ureja posebnosti, ki so značilne za javna podjetja. Čeprav se SRS 35 uporablja že od leta 1997 se v praksi še vedno pojavljajo težave pri njegovem izvajanju. Največ težav imajo javna podjetja pri organiziranju poslovanja, zlasti oblikovanju poslovnoizidnih mest ter spremljanju stroškov, prihodkov in poslovnega izida po dejavnostih in stroškovnih nosilcih. Pogosto podatki niso zajeti popolno in sistematično, zaradi slabosti v sistemih notranjega kontroliranja pa tudi niso dovolj zanesljivi (Vidovič 2003, 153). Temeljna podlaga za izvajanje zahtev SRS 35 je konsistentna organizacijska shema podjetja ter dober informacijski sistem z vgrajenimi notranjimi kontrolami. Iz organizacijske sheme morajo biti razvidna poslovnoizidna mesta, znotraj teh pa posamezne dejavnosti ali stroškovna mesta, ki so že razdeljena na gospodarske javne službe in na druge dejavnosti (Kočan 2000, 5). V javnih podjetjih lahko revizijo opravljajo državni ali gospodarski revizorji, le da je obseg nalog državnega revizorja večji. Najbolj očitna razlika med revizorji javnega sektorja in revizorji zasebnega sektorja je prednostna potreba po upoštevanju vplivov politike. Namreč, če se politične usmeritve ne ujemajo z racionalnim gospodarjenjem, potem imajo usmeritve v javnem sektorju vselej prednost, vsaj na kratek čas (P.C. Jones, Bates J.G. 1994, 3). V obdobju od ustanovitve računskega sodišča, to je v letih od 1995 do sredine leta 2003, so državni revizorji v Sloveniji dokončali 585 revizij, od tega 23 ali 3,9 odstotka v javnih podjetjih (Vidovič 2003, 153). Razlog za tako majhno udeležbo revizij v javnih podjetjih je v nezadostnih zmogljivostih vrhovne revizijske institucije, ki okoli tri četrtine razpoložljivega časa namenja izvajanju obveznih revizij. Slabo pokritost nadzora nad

8

javnimi podjetji, ki ga izvajajo državni revizorji, je mogoče pripisati tudi organizacijski sestavi računskega sodišča v preteklosti in vodjem revizijskih oddelkov, ki kot predlagatelji revizij ob pripravi letnega programa dela niso podali več predlogov za revidiranje javnih podjetij. Vse do leta 2001 namreč na računskem sodišču ni bilo posebnega oddelka, ki bi se izključno ukvarjal z revidiranjem gospodarskih javnih služb. Od skupnega števila dokončanih 23 revizij javnih podjetij se je 74 odstotkov nanašalo na tista, ki jih je ustanovila država in 26 odstotkov na javna podjetja v lasti lokalnih skupnosti. Računsko sodišče je najpogosteje revidiralo izvajalce GJS s področja komunalnih dejavnosti (ibid., 154). Revizija računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja pokaže, ali javna podjetja poslujejo v skladu s SRS 35 in ostalimi veljavnimi zakoni in predpisi. Podatek, da je bilo v manj kot osmih letih opravljeno 23 revizij v javnih podjetjih je zaskrbljujoč. Tudi do teh revizij je prišlo predvsem na zahtevo občin, ko so bile občine že med seboj sprte in je bilo normalno delovanje javnih podjetij bolj ali manj oteženo. Večje število opravljenih revizij bi lahko delno prispevalo k večji preglednosti poslovanja, čeprav zahteve po revizijah ne bodo prinesle ustreznih rešitev pri poslovanju javnih podjetij. Velik del poslovanja je namreč odvisen od odločitev lastnikov javnih podjetij. 2.1 Posebnosti revidiranja računovodskih izkazov Pri revidiranju računovodskih izkazov se neodvisno in nepristransko presojata in ocenjujeta njihova resničnost in poštenost, s čimer postajajo izkazi verodostojna in zanesljiva podlaga za poslovno odločanje. Javna podjetja morajo voditi poslovne knjige in sestavljati izkaze na način in v obliki, ki jo določajo SRS, zlasti standard 35, v katerem so opredeljene posebne računovodske rešitve v javnih podjetjih (Vidovič 2003, 155). "Pri izreku mnenja o računovodskih izkazih se od revizorja dodatno pričakuje, da poroča: • o vseh pomembnih postavkah v izkazih, ki niso usklajene z veljavno zakonodajo; • o vseh primerih, kjer postopki, ki zagotavljajo skladnost poslovanja javnega podjetja s

kontrolami, ki jih je določila vlada za kontrole postopkov javnega financiranja in za finančne cilje, niso ustrezni;

• o vseh bistvenih izgubah, ki so posledica napačnega vodenja in prevar ter drugih nepravilnosti, ki so bile bodisi razkrite v reviziji, ali pa jih je odkrilo poslovodstvo podjetja v obračunskem letu;

• o vseh dogodkih, ki jih je razkrila revizija, kadar po mnenju revizorjev upravni odbor javnega podjetja ali drugo poslovodstvo ni dosegalo visokih standardov finančne integritete, ki se pričakuje od poslovodstva odgovornega za javna sredstva;

• o vseh bistvenih slabosti v upravi javnega podjetja ali sistemih, ki so bile razkrite med revizijo oziroma pri preizkušanju podatkov in ki lahko po mnenju revizorjev vplivajo na izgube, razsipništvo ali potratnost ter pretirane izdatke oziroma neuspešno in slabo vodenje finančnih zadev;

• o vseh drugih zahtevah, za katere revizor presodi, da je potrebno o njih poročati" (Buttery et al. 1993, 153).

9

Računovodska izkaza sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida podjetja. Po SRS 35 je bilanca stanja javnega podjetja seštevek podbilance sredstev podjetja in obveznosti do njihovih virov ter podbilance sredstev v upravljanju in obveznosti do njihovih virov, pri čemer so razmerja med obema podbilancama izključena. Podbilanci se sestavljata za analitske in druge potrebe ter sta sestavni del pojasnil k računovodskim izkazom (Duhovnik 2002, 46). SRS 35 tako govori le o dveh podbilancah sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki pa po mnenju strokovnjakov ne dajeta ustreznih informacij za vse lastnike osnovnih sredstev v upravljanju (Jereb 2000b, 83). To pomeni, da bilanca javnega podjetja ni sestavljena le iz dveh podbilanc temveč iz podbilance sredstev podjetja in več podbilanc sredstev v upravljanju. Število podbilanc sredstev v upravljanju pa je odvisno od števila lastnikov infrastrukture, ki so jo dali v upravljanje javnemu podjetju. V podjetjih, ki upravljajo s sredstvi več občin, pa to zahteva veliko dela in zelo obsežna poročila (ibid., 84). SRS 35 zahteva poleg izdelave ločenih podbilanc stanja sredstev v lasti podjetja in obveznosti do njihovih virov ter sredstev v upravljanju in obveznosti do njihovih virov tudi izdelavo bilanc stanja po dejavnostih. Vendar je potrebno pred njihovo izdelavo rešiti vrsto problemov, ki bi jih povzročilo ločevanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na posamezne dejavnosti. Težave bi se pokazale tako pri ločevanju sredstev, ki so skupna za dve ali več dejavnosti, kot pri skupnih obveznostih do virov za dve ali več dejavnosti (Jereb 2003, 98). Javno podjetje ugotavlja po posameznih dejavnostih prispevek za kritje, kosmati dobiček ali izgubo, na ravni celotnega podjetja pa dobiček ali izgubo. Dobiček ali izguba na ravni celotnega podjetja se razdeli na del, ki izhaja iz opravljanja GJS in del, ki izhaja iz opravljanja drugih dejavnosti, če je to gospodarno oziroma, če to zahteva država ali občina. V primeru izgube podjetje v poslovnem poročilu izkaže in pojasni izgubo, ki je nastala zaradi razlike med največjo prodajno ceno proizvodov oziroma storitev GJS, ki jo je določila država ali občina, in njihovo stroškovno ceno (ibid.,98). Javna podjetja pa poleg običajnega IPI na ravni podjetja in po posameznih dejavnostih, pripravljajo tudi IPI po občinah, v kateri opravljajo svojo dejavnost. Razlog za njihovo izdelavo je v tem, da z nastankom novih občin lahko eno javno podjetje izvaja dejavnosti na področju več občin, ki so postale lastnice infrastrukture za izvajanje GJS, imajo pa tudi pristojnost potrjevanja cen izvajanja GJS. S tem pa je prišlo do diferenciacije cen izvajanja GJS v posameznih občinah, zaradi česar se je pojavila zahteva po izdelovanju IPI po občinah (Jereb 2002b, 264). V SRS 35 ni nikjer predpisano, da morajo javna podjetja evidentirati prihodke in odhodke po občinah. Razlog za izdelovanje IPI po občinah je odločitev o diferenciranih cenah po občinah in s tem urejanje odnosov med občinami. Podjetja, ki izdelujejo IPI po občinah so morala organizirati računovodstvo tako, da je mogoče spremljati poslovanje in ugotavljati poslovne izide tudi po posameznih občinah. Pri tem pa se pojavlja problem neustrezno uporabljenih sodil oziroma ključev za delitev splošnih prihodkov, stroškov in odhodkov. Brez teh sodil pa ni mogoče izdelati računovodskih izkazov. Kljub temu, da izdelovanje IPI po občinah povzroča dodatne stroške, bi morala javna podjetja zaradi transparentnejših rezultatov poslovanja izdelovati tudi IPI po občinah.

10

2.1.1 Revidiranje sredstev in njihovo izkazovanje Sredstva, s katerimi javna podjetja razpolagajo so lahko last javnega podjetja, lahko jih ima podjetje v najemu ali jih le vzdržuje, lahko pa jih dobi v upravljanje od občine ali države. V vsakem primeru je podjetje dolžno sredstvo pravilno uporabljati in vzdrževati, obračunavati amortizacijo (v nadaljevanju: AM) in ga ob njegovi iztrošenosti nadomestiti z novim sredstvom. Za opredeljevanje in izkazovanje sredstev javno podjetje uporablja SRS od 1 do 7 ter dopolnitve, obdelane v SRS 35.2 - 35.8. SRS 35 zahteva, da javno podjetje posebej izkazuje: • sredstva, ki se uporabljajo neposredno za opravljanje posameznih GJS, po posameznih

GJS; • sredstva, ki se uporabljajo neposredno za opravljanje drugih dejavnosti; • vsa brezplačno pridobljena osnovna sredstva po njihovih vrstah ter • finančne naložbe in terjatve do države ali občine po njihovih vrstah. Javno podjetje lahko uporablja ista osnovna sredstva (v nadaljevanju: OS) za opravljanje več dejavnosti, vendar mora v posebnih razkritjih prikazati njihove deleže, namenjene opravljanju posameznih dejavnosti. Te deleže upošteva pri razporejanju amortizacije, učinkov prevrednotenja in drugih gospodarskih kategorij, ki so povezane s posameznimi vrstami teh sredstev. Zelo izrazita posebnost, ki se pojavlja v javnih podjetjih so opredmetena osnovna sredstva v upravljanju, ki jih na pogodbeni podlagi dobi podjetje v uporabo od države ali občine. Ta sredstva lastnik izkazuje kot terjatev v vrednosti enaki čisti vrednosti sredstev, javno podjetje pa med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, in to po vrstah in lastnikih. Nasprotna postavka tovrstnih sredstev so dolgoročne obveznosti do države ali občine (Duhovnik 2002, 42). Javna podjetja, ki so prejela sredstva v upravljanje, so največkrat tudi nosilci investicijskih vlaganj v ta sredstva, kar je z vidika gospodarjenja najbolj smotrno. Za vsako investicijo pa mora biti izdelan investicijski program, ki mora vsebovati potrebne elemente in izračune, na podlagi katerih lahko ocenimo ekonomske in druge posledice odločitve o investiciji (Smodiš 2002, 143). Javna podjetja za financiranje investicij uporabljajo notranje in zunanje vire financiranja. Najpomembnejši notranji vir financiranja investicij v javnem podjetju je AM. Ta se obračunava za vsa sredstva, za katere je treba po SRS 13 obračunavati AM. SRS 35 določa, da podjetje ločeno izkazuje obračunano AM in njeno uporabo za OS v lasti za opravljanje GJS, OS v lasti za opravljanje drugih dejavnosti in OS v upravljanju. Po osnovnem namenu naj bi se obračunana AM namenila le za obnove in rekonstrukcije, vendar se v praksi dogaja, da se namenja tudi za nove investicije v skladu z odločitvami ustanoviteljev (Smodiš 2002, 145). Poleg notranjih virov financiranja investicij podjetja uporabljajo tudi zunanje vire. K zunanjim virom štejemo dotacije iz proračuna, ki jih država ali občina zbere z davki, namensko zbrana sredstva in brezplačno prejeta sredstva. Namensko prejeta sredstva mora podjetje izkazovati kot obveznost do občine, ki jih je nakazala, podarjena sredstva pa v dobro dolgoročnih rezervacij in jih nato odpravljati v skladu z obračunavanjem amortizacije teh sredstev (Primec 1998, 108).

11

Javna podjetja bi morala v svoj letni poslovni načrt vključiti vse razpoložljive vire sredstev za vlaganja v lastna sredstva in v sredstva, prevzeta v upravljanje, v poslovnem poročilu pa razkriti celoten obseg dejansko izvedenih vlaganj ter obseg neporabljenih sredstev, ki se evidentirajo in kontinuirano prenašajo iz leta v leto (Smodiš 2002, 147). Najpogostejše napake, ki jih revizorji ugotavljajo pri revidiranju sredstev in njihovem izkazovanju v javnih podjetjih so: • osnovna sredstva v skladu s SRS 35 v poslovnih knjigah niso izkazana ločeno. Ločeno

izkazovanje sredstev je nujno zaradi ugotavljanja premoženjskega stanja in kreditne sposobnosti javnega podjetja ter za pripravo predloga financiranja investicij;

• v poslovnih knjigah ni izkazana poraba amortizacije in neporabljena amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju iz preteklih let;

• podjetja niso obračunavala amortizacijo, ker niso pravočasno aktivirala OS; • investicijski programi so pomanjkljivi. V njih investicije niso ustrezno predstavljene in

ne ustrezajo investiciji, na katero se nanašajo. Investicijski program mora prikazati upravičenost investicije;

• ugotovljena so odstopanja med načrtovanimi in dejansko realiziranimi vrednostmi investicij. Največkrat je dejanska vrednost večja od pogodbene vrednosti, kar lahko kaže na večji obseg gradenj in obnov, kot je bilo določeno s pogodbo, ali pa na zavestno podcenjevanje vrednosti investicij izbranega ponudnika, ki kasneje v postopku izvajanja del z aneksi doseže višjo ceno;

• neurejene pogodbe o upravljanju z osnovnimi sredstvi infrastrukture med lastniki in upravljavci, ki so pomembna pravna podloga za izkazovanje teh sredstev v knjigah javnih podjetij (podatki Računskega sodišča RS 2003).

Posebnost so opredmetena osnovna sredstva (infrastruktura) v upravljanju, ki jih država ali občina s posebno pogodbo preda v upravljanje javnim podjetjem. Velikokrat pa podjetja nimajo sklenjene pogodbe o upravljanju s sredstvi infrastrukture in tudi ne drugih aktov, ki bi urejali dobo koristnosti sredstev, način prevrednotenja sredstev, način obračunavanja AM, razpolaganje s sredstvi AM, način pokrivanja stroškov vzdrževanja infrastrukture, način in oblikovanje medsebojnih obveznosti in terjatev iz infrastrukture, kot to določa SRS 35. Zraven naj omenim, da Mednarodni računovodski standardi ne poznajo sredstev v upravljanju in da precejšen del računovodske stroke podpira odpravo sistema sredstev v upravljanju. Problem v javnih podjetjih je tudi investicijska politika. Zaradi neustrezno pripravljenih investicijskih programov in okoliščin pod katerimi poslujejo javna podjetja je večina investicij ekonomsko neupravičenih, saj se vrednost vloženih sredstev ne povrne v predvideni dobi vračanja. Vemo, da je velik del razvoja in rasti oskrbe z javnimi sredstvi stvar investiranja in naložbenih odločitev. Tega bi se morala javna podjetja dobro zavedati in na tem področju spremeniti način priprave investicijskih programov in v financiranje v večji meri vključiti svoje ustanovitelje.

12

2.1.2 Revidiranje obveznosti in njihovo izkazovanje V javnih podjetjih se poleg sredstev na drugi strani pojavljajo obveznosti do virov teh sredstev. Javno podjetje za opredeljevanje in izkazovanje obveznosti do virov sredstev uporablja SRS od 8 do 11 in dopolnitve, obdelane v SRS 35.10 – 35.17. Obveznosti se izkazujejo po družbenikih, ki so vložili kapital v podjetje, in po občinah, ki so dala sredstva v upravljanje javnemu podjetju. Vložek kapitala, in s tem ustanoviteljski delež, je določen v aktu o ustanovitvi oziroma v družbeni pogodbi in nima nobene povezave s sredstvi, ki jih posamezna občina želi prenesti v upravljanje javnemu podjetju (Smodiš 2000, 24). Vloga ustanovitelja (država, ena ali več občin) se odraža v obveznostih in pravicah lastnikov. Ustanovitelj mora javnemu podjetju zagotoviti vse potrebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter za pridobivanje in uporabo javnih dobrin. Prav tako pa odloča o poslovni politiki javnega podjetja ter se vključuje v vse tiste odločitve podjetja, ki pomembno vplivajo na njegovo poslovanje (Vidovič 2003, 160). V skladu s SRS 35 razčlenjuje podjetje osnovni kapital tako, da je mogoče ugotoviti lastniške deleže države, občin in drugih. Obveznost, ki jo ima podjetje do države ali občin zaradi sredstev, prevzetih v upravljanje, izkazuje kot dolgoročno obveznost. Posebej pa izkazuje obveznosti do drugih virov sredstev, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju ter jih je pridobilo v svojem imenu in za račun lastnice sredstev v upravljanju. Med dolgoročne obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje od države ali občine, sodijo tudi obresti od posojenih namenskih denarnih sredstev za nadomestitev ali povečanje sredstev. Če ni v pogodbi ali v drugem aktu med ustanoviteljem in podjetjem drugače določeno, potem obresti za posojila, ki jih je najelo podjetje za zgraditev ali nabavo opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju, zmanjšujejo dolgoročno obveznost do države ali občine oziroma povečujejo sredstva v upravljanju. Kot dolgoročne obveznosti do države ali občine se računovodsko evidentirajo tudi obveznosti iz naslova sredstev, ki jih država ali občina nakaže podjetju za nabavo, obnavljanje in razširitev opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju. Obveznosti od sredstev, ki jih država ali občina nakaže podjetju za povečanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev v njegovi lasti, se evidentirajo kot dolgoročne rezervacije. Namenjene so pokrivanju stroškov amortizacije teh sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Posojila za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju podjetje izkazuje ločeno od posojil in kreditov, najetih za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev v svoji lasti. Javna podjetja se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. V kolikor je ustanovitelj občina, pomeni, da mora občina dati soglasje k vsem najetim posojilom javnega podjetja (Duhovnik 2002, 43). Pri revidiranju obveznosti in njihovem izkazovanju v javnih podjetjih se pojavljata dve najpogostejši napaki: • dolgoročne obveznosti za sredstva v upravljanju so izkazane prenizko. Kot primer

navajam namenske dotacije za povečanje sredstev v upravljanju, ki so evidentirane v nasprotju s SRS 35.14. V nekaterih primerih javna podjetja za porabljene dotacije oblikujejo dolgoročne rezervacije, namesto, da bi povečala dolgoročne obveznosti za sredstva v upravljanju po SRS 23. Napačno oblikovanje dolgoročnih rezervacij za dotacije vpliva na prenizko izkazovanje dolgoročnih obveznosti za sredstva v

13

upravljanju. Za pravilno izkazovanje dolgoročnih obveznosti za sredstva v upravljanju, bi morala podjetja zmanjšati stanje oblikovanih dolgoročnih rezervacij za porabljene dotacije v določenem letu in let poprej (za del neodpravljenih rezervacij) in povečati dolgoročne obveznosti za sredstva v upravljanju. Po novem SRS 35.22 se dolgoročne obveznosti za sredstva v upravljanju lahko uporabijo za pokrivanje amortizacije prek izrednih prihodkov;

• neustrezen namen oblikovanja dolgoročnih rezervacij, še posebej, ko se oblikujejo za financiranje investicij. Namen oblikovanja dolgoročnih rezervacij mora biti skladen s pravili, ki jih določajo SRS. Vendar pa je odločitev o njihovem oblikovanju praviloma v rokah lastnika infrastrukture (podatki Računskega sodišča RS 2003).

SRS 35 določa, da javno podjetje oblikovanje in porabo dolgoročnih rezervacij izkazuje posebej za nabavo, razširitev in obnovo drugih opredmetenih osnovnih sredstev, namenjenih za opravljanje GJS, ter posebej za nabavo, razširitev in obnovo drugih OS. Če poslovni izid (pozitiven) dejavnosti omogoča oblikovanje dolgoročnih rezervacij za pričakovane prihodnje obveznosti je javno podjetje dolžno takšne rezervacije oblikovati v skladu s SRS 10, pri tem pa ne sme povzročiti, da bi zaradi oblikovanja dolgoročnih rezervacij nastala izguba pri tej dejavnosti. Kadar cena (prihodki) od opravljanja storitev ne omogoča vračunavanja dolgoročnih rezervacij, se mora lastnik odločiti, ali bo cene povišal (omogočil vračunavanje dolgoročnih rezervacij) ali ne (vire za kritje prihodnjih izdatkov bo zagotovil iz proračuna). Lahko pa se odloči tudi tako, da bo sredstva za kritje prihodnjih izdatkov zagotovil iz obeh virov, kar pomeni, da bo delno povečal cene in omogočil nižje vračunavanje dolgoročnih rezervacij (s tem ne sme povzročiti izgube javnemu podjetju), razliko pa bo pokril iz proračunskih virov. Ob smiselni uporabi določb SRS 35 je potrebno paziti, da z oblikovanjem dolgoročnih rezervacij, povezanih z infrastrukturo, ne ustvarjamo izgube javnemu podjetju (Jereb 2001, 90). Obveznosti so v javnih podjetjih pomembna postavka bilance stanja, ki je v veliki meri odvisna od razmerja ustanovitelja do javnega podjetja. Država ali lokalna skupnost nastopata do javnega podjetja v dvojni vlogi, in sicer kot regulator dejavnosti in kot njegov ustanovitelj oziroma lastnik. Razmerja med ustanovitelji in javnimi podjetji po večini niso pravno urejena. Regulacija GJS ni odvisna od kapitalskega deleža posameznega ustanovitelja javnega podjetja. Gre namreč za splošne naloge, ki so usmerjene v zadovoljevanje prebivalstva po storitvah javnih gospodarskih služb, katerih ključna vprašanja se nanašajo na določanje standardov in norm, razreševanje navzkrižij interesov med javnimi podjetji in uporabniki storitev, nadzor nad poslovanjem in podobno. Tako so obveznosti javnega podjetja po vrstah in višini odvisne predvsem od pripravljenosti, pa tudi od možnosti ustanoviteljic pri izpolnjevanju zahtev in potreb javnega podjetja, potrjevanju cen javnih storitev ter dodeljevanju sredstev za vzdrževanje in razvoj infrastrukture iz svojih proračunov.

14

2.1.3 Revidiranje stroškov in odhodkov ter njihovo izkazovanje Pri evidentiranju stroškov in odhodkov morajo javna podjetja upoštevati določbe SRS 13 – SRS 16 in dopolnitve obdelane v SRS 35.24 – 35.29. V njih so opredeljene zahteve po razčlenjevanju stroškov, oblikovanju poslovnoizidnih enot, določanju ključev za delitev stroškov na stroškovne nosilce in kalkulacijske metode. V skladu s SRS 35 mora javno podjetje ločeno ugotavljati in prikazovati posamezne vrste stroškov poslovanja po dejavnostih in stroškovnih nosilcih. Zagotavljati mora podatke o neposrednih, spremenljivih posrednih in stalnih posrednih stroških posameznih dejavnosti (Duhovnik 2002, 44). Neposredne stroške (stroški materiala, energije, AM in drugo), ki se nanašajo na posamezno dejavnost in za katere se lahko določi v kateri občini so bili ustvarjeni, direktno evidentiramo na stroškovnih mestih posameznih občin. Te stroške lahko dejansko ugotovimo iz same knjigovodske listine. Pri stroških storitev (storitve vzdrževanja, zavarovanja, čiščenja, komunalne storitve in drugo) poskušamo ugotoviti zakaj je posamezen strošek nastal, na katero dejavnost in občino se nanaša in v skladu s tem poskušamo čim več stroškov direktno knjižiti na pravilno stroškovno mesto (Smodiš 2000, 30). Pri tem revizor preveri ali so bili posamezni stroški potrebni za izvajanje dejavnosti, ali so bili načrtovani, ali so posamezni stroški razkriti in predstavljeni v letnem poročilu in drugo (podatki Računskega sodišča RS 2003). Javno podjetje posebej izkazuje stroške vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju. Če je država ali občina dala sredstva v upravljanje podjetju in je s predpisom, pogodbo ali odločitvijo lastnice določeno, da se stroški vzdrževanja pokrivajo iz prihodka, doseženega z opravljanjem GJS, podjetje dejansko pokrije te stroške iz tega prihodka. Če take določbe ni, jih pokrije iz prejetih dotacij oziroma v skladu s predpisi ali dogovorom z lastnico sredstev (Duhovnik 2002, 44). Poleg stroškov materiala in storitev se v javnih podjetjih pojavlja tudi amortizacija. AM je strošek posebne vrste, saj ga ni moč razbrati iz izvirnih knjigovodskih listin, temveč izhaja iz obračunov AM, ki so v bistvu le ocena, v kolikšni meri so se v določenem obračunskem obdobju obrabila OS oziroma v kolikšni meri se je njihova vrednost prenesla v vrednost poslovnih učinkov (Jereb 2000a, 65). Ločimo stroške AM sredstev, prejetih v upravljanje in stroške AM osnovnih sredstev podjetja. Stroške AM delimo na neposredne in posredne stroške. Neposredne stroške AM predstavlja vsa obračunana AM infrastrukture in OS, prejetih v upravljanje, posredne pa stroški AM osnovnih sredstev podjetja (Smodiš 2000, 31). Pri tem se pojavlja problem delitve stroškov AM skupnih infrastrukturnih objektov. Z razdelitvijo nekdanjih občin je veliko infrastrukturnih objektov postalo skupnih, kar pomeni, da njihova uporaba omogoča izvajanje dejavnosti na področju dveh ali več občin, ne glede na to, da se neposredno ne uporabljajo na območju vseh teh občin. Večina občin je osnovna sredstva infrastrukture razdelila kar po načelu lege, kar pa ni smiselno, saj bi morala ena občina nositi tudi tiste stroške AM, ki bi jih morali nositi uporabniki skupnih infrastrukturnih objektov. Zato se za delitev stroškov AM skupnih infrastrukturnih objektov ugotavlja odstotek uporabe posameznega OS pri opravljanju dejavnosti na področju posamezne občine (Jereb 2000a, 78). Kadar stroškov AM osnovnih sredstev, prenesenih v upravljanje na podlagi predpisa ali ustanoviteljeve odločitve, ni mogoče vračunati v cene proizvodov oziroma storitev, država ali občina pa ne zagotovi dotacije za pokrivanje teh stroškov, se vsakoletni stroški AM nadomestijo v breme dolgoročne

15

obveznosti do države ali občine. Takšne primere je javno podjetje dolžno razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom (Vidovič 2003, 158). Amortizacija je v javnem sektorju precej vroča tema. Raziskava, ki jo je leta 1995 izvedel GASB (Government Accounting Standards Board) je predstavila, da večina uporabnikov javnih sredstev meni, da ima AM majhno oziroma nima nobene vrednosti. Med vsemi uporabniki, ki so odgovorili na vprašalnik, je samo 40 odstotkov takšnih, ki so smatrali, da daje obračunavanje AM ustrezne informacije (Douglas 1995, 234). Prav tako nekateri nasprotujejo amortiziranju podarjenih sredstev, ali tistih, ki so bila financirana iz namensko pridobljenih sredstev. Prejemnik oziroma upravljavec namreč nima obveznosti, da podarjeno sredstvo nadomesti. Takšno obračunavanje AM ne služi temeljnemu namenu in ne učinkuje koristno na poslovanje prejemnika oziroma upravljavca (ibid., 235). Med stroške javnega podjetja spadajo tudi stroški dela (plače, nadomestila plač, regresi, odpravnine, pokojnine), ki se evidentirajo z mesečnim obračunom po sektorjih dejavnostih. V posamezni dejavnosti se stroški dela razporedijo na podlagi ključa (Smodiš 2000, 32). Pri stroških dela revizor preizkuša ali se plače izplačujejo v skladu z odločbo o razporeditvi na delovno mesto, ali se plače obračunavajo in izplačujejo v skladu z evidencami o opravljenem delu, ali je bila ločitev stroškov dela po posameznih dejavnostih opravljena v skladu s SRS 35 in drugo (podatki Računskega sodišča RS 2003). Posebnost, ki jo opredeljuje SRS 35 v točki 35.26. je, da javno podjetje organizira, če je to gospodarno, ali če to zahteva država ali občina, za vsako posamezno dejavnost poslovnoizidno mesto. Znotraj poslovnoizidnega mesta je potrebno določiti stroškovne nosilce. Nanje se na podlagi izračuna razporejajo stroški. Vemo pa, da vseh stroškov ni mogoče neposredno obračunavati po stroškovnih nosilcih. Zato podjetja najprej ugotovijo, katere stroške lahko neposredno prenašajo na stroškovne nosilce in katere posredno s pomočjo ključev. Pri razporejanju posrednih stroškov na stroškovne nosilce uporablja javno podjetje vedno, kadar ustvarja več vrst proizvodov ali storitev, kalkulacijo z dodatki in sestavlja razdelilnike stroškov. Iz njih mora biti razvidna povezanost med posrednimi stroški in podlago, izbrano za njihovo razporejanje na stroškovne nosilce (Duhovnik 2002, 44). Javna podjetja s pomočjo ključev povprečno razporedijo več kot 20 odstotkov vseh stroškov in odhodkov. Uporabljeni ključi se med seboj precej razlikujejo, saj ni enotne metodologije za uporabo ključev. Precej podjetij uporablja najrazličnejše sestavljene ključe, ki velikokrat dajejo le občutek pravične delitve posrednih stroškov, nekatera podjetja pa uporabljajo ključe na podlagi ocen obsega dejavnosti, ki pa so lahko bolj ali manj objektivni oziroma omogočajo prikrojevanje poslovnih izidov glede na želje sestavljavcev (Jereb 2002a, 41). Od velikosti javnega podjetja oziroma števila dejavnosti in občin, za katere podjetje opravlja dejavnost, je odvisno tudi število stroškovnih mest, nanje pa močno vpliva tudi odločitev vodstva javnega podjetja glede ravni, na kateri skuša zasledovati nastanek stroškov (ibid., 11). Tako lahko imajo podjetja vzpostavljena stroškovna mesta v okviru osnovne dejavnosti, stranske dejavnosti in pomožne dejavnosti. V vsaki od teh lahko imajo še splošna stroškovna mesta, kot so uprava, finančno-računovodski sektor, tehnično razvojni sektor in drugo. Vsa podjetja pa večinoma oblikujejo stroškovno mesto uprave za spremljanje posrednih stroškov, ki nastajajo na ravni podjetja in jih ni mogoče neposredno povezovati s posamezno dejavnostjo podjetja. Smisel obvladovanja stroškov po stroškovnih mestih ni samo spremljanje stroškov, ki nastajajo, ampak tudi njihovo

16

predvidevanje. Zato morajo biti stroški po stroškovnih mestih čim bolj predvidljivi (ibid., 12). V tej zvezi revizor preverja pravilnost podlag za razporejanje stroškov (na primer število zaposlenih ali delovnih ur pri spremenljivih splošnih stroških) in pravilnost njihovega razporejanja po stroškovnih nosilcih na poslovne enote in po dejavnostih. Revizor ne more odločati o ustreznosti uporabe ključev za razporeditev posrednih stroškov. Njegova naloga bi bila namreč preveriti, ali je podjetje posredne stroške razporejalo v skladu s sprejetim aktom o razporejanju teh stroškov in zahtevati popravek, če temu ne bi bilo tako ter dati morebitna priporočila o tem, kako bi naj podjetja pravilneje razporedila stroške. Ker pa občine kot ustanovitelji javnega podjetja ustreznega akta običajno ne sprejmejo, je revizorjeva naloga na tem področju omejena (ibid., 64). S preizkušanjem pravilnosti razporeditve stroškov revizor preverja tudi pravilnost kalkulacij. Predpogoj za pravilnost podatkov v predračunskih in obračunskih kalkulacijah je organizirano in urejeno zbiranje podatkov ob podpori učinkovitih sistemov notranjih kontrol. Za zbiranje podatkov morajo javna podjetja imeti izdelane šifrante poslovnoizidnih mest in stroškovnih mest. Prav tako morajo imeti izdelane dobre podlage, metode in postopke, kako bi pripisovala posamezne vrste stroškov ustreznim stroškovnim nosilcem. Če javno podjetje ne razporeja stroškov pravilno, ne more ugotoviti pravilne lastne cene proizvodov oziroma storitev, sprejema napačne poslovne odločitve in s tem ogroža poslovanje (Vidovič 2003, 159). SRS 35 je od javnih podjetij zahteval precejšnje preoblikovanje stroškovnega računovodstva. Največ problemov podjetjem povzročajo ključi za razporejanje posrednih stroškov. Ker ima vsako podjetje lasten proizvajalni proces je težko oblikovati veljavno pravilo, kaj je lahko podlaga za razporejanje posrednih stroškov na stroškovne nosilce. Določen problem pri ločevanju stalnih in spremenljivih stroškov nastaja zaradi težav pri ugotavljanju, katere stroške razvrstiti v posamezno vrsto. V javnih podjetjih so namreč nekateri stroški GJS stalni, nad določenim obsegom dejavnosti pa se spreminjajo (na primer AM). Izvajalci različno razmejujejo stroške, zato jim regulator ne more natančno predpisati njihovo delitev na stalne in spremenljive, lahko pa od njih zahteva, da jih delijo po segmentih izvajanja dejavnosti. Pristojno ministrstvo razmišlja o ukinitvi AM kot stroška pri izvajanju javnih služb. Ker je AM pomemben vir za financiranje obnov infrastrukture, je takšno razmišljanje nerazumno, saj država oziroma občine ne bodo sposobne financirati vseh obnov infrastrukture same, ob tem pa še vlagati v nove investicije za oskrbo na območjih, ki so še brez infrastrukture. 2.1.4 Posebnosti revidiranja prihodkov in njihovo izkazovanje Javno podjetje za razčlenjevanje prihodkov uporablja SRS 18 in dopolnitve, obdelane v SRS 35.31 – 35.33. Prihodki od poslovanja so vsi zneski od prodaje proizvodov oziroma storitev, ne glede na to, kdo je plačnik. Med prihodke od poslovanja se štejejo tudi dotacije iz proračuna, razen tistih, ki se začasno izkazujejo kot dolgoročne rezervacije. Namenske dotacije uvršča podjetje med prihodke, ko nastanejo stroški oziroma odhodki, za pokritje katerih so bile dane. Prispevki posameznikov, krajevnih skupnosti in drugih oseb za vzdrževanje objektov in naprav ter za opravljanje GJS spadajo med prihodke od poslovanja, razen, če je s

17

pogodbo posebno določeno, da se ta sredstva izkazujejo drugače. Prihodki javnega podjetja pa niso prispevki, takse in druga plačila, ki jih podjetje na podlagi zakona pobira za državo ali občino (SRS 35.30 – 35.33). Revizor pri revidiranju prihodkov preveri pravilnost razporejanja prihodkov GJS in njihovo delitev na dejavnosti. Na višino prihodkov ima velik vpliv problematika določanja ustreznih cen, zato se pravilnost izkazovanja prihodkov običajno preverja v povezavi s postopki revidiranja pravilnosti oblikovanja in sprejemanja cen ter določanja taks in pristojbin za uporabo javnih dobrin. Pri tem revizor preizkusi pravilnost kalkulacij cen in prouči, ali in kako se je podjetje pogajalo z občino glede cen javnih storitev. Zanima ga, ali je podjetje zahtevalo zvišanje cen, ali so bile te zahteve utemeljene, ali je bilo pri svojih zahtevah uspešno in kako je zvišanje vplivalo na rezultate poslovanja. V nekaterih podjetjih z več različnimi dejavnostmi in ustanovitelji lahko prihodki služijo kot podlaga za določanje delitvenih ključev, čeprav z njimi podjetja v povprečju razporedijo le okoli 5 odstotkov vseh prihodkov (Vidovič 2003, 158). Pri izkazovanju prihodkov v javnih podjetjih so bile v revizijah ugotovljene naslednje nepravilnosti: • nepravilnosti pri razporejanju prihodkov po stroškovnih mestih, na primer, da odloženi

prihodki niso bili izkazani na istem stroškovnem mestu, kot so bili izkazani na razmejitvah. Kratkoročne časovne razmejitve se lahko uporabijo samo za postavke za katere so bile priznane (določilo SRS 12.15). Posledica tega so nepravilni poslovni rezultati na stroškovnem mestu;

• javna podjetja velikokrat del prihodkov od določene dejavnosti (na primer: priključnine) prenesejo na drugo dejavnost (na primer: oskrba z vodo) in tako zmanjšajo izgubo te dejavnosti in stroškovnega nosilca. S tem prispevek za kritje in izguba na omenjeni dejavnosti nista izkazana resnično, kar je v nasprotju s SRS 35, prav tako pa tudi prihodki od dejavnosti (priključnine) niso porabljeni namensko za pokrivanje stroškov, ki sestavljajo njeno kalkulacijo;

• do manjših nepravilnosti prihaja pri obračunavanju, nakazovanju in porabljanju sredstev komunalnih taks. Javna podjetja obračunavajo in pobirajo komunalne takse, ki jih predpisuje država. Sredstva pobranih taks podjetja nakazujejo državi, del pa porabijo za financiranje investicij v objekte in naprave. Največkrat se ugotavlja, da javna podjetja ne nakazujejo sredstev redno mesečno, ampak jih zadržujejo za kasnejše investicije. Takšno ravnanje pa ne omogoča popolnega zajemanja prihodkov v občinski proračun in ne zagotavlja potrebne preglednosti proračunske porabe (podatki Računskega sodišča RS 2003).

Prihodki javnih podjetij so več ali manj odvisni od cen javnih storitev, ki jih v skladu z veljavnimi predpisi potrjujejo ustanovitelji. Ker cene storitev ne pokrivajo vseh stroškov, ki nastajajo na posamezni dejavnosti, se javno podjetje v mnogih primerih odloči del prihodkov prenesti na dejavnost, kjer ji cene ne zagotavljajo ustreznih prihodkov. Takšno ravnanje podjetij pomeni nepregledno poslovanje in nenamensko porabo sredstev. Javna podjetja in tudi ustanovitelji bi se morali zavedati pomembnosti pravilnega in resničnega prikazovanja podatkov v izkazih. Komunalne takse so po sedanji ureditvi zunaj prihodkov javnega podjetja, ker so prihodek proračuna ustanovitelja oziroma države. Lahko bi v državi proučili možnost, da se

18

določene takse (na primer vodna povračila) prištejejo k lastni ceni storitve in s tem postanejo prihodek javnega podjetja. 1.0 Revidiranje pravilnosti poslovanja Revizijo pravilnosti poslovanja nekateri imenujejo tudi revizijo skladnosti poslovanja s predpisi in se nanaša predvsem na preverjanje, ali revidiranec pri svojem poslovanju upošteva določbe zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo nanj. Pomembni so zlasti naslednji predpisi, ki urejajo področje delovanja javnih podjetij: • Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) - poudarek se

daje določbam o financiranju gospodarskih javnih služb in oblikovanju cen; • Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98,

37/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/00, 59/01, 50/02 in 93/02) - za revizorje je najpomembnejša določba o uporabi SRS in členi, ki urejajo odgovornost organov upravljanja in nadziranja družb (Vidovič 2003, 155);

• Zakon o javnih naročilih (ZJN-1, Uradni list RS, št. 39/00, 102/00) - javna podjetja so dolžna spoštovati ta zakon pri naročanju blaga in storitev;

• predpisi o oblikovanju cen, ki jih za posamezna področja dejavnosti sprejemajo vlada in lokalne skupnosti;

• predpisi, ki urejajo ravnanje z infrastrukturnimi objekti in lastništvo nad sredstvi; • predpisi s področja varstva okolja in taks za obremenjevanje okolja in naravnih virov; • predpisi o plačah zaposlenih in vodilnih oseb v javnem podjetju; • posebni predpisi, ki urejajo področje poslovanja določenega javnega podjetja (ibid.,

156). Revidirani računovodski izkazi javnih podjetij dajejo verodostojnost s tem, ko predstavljajo skladnost poslovanja s pravili in predpisi. Revizor na izbranem vzorcu prouči posamezne transakcije z namenom, da ugotovi, ali so evidentirane pravilno in če so bile odobrene. Namreč, ko država dodeli pomoč ali sklene pogodbo z javnim podjetjem na državni ali lokalni ravni, je zainteresirana za preverjanje, ali so bila sredstva porabljena za določene namene in samo za dovoljene stroške. Čeprav revizija ni namenjena odkrivanju prevar ali nezakonitih dejanj, revizor izvede preizkušanje v obsegu, ki zagotavlja zadostne dokaze o tem, ali javno podjetje posluje v skladu z zakonskimi in drugimi pristojnostmi, ki jih določa regulator (država, lokalna skupnost). 2.0.0 Revidiranje pravilnosti postopkov oddaje javnih naročil

Zaradi zahtevnega in dokaj zapletenega Zakona o javnih naročilih (v nadaljevanju: ZJN-1) so javna naročila področje z visoko ravnijo tveganj. ZJN-1 sledi sistematiki direktiv Evropske Unije o javnem naročanju. Posega v splošna pravila obligacijskega prava o sklenitvi pogodbe tako, da določa posebne pogoje in merila ter postopek za izbiro pogodbene stranke in sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila (Kranjc 2004, 19).

19

Javno naročilo lahko opredelimo kot celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu. Naročniki so predvsem osebe javnega prava, ki opravljajo dejavnosti, ki so v javnem interesu. Med naročnike spadajo tudi javna podjetja glede na svoj status, ne glede na delež kapitala in ne glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Po ZJN-1 nastopa javno podjetje kot naročnik pri nabavi blaga, storitev ali gradbenih del in kot ponudnik oziroma izvajalec določenega posla, na primer, ko javno podjetje sklepa gradbeno pogodbo kot izvajalec (Mužina in Vesel 2002, 51). Posebna direktiva je namenjena oddaji naročil na področju infrastrukture, ki je zaradi državnega nadzora in vpliva ter investicijskih vlaganj pomembna za odprti trg in s tem za javna naročila (Kranjc 2004, 369). Vse naročnikove nabave blaga, storitev in oddaje gradenj, ki izpolnjujejo opredelilne elemente javnega naročila, so podrejene pravilom o javnem naročanju, katerih namen je zagotoviti konkurenco pri poslovanju z naročniki ter zagotoviti gospodarno porabo javnih sredstev (ibid., 19). Pri oddaji javnih naročil razlikujemo naročila večje vrednosti, pri katerih je potrebno izvesti javni razpis in naročila male vrednosti, kjer zadostuje spoštovanje postopkov, določenih z internim pravilnikom. Naročila male vrednosti so tista, katerih ocenjena vrednost je pod določenim pragom, ki je določen v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (ibid., 422). Pri oddaji javnih naročil so predvideni trije osnovni postopki in sicer odprti postopek, omejeni postopek in postopek s pogajanji. Postopka, ki v največji meri zagotavljata cilje javnega naročanja sta odprti in omejeni postopek pri katerih je obvezen javni razpis (ibid., 52). V javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji mora naročnik določiti pogoje in merila, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Pogoj je element, ki mora biti izpolnjen pri vsakem ponudniku, merilo pa je element vrednotenja, primerjanja oziroma presojanja ponudb (Mužina 2002, 135). Naročnik lahko izključno uporabi dve temeljni merili. To sta najugodnejša ponudba (na primer datum zaključka del, tekoči stroški, kakovost tehnične prednosti, garancijska doba in drugo) ali najnižja cena ter izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi, od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov (ibid., 148). Ponudniki, ki menijo, da so bili s kršitvijo pravil o javnem naročanju prizadeti njihovi interesi, lahko uveljavljajo pravno varstvo v posebnem postopku, to je v reviziji postopka oddaje javnega naročila, ki ga ureja Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Horvat 2000, 7). V celotnem postopku javnega naročanja morajo naročniki upoštevati načela javnega naročanja. Ta so: gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, zagotavljanje zdrave konkurence med ponudniki, načelo transparentnosti porabe javnih sredstev ter načelo enakopravnosti ponudnikov. Naročnik si mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti gospodarno porabo sredstev glede na namen in predmet javnega naročila (Kranjc 2004, 62). Vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom mora biti omogočeno poslovanje z naročniki pod enakimi pogoji. V vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila mora naročnik zagotoviti enakopravnost ponudnikov. V javnem interesu in v interesu ponudnikov morajo biti postopki oddaje javnih naročil pregledni oziroma transparentni. Razviden mora biti namen in način porabe javnih sredstev, ponudnikom pa mora biti dana možnost, da se seznanijo s potrebami naročnikov, pomembnimi dejstvi, odločitvami in dejanji v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil (ibid., 70).

20

Pri izvedbi javnih naročil v javnih podjetjih prihaja tudi do nepravilnosti, zato revizorji preverjajo ravnanja obeh pogodbenih strank, tako naročnika kot ponudnika. Pri naročniku revizor preveri pravilnost izvedbe postopka, izbire in dokončanja javnega naročila, pri ponudniku pa izpolnjevanje pogodbenih obveznosti (Horvat 2000, 5). Pri revidiranju oddaje javnega naročila z javnim razpisom revizor pregleda dokumentacijo in opravi preveritve, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za začetek oddaje javnega naročila, skladnost naročila s finančnim načrtom oziroma letnim načrtom nabav, izdelava investicijskega programa v skladu z enotno metodologijo za njihovo izdelavo, vsebinsko in cenovno skladnost pogodbe s ponudbo izbranega ponudnika, aktivnosti komisije pri odpiranju ponudb ter pregledu in oceni ustreznosti in kakovosti ponudb in drugo (Vidovič 2003, 162). Pri revizijah, ki so usmerjene v eno ali več investicij, revizor preveri ali je investicijska dokumentacija izdelana v skladu z Navodilom o pripravi investicijske dokumentacije in Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja. Iz projektne naloge morajo biti razvidni cilji in namen investicije, pobudnik investicije in investitor, opredeljena vrsta investicije, ocenjena vrednost investicije, določeni roki za izvedbo posameznih faz ali delov projekta, opredeljeni osnovni pogoji, ki določajo investicijo, določene odgovorne osebe in zagotovljen nadzor nad izvedbo projekta. Projekt mora biti izveden v skladu z načrtovanimi tehničnimi rešitvami in v dogovorjenih rokih. Revizor bo primerjal načrtovane in dejanske podatke ter pridobil razloge za odstopanja ter ocenil njihov vpliv na investicijo (ibid., 163). Najpogostejša razkritja o nepravilnosti izvedbe javnih naročil v javnih podjetjih so: • naročnik ni opravljal javnih razpisov; • naročnik v postopku oddaje javnega naročila z neposredno pogodbo brez javnega

razpisa ni skrbno preveril cene in kakovosti predmeta javnega naročila z zbiranjem več ponudb ali z analizo stroškov ali s primerjanjem kakovosti in drugo;

• komisija pri pripravi predloga najugodnejšega ponudnika ni pravilno pregledala oziroma ocenila ponudbe;

• naročnik ni dal razpisne dokumentacije na razpolago vsem ponudnikom; • naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel načina uporabe meril ter pomena

posameznega merila za izbiro najugodnejšega ponudnika; • naročnik je delil naročila na manjše vrednosti, da bi se izognil javnemu naročilu

(Horvat 2000, 7). Posebej velja poudariti, da imamo v Sloveniji veliko problemov s ponudniki, ki se ne ozirajo na pogodbene obveznosti in si z izredno nizko ceno izborijo položaj izbranega ponudnika, nato pa z vsemi pravnimi sredstvi poskušajo doseči sklenitev aneksov in s tem povišanje cene, ali pa z neustrezno kvaliteto oškodujejo naročnika (ibid., 8). Leta 1997 je začel veljati prvi celoviti zakon, ki je obravnaval postopke oddaje javnih naročil, vendar je bil večkrat preoblikovan zaradi potreb prilagajanja Evropski skupnosti in zaradi neizkušenosti tako pripravljalcev predpisov kot prakse. Pri uskladitvi pojma "javno podjetje" z evropskim pravnim redom bo potrebno ZJN-1 ponovno spremeniti tako, da bo javno podjetje javni naročnik samo, kadar bo šlo za izpolnitev določenih predpostavk.

21

Namreč, javna podjetja so po evropskem pravu državna podjetja. Vsa naša državna podjetja pa ne opravljajo dejavnosti javnih služb. Z revizijo postopkov oddaje javnih naročil se preverja skladnost javnega naročila s predpisi ter se preprečuje nezakonita izbira ponudbe. Vse nepravilnosti, do katerih prihaja pri izvajanju javnih naročil, vplivajo predvsem na smotrnost javnih naročil. Naročniki namreč z izvajanjem pravilnih postopkov oddaje javnih naročil in pravilno izbiro ponudnikov vplivajo na smotrno porabo javnih sredstev. Menim, da upravljanje z javnimi sredstvi zaradi doseganja ciljev in rezultatov na področju javnega naročanja postaja vse bolj pomemben segment javnega financiranja. 2.2.2 Revidiranje pravilnosti oblikovanja in sprejemanja cen javnih storitev Javna podjetja proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cena se ne more oblikovati na podlagi ponudbe in povpraševanja. Odločujoči dejavniki pri njihovem oblikovanju cen so na eni strani stroški, ki nastajajo z opravljanjem dejavnosti, na drugi strani pa politika lokalnih skupnosti ali celo države, ki želi s cenami enkrat bolj in drugič manj približati možnost uporabe proizvodov in storitev javnih gospodarskih služb neposrednim uporabnikom (Zore 1999, 17). Cene storitev javnih podjetij morajo biti oblikovane v skladu z Navodilom o oblikovanju cen storitev obveznih lokalnih javnih služb. Javna podjetja oblikujejo prodajne cene in jih posredujejo v potrditev občini oziroma državi. Od občine oziroma države je odvisno, kakšna bo prodajna cena za proizvode oziroma storitve javnega podjetja (ibid., 26). Za ugotavljanje lastne cene oziroma oblikovanje prodajnih cen in preverjanje njihove ustreznosti, javna podjetja uporabljajo kalkulacijo z dodatki. V njej upoštevajo potrebne stroške in vnaprej opredeljen dobiček. SRS 35.51. zahteva, da morajo biti iz predračunske in obračunske kalkulacije cene razvidni: • neposredni stroški (brez stroškov, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju); • neposredni stroški, povezani s sredstvi v upravljanju; • posredni spremenljivi proizvajalni stroški (brez stroškov, ki se nanašajo na sredstva v

upravljanju); • posredni spremenljivi proizvajalni stroški, povezani s sredstvi v upravljanju; • posredni stalni proizvajalni stroški (brez stroškov, ki se nanašajo na sredstva v

upravljanju); • posredni stalni proizvajalni stroški, povezani s sredstvi v upravljanju in • neproizvajalni posredni stroški. Do največjih razlik pri oblikovanju cene prihaja pri splošnih stroških. Splošni stroški predstavljajo v strukturi cene le 5 do 10 odstotkov vseh stroškov, lahko pa tudi 20 odstotkov ali več. Višina teh stroškov je največkrat odvisna od višine plačanih obresti, to je od zadolženosti podjetja, predvsem pa od načina in izbire pravilnega ključa za delitev splošnih stroškov. Kategorijo dobiček, kot element cene nekatera javna podjetja ne

22

upoštevajo pri oblikovanju cene, druga pa ga predvidevajo v odstotku v odvisnosti na celotne stroške, kar s strani racionalizacije ni sprejemljivo (Burger 1998, 8). Kadar cena ne pokriva vseh proizvodnih stroškov nastane izguba, ki jo je javno podjetje dolžno po SRS 35 posebej izkazati v poslovnem poročilu in od ustanovitelja zahtevati pokritje nastale izgube. Z vidika revizije je pomembna presoja, ali nastaja izguba v javnih podjetjih zaradi slabih poslovnih odločitev podjetja v okviru pooblastil, ki jih ima uprava, ali zato, ker želi država zagotoviti uporabnikom storitve po sorazmerno nizki ceni (Burger 1998, 9). Revizor preizkusi in oceni pravilnost oblikovanja cen glede na veljavne predpise (zakoni, občinski odloki), upravičenost zahtevkov za njihovo povišanje in veljavnost sprememb cen ter preveri skladnost zaračunanih storitev z veljavnim cenikom in sklenjenimi pogodbami. Prav tako preveri, ali javno podjetje redno obvešča pristojni organ o spremembah cen in ali se subvencioniranje cen javnih storitev in oskrbe (na primer s pitno vodo) izvaja skladno z relevantnimi predpisi (Vidovič 2003, 161). V letu 2004 je bil podan osnutek novega Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pa še ni sprejet. Po tem pravilniku je cena storitev javne službe sestavljena iz lastne cene storitev, ki naj bi krila stroške izvajanja GJS in cene za uporabo infrastrukture, ki naj bi krila dosedanje stroške AM in stroške investicijskega vzdrževanja infrastrukture. Iz tega lahko sklepamo, da bo prišlo do odprave sredstev v upravljanju. Pravilnik namreč predvideva, da bi bilo treba ceno za uporabo infrastrukture nakazovati v občinske proračune, amortizacija infrastrukture pa ne bo več kalkulativni element cene GJS. Strošek AM naj bi se v kalkulaciji cene zamenjal z upravičenimi stroški za uporabo infrastrukture, ki bi naj bili izračunani na podlagi predvidenih investicij v prihodnosti. Po mnenju nekaterih je namen Pravilnika omejevanje in nadzor nad cenami (Jereb 2004, 75). Javna podjetja praviloma prenašajo stroške na uporabnike storitev preko cene, ki temelji na količini porabe storitev. Vprašanje je, ali je tak pristop pravičen za uporabnika, saj obseg prodanih storitev ne vpliva na velikost stalnih stroškov. Stalni stroški so praviloma v javnem podjetju enaki, zato bi bilo mogoče smiselno razmisliti o možnosti prenašanja stalnih stroškov na uporabnike storitev na podlagi dostopnosti do izgrajenega infrastrukturnega omrežja. Dostopnost do omrežja bi lahko bila primernejša podlaga za zaračunavanje teh stroškov, hkrati pa bi lahko podjetju zagotavljala stabilnejši vir sredstev. Mnoge dejavnosti javnih gospodarskih služb poslujejo z izgubo zaradi prenizkih cen storitev. Ustanovitelji bi javnemu podjetju morali pokrivati izgubo, ki nastaja med odobrenimi cenami in dejanskimi lastnimi cenami storitev. V praksi tega ne zasledimo, prav tako pa ustanovitelji ne pokrivajo izgub v poslovanju. 2.2.3 Revidiranje pravilnosti določanja plač in drugih osebnih prejemkov Plačilo za delo je eden pomembnih elementov delovnega razmerja. Za zaposlenca predstavlja eno od bistvenih pravic iz delovnega razmerja, za delodajalca pa obveznost plačila. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. (Vidovič 2003, 176).

23

Plače in druge prejemke urejajo javna podjetja sama z avtonomnimi akti. Revizor preizkuša skladnost obračunavanja in izplačevanja plač in drugih osebnih prejemkov glede na veljavne kolektivne pogodbe in interne akte ter na izbranem vzorcu preveri ali zaposleni izpolnjujejo pogoje za zaposlitev, ki so določeni z aktom o sistemizaciji delovnih mest. Pri presojanju pravic zaposlenca, določenih v kolektivnih pogodbah in pogodbi o zaposlitvi, revizorji upoštevajo načelo interpretacije v korist zaposlenca (ibid., 179). V internem aktu mora javno podjetje imeti opredeljena merila za določanje plač zaposlencev s posebnimi pooblastili, s katerimi lahko glavni direktor sklepa individualno pogodbo o zaposlitvi. Revizorji ugotavljajo, da večina javnih podjetij tega internega akta nimajo, zato ni razvidno po kakšnih kriterijih so določena delovna mesta s posebnimi pooblastili. Pri preizkušanju pravilnosti izplačil revizorji ugotavljajo tudi nekaj primerov preseganja pravic, ki delavcu ali poslovni osebi niso bile priznane v veljavnih aktih (Vidovič 2004, 133). Višino osnovne plače v javnih podjetjih ne omejuje noben zakon, zato pri tem ne prihaja do nepravilnosti. Do manjših nepravilnosti prihaja pri obračunavanju dela plače za delovno uspešnost. Način ocenjevanja uspešnosti javnega podjetja mora biti opredeljen v internem aktu, določen mora biti postopek in organ, ki bi lahko sprejel odločitev, na primer o povečanju plače na račun uspešnosti poslovanja javnega podjetja. Kot primer navajam izplačilo božičnice, kot del plače za uspešno poslovanje podjetja. Če ima javno podjetje v internem aktu opredeljeno in odobreno s strani nadzornega sveta, da lahko izplača božičnico in je bila odločitev o njenem izplačilu pravilno sprejeta, potem to možnost podjetja tudi izkoristijo. Kadar pa izplačilo božičnice nima pravne podlage ali kadar odločitev o njenem izplačilu ni pravilno sprejeta se zahteva vračilo sredstev (ibid., 134). Največ nepravilnosti pa se pojavlja pri obračunavanju dodatkov. Javnim podjetjem povzroča težave določitev pravilnih osnov za izračunavanje dodatkov k plači. Nekatera podjetja pri obračunu višine dodatka namesto osnovne plače za redno delo nepravilno uporabijo osnovno plačo, ki je bila predhodno že povečana za določen dodatek (ibid., 134). Med drugimi osebnimi prejemki izpostavljam denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule in odškodnino za neizrabljene dni letnega dopusta. Zaposlencu, ki pri svojem delu pridobiva tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, lahko delodajalec v pogodbi o zaposlitvi za določeno obdobje prepove opravljanje konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja in mu za čas spoštovanja konkurenčne klavzule izplačuje nadomestilo. Denarno nadomestilo znaša mesečno najmanj v višini tretjine povprečne mesečne plače zaposlenca v zadnjih treh mesecih in se mora določiti v pogodbi o zaposlitvi (ibid., 185). Revizorji so pogosto odkrivali primere izplačevanja odškodnin za neizrabljene dni letnega dopusta. Vendar pa je z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) določeno, da je ničen in neveljaven vsak sporazum o odrekanju pravici do letnega dopusta ali odstop takšnega dopusta za denarno nadomestilo, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Zaposlenec je upravičen do odškodnine za škodo, ki jo utrpi na delu ali v zvezi z delom in mu jo mora delodajalec povrniti po splošnih načelih odškodninske odgovornosti. Pri tem mora biti podan krivdni razlog za neizkoriščenost letnega dopusta s strani delodajalca (ibid., 186). Področje plač in drugih osebnih prejemkov še ni v celoti pravno urejeno, čeprav je ZDR pomembno prispeval k večji urejenosti delovnih razmerij ter preglednosti predpisanih pravic in obveznosti zaposlenca in delodajalca. Določanje in izplačilo plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov za zaposlene v javnih podjetjih je urejeno v kolektivnih

24

pogodbah (splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, panožna kolektivna pogodba, podjetniška kolektivna pogodba) in splošnih aktih delodajalca, z možnostjo ugodnejše ureditve v pogodbi o zaposlitvi. Pri določanju plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov zaposlenim v javnih podjetjih ne veljajo omejitve, ki jih določajo predpisi za javni sektor. S predpisi so regulirane le plače direktorjev javnih podjetij 2.2.4 Revidiranje pravilnosti drugih stroškov poslovanja Med druge stroške poslovanja štejemo zavarovanja, zdravstvene preglede, stroške reprezentance, stroške reklamiranja, uporabo službenega avtomobila in drugo. Pri ugotavljanju pravilnosti stroškov poslovanja v javnih podjetjih revizor pregleda: • pravilnost sklepanja in opravljanja nalog po podjemnih pogodbah. S podjemno

pogodbo (v Zakonu o obligacijskih razmerjih nepravilno poimenovana pogodba o delu) se izvajalec zavezuje, da bo opravil določeno delo po naročnikovem naročilu, ta pa, da mu bo zato dal plačilo;

• pravilnost izplačanih nadomestil zaposlenim za prevoz na delo in z dela ter za regres za prehrano. Pri tem si pomaga z evidencami o prisotnosti zaposlencev na delovnem mestu in veljavnimi cenami javnega prevoza (Vidovič 2003, 163);

• pravilnost sklenjenih zavarovalnih premij za življenjsko in nezgodno zavarovanje ter pogoje za zavarovanje. Pri sklenitvi zavarovalnih premij za nezgodno zavarovanje prihaja do nepravilnosti, saj so zavarovanja sklenjena tudi za primere, ki niso neposredno povezani z nezgodami pri delu in poklicnimi boleznimi. Zaposleni so bili namreč zavarovani tudi za bolezni z zavarovalno vsoto za smrt zaradi bolezni in kritjem dnevnega nadomestila, če bi bili začasno nesposobni za delo. V enem primeru je bilo zavarovanje sklenjeno tudi za direktorja, kar je v nasprotju s Sklepom o kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Po mnenju računskega sodišča poraba javnih sredstev za premije življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem ni upravičena in smotrna, kajti premije ne predstavljajo stroškov, ki bi bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti javnega podjetja;

• pravilnost porabe javnih sredstev za uporabo službenega avtomobila. Kot primer navajam, da je glavni direktor vodji službe določil posebno obliko stimulacije in sicer plačilo letnega obveznega in kasko zavarovanja za njegov osebni avtomobil v njegovi lasti. S tem poraba javnih sredstev za plačilo stroškov avtomobilskega zavarovanja ni bila upravičena in smotrna ter

• pravilnost drugih stroškov poslovanja. Na primer nekatera javna podjetja namenjajo sredstva za nekatere športne aktivnosti zaposlencev in upokojencev, kar ima velik vpliv na prepoznavnost podjetja in pomembno učinkuje na kulturno dejavnost okolja, v katerem deluje podjetje (podatki Računskega sodišča RS 2003).

Pri preizkušanju pravilnosti drugih stroškov poslovanja revizorje najpogosteje zmede primerjava med javnimi podjetji in državno upravo. Čeprav ni pravne podlage za enačenje pravic vseh zaposlenih v javnem sektorju, državni revizorji radi izpostavljajo varčno ravnanje z javnimi sredstvi in na nek način v revizijskih poročilih kritizirajo izplačila v

25

javnih podjetjih, ki presegajo pravice, ki jih vlada predpisuje z uredbo. V kolikor ima javno podjetje obseg sredstev za določen namen načrtovan v finančnem načrtu, v internih aktih dopuščena tovrstna izplačila in tudi odobritev s strani organov upravljanja in nadziranja, potem ni nobenih zadržkov za uresničevanje večjih pravic zaposlenih v javnem podjetju. 3.0 Sklepne ugotovitve Iz teoretičnega dela naloge lahko ugotovimo, da imajo javna podjetja težave pri organiziranju poslovanja, zlasti pri oblikovanju poslovnoizidnih mest ter spremljanju stroškov, prihodkov in poslovnega izida po dejavnostih in stroškovnih nosilcih. Pomanjkljivosti se kažejo tudi na področju investicijske politike, dokumentiranja poslovnih dogodkov in urejanja pogodbenih odnosov z občinami. Velik problem javnim podjetjem povzroča določanje ključev za razporejanje stroškov, prihodkov in odhodkov, saj se uporabljeno ključi med podjetji razlikujejo in ne ustrezajo dejanskim razmeram v podjetjih. V tej zvezi je bila predlagana sprememba SRS 35, ki naj bi določil natančna navodila za uporabo ključev za porazdeljevanje stalnih stroškov ter skupnih in splošnih stroškov na stroškovne nosilce. Zaradi števila različnih dejavnosti in posebnosti organizacije posameznih podjetij predlog ni bil sprejet. Vsekakor pa bi bilo potrebno izdelati vsaj priporočila za uporabo splošno sprejetih ključev pri razporejanju splošnih prihodkov, stroškov in odhodkov na dejavnosti in občine (Jereb 2002a, 41). Večina javnih podjetij izdeluje poleg običajnega IPI na ravni podjetja in po posameznih dejavnostih, tudi IPI po občinah, v kateri opravljajo svojo dejavnost. Izdelovanje IPI po občinah je tudi po mojem mnenju smiselno predvsem zaradi večje preglednosti poslovanja. Mogoče bo izdelovanje IPI po občinah v prihodnje določal tudi SRS 35. Večjo pozornost je treba nameniti izdelovanju IPI po dejavnostih, ki podjetju omogoča spoznati kakšna je njegova uspešnost pri izvajanju posamezne dejavnosti, obenem pa služijo tudi kot podlaga za ocenitev ustreznosti cen opravljanja dejavnosti. Zaradi težav pri njihovem izdelovanju je bil predlagan bolj poenoten način izdelovanja IPI po dejavnostih. Na odločitev o spremembi SRS 35 pa bo vplivala tudi primerjava SRS 35 z MRS. MRS namreč ne poznajo računovodskega izkazovanja sredstev v upravljanju, kajti prenosi OS (infrastrukture) s subjekta, ki je lastnik, na subjekt, ki ta OS uporablja, se lahko izvede zgolj z uporabo poslovnega ali finančnega najema (Jereb 2004, 70). Skratka v prihodnosti lahko pričakujemo spremembo SRS 35, pri katerem obstajajo nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti, pričakujemo pa lahko tudi odpravo sistema sredstev v upravljanju. Na področju javnih naročil ZJN-1 s svojimi rešitvami ni prispeval k zmanjšanju števila zahtevkov za revizijo in posledično k boljši praksi naročnikov. Mogoče bo uskladitev ZJN-1 z Evropskim pravnim redom, odprava administrativnih ovir in racionalizacija postopkov oddaje javnih naročil bolj prispevala k večji pravilnosti pri oddaji javnih naročil tudi v javnih podjetjih. Uspešnost javnih podjetij se pripisuje tudi politiki cen, kot posledici uravnavanja cen javnih storitev s strani države oziroma lokalne skupnosti, ki sta v vlogi regulatorja. Najpomembnejša prvina v kalkulaciji cene so stroški, zato je potrebno vzpostaviti primerne mehanizme nadzora cen po posameznih elementih stroškov. Večji nadzor nad cenami obeta nov Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja, ki ga pripravlja resorno ministrstvo. Tudi področje plač in drugih osebnih prejemkov še ni v

26

celoti pravno urejeno, saj prihaja do nepravilnosti pri izplačevanju plač in drugih dodatkov. Javna podjetja morajo na tem področju predvsem uskladiti interne akte in kolektivne pogodbe. Praksa je pokazala, da je dosedanja zakonska ureditev javnih podjetij pomanjkljiva. Pomanjkljivosti se kažejo zlasti v razmerju med ustanovitelji in javnim podjetjem. Pri tem ni jasno razvidna meja med regulatornimi pristojnostmi države ali lokalne skupnosti in pristojnostmi, ki ji gredo od "ustanoviteljstva" javnega podjetja. Pomanjkljivosti se kažejo tudi v primerih, ko več ustanoviteljev skupaj ustanovi javno podjetje. Obstoječa ureditev namreč ne nudi ustreznega mehanizma za učinkovito usklajevanje odnosov med različnimi ustanovitelji. V drugi sklop sodijo vprašanja, povezana z načinom ustanovitve. V obstoječi ureditvi ni jasno, s katerim pravnim aktom nastaja javno podjetje (javnopravnim aktom o ustanovitvi ali družbeno pogodbo oziroma statutom delniške družbe). Pomanjkljiva je tudi ureditev imenovanja direktorja javnega podjetja ter vprašanja opravljanja drugih (tržnih) dejavnosti (Pličanič 2004, 8). Zaradi neustrezne ureditve javnega podjetja je v pripravi Zakon o javnem podjetju (v nadaljevanju: ZJP), ki pa je v postopku medresorskega usklajevanja. Predlagani zakon javno podjetje opredeljuje kot posebno javnopravno statusno obliko, ki je namenjena izvajanju GJS. Z uveljavitvijo zakona se pričakuje bolj pregledna ureditev razmerij med državo (lokalno skupnostjo) in javnimi podjetji, kar bo dolgoročno prispevalo k bolj racionalnemu poslovanju in s tem razbremenilo državni proračun oziroma proračune lokalnih skupnosti. Preoblikovanje obstoječih javnih podjetij, prenos infrastrukture GJS v last Republike Slovenije oziroma lokalnih skupnosti, ter vzpostavitev odplačnih razmerij pri uporabi infrastrukture med ustanovitelji in javnimi podjetji ter drugimi pravnimi osebami bodo za državni proračun in proračun lokalnih skupnosti zagotovili dodatne dohodke. Predlog zakona tudi določa, da javno podjetje vodi poslovne knjige in izdeluje računovodske izkaze z letnim poročilom po določbah ZGD in v skladu s SRS tako, kot velja za kapitalske gospodarske družbe. Če javno podjetje poleg javne službe opravlja tudi drugo (tržno) dejavnost, mora voditi ločeno računovodstvo za javno službo in druge dejavnosti. Prav tako mora imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z Zakonom o revidiranju (ibid., 14). Ni znano, kdaj naj bi bil sprejeti ZJP in kaj bodo prinesli novi osnutki zakonov in pravilnikov. Vsekakor bodo imeli dobre in slabe strani, potrebno pa bo odpraviti nepravilnosti pri poslovanju javnih podjetij ter pomanjkljivosti SRS 35 ter urediti razmerja med ustanoviteljem in javnim podjetjem, kajti tudi od odločitev lastnikov javnih podjetij je odvisna pravilnost njihovega poslovanja. Pričakujemo pa lahko težave pri izkazovanju sredstev v upravljanju in pri izvajanju GJS sploh.

27

1. REVIDIRANJE V JAVNEM PODJETJU KOMUNALA TREBNJE D.O.O. Revidiranje računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja sem proučila v javnem podjetju Komunala Trebnje d.o.o. v letih 1999, 2000 in 2001. Cilj revidiranja je bil ugotoviti, ali Komunala Trebnje posluje v skladu s SRS, zlasti s SRS 35 in drugimi predpisi, če izkazuje resnična in poštena stanja virov njihovih sredstev ter izid poslovanja za leto na katero se nanaša revizija. Revizija pa je pokazala, katere napake in nepravilnosti se pojavljajo pri poslovanju javnega podjetja in kakšni so ukrepi za odpravo le-teh. 1.0 Predstavitev javnega podjetja in njegovega okolja Komunala Trebnje d.o.o. je bila ustanovljena leta 1994 z Odlokom o organiziranju javnega podjetja Komunala Trebnje (Uradni list RS, št. 18/94), in sicer s preoblikovanjem obstoječega javnega podjetja. Ustanovitelj javnega podjetja je Občina Trebnje. Podjetje je pridobilo status družbe z omejeno odgovornostjo, namen ustanovitve pa je bil izvajanje obveznih GJS, ki jih mora Občina zagotavljati v občinskem prostoru ter izvajanje izbirnih GJS. Organa upravljanja Komunale Trebnje, ki ju imenuje ustanovitelj za obdobje štirih let, sta nadzorni svet, ki ima šest članov, in direktor. Javno podjetje, ki posluje pod firmo Komunala Trebnje d.o.o., s sedežem v Trebnjem, Goliev trg 9, opravlja naslednje temeljne dejavnosti: • oskrba s pitno vodo; • odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda; • ravnanje s komunalnimi odpadki z urejanjem komunalne deponije; • javna snaga in čiščenje javnih površin ter • urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin. Družba sme opravljati tudi druge dejavnosti komunalnega značaja: pogrebne storitve, javna parkirišča, plakatiranje, tržnice, gradbene storitve, vodenje investicij v komunalno infrastrukturo ipd. Za upravljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture ima podjetje organizirano vzdrževalno enoto z gradbinci in instalaterji, katerih proste kapacitete občasno nudijo tudi naročnikom (občanom). Tako za naročnike izvajajo hišne priključke na javni vodovod in javno kanalizacijo, izgradnjo vodovodov in kanalizacij, praznjenje greznic in čiščenje odtokov, gradbeno-vzdrževalna dela, prevozne storitve in podobno. V Komunali Trebnje je bilo v letu 2003 zaposlenih 59 zaposlencev. Organizirani so po sektorjih in sicer: finančni sektor, kadrovsko-splošni sektor in tehnični sektor. V okviru tehničnega sektorja so organizirane naslednje enote: enota vodooskrba, vzdrževalna enota in enota splošne komunale. Enota vodooskrba ima v upravljanju pet vodovodnih sistemov, in sicer vodovode Temenica, Mokronog, Čatež, Trebelno in Zaloka. V vzdrževalni enoti izvajajo gradbena dela visoke in nizke gradnje (gradnja poslovnih stavb, mrliških vežic, stanovanjskih hiš, čistilnih naprav ipd). Za stranke pa izvajajo prevozne usluge, rušitvena dela s kompresorjem, strojne usluge ter praznjenje greznic. Enota splošne komunale vključuje deponijo komunalnih odpadkov na Cvibljah, katero pa so v letu 2002 zaprli in pričeli izvajati sanacijska dela, odpadke pa so pričeli deponirati na novo deponijo v

28

Globokem. Po pogodbi izvajajo še plakatiranje oziroma oglaševanje in zimsko službo na ulicah in pločnikih. Komunala Trebnje je tudi upravljavec kanalizacije v naseljih Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog, upravlja pa tudi s čistilnimi napravami v Trebnjem in Mokronogu. Komunala Trebnje odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti podjetja subsidiarno do višine vrednosti premoženja javnega podjetja. Družba ima vsa pooblastila v pravnem prometu s tretjimi osebami, razen za promet z nepremičninami, pri katerem je potrebno soglasje ustanovitelja. Javno podjetje je dolžno poslovati v skladu z ZGD, ZGJS in SRS 35, kakor tudi drugimi relevantnimi predpisi in internimi akti (Komunala Trebnje 2003). 3.2 Predstavitev računovodskega sistema v proučevanem podjetju Družba upošteva pri vrednotenju sredstev in virov sredstev ter rezultatov poslovanja predpise, ki se nanašajo na računovodsko obravnavanje in izkazovanje podatkov ter informacij, pri čemer je v nekaterih primerih dana možnost, da si lahko izbere neko računovodsko usmeritev v okviru predpisane, medtem ko drugih možnosti ni. Komunala Trebnje ima v Pravilniku o računovodstvu iz leta 2001 opredeljene posebnosti, ki jih predpisuje SRS 35. Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo po nabavni vrednosti in se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za večino sredstev traja pet let, za računalniško opremo tri leta, za gradbene objekte v povprečju 25 let. Amortizacija je obračunana posamično z linearno metodo (Priloga 1: V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v obdobju 1999-2001). Zemljišča se ne amortizirajo, ker njihova doba koristnosti ni določljiva. Revalorizacija nabavne vrednosti je bila opravljena na podlagi koeficienta za merjenje inflacije. Osnovna sredstva v poslovnih knjigah niso v skladu s SRS 35 in izkazana ločeno. Komunala Trebnje bi morala kot javno podjetje, ki poleg GJS opravlja tudi druge dejavnosti, izkazovati v svojih poslovnih knjigah posebej osnovna sredstva za opravljanje posameznih GJS in posebej osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti. Če uporablja ista osnovna sredstva za opravljanje več dejavnosti, mora v posebnih razkritjih prikazati njihove deleže, ki se uporabljajo pri opravljanju GJS. Ugotovljene deleže mora tudi upoštevati pri razporejanju AM, revalorizacije in drugih ekonomskih kategorij, ki so povezane s posameznimi vrstami teh sredstev. V analitični evidenci izkazuje od leta 1999 ločeno osnovna sredstva, ki so bila financirana iz dotacij občine in države za infrastrukturne objekte, medtem ko osnovna sredstva, ki so bila prenesena kot ustanovni vložek, vključno z infrastrukturnimi objekti, izkazuje kot osnovna sredstva Komunale Trebnje. Osnovna sredstva, ki so bila predmet stvarnega vložka Občine Trebnje, so v celoti izkazana med osnovnimi sredstvi družbe, del, ki se nanaša na opravljanje javne službe, pa ni bil prenesen na osnovna sredstva v upravljanju. Zato družba za prejeta sredstva v upravljanje ne izkazuje obveznosti do države ali občine. Dolgoročne rezervacije so sestavljene iz občinskih dotacij, nepovratnih republiških sredstev in sredstev iz občinskih taks. Povečujejo za zneske novih dotacij ter za revalorizacijo. Revalorizirane so bile (tako kot v letih poprej) le dolgoročne rezervacije, ki se nanašajo na aktivirana osnovna sredstva ter tista, ki so že bila v stanju na dan 1.1.1999, 1.1.2000 in 1.1.2001. Zmanjšujejo pa se za obračunano amortizacijo osnovnih sredstev, v

29

sorazmernem deležu, glede na odstotek financiranja posameznega osnovnega sredstva z dotacijami. Tako zmanjšanje rezervacij tvori izredni prihodek tekočega leta. Nabava materiala je knjižena po nabavnih cenah, pri porabi materiala pa je uporabljena LIFO metoda. Konec leta so zaloge preračunane na zadnje nabavne cene. Drobni inventar je voden po dejanskih nabavnih cenah. Konec meseca pa je bil oblikovan za drobni inventar, nabavljen v tem mesecu, popravek vrednosti v 100-odstotni višini nabavljenega drobnega inventarja. Za oblikovanje popravka vrednosti terjatev je določen kriterij, da se le-ta opravi za terjatve, ki so v tožbi in terjatve, ki niso bile poravnane 90 dni po zapadlosti. Komunala Trebnje spremlja poslovanje po posameznih stroškovnih mestih in loči neposredna stroškovna mesta od splošnega stroškovnega mesta. Kot neposredna stroškovna mesta se štejejo Vodovod, Kanalizacija, Čistilna naprava Trebnje, Čistilna naprava Mokronog, Snaga, Pokopališka dejavnost, Vodovodni instalaterji, Objekti skupne rabe, Stanovanjska dejavnost in Enota vzdrževanja. Upravne in režijske dejavnosti se opravljajo v okviru Enote splošnega pomena (v nadaljevanju: ESP). Stroški te enote se razporejajo na posamezne poslovne enote z enotnim ključem, ki v največji meri temelji na deležu zaposlenih po posameznih enotah (podatki Računskega sodišča RS 2003). 3.3 Revidiranje računovodskih izkazov v proučevanem podjetju Revizija računovodskih izkazov Komunale Trebnje d.o.o. za leta 1999, 2000 in 2001 je bila izvedena na podlagi Zakona o računskem sodišču (v nadaljevanju:ZRacS-1) in programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti Računskega sodišča RS v letu 2002. Računsko sodišče RS je v reviziji preverilo računovodske izkaze Komunale Trebnje, to je bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za leta 1999, 2000 in 20011. Temeljna določila, ki jih mora družba upoštevati, so podana v ZGD, ki določa način poročanja družbe o sredstvih in virih ter rezultatih poslovanja in preverjanja teh, pa tudi vrednotenja posameznih postavk sredstev ter način ugotavljanja rezultatov, pri čemer določa tudi uporabo SRS. Pri izdelavi računovodskih izkazov so bili upoštevani računovodski standardi in temeljne računovodske predpostavke. Cilj revizije je bil izreči mnenje o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov za leta 1999, 2000 in 2001. Revizija računovodskih izkazov pa je morala še posebej odgovoriti na naslednja vprašanja: • ali so bili prihodki in stroški pravilno razporejeni na posamezne poslovne enote

oziroma dejavnosti družbe; • ali je bilo izkazovanje lastnih opredmetenih osnovnih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev v upravljanju pravilno in ali je bila v tej povezavi pravilno obračunana amortizacija;

• ali so kapital in dolgoročne rezervacije pravilno izkazani; 1 V skladu s kriteriji razvrščanja po tretjem odstavku 56. člena ZGD sodi družba med srednje velike družbe z omejeno odgovornostjo, zato zanjo ni obvezno, da sestavlja izkaz finančnih tokov (ta tudi ni bil sestavljen).

30

• ali obstajajo notranje kontrole pri nabavi in porabi zalog materiala in trgovskega blaga in, če kako delujejo.

Računsko sodišče RS se je za izrek mnenja o računovodskih izkazih oprlo na revizijska poročila zunanjih revizorjev (za leto 1999 na revizijsko poročilo2 družbe LM Veritas d.o.o., Ljubljana, za leti 20003 in 20014 pa na revizijski poročili družbe Dinamic d.o.o., Novo Mesto). Revizijski postopki so obsegali pridobivanje, pregledovanje, analiziranje in presojanje podatkov o poslovanju Komunale Trebnje ter dokumentiranje ugotovitev. S takšnim revizijskim pristopom je računsko sodišče pridobilo ustrezne in zadostne dokaze, da je v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja5 podalo mnenje o računovodskih izkazih javnega podjetja (podatki Računskega sodišča RS 2002). 3.3.1 Revidiranje bilance stanja Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katere se sestavlja (Priloga 2: Analiza bilance stanja Komunale Trebnje d.o.o. za obdobje 1998-2001). Bilanca stanja kaže, da so stalna sredstva od 1.1.1999 do 31.12.2001 porasla za 57-odstotkov. Največji indeks rasti v tem obdobju izkazujejo zgradbe (indeks 139) in opredmetena OS v gradnji ali izdelavi (indeks 280; Priloga 3: Opredmetena osnovna sredstva v letih 1999, 2000 in 2001). V tem obdobju je opazna investicijska dejavnost, ki je še posebno porasla v letu 2001, in sicer za 222 milijonov tolarjev. Gibljiva sredstva izkazujejo v tem obdobju porast za 60 odstotkov. Stanje zalog materiala je družba v tem obdobju zmanjšala na polovico (indeks 47). Kratkoročne terjatve do kupcev so se v tem obdobju povečale za enkrat (indeks 194). Komunala Trebnje v letu 1999 ni oblikovala novih popravkov vrednosti terjatev, saj je ocenila, da je znesek 8.687 tisoč tolarjev, oblikovan ob koncu leta 1998, dovolj velik za pokrivanje neizterljivih terjatev, ki se bodo pojavile v prihodnosti.Upoštevaje politiko družbe za oblikovanje popravka vrednosti terjatev je bil popravek vrednosti terjatev oblikovan prenizko, in sicer v letu 2000 za 4.292 tisoč tolarjev, v letu 2001 pa za 4.478 tisoč tolarjev. Prav tako je družba povečala stanje kratkoročnih finančnih naložb za polovico (indeks 153). Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo kratkoročno dana posojila drugim oziroma kratkoročno naložena prosta denarna sredstva. _________________________________________________________________________ 2 Revizorjevo poročilo za leto 1999, LM Veritas d.o.o., podjetje za računovodsko svetovanje, Dunajska 106, Ljubljana, 8.6.2000. 3 Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih na dan 31.12.2000, Dinamic d.o.o., revizijska družba, Ljubljanska cesta 26, Novo Mesto, 28.6.2002. 4 Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih na dan 31.12.2001, Dinamic d.o.o., revizijska družba, Ljubljanska cesta 26, Novo Mesto, 5.7.2002. 5 Napotilo za izvajanje revizij (Uradni list RS, št. 41/01).

31

Denarne postavke in denarni ustrezniki vsebujejo gotovino v blagajnah, na bančnih računih ter visoko likvidne naložbe z majhnim tveganjem preoblikovanja v gotovino z rokom zapadlosti največ treh mesecev (Priloga 4: Kratkoročne terjatve iz poslovanja, kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva v letih 1999, 2000 in 2001). V obdobju od 1.1.1999 do 31.12.2001 so družbi porasle kratkoročne obveznosti iz poslovanja za enkrat (indeks 206). Znotraj teh obveznosti izstopajo obveznosti do države (vsebujejo tudi obveznosti iz naslova pobranih komunalnih taks), ki so konec leta 2000 znašale 108 milijonov tolarjev, konec leta 2001 pa 48 milijonov tolarjev ( Priloga 5: Kratkoročne obveznosti v letih 1999, 2000 in 2001). Dolgoročne rezervacije, so sestavljene iz občinskih dotacij, nepovratnih republiških sredstev in sredstev iz občinskih taks ter se povečujejo za zneske novih dotacij in za revalorizacijo (Priloga 6: Dolgoročne rezervacije v letih 1999, 2000 in 2001). Komunala Trebnje je zneske, ki jih je prejemala v letih od 1993 do 1998 za financiranje infrastrukturnih objektov, naprav in opreme v poslovnih knjigah napačno izkazovala na kontih kapitala kot obveznost za združena sredstva. Med revizijo računovodskih izkazov za leto 1999 je po opozorilu revizorja te zneske preknjižila na konte dolgoročnih rezervacij. Revalorizirane so bile le dolgoročne rezervacije, ki se nanašajo na aktivirana OS, ter tista, ki so že bila v stanju na dan 1.1.1999, 1.1.2000 in 1.1.2001. Zmanjšujejo pa se za obračunano amortizacijo OS v sorazmernem deležu glede na odstotek financiranja posameznega OS z dotacijami. Tako zmanjšanje rezervacije tvori izredni prihodek tekočega leta. Da je v preteklosti pri izkazovanju dotacij in njihovi revalorizaciji prihajalo do razlik, kaže dejstvo, da neodpisana vrednost OS, financiranih iz teh dotacij, konec leta 1999 ni enaka vrednosti dolgoročnih rezervacij. Razlike ni bilo mogoče pojasniti, zato obstaja določeno tveganje, da znesek dolgoročnih rezervacij ni točen. V letih 2000 in 2001 ni bilo opravljenih popravkov tako ugotovljenih stanj. Zato je Računsko sodišče RS menilo, da bi bilo smiselno opraviti vrednotenja premoženja in s tem ugotoviti dejansko vrednost dolgoročnih rezervacij. Pasivne časovne razmejitve tvorijo kratkoročno odloženi prihodki. Kratkoročno odloženi prihodki za zamenjavo vodomerov so po vsebini prihodki, ki jih pridobivajo več let in za katere je predvidena poraba v roku petih let od začetka pobiranja prispevka. Ker gre za dolgoročno odložene prihodke, bi bilo ustreznejše izkazovanje na dolgoročnih rezervacijah. Kapital v bilanci stanja predstavlja lastne trajne vire sredstev za poslovanje (Priloga 7: Pasivne časovne razmejitve in kapital v letih 1999, 2000 in 2001). Oblikuje se iz začetnih lastnih sredstev za poslovanje in z razporeditvijo dobička na trajne vire sredstev. V skladu s SRS se v breme revalorizacijskega izida opravlja revalorizacija vseh oblik kapitala in se izkazuje kot revalorizacijski del sestavnih delov kapitala. S preizkušanjem postavk revalorizacijskega popravka kapitala je bilo ugotovljeno, da revalorizacijski popravek prenesenega dobička na dan 1.1.1999 ne more biti 5.603 tisoč tolarjev, temveč le 2.858 tisoč tolarjev. Razlika izhaja iz leta 1994, ko so v računovodstvu s posebno temeljnico prenašali napačno knjižene učinke revalorizacije za leto 1993 s kontov osnovnega kapitala in kontov rezerv na konte revalorizacijskih popravkov osnovnega kapitala ter revalorizacijskih popravkov rezerv. Večji del te razlike izvira iz razlike med dobičkom, izračunanim po tedanjem ZR (Uradni list RS, št. 23/99) 1.783 tisoč tolarjev, ter dobičkom, ugotovljenim po določbah SRS 3.147 tisoč tolarjev. Razlika je bila v knjigah podjetja prikazana kot revalorizacijski popravek prenesenega dobička, ne pa kot dobiček leta 1993,

32

zato je bila v naslednjih letih izkazana in revalorizirana v okviru postavke revalorizacijski popravek prenesenega dobička. Za del razlike (okrog 800 tisoč tolarjev) pa ni bilo mogoče odkriti razlogov, zakaj je bila v letu 1994 prenesena na revalorizacijski popravek prenesenega dobička. Zaradi nepravilnega izkazovanja kategorij preneseni dobiček in revalorizacijski popravek prenesenega dobička v začetku leta 1999 ter slabe sledljivosti sprememb pri kapitalu v letih poprej, je bil izražen pridržek v zvezi z začetnim saldom kapitala v bilanci stanja (podatki Računskega sodišča RS 2003). Vrednotenje sredstev in pravilno obravnavanje revalorizacije dela javnim podjetjem težave. V kar nekaj primerih je računsko sodišče odkrivalo nepopolno izkazovanje sredstev v upravljanju. V primeru obravnavanega javnega podjetja pa so problemi potrjevanja aktive in pasive v bilanci stanja izhajali iz preteklih let, ko so bili napačno knjiženi učinki revalorizacije. Zaradi pomanjkanja dokumentacije in nezadostne revizijske sledi poslovnih dogodkov, ki so bili vzrok posameznih knjižb, revizor ni mogel potrditi resničnosti in poštenosti stanja sredstev in njihovih virov ob koncu revidiranega poslovnega leta. Bilanca stanja je eden najpomembnejših računovodskih izkazov, ki pa mu osebe javnega prava, še posebej to velja za državno upravo, ne namenjajo ustrezne pozornosti. 3.3.2 Revidiranje izkaza poslovnega izida Izkazi poslovnega izida družbe prikazujejo skoraj nespremenjeno raven realiziranega kosmatega donosa iz poslovanja, ki je v letu 1999 znašal 379 milijonov tolarjev, v letu 2001 pa 382 milijonov tolarjev (Priloga 8: Analiza izkaza poslovnega izida Komunale Trebnje d.o.o. za obdobje 1998-2001). Čisti prihodki iz prodaje predstavljajo vrednost prodanih storitev, zmanjšano za dane popuste in vrednost vrnjenih količin. Prihodki od opravljenih investicijskih del v lastni režiji so v letu 2001 izkazani v znesku 18.856 tisoč tolarjev, v letu 2000 v znesku 30.757 tisoč tolarjev ter v letu 1999 v znesku 49.725 tisoč tolarjev. V glavnem predstavljajo vrednost investicij, ki jih je Komunala Trebnje opravila v lastni režiji. Druge prihodke iz poslovanja v letih 1999, 2000 in 2001, predstavljajo prihodki od subvencije Občine Trebnje za čistilni napravi v Trebnjem in Mokronogu. Stroški se v skladu s SRS razčlenjujejo po naravnih vrstah in funkcionalnih skupinah. Komunala Trebnje ima naslednje naravne vrste stroškov: stroški materiala (v širšem smislu), stroški storitev, AM, odpisi zalog in terjatev, stroški dela ter stroški dajatev. Stroški materiala v širšem smislu vključujejo stroške materiala, ki se porablja pri nastajanju poslovnih učinkov in stroške drugega materiala, kot so stroški pomožnega materiala, nadomestnih delov, materiala za vzdrževanje OS, drobnega inventarja z dobo uporabe manj od enega leta in ostalega materiala ter nabavno vrednost prodanega blaga (Priloga 9: Stroški materiala in storitev v letih 1999, 2000 in 2001). V obdobju 1999-2001 je družba znižala stroške blaga, materiala in storitev za skoraj desetino (indeks 92), stroške dela pa povečala za tri desetine (indeks 132). Med stroški dela so izkazani stroški plač zaposlencem, prehrana, prevozi na delo, dajatve za socialno varnost ter drugi stroški dela, ki so bili obračunani za poslovno leto. Obseg stroškov dela je

33

opredeljen v Kolektivni pogodbi, s tem, da so stopnje prispevkov za socialno varnost predpisane z zakoni. Komunala Trebnje je imela v obdobju 1999-2001 hitrejši trend rasti stroškov dela na zaposlenega, tako od komunalne dejavnosti skupaj kakor tudi od gospodarstva skupaj (Priloga 10: Stroški dela ter stroški dela na zaposlenega v letih 1999, 2000 in 2001). Amortizacija OS se obračunava posamezno za vsako OS posebej. Uporabljene amortizacijske stopnje so izračunane iz pričakovane dobe koristnosti OS, ob upoštevanju metode časovnega odpisovanja OS (enaka stopnja v celotnem obdobju uporabe materialne naložbe; Priloga 11: Stroški amortizacije ter stroški po funkcionalnih skupinah v letih 1999, 2000 in 2001). Podjetje opravlja revalorizacijo AM za obdobje v katerem se obračunava AM. Dodatni znesek AM se nadomešča iz celotnega prihodka kot revalorizacijski strošek (revalorizacija AM), istočasno pa se za isti znesek poveča revalorizacijski izid. Koeficienti, uporabljeni za revalorizacijo stroškov kot tudi sredstev in virov, so navedeni pri prikazu oblikovanja revalorizacijskega izida. V letu 2000 je prišlo do spremembe amortizacijske stopnje pri skupini cevovodi, plastični iz 4,0 odstotkov na 3,0 odstotke. Učinek spremembe je ocenjen na 4.161 tisoč tolarjev nižje obračunano AM. Ostale odhodke poslovanja predstavljajo izdatki naročnin za časopise in revije, stroški članarin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in drugo. Revalorizacijski prihodki in odhodki se v skladu s SRS oblikujejo z revalorizacijo sredstev in virov sredstev, saldo med njimi pa se ob letnem obračunu prenese na prihodke oziroma odhodke financiranja. Za revalorizacijo sredstev, virov sredstev in stroškov se uporabljajo koeficienti rasti cen življenjskih potrebščin, spremembe tečajev tujih valut, pri zalogah tudi tekoče nabavne cene. Letni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin je za leto 2001 znašal 1,070, za leto 2000 1,089 ter 1,076 za leto 1999 (Priloga 12: Prihodki in odhodki iz obresti in drugi prihodki in odhodki financiranja ter oblikovanje in razporeditev revalorizacijskega izida v letih 1999, 2000 in 2001). Izguba iz rednega delovanja je celotni kosmati donos iz poslovanja, povečan za prihodke od financiranja ter zmanjšan za odhodke financiranja in znaša 41.155 tisoč tolarjev v letu 2001, 38.649 tisoč tolarjev v letu 2000 ter 1.707 tisoč tolarjev v letu 1999. Izredne prihodke in odhodke sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij. Izredni prihodki v obračunskem obdobju povečujejo, izredni odhodki pa zmanjšujejo celotni poslovni izid, ki izhaja iz rednega delovanja podjetja (Priloga 13: Izredni prihodki in izredni odhodki v letih 1999, 2000 in 2001). Kritje izgube iz preteklega leta je bilo v letu 2000 knjiženo v breme izrednih odhodkov brez ustreznega sklepa. Izguba pri izločitvi OS v letu 1999 izhaja iz prenosa dela vodovodnega sistema Temenica (tlačni cevovod od črpališča do rezervoarja nad Radanjo vasjo, rezervoar nad Radanjo vasjo, črpalka v rezervoarju in preskrbovalni vod) na Občino Ivančna Gorica. Neodpisana vrednost vodovoda je v knjigah Komunale Trebnje ob prenosu znašala 26.100 tisoč tolarjev, in ker je bil vir te infrastrukture v osnovnem kapitalu družbe, predstavlja izločitev izredne odhodke tekočega leta. Ostali znesek izgube pri izločitvi OS pa predstavlja denacionalizacija zemljišča v Ševnici, ki ga je Komunala Trebnje izkazovala v svojih knjigah. Izguba iz rednega delovanja, zmanjšana za izredne prihodke ter povečana za izredne odhodke poslovnega leta, je celotna izguba poslovnega leta. Izkazana je v znesku 18.351 tisoč tolarjev za leto 2001, 12.956 tisoč tolarjev za leto 2000 ter 1.884 tisoč tolarjev za leto 1999. Nepokrita izguba leta 2001, izkazana v znesku

34

18.351 tisoč tolarjev, in revalorizirana izguba iz leta 2000 v znesku 32.215 tisoč tolarjev, ostajata v izkazu izgube na dan 31.12.2001 nepokriti (podatki Računskega sodišča RS 2003). Komunala Trebnje je kot javno podjetje oproščena davka iz dobička pravnih oseb. Z letom 2005 pa bodo tudi javna podjetja morala plačevati davek od dobička. S tem bo dosežena enakost pravnih subjektov ne glede na lastništvo, kar je ena osnovnih zakonitosti in načel pravnega sistema Evropske Unije. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali je smiselna obdavčitev javnih podjetij, saj ta naj ne bi imela nobenega finančnega učinka. Razlog je v tem, da na višino ustvarjenega dobička ali pokrivanje izgube lahko država ali lokalna skupnost vpliva na več načinov (oblikovanje cen storitev javnega podjetja, določanje politike amortizacije OS v upravljanju in izkazovanju stroškov amortizacije OS v upravljanju, dodatno financiranje javnega podjetja preko dotacij in drugo). To pomeni, da lahko javna podjetja prilagodijo poslovni izid in po potrebi znižajo ustvarjeni dobiček ter se tako izognejo plačilu davka od dobička pravnih oseb (Bratina 2004, 63). Komunala Trebnje je vsa revidirana leta poslovala z izgubo. Glede na leto 1999 so rezultati poslovanja Komunale Trebnje precej slabši, saj so prihodki ostali na isti ravni, medtem, ko je čista izguba leta 2001 desetkrat čiste izgube leta 1999. Na takšen rezultat poslovanja je v največji meri vplival porast stroškov dela (za 50 milijonov oziroma 32 odstotkov), znotraj teh pa drugi stroški dela (za 13 milijonov tolarjev oziroma za 50 odstotkov). Prav gotovo je del izgube možno pripisati slabim poslovnim odločitvam in nepravilnemu odnosu ustanoviteljice do javnega podjetja. Izgubo iz rednega poslovanja bi lahko delno znižale višje cene javnih storitev, delno pa višji prihodki iz tržne dejavnosti. Dobičke iz tržne dejavnosti bi lahko javno podjetje prelivalo v izvajanje javnih storitev, čeprav to ni rešitev, ki bi zagotavljala preglednost poslovanja. Tudi dejavnost javne službe bi morala dosegati pozitivni poslovni izid. Nekateri so sicer mnenja, da lastna cena storitev javne službe ne bi smela vključevati dobička. Vsako podjetje za svoj razvoj potrebuje dobiček, drugače na dolgi rok ne more konkurenčno poslovati. Prav tako bi se ob omejevanju dobička pri izvajanju GJS lahko pojavili problemi pri koncesionarjih, saj bi bilo verjetno težko najti izvajalce, ki bi bili pripravljeni opravljati to dejavnost brez dobička. 3.3.3 Revizijska razkritja po SRS 35 Tabela 1: Dejavnost podjetja glede na delež v skupnem prihodku v odstotkih Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999Oskrba naselij s pitno vodo 24,5 23,8 24,4 Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda 7,1 6,9 8,4 Zbiranje, prevoz, nadzorovano odlaganje odpadkov in druge oblike ravnanja z odpadki in vzdrževanje objektov skupne rabe

28,8 29,1 25,0

Pokopališka dejavnost 3,3 3,0 2,7 Vzdrževalna enota 21,8 27,0 31,0 ESP 9,6 8,0 6,2 Upravljanje s stanovanji 4,9 2,2 2,3 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 ESP- Enota skupnega pomena

35

Rezultati poslovanja po posameznih enotah so po opravljeni reviziji prikazani v tabelah: Prihodki in odhodki po sestavinah cene za obdobje januar-december in so priloge 14,15 in 16 (podatki računskega sodišča RS 2003). Prikazovanje podatkov po dejavnostih je za javna podjetja precej zahtevno opravilo. Še bolj zapleteno postane, kadar ima javno podjetje več lastnikov, saj mora prikazovati posamezne podatke tudi po ustanoviteljih. Manjša komunalna podjetja, kakšna je tudi Komunala Trebnje težko izpolnjujejo zahteve SRS 35. Komunala Trebnje na primer ni izkazovala OS ločeno, posebej za opravljanje GJS in posebej osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti. Ločevanje prihodkov in stroškov po dejavnostih, delitev na vrsto izvajanja storitev (javne storitve, tržna dejavnost) ter po ustanoviteljih zahteva dobre knjigovodske evidence, doslednost in red. Šele celovite in popolne evidence zagotavljajo zanesljive podatke, ki služijo za analize poslovanja, ter na podlagi katerih lahko poslovodstvo in ustanovitelj sprejemata pravilne poslovne odločitve. V Komunali Trebnje bi bilo na primer zanimivo proučiti, kaj je razlog za močno zmanjšanje deleža dejavnosti Vzdrževalne enote v skupnih prihodkih podjetja, ki s svojo opremo podpira druge dejavnosti, ali pa ugotoviti, zakaj se povečuje delež skupnih služb. Revizorji se s temi vprašanji niso ukvarjali. 3.4 Revidiranje pravilnosti poslovanja v proučevanem podjetju Pravilnost poslovanja s predpisi je Računsko sodišče RS preizkušalo v odnosu na zahteve in opredelitve zakonskih in podzakonskih ter internih aktov. Mnenje je bilo podano za vsako leto posebej. Težišča preizkušanja pravilnosti poslovanja s predpisi so bila oddaja javnih naročil, oblikovanje cen komunalnih storitev, pobiranje in koriščenje komunalnih taks ter stroški dela. Temeljna zakona, ki urejata poslovanje GJS in s tem Komunale Trebnje sta ZGJS in ZGD, ki sta pričela veljati 1993. Poleg teh dveh predpisov je bila opravljena presoja pravilnosti poslovanja družbe še v odnosu na naslednje predpise: • Zakon o varstvu okolja (ZVO; Uradni list RS, št. 32/93); • Zakon o kontroli cen (ZKC; Uradni list RS, št. 63/99); • Uredba o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen (Uradni list

RS, št. 80/00); • Uredba o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 63/97); • Uredba o določitvi mehanizma za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list RS,

št. 29/00 in 44/00); • Uredba o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 111/00, 46/01

in 109/01); • Odredba o pošiljanju obvestila o spremembi cen (Uradni list RS, št. 84/01); • Uredba o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95, 8/96, 124/00

in 49/01); • Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št.

70/01); • Navodilo za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Uradni list RS, št.

56/01);

36

• Navodilo o metodologiji za oblikovanje obveznih lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 27/98 in 34/98);

• Uredba o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 41/95, 84/97, 124/00 in 110/01); • Navodilo za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb oskrbe s pitno

vodo (Uradni list RS, št. 10/00); • Odlok o organiziranju javnega podjetja "Komunala Trebnje" (Uradni list RS, št. 18/94

in 64/99); • Statut javnega podjetja Komunala Trebnje (sprejeti leta 1994) in • Pravilnik o računovodstvu in financah (sprejel direktor Komunale Trebnje leta 2001)

(podatki Računskega sodišča RS 2002). 3.4.1 Vloga Občine Trebnje pri oblikovanju politike javnega podjetja Ustanovitelj Komunale Trebnje d.o.o. je Občina Trebnje. Pravica in dolžnost ustanovitelja javnega podjetja je, da potrdi poslovni načrt ter sprejme letno poročilo podjetja. V odloku o organiziranju javnega podjetja Komunala Trebnje ter Statutu Komunale Trebnje je odgovornost za pripravo planskih in obračunskih aktov naložena direktorju, obravnavanje in nadziranje izvajanja nadzornemu svetu, sprejetje teh aktov pa ustanovitelju (dajanje soglasij in sprejemanje dokumentov). Komunala Trebnje je gospodarske plane in letna poročila za obdobje 1999-2000 vročala tako nadzornemu svetu kot tudi Občini Trebnje ustanovitelju. Ta jih ni uspel uvrstiti na dnevni red občinskega sveta, zato obravnava in nadaljnji postopki niso stekli. S tem je Komunala Trebnje v letih 1999, 2000 in 2001 izvajala poslovne funkcije brez veljavno sprejetega gospodarskega plana in brez sprejetih letnih poročil za navedena leta. Kljub takšnim okoliščinam je podjetje opravljalo svojo dejavnost in med drugim tudi izvajalo investicije, ki so bile sestavni del gospodarskih planov. Naloge je izvajalo v sodelovanju z županom Občine Trebnje in njegovimi službami, ki v poslovne odločitve niso vključevali občinskega sveta (podatki Računskega sodišča RS 2003). 3.4.2 Revidiranje pravilnosti oddaje javnih naročil Pri revidiranju pravilnosti oddaje javnih naročil je revizor preveril vseh trinajst primerov oddaje javnih naročil v letih 2000 in 2001 ter en primer nabave opreme v letu 1999, in sicer kompaktor v vrednosti 42 milijonov tolarjev, ki je bil od strani nadzornega sveta ocenjen kot sporen (Priloga 17: Objave javnih naročil v Uradnem listu RS v letih 2000 in 2001). Pri preverjanju vodenja investicij je bil dan poudarek investicijam v komunalno infrastrukturo na podlagi javnih naročil v letih 2000 in 2001 (Priloga 18: Pregled revidiranih investicij). S preverjanjem navedenih investicij je bilo ugotovljeno naslednje: • v sedmih primerih je bila pogodbena vrednost občutno višja od okvirne vrednosti

javnega naročila (za 193 milijonov tolarjev);

37

• v okvirno vrednost javnih naročil je bil (implicitno) pri štirih investicijah vključen davek na dodano vrednost, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 26. člena ZJN-1.

Pri investicijah v komunalno infrastrukturo in opremo za izvajanje komunalne dejavnosti, ki so bile delno ali v celoti financirane iz občinskega proračuna, revizor ni mogel dokončno presoditi o pravilnosti izvedbe javnih naročil. Postopki preizkušanja so namreč potekali izključno na Komunali Trebnje, ki med revizijo ni predložila ustreznih in zadostnih dokazov za sklepanje o pravilnosti poslovanja podjetja pri vodenju in izvajanju investicij. V reviziji tudi niso bili predloženi dokazi o finančnem načrtu, investicijskih transferih in investicijskih odhodkih Občine Trebnje, zato ni bilo mogoče oblikovati dokončne presoje (podatki Računskega sodišča RS 2003). Očitno je, da revizor k temu delu preizkušanja pravilnosti poslovanja ni pristopil celovito. Zelo poglobljeno je preveril posamezne oddaje javnih naročil pri javnem podjetju, ob tem pa v celoti zanemaril razmerje, ki pri investicijah v javno infrastrukturo obstaja med javnim podjetjem in ustanoviteljem. Do pravilnih presoj ni možno priti, če si v podobnih primerih ne pridobimo tudi informacije od ustanovitelja. Ne, da bi vedel, ali je bila investicija vključena v finančni načrt in ali je občina dodelila sredstva javnemu podjetju v obliki transfera ali v obliki investicijskega odhodka, revizor ni mogel sprejeti zaključka. V kolikor do teh podatkov ni možno priti že pri revidirancu (javno podjetje), si jih lahko revizor pridobi po formalni poti od ustanovitelja, ali pa enostavno opravi revizijo vzporedno tudi pri ustanovitelju. 3.4.3 Revidiranje pravilnosti oblikovanja cen komunalnih storitev Cene komunalnih storitev najbolj vplivajo na poslovanje komunalnih podjetij ter s tem na kvalitetno oskrbo občanov s komunalnimi storitvami, istočasno pa pomenijo pomemben dejavnik v cenovni politiki države (inflacija). V obdobju 1999-2001 je oblikovanje teh cen določala država. Revizor je preveril usklajenost oblikovanja cen storitev oskrbe s pitno vodo z veljavnimi predpisi za posamezno obravnavano leto. V preverjanje pa je vzel vse odobrene cenike v letih 1999, 2000 in 2001. Komunala Trebnje je namreč v tem obdobju spremenila cenik oskrbe s pitno vodo (povišanje cen) trikrat oziroma štirikrat (v letu 1999 je bilo povišanje izpeljano v dveh korakih). Komunala Trebnje je izdelovala v skladu s SRS 35 obračun prihodkov in odhodkov tudi za enoto Vodovod. V letih 1999, 2000 in 2001 se je oblikoval prihodek te enote z zaračunavanjem opravljanja storitev s pitno vodo in z odpravo dolgoročnih rezervacij za obračunano amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih je financirala lokalna skupnost. Za posamezno obravnavano leto je revizor preveril usklajenost oblikovanja cen storitev oskrbe s pitno vodo z veljavnimi predpisi, in sicer vse veljavne cenike v letih 1999, 2000 in 2001, predvsem s cenikom, ki je pričel veljati maja 2001. Raziskal je tudi ustreznost razporejanja neposrednih in posrednih stroškov na stroškovno mesto enote Vodovod. Za vse večje stroške je preveril poslovno potrebnost in vrednost teh stroškov.

38

Komunala Trebnje je 6.3.2001 naslovila na Občino Trebnje predlog za povišanje cen oskrbe s pitno vodo za 29,9 odstotka. Izračun lastne in upravičene cene je bil narejen na podlagi podatkov o stroških in dobavljenih količinah vode v letu 2000. Predlagana lastna (povprečna) cena je znašala za kubični meter vode 174,62 tolarjev. Občinski svet Občine Trebnje je 11.4.2001 sprejel sklep o 10-odstotnem povišanju cen za pitno vodo. Tako je Komunala Trebnje 26.4.2001 prijavila Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj povišanje cen z 19.5.2001. Revizor je preveril utemeljenost in ustreznost predloga cene vode in skladnost z Navodilom za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter z upoštevanjem določil SRS 35 o uporabi kalkulacije z dodatki. S preverjanjem izračuna lastne cene (kalkulacije) so bile razkrite naslednje nepravilnosti: • cene storitev niso bile izdelane ločeno za pripravo, čiščenje in dezinfekcijo vode ter

transport in distribucijo pitne vode, kot to določa drugi odstavek 1. člena Navodila za oblikovanje cen;

• med stroški dela je bil upoštevan dodatek za terensko delo zaposlenih v enoti Vodovod v znesku 1,3 milijona tolarjev. Obračun je temeljil na nezakoniti podlagi, dodana je bila postavka pokrivanje izgube v znesku 5,4 milijona tolarjev za tekoče obdobje (januar-marec 2001), kar ni v skladu z Navodilom za oblikovanje cen;

• posredni stroški so bili previsoko razporejeni. Komunala Trebnje je izvajala upravne in režijske dejavnosti v okviru ESP, ker so imeli stroški te enote značaj splošnih stroškov. Te stroške je razporejala na poslovne enote z uporabo ključa. Ključ, ki ga je uporabljala v letih 1999, 2000 in 2001, je izdelala leta 1996. Pri izdelavi ključa so bili upoštevani prihodki in stroški proizvodne enote, vrednost proizvodnih sredstev, število zaposlenih ter število kupcev proizvodov in storitev. Revizor je ugotovil, da je bil ključ izdelan na podlagi izkušenj in ocene vodstva podjetja o tem, koliko ljudi ESP dela za posamezno proizvodno enoto. Ključ, ki je od 18.6.2001 dalje tudi sestavni del Pravilnika o računovodstvu in financah, je ostal enak, kljub spremembam, ki vplivajo na njegovo sestavo. Komunala Trebnje bi morala ključ redno oziroma ustrezno prilagajati spremembam v poslovanju. Na podlagi pregleda zaposlenih po enotah konec leta 2000 je revizor izdelal uskladitev ključa z dejanskim stanjem (Priloga 19: Prihodki in odhodki enote Vodovod v letih 1999, 2000 in 2001 ter ključ za razporejanje stroškov ESP za leto 2000). Z upoštevanjem dejanskega števila zaposlenih, ki vplivajo na oblikovanje ključa, bi bilo za dodelitev stroškov ESP v letu 2000 primerneje uporabiti za enoto Vodovod 18,75 odstotka in ne 23,86 odstotka določenih v letu 1996. Z uporabo novega ključa odpade na enoto Vodovod 9.767.803 tolarjev stroškov ESP. Z upoštevanjem na novo določenega ključa ter razkritih nepravilnosti bi morala znašati lastna cena 157,32 tolarja na kubični meter in ne 174,62 tolarja na kubični meter, torej bi moral biti zahtevek za povišanje cene z dne 6.3.2001 manjši (Priloga 20: Kalkulacija cene oskrbe s pitno vodo za leto 2001).

39

Komunala Trebnje je bila po revizorjevi oceni upravičena zahtevati povišanje cen za 17 odstotkov6 in ne za 29,9 odstotka, kot je izkazala v predlogu, ki ga je naslovila na Občino Trebnje (podatki Računskega sodišča RS 2003). Na primeru revizije poslovanja Komunale Trebnje se je videlo, kako pomembna je pravilna delitev stroškov oziroma pripisovanje stalnih stroškov posamezni dejavnosti. Javno podjetje ni vsako leto preverjalo ustreznost uporabe ključev in ni poskrbelo, da bi tako vodstvo podjetja, kakor tudi ustanovitelji razpolagali s pravilnimi podatki. Na podlagi predstavljenih nepravilnosti pri oblikovanju cen pa je možno izpostaviti tudi vprašanje ustreznosti nadziranja poslovanja. Možno je namreč zaključiti, da je poslovodstvo zanemarilo eno od svojih pomembnih funkcij, to je notranje kontroliranje poslovanja. Čeprav je ena temeljnih nalog revizorja, da ugotovi obstoj notranjih kontrol in preizkusi uspešnost delovanja sistemov notranjega kontroliranja, to v obravnavani reviziji ni bilo narejeno, kar je po mojem mnenju pomembna pomanjkljivost revizije. 3.4.4 Revidiranje pravilnosti pobiranja in koriščenja komunalnih taks Komunala Trebnje obračunava in pobira komunalne takse, ki sta jih predpisali država in lokalna skupnost. Takse se nakazujejo državi oziroma lokalni skupnosti. Nekatere od teh tudi neposredno porablja za izvajanje investicij v komunalne objekte in naprave. Komunala Trebnje je v obdobju 1999-2001 zaračunala končnim potrošnikom (odjemalcem vode iz javnih vodovodov) komunalne takse v znesku 339 milijonov tolarjev. Konec leta 2001 je dolgovala državi in Občini Trebnje skupaj 43 milijonov tolarjev zaračunanih taks. Za obdobje 1999-2001 je revizor preveril obračunavanje in porabo oziroma prenakazovanje vodnih povračil, taks za obremenjevanje vode in taks za obremenjevanje okolja, ki skupaj pomenijo 91 odstotkov vseh zaračunanih taks. Posebna pozornost je bila namenjena preverjanju napovedim za odmero takse, vlogam za oprostitev plačila takse ter poročilom o porabi sredstev taks. Uredba o vodnih povračilih določa, da se za rabo ali oddajo vode iz javnih vodovodnih sistemov za oskrbo s pitno vodo plačujejo vodna povračila. Povračilo plačujejo zavezanci v obliki mesečnih akontacij na račun Agencije RS za okolje. Za dokončni obračun mora zavezanec do konca januarja Agenciji RS za okolje priglasiti vse podlage za izračun vodnih povračil. S preizkušanjem je bilo ugotovljeno, da je Komunala Trebnje za obdobje 1999-2000 sporočila Agenciji RS za okolje za 3 odstotke manjše količine pitne vode od dejanskih količin mesečnih obračunov vodnih povračil. Razlika je znašala 354 tisoč tolarjev. Komunala Trebnje je pojasnila, da se je razlika nanašala na pretekla obdobja in je izhajala iz pomanjkljivega informiranja o pravnih subjektih s statusom neposrednega zavezanca za plačilo te takse. Uredba o taksi za obremenjevanje voda določa, da se plačuje taksa za odvajanje tehnoloških, padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Podlaga za obračun takse je letna količina porabljene vode. ________________________________________________________________________ 6 Povprečna cena po veljavni ceni za leto 2000 znaša 134,46 tolarja na kubični meter (Analiza cen oskrbe s pitno vodo, Komunala Trebnje, 6.3.2001).

40

Uredba o taksi za obremenjevanje vode določa, da se plačuje taksa za odvajanje tehnoloških, padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Podlaga za obračun takse je letna količina porabljene vode. Na podlagi vložene napovedi jo letno odmeri Agencija RS za okolje. Za vsako od treh let je Komunala Trebnje uveljavila oprostitve plačila takse zaradi izvajanja investicijskih del za zmanjšanje obremenjevanja vode. Revizija je pokazala, da je Komunala Trebnje zaračunala za leti 1999 in 2000 za 10,1 milijona tolarjev več takse, kot ji je bilo z odločbama naloženo7. Razlika predstavlja 8 odstotkov zaračunanih taks in pomeni večje obremenjevanje uporabnikov. Prav tako je Komunala Trebnje nepravilno poročala Agenciji RS za okolje o porabljenih sredstvih takse za izvedena investicijska dela v posameznem letu. V poročilih je prikazala porabo sredstev taks za 7,2 milijona tolarjev preveč in za leto 2000 za 69,6 milijona tolarjev preveč. S tem je ravnala v nasprotju z 21.b členom Uredbe o taksi za obremenjevanje vode. Komunala Trebnje je zavezanec za DDV in ji zato vstopni DDV ne predstavlja strošek oziroma ni sestavina vrednosti investicije. Kljub temu je v poročilih o porabi sredstev takse za obremenjevanje vode prikazala zneske, ki vključujejo DDV, in s tem nepravilno poročala o porabi sredstev taks v znesku 11,2 milijona tolarjev8. Komunala Trebnje je pojasnila, da je ob veljavnem načinu obračunavanja takse nemogoče v naprej napovedati točne zneske. Količine porabljene vode so bile večje od predvidevanj, zato bi bila lahko cena nekoliko nižja. Na razliko v vrednosti takse vpliva tudi faktor čiščenja na čistilni napravi. Rekonstrukcija čistilne naprave poteka več let, zato se sredstva taks, ki ostanejo v tekočem letu, prenašajo v naslednje leto. Višino in porabo teh sredstev podjetje usklajuje z resornim organom večkrat na leto. Odlok o taksah za obremenjevanje okolja z odpadki Občine Trebnje je določil takso za obremenjevanje okolja z odpadki od 1.7.1996 do 31.12.2004. Komunala Trebnje in Občina Trebnje sta 30.9.1996 sklenili pogodbo, po kateri mora Komunala Trebnje zbrana sredstva od taks mesečno nakazovati na žiro račun Občine Trebnje. Ugotovljeno je bilo, da Komunala Trebnje ni ravnala v skladu z odlokom in pogodbo, ker ni mesečno nakazovala zbranih sredstev od taks. V letih 1999, 2000 in 2001 je zaračunala zavezancem za 101,7 milijona tolarjev taks, porabila pa je za 70 milijonov tolarjev (plačila situacij in anuitet za gradnjo deponije komunalnih odpadkov Globoko in za zapiranje deponije Cviblje), v obdobju 1999-2001 pa ni izvršila nobenega nakazila sredstev taks na žiro račun Občine Trebnje. V letu 2001 je izkazovala obveznosti iz zaračunane takse v znesku 36 milijonov tolarjev9. Pojasnila je, da se je z Občino Trebnje sporazumela o uporabi sredstev zbranih taks za investicijo v gradnjo deponije Globoko. V smislu dobrega gospodarja niso nakazovali sredstev občini in se s tem izognili plačilu stroškov prenosa sredstev na občino in nazaj (podatki Računskega sodišča RS 2003). 7 Odločbi Agencije RS za okolje za leto 2000 v znesku 67.779.828 tolarjev in za leto 1999 v znesku 45.940.272 tolarjev, odločba za leto 2001 do datuma poročanja še ni bila izdana. 8 7.450.927 tolarjev za leto 2001 in 3.725.867 tolarjev za leto 2000. 9 Vključeno začetno stanje 1.1.1999 v znesku 4,3 milijona tolarjev ter razlika med zaračunano in porabljeno takso v znesku 31,7 milijona tolarjev.

41

Komunala Trebnje ni bila edino javno podjetje, ki je zadrževalo sredstva zbranih komunalnih taks na svojem računu. Ker so javna podjetja računala na ta vir pri investicijah, ki so jih načrtovala v istem poslovnem letu, so menila, da je nakazovanje sredstev občini nepotrebno. Pri tem pa so spregledale, da takšno ravnanje pomeni nepravilnost izkazovanja prihodkov v proračunu ustanovitelja in s tem nepreglednost javnih financ. V zvezi s taksami pa se pojavlja tudi problem fiktivnega obračunavanja del. Ker želi podjetje zbrana sredstva uporabiti za svoje investicije, ki pa še niso bile izvedene, praviloma ob koncu leta izstavi obračun del, ki pa še niso bila izvedena, in na ta način pridobi iz občinskega proračuna sredstva. Temu bi se bilo možno izogniti s prenašanjem namenskih sredstev iz proračuna tekočega leta v proračun naslednjega leta. 3.4.5 Revidiranje pravilnosti stroškov dela Komunala Trebnje je v obdobju 1999-2001 porabila za stroške dela 530 milijonov tolarjev, od tega za plače 60 zaposlenim 372 milijonov tolarjev. Stroški za plače predstavljajo v obravnavanem obdobju v povprečju 30 odstotkov vseh stroškov. Revizor je preveril sistem obračunavanja in izplačevanja plač in ostalih osebnih prejemkov ter vse plačilne liste zaposlenih po individualnih pogodbah za leta 1999, 2000 in 2001 ter plačilne liste 10 zaposlenih po Kolektivni pogodbi za december za obdobje 1999-2001. Komunala Trebnje obračunava in izplačuje plače ter ostale prejemke zaposlenim v skladu s Kolektivno pogodbo za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva (v nadaljevanju: Kolektivna pogodba) ter pravilnikom Merili za ugotavljanje uspešnosti delovnega prispevka zaposlenega (v nadaljevanju: Pravilnik). Z vsemi zaposlenimi so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pri pregledu obračunavanja in izplačevanja plač zaposlenim so bile ugotovljene nepravilnosti pri obračunu uspešnosti in terenskem dodatku vsem zaposlenim za vsa tri leta. Za ocenjevanje delovne uspešnosti je Komunala Trebnje uporabljala Pravilnik o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ta pravilnik ne velja več, ker ni bil usklajen z določbami Statuta javnega podjetja Komunale Trebnje iz leta 1988, po katerem bi se morali z njegovimi določbami uskladiti vsi interni akti (70. člen statuta). Zato bi morala Komunala Trebnje za določanje delovne uspešnosti uporabljati neposredno določila Kolektivne pogodbe. Delovno uspešnost je obračunavala nepravilno, saj je kot podlago uporabila osnovno plačo, povečano za dodatek za delovno dobo, kar ni v skladu s Kolektivno pogodbo (pravilno: osnovna plača x odstotek uspešnosti). Delovno uspešnost je podjetje izplačevalo vsak mesec od leta 1999 do leta 2001 vsem zaposlenim, razen tistim, ki so bili na bolniškem ali letnem dopustu. S preizkušanjem je revizor ugotovil, da so zaposlenim plačevali del plače za delovno uspešnost brez veljavnih meril. Del plače za delovno uspešnost so določali na način, iz katerega ni razviden prispevek delavca oziroma utemeljitev dodeljene uspešnosti. Ocenjena vrednost nepravilno izračunane uspešnosti za obdobje 1999-2001 znaša skupaj 4,2 milijona tolarjev10. _________________________________________________________________________ 10 Izračunano iz letnih rekapitulacij (redno delo ter 20-odstotna uspešnost): za leto 1999 preveč izplačanih 2,7 milijona tolarjev, za leto 2000 preveč izplačanih 0,7 milijona tolarjev in za leto 2001 preveč izplačanih 0,8 milijona tolarjev.

42

Komunala Trebnje je v revidiranem obdobju obračunavala in izplačevala zaposlenim stimulacijo za prisotnost ter prizadevnost na delu11. Zaposlenim, ki opravljajo terensko delo, je bila ta stimulacija preimenovana v terenski dodatek in obračunana kot povračilo stroškov v zvezi z delom po 50. členu Kolektivne pogodbe. Zaposlenim, ki nimajo terenskega dela (zaposleni v režiji), pa je bila obračunana stimulacija na način prejemkov, od katerih se obračunava boniteta po 17. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh). Od leta 1999 do 2001 je bila izplačana stimulacija v skupnem znesku 25,6 milijonov tolarjev12. Poleg omenjenih rednih mesečnih nakazil stimulacije je bila zaposlenim 29.12.2000 izplačana še razlika do polnega obračuna terenskega dodatka za vse delovne dni v letu 2000 v skupnem znesku 1,8 milijona tolarjev13. Izplačani dodatek v skupnem znesku 27,4 milijona tolarjev nima zakonite podlage v veljavnih predpisih. S preverjanjem obračunavanja in izplačevanja plač zaposlenim po individualnih pogodbah14 za obdobje 1999-2001 je bilo ugotovljeno, da sta Občina Trebnje in direktor Komunale Trebnje sklenila dve pogodbi o zaposlitvi, in sicer 28.9.1999 za štiriletni mandat, ki je začel teči 15.10.1996, in 26.10 2000 za obdobje od 15.10.2000 dalje. Ne v prvi in ne v drugi pogodbi ni bila opredeljena osnovna plača v bruto znesku. Komunala Trebnje je za leta 1999, 2000 in 2001 obračunala in izplačala direktorju 1,536 tisoč tolarjev za delovno uspešnost. Revizor je ocenil, da niso bili izpolnjeni pogoji za to izplačilo, ker njegove delovne uspešnosti ni ocenil nadzorni svet in ker letno poročilo ni bilo sprejeto. Revizor je tudi ugotovil, da je direktor v revidiranem obdobju prejel dodatek za mentorstvo v znesku 275 tisoč tolarjev. Ta dodatek nima podlage v Sklepu o kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. Poleg tega v 9. členu pogodbe o zaposlitvi, v katerem so opredeljena določila k osnovni plači, ni navedenega dodatka za mentorstvo. S preverjanjem plačilnih listin zaposlenih po Kolektivni pogodbi je revizor razkril, da je Komunala Trebnje izplačevala vodji investicij dodatek za nadomeščanje nadzora pri gradnji, čeprav je ta naloga že zajeta v njegovem opisu del in nalog ter s tem vsebovana v osnovni plači, zaradi česar mu je bilo izplačano 187 tisoč tolarjev preveč. Nepravilnosti pri izplačevanju plač v letih 1999, 2000 in 2001 so povzročile okoli 34 milijonov tolarjev večjo porabo sredstev ter večjo rast stroškov dela od povprečja dejavnosti in povprečja v gospodarstvu (podatki Računskega sodišča RS 2003). Revidiranje stroškov dela je opozorilo na številne nepravilnosti pri poslovanju Komunale Trebnje. Za plače in druge osebne prejemke zaposlenih v javnih podjetjih veljajo drugačna pravila kot v javnih zavodih. Tega dejstva se poslovodstvo v podjetjih zaveda, vendar pri tem pozabi to področje ustrezno urediti v internih aktih. _________________________________________________________________________ 11 Sklep direktorja z dne 9.2.1998: "Zaposlenim pripada za čas prisotnosti na delu stimulacija v znesku 10.000 tolarjev neto na mesec. Stimulacija se izplačuje enkrat mesečno ob izplačilu osebnega dohodka. Zaposlenemu stimulacija za tekoči mesec ne pripada, če je zoper njega uveden disciplinski postopek in zaradi bolniške odsotnosti z dela. Stimulacija se ne izplačuje po dnevih. Sklep prične veljati 1.2.1998". 12 7.680.630 tolarjev v letu 1999, 8.707.890 tolarjev v letu 2000 in 9.209.855 tolarjev v letu 2001. 13 Seznam zaposlenih- nagrada ob novem letu: 53 zaposlenim izplačani po 32.000 tolarjev, dvema zaposlenima po 10.000 tolarjev, enemu zaposlenemu 15.000 tolarjev ter enemu 20.000 tolarjev. 14 Individualne pogodbe imajo direktor, vodja finančno-računovodskega sektorja, vodja kadrovsko-splošnega sektorja in vodja tehničnega sektorja.

43

Ker Komunala Trebnje ni imela veljavnega internega akta, ki bi urejal izplačila dela plače za delovno uspešnost, bi morala uporabljati določila panožne kolektivne pogodbe. Zato je nepravilno, da je delovno uspešnost obračunavala na višji osnovi (osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo) in brez meril za ugotavljanje delovne uspešnosti posameznega delavca. Razkrite nepravilnosti pa zahtevajo sprejem ukrepov, ki jih odpravijo. V javnem sektorju je potrebno nezakonita izplačila vrniti, kar pa pogosto od poslovodstva zahteva precejšnje napore, zlasti kadar gre za plače in prejemke zaposlencev. Ti namreč prejemajo plače v dobri veri, da so zneski pravilni, poleg tega pa niso odgovorni za pravilnost poslovanja v tem delu. Računsko sodišče praviloma zahteva vračila od odgovornih oseb. 3.5 Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih v proučevanem podjetju Pri reviziji računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja izrazi računsko sodišče tri temeljne različice mnenja o poslovanju revidiranca, in sicer pritrdilno mnenje (pozitivno), odklonilno mnenje (negativno) ali mnenje s pridržkom. Pri tem mora upoštevati tri različne vidike: izračunano najverjetnejšo napako, zgornjo mejo napake in prag pomembnosti. Če so bile pri revidirancu razkrite pomembne nepravilnosti in jih ta v času revizije ni odpravil, mora v določenem roku računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati navedbo revizije, na katero se nanaša, kratek opis nepravilnosti v poslovanju, ki so bile odkrite z revizijo in izkaz popravljalnih ukrepov. Računsko sodišče nato oceni verodostojnost odzivnega poročila, to je resničnost navedb o popravljalnih ukrepih in po potrebi opravi revizijo odzivnega poročila. Računsko sodišče RS je revidiralo: • bilanco stanja na dan 31.12.1999, 31.12.2000 in 31.12.2001 ter izkaz poslovnega izida

za obdobja od 1.1.1999 do 31.12.1999, 1.1.2000 do 31.12.2000 in od 1.1.2001 do 31.12.2001 Komunale Trebnje;

• pravilnost poslovanja Komunale Trebnje za leta 1999, 2000 in 2001, pri kateri je bil poudarek na preizkušanju pravilnosti oblikovanja cen storitev oskrbe s pitno vodo glede na veljavne predpise, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev.

V revidiranih računovodskih izkazih Komunale Trebnje ni napačnih navedb razen pomanjkljive dokumentiranosti nastalih sprememb pri pravilnosti začetnega stanja kapitala v letih 1999, 2000 in 2001 ter pri izkazanih zneskih namenskih dotacij za financiranje infrastrukturnih objektov, naprav in opreme, prejetih v obdobju 1993-1999. Zato je bilo izdano mnenje s pridržkom. Zbrani dokazi za izrek mnenja o pravilnosti poslovanja pa niso dopuščali izrek mnenja o delu poslovanja, ki se nanaša na oddajo javnih naročil, zato je bilo mnenje o pravilnosti omejeno na preostali del poslovanja Komunale Trebnje v letih 1999, 2000 in 2001. Kar v nekaj primerih je Komunala Trebnje poslovala nepravilno.

44

Tako je: • v kalkulaciji cene za oskrbo s pitno vodo v letu 2001 med stroške nepravilno vključila

pokrivanje izgube in nezakonito izplačan dodatek k plači v obliki stimulacije; za razporejanje posrednih stroškov ESP je uporabljala ključ, ki ni ustrezal dejanskim razmeram in s tem ugotovila višje stroške enote Vodovod in zato zahtevala previsoko povečanje cene za oskrbo s pitno vodo;

• prijavila nižje osnove za obračun obveznosti za vodna povračila od dejanskih, zaračunala uporabnikom več takse za obremenjevanje vode, kot ji je bilo naloženo z odločbo, ter v poročilih navajala višjo porabo sredstev od taks, kot je bilo dejansko izvedenih del v posameznem letu poročanja, in tudi večkrat vključila v znesek poročanja vrednost vstopnega DDV ter ni ravnala s pogodbo, po kateri bi morala zbrana sredstva od takse za obremenjevanje okolja mesečno odvajati Občini Trebnje;

• v nasprotju z določili Kolektivne pogodbe določala osnovo za obračun uspešnosti ter izplačevala zaposlenim dodatke v obliki stimulacije, ki nimajo osnove v veljavnih predpisih, direktorju pa obračunala in izplačala delovno uspešnost in dodatek za mentorstvo, čeprav pogoji za izplačilo niso bili izpolnjeni; v individualni pogodbi o zaposlitvi direktorja tudi ni bila opredeljena osnovna plača v bruto znesku.

Zaradi naštetih nepravilnosti je bilo poslovanje Komunale Trebnje v letih 1999, 2000 in 2001 v pomembnem neskladju s predpisi (negativno mnenje). Ker razkrite nepravilnosti, ki se nanašajo na pravilnost poslovanja, niso bile odpravljene med revizijo, je morala Komunala Trebnje v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila predložiti računskemu sodišču odzivno poročilo. V odzivnem poročilu je morala Komunala Trebnje : • izkazati, da je opravila analizo stroškov poslovanja in na tej podlagi določila nov ključ

za razporejanje posrednih stroškov enote skupnega pomena na stroškovna mesta drugih enot v organizaciji;

• izkazati ukrepe, ki jih je sprejela za pravilno obračunavanje in poročanje o komunalnih taksah ter nakazovanju sredstev taks v skladu z veljavnimi predpisi;

• izkazati, da je odpravila nepravilnosti pri obračunavanju dela plače za delovno uspešnost in stimulacijo zaposlenih;

• izkazati, da je s tedanjim direktorjem družbe sklenjena pogodba o zaposlitvi, ki pravilno določa osnovno plačo direktorja, in da je zahtevala vračilo zneska plače, ki se nanaša na delovno uspešnost in mentorstvo.

Komunala Trebnje je v odzivnem poročilu izkazala naslednje popravljalne ukrepe: • Opravila je analizo stroškov poslovanja in na tej podlagi določila nov ključ za

razporejanje posrednih stroškov ESP na stroškovna mesta drugih enot, vendar analize ni predložila, zato ni bilo mogoče oceniti, ali je sprejeti popravljalni ukrep zadovoljiv. Stroški, ki jih na podlagi razpoložljive dokumentacije in vzpostavljenega sistema obračuna storitev po delovnih nalogih ni mogoče razporediti na temeljne dejavnosti, se najprej knjigovodsko evidentirajo na splošno stroškovno mesto, to je ESP. Pri delitvi splošnih stroškov stanovanjske dejavnosti je podjetje ocenilo, da se ti stroški pokrijejo iz ostalih dejavnosti. Po izjavi Komunale Trebnje je bil za leto 2002 novi ključ že

45

uporabljen. Določitev novega ključa za razporejanje posrednih stroškov ESP na stroškovna mesta drugih organizacijskih enot temelji na prihodkih in odhodkih javnega podjetja, kar ni najbolj ustrezna metoda za razvrščanje stroškov. Izbrana metoda tudi ne upošteva SRS 16, ki podrobno določa razvrščanje in pripoznavanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, zato popravljalnih ukrepov ni bilo mogoče oceniti za povsem zadovoljive.

• V januarju 2003 je sklenila z Občino Trebnje pogodbo o nakazovanju taks za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v proračun lokalne skupnosti ter v marcu 2003 anekse k pogodbam o nakazovanju taks za obremenjevanje vode v proračun lokalne skupnosti ter o nakazovanju taks za obremenjevanje okolja z odpadki na podlagi občinskega odloka. Komunala Trebnje je tudi vplačala takse za prvo trimesečje leta 2003. Prav tako je Ministrstvu za okolje in energijo dala napoved za odmero takse za odvajanje odpadne in padavinske vode za leto 2002 ter Občini Trebnje stanje terjatev taks na dan 31.12.2002. Iz dokumentacije je bila razvidna ureditev obračunavanja in nakazovanja taks ter prva nakazila teh taks na račun lokalne skupnosti, zato so bili izkazani popravljalni ukrepi zadovoljivi.

• 24.4.2003 je sprejela Pravilnik o plačah v Javnem podjetju Komunala Trebnje d.o.o., ki vsebuje tudi kriterije in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti. V aprilu 2003 je bila z vsemi zaposlenimi sklenjena pogodba o zaposlitvi na podlagi novega Zakona o delovnih razmerjih. Poleg pogodb o zaposlitvi je podjetje k odzivnemu poročilu priložilo tudi sklepe o ocenjevanju delovne uspešnosti, ki so bili izdani na podlagi Pravilnika o plačah v Javnem podjetju Komunala Trebnje d.o.o. Sklenjena je bila tudi individualna pogodba z direktorjem, ki določa njegovo osnovno plačo. Od bivšega direktorja je zahtevala vračilo zneska plače, ki se nanaša na delovno uspešnost in mentorstvo. Ta je zahtevani znesek plačal. Ocena popravljalnih ukrepov je bila zadovoljiva.

Računsko sodišče je ocenilo, da je odzivno poročilo Komunale Trebnje, ki ga je s podpisom in pečatom potrdil direktor, verodostojno. Komunala Trebnje je v odzivnem poročilu z dne 14.5.2003 izkazala zadovoljive popravljalne ukrepe za odpravljanje nepravilnosti v revizijskem poročilu o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja za leta 1999, 2000 in 2001 (podatki Računskega sodišča RS 2003). Porevizijski postopek, kot ga vodi računsko sodišče, prav gotovo spada med učinkovita in uspešna orodja državnih revizorjev. V relativno kratkem času se doseže, da revidiranec odpravi ugotovljene nepravilnosti in zagotovi, da se podobne nepravilnosti ne bodo več pojavljale v prihodnje, oziroma, da jih bodo uvedene notranje kontrole uspešno preprečevale in odkrivale. Primer revizije Komunale Trebnje zelo nazorno dokazuje koristnost postopkov, ki jih je v državno revidiranje uvedel novi Zakon računskega sodišča.

46

2. SKLEP V letu 2002 smo pričeli uporabljati prenovljene SRS, katerih uporaba novih ali spremenjenih računovodskih pravil je sprožila tudi veliko vprašanj o smiselnosti, potrebnosti in tudi pravilnosti teh pravil. Revizija v javnih podjetjih, kot tudi praksa je pokazala, da uporaba SRS 35 podjetjem povzroča težave, ter da so njegove določbe pomanjkljive. Zato je bila predlagana sprememba SRS 35, na to spremembo pa bodo vplivali tudi MRS. Revizija v javnih podjetjih je oblikovana tako, da lahko odkrije napake in šibke točke v procesih upravljanja ter ugotovi, ali država oziroma njeni predstavniki v upravnih in nadzornih organih družb dovolj dobro opravljajo svoje naloge ter ustrezno ukrepajo za odpravo razkritih napak in nepravilnosti. Vendar pa opravljene revizije v javnih podjetjih kažejo na to, da so področja poslovanja javnih podjetij pomanjkljivo urejena, ter da ostaja veliko problemov, ki jih bo treba v prihodnje reševati. Velik odstotek revizijskih mnenj v javnih podjetjih je namreč negativen, kar kaže na težave pri njihovem poslovanju. Glavna prednost revizije je, da pomembno vpliva na izboljšanje poslovanja javnih podjetij, saj v njih najde dobro in slabo prakso pri odpravljanju nepravilnosti. Ker je revidiranje javnih podjetij zahtevnejše od ostalih revizij, skuša računsko sodišče namenjati več časa za revidiranje, ter s tem prispevati k bolj pravilnemu poslovanju javnih podjetij. Večje število opravljenih revizij bo pomembno prispevalo k odpravljanju omenjenih nepravilnosti, prav tako pa bo računsko sodišče s svojo svetovalno funkcijo usmerjalo uporabnike javnih sredstev k pravilnemu in smotrnemu poslovanju ter uspešnejšemu in učinkovitejšemu delovanju notranjih kontrol in boljšemu finančnemu poslovodenju. Več nepravilnosti v javnih podjetjih se pojavlja pri revidiranju pravilnosti poslovanja, kot pri revidiranju računovodskih izkazov. Vzroki za nepravilnosti so nespoštovanje predpisov in določb zakonov, pomanjkljivo urejeni oziroma neurejeni interni akti javnih podjetij ter pomanjkljive notranje kontrole. Javna podjetja bi morala imeti vzpostavljeno takšno notranje kontroliranje, ki bi zagotavljalo pravočasno odkrivanje in preprečevanje nepravilnosti na vseh področjih poslovanja. Nepravilnosti v javnih podjetjih pa so lahko tudi posledica neorganiziranosti poslovanja, neurejenih razmerij med javnim podjetjem in njegovim ustanoviteljem, napačnih poslovnih odločitev ter tudi nerazumljivosti in pomanjkljivosti zakonov, predpisov in SRS 35. Težko razumljiv je na primer ZJN-1, ki zaradi svoje kompleksnosti povzroča javnim podjetjem težave pri oddaji javnih naročil. Na tem področju se namreč pojavlja največ nepravilnosti, ki so po mojem mnenju posledica zapletenega in težje razumljivega ZJN-1. Nekaj nepravilnosti bi lahko odpravil bolj poenostavljen ZJN-1. Sicer, pa je v pripravi je veliko sistemskih sprememb na področju izvajalcev GJS. V letu 2004 so bili pripravljeni novi osnutki Zakona o GJS, Zakona o javnih podjetjih, Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja, bila pa je spremenjena tudi davčna zakonodaja, saj so bili sprejeti Zakon o dohodnini (Zdoh-1), Zakon o davčnem postopku (ZdavP-1), Zakon o davčni službi (ZDS-1), Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-UPB 2) in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1), po katerem bodo morala po novem javna podjetja v letu 2005 plačevati davek od dobička. Omenjeni zakoni in pravilniki bi lahko z dobrimi ureditvami prinesli več preglednosti v poslovanje javnih podjetij in njihove odnose z ustanovitelji in družbeniki, svoj delež pa bi prispevale tudi revizije v javnih podjetjih.

47

5. POVZETEK Javna podjetja imajo monopolni položaj in niso izpostavljena konkurenci na trgu. Nad njimi ne more biti uveden stečaj, razen če zakon tako določa. Financirajo se s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Morebitno izgubo poravna ustanovitelj (kar se v praksi le redko dogaja), ki skrbi tudi za solventnost javnega podjetja. Osnovni namen javnega podjetja ni ustvariti več dobička, ampak zagotoviti javne storitve na pravilen, gospodaren, učinkovit in uspešen način. Zaradi posebnega statusa javnih podjetij, obstaja večji nadzor nad njihovim poslovanjem. Revizije poslovanja javnih podjetjih razkrivajo nepravilnosti in ocenjujejo, ali so bili doseženi cilji, ki jih javnim podjetjem določi vlada ali lokalna skupnost. Rezultati preizkušanja pravilnosti porabe javnih sredstev ter uspešnosti uresničevanja posameznih programov in smotrnosti poslovanja kažejo na nekatere nepravilnosti in odstopanja od dobre prakse. V svoji diplomski nalogi sem predstavila revizijo računovodskih izkazov ter revizijo pravilnosti poslovanja v javnih podjetjih ter v izbranem javnem podjetju Komunala Trebnje d.o.o. Posebnost revidiranja v javnih podjetjih predstavlja SRS 35, ki določa le tiste posebnosti pri vrednotenju in izkazovanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida, ki so značilne za javna podjetja. Vendar pa imajo javna podjetja pri uporabi računovodskih pravil SRS 35 težave, obstajajo nekatere pomanjkljivosti tega standarda, zato se v prihodnje pričakujejo spremembe SRS 35. Revizije so prav tako pokazale na težave javnih podjetij pri organiziranju poslovanja, zlasti pri oblikovanju poslovnoizidnih mest ter spremljanju stroškov, prihodkov in poslovnega izida po dejavnostih in stroškovnih nosilcih. Poleg tega se pomanjkljivosti pojavljajo na področju investicij, dokumentiranja poslovnih dogodkov ter urejanja pogodbenih odnosov z občinami, zlasti v razmerju med ustanoviteljem in javnim podjetjem. Nepravilnosti pa se pojavljajo tudi na področju oddaje javnih naročil ter plač in drugih osebnih prejemkov. Vlada napoveduje nekatere spremembe na področju izvajalcev javnih služb. V pripravi je namreč vrsta novih predpisov, ki bi naj v prihodnje prinesli določene nove ureditve in pomagali odpraviti sedanje pomanjkljivosti. Revidiranje javnih podjetjih je že sedaj prispevalo k izboljšanju poslovanja izvajalcev javnih gospodarskih služb. S svojo svetovalno vlogo lahko računsko sodišče koristno sodeluje s pristojnimi ministrstvi in javnimi podjetji pri oblikovanju in uvajanju sprememb v poslovanje javnih podjetij. Ključne besede: javna podjetja; revidiranje; revizija pravilnosti; revizija računovodstva; računovodski izkazi; SRS 35-Računovodske rešitve v javnih podjetjih; sredstva v upravljanju.

48

SUMMARY Public companies have monopolistic position and are not exposed to the market competition. Unless the law provides otherwise, they cannot go bankrupt. They are financed by the prices of the public goods, budget funds and other resources defined in the law or local authority acts. The eventual losses are compensated by a founders (which rarely happens in practice) who also take care of the public company's solvency. The primary intention of public companies is not to create more profit, but to provide public services in a proper, economical, efficient and effective way. There is major control over public companies operation because of their special position. Audits of the public companies disclose irregularities and asses whether the objectives prescribed by the Government or local authorities were achieved. The results of regularity tests of public funds expenditure and reviews of effectiveness of each individual programme realization and economy, efficiency and effectiveness of the company's operation indicate several irregularities and deviations from the good practice. In my diploma work I presented the financial and regularity audits of the public companies and of the selected public company Komunala Trebnje Ltd. Particularities of the public companies auditing are presented in the Slovenian Accounting Standard 35 which defines only those particularities in evaluation and presentation of assets, liabilities, measurement and presentation of revenues and expenses and profit or loss that are typical of public companies. The public companies have difficulties in implementation of the SRS 35 accounting rules, since there are some imperfections of this standard, so changes of SRS 35 are expected in the future. Audits pointed at difficulties in the organisation of the public companies operation especially in forming profit centres and monitoring costs, income, expenditure and profit or loss by business activities and cost units. Besides, deficiencies arise on the areas of investments, documentation of transactions and in contract arrangements with municipalities, particularly in the relation between the founder and public company. Irregularities are also presented in the field of public procurement, salaries and other personal incomes. The Government announced some changes on the area of public services providers. Namely, series of new acts and regulations are in preparation which would bring some new arrangements and remedy existing deficiencies in the future. The public companies auditing has already brought improvements of the public services providers operations. The Court of Audit can in cooperation with the competent ministries and public companies add value in the preparation and implementation of new legislation through its advisory role. Key words: public enterprises; audit, regularity audit (compliance audit); financial audit; financial statements; Slovenian Accounting Standard 35-Accounting solutions in public enterprises; assets in management.

49

SEZNAM LITERATURE 1. Bratina, Borut. 2004. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in obdavčitev javnih

podjetij. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 49-64. 2. Burger, Marjeta. 1998. Sistem oblikovanja cen komunalnih storitev v letu 1998.

Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 5-26. 3. Buttery, Roger, Chris Hurford in Robert K. Simpson. 1993. Audit in the Public Sector.

Great Britain: ICSA Publishing. 4. Duhovnik, Meta. 2002. Podlage za računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarskih

javnih služb. Revizor 9, 38-59. 5. Douglas, Patricia P. 1995. Governmental and Nonprofit Accounting. University of

Montana: The Dryden Press. 6. Horvat, Etelka K. 2000. Izkušnje računskega sodišča Republike Slovenije pri

revidiranju javnih naročil. Javna naročila, zbrani pisni prispevki za strokovni posvet v organizaciji ODIN d.o.o. Ljubljana, 26 oktober, 3-12.

7. Jereb, Samo. 2004. Uporaba SRS 35 v javnih podjetjih in pri koncesionarjih danes in v prihodnje. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 65-80.

8. Jereb, Samo. 2003. Analiza podatkov iz letnih poročil javnih komunalnih podjetij. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 93-127.

9. Jereb, Samo. 2002a. Analiza načinov izdelave izkazov poslovnega izida v javnih komunalnih podjetjih po dejavnostih in občinah. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 5-42.

10. Jereb, Samo. 2002b. Revizija v javnih podjetjih. 34. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, 20.- 22. marca, 263-284.

11. Jereb, Samo. 2001. Oblikovanje in črpanje dolgoročnih rezervacij za sanacijo odlagališč odpadkov. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 79-98.

12. Jereb, Samo. 2000a. Razporejanje stroškov amortizacije po občinah. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 65-81.

13. Jereb, Samo. 2000b. Sestavljanje podbilance sredstev in obveznosti do virov sredstev v javnih podjetjih ter ugotavljanje razpoložljivih sredstev za investicije v infrastrukturo. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 82-113.

14. Jones, P.C. in J.G. Bates. 1994. Public Sector Auditing. London: Chapman & Hall. 15. Kočan, Zdenka. 2000. Računovodsko spremljanje poslovanja Komunale Radovljica po

posameznih občinah. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 5-21. 16. Kranjc, Vesna. 2004. Zakon o javnih naročilih (ZJN-1) s komentarjem. Ljubljana: GV

Založba. 17. Mužina, Aleksij in Tomaž Vesel. 2002. Javna naročila, pogoji in merila. Ljubljana:

Nebra d.o.o.. 18. Pličanič, Senko. 2004. Vloga javnih podjetij pri izvajanju javnih služb v prihodnje.

Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 5-16. 19. Primec, Blanka. 1998. Financiranje investicij v javnih podjetjih. Računovodstvo v

javnih podjetjih, oktober, 98-119. 20. Smodiš, Jožica. 2002. Zagotavljanje namenskosti, racionalnosti in učinkovitosti porabe

proračunskih sredstev v javnem komunalnem podjetju in izdelava poročila o smotrnosti poslovanja. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 141-155.

21. Smodiš, Jožica. 2000. Izbor in potrditev ključev za delitev stroškov in prihodkov po posameznih občinah. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 23-39.

50

22. Vidovič, Zdenka. 2004. Izkušnje Računskega sodišča Republike Slovenije pri revidiranju javnih podjetij. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 133-157.

23. Vidovič, Zdenka. 2003. Izkušnje Računskega sodišča pri revidiranju javnih podjetij. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 153-187.

24. Zore, Jani. 1999. Cenovna politika in metodologija cen v komunalni dejavnosti. Računovodstvo v javnih podjetjih, oktober, 5-35.

SEZNAM VIROV 1. Komunala Trebnje d.o.o..(2003). Dostopno na: http://www.komunala-trebnje.si/Predstavitev

podjetja.htm (19.8.2003). 2. Slovenski računovodski standard 35 (SRS 35). 2002. Računovodske rešitve v javnih

podjetjih. 3. Računsko sodišče Republike Slovenije: Revizijsko poročilo o računovodskih izkazih in

pravilnosti poslovanja Komunale Trebnje d.o.o. v letih 1999, 2000 in 2001. Ljubljana: 2003.

4. Računsko sodišče Republike Slovenije: Porevizijsko poročilo o odpravljanju nepravilnosti, razkritih v revizijskem poročilu o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja v letih 1999, 2000 in 2001, ki je bilo izdano Komunali Trebnje d.o.o. Ljubljana: 2003.

5. Računsko sodišče Republike Slovenije: Poročilo o delu računskega sodišča v letu 2002. Ljubljana: 2003.

6. Računsko sodišče Republike Slovenije: Podroben načrt revizije poslovanja v letih 1999, 2000 in 2001 Komunale Trebnje d.o.o.. Ljubljana: 2002.

7. Uradni list RS. 2004. Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja 41/04.

8. Uradni list RS. 2004. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb 40/2004. 9. Uradni list RS. 2002. Zakon o delovnih razmerjih 42/02. 10. Uradni list RS. 2001. Zakon računskega sodišča 11/01.

1

PRILOGA 1: V DRUŽBI UPORABLJENE AMORTIZACIJSKE STOPNJE V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TABELA 2: AMORTIZACIJSKE STOPNJE V ODSTOTKIH Skupina Naziv Leto

2001 Leto 2000

Leto 1999

003-0201 Črpališče 1,5 1,5 1,5 003-0401 Cevovodi, betonski 1,5 1,5 1,5 003-0402 Cevovodi, jekleni 3,5 3,5 3,5 003-0403 Cevovodi, plastični 3,0 3,01 4,0 003-0405 Cevovodi, ostali 2,5 2,5 2,5 003-1801 Betonski objekti vodovodnega omrežja 2,0 2,0 2,0 003-1901 Objekti kanalizacije (čistilne naprave) 2,0 2,0 2,0 004-0001 Tovarniške hale iz trdega materiala 2,5 2,5 2,5 018-0001 Upravna stavba 1,3 1,3 1,3 030-0001 Oprema objektov vodovoda 8,0 8,0 8,0 030-0003 Oprema objektov kanalizacije 10,0 10,0 10,0 082-0111 Bagri 10,0 10,0 10,0 092-0008 Oprema za urejanje naselij 10,0 10,0 10,0 092-0009 Oprema za vzdrževanje snage 10,0 10,0 10,0 098-0301 Tovornjaki 10,0 10,0 10,0 098-0404 Osebni avtomobili 15,5 15,5 15,5 106-0002 Oprema za daljinsko vodenje 14,0 14,0 14,0 100-0301 Računalniška oprema 20,0 20,0 20,0 1 V letu 2000 je prišlo do spremembe amortizacijske stopnje, učinek spremembe je za 4.161 tisoč tolarjev nižje obračunana amortizacija. Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

2

PRILOGA 2: ANALIZA BILANCE STANJA KOMUNALE TREBNJE D.O.O. ZA OBDOBJE 1998 – 2001 TABELA 3: ANALIZA BILANCE STANJA KOMUNALE TREBNJE D.O.O. ZA OBDOBJE 1998 – 2001 Analiza bilance stanja Komunale Trebnje d.o.o. za obdobje 1998 – 2001 v tisoč tolarjih

Ozn Opis 1998 1999 Ind 99/98 2000 Ind 00/99 2001 Ind 01/00 Ind 01/98 SREDSTVA 1,358.717 1,543.249 114 1,829.704 119 2,136.377 117 157

A. STALNA SREDSTVA 1,207.217 1,396.374 116 1,614.712 116 1,894.241 117 157 I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0 - 2.951 - 4.123 140 - II. Opredmetena osnovna sredstva 1,204.902 1,393.798 116 1,608.968 115 1,887.141 117 157 1. Zemljišče 57.264 47.739 83 51.988 109 55.627 107 97 2. Zgradbe 827.076 890.587 108 1,086.818 122 1,150.449 106 139 3. Proizvajalna oprema 129.377 149.826 116 137.622 92 135.786 99 105 4. Druga oprema 214 9.395 4.390 19.013 202 9.620 51 4.495 7. Opredmetena OS v gradnji ali izdelavi 190.971 296.251 155 313.527 106 535.659 171 280

III. Dolgoročne finančne naložbe 2.315 2.576 111 2.793 108 2.977 107 129 3. Druge delnice in deleži 2.274 2.544 112 2.770 109 2.964 107 130 6. Dolgoročno dana posojila drugim 41 32 78 23 72 13 57 32 B. GIBLJIVA SREDSTVA 151.500 146.875 97 214.992 146 242.136 113 160 I. Zaloge 28.449 15.087 53 12.690 84 13.485 106 47 1. Material 28.449 15.087 53 12.690 84 13.485 106 47

III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 38.295 56.574 148 77.537 137 84.446 109 221 3. Druge kratkoročne terjatve do kupcev 38.295 47.223 123 66.126 140 74.230 112 194 5. Druge kratkoročne terjatve 0 9.351 - 11.411 122 10.216 90 -

IV. Kratkoročne finančne naložbe 81.200 71.337 88 119.617 168 124.000 104 153 6. Kratkoročno dana posojila 81.200 71.337 88 119.617 168 124.000 104 153 V. Denarna sredstva 3.556 3.877 109 5.148 133 20.205 392 568 1. Gotovina v blagajni in prejeti čeki 63 53 84 48 91 42 88 67 2. Denarna sredstva v banki – ŽR 3.493 3.824 109 5.100 133 20.163 395 577 OBVEZN. DO VIROV SREDSTEV 1,358.717 1,543.249 114 1,829.704 119 2,136.377 117 157

A. KAPITAL 1,265.604 805.190 64 865.947 108 908.212 105 72

3

I. Osnovni kapital 847.066 377.873 45 377.873 100 377.873 100 45 III. Rezerve 7.972 7.972 100 7.972 100 7.972 100 100 3. Druge rezerve 7.972 7.972 100 7.972 100 7.972 100 100

IV. Preneseni čisti dobiček (izguba) prejšnjih let

9.617 0 0 0 - -12.957 - -

1. Preneseni čisti dobiček (izguba) prejšnjih let

9.617 0 0 0 - -12.957 - -

V. Revalorizacijski popravek kapitala 400.139 421.229 105 493.059 117 553.675 112 138 1. Revalorizacijski popravek osnovnega

kapitala 385.989 411.427 107 481.675 117 541.843 112 140

3. Revalorizacijski popravek rezerv 8.547 9.802 115 11.384 116 12.739 112 149 4. Revalorizacijski popravek prenesenega

dobička (izgube) 5.603 0 0 0 - -907 - -

VI. Nerazdeljeni čisti dobiček (izguba) poslovnega leta

810 -1.884 -223 -12.957 688 -18.351 142 -

B. DOLGOROČNE REZERVACIJE 0 597.945 - 770.862 129 1,063.856 138 - Dolgoročne rezervacije iz prejetih dotacij

za osnovna sredstva 0 597.945 - 770.862 129 1,063.856 138 -

E. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

63.087 107.000 170 164.120 153 129.911 79 206

3. Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev

14.768 27.670 187 40.683 147 47.771 117 323

4. Kratkoročne obveznosti do delavcev 9.381 13.261 141 10.915 82 17.437 160 186 5. Kratkoročne obveznosti do države 32.359 60.701 188 107.934 178 48.021 44 148 6. Kratkoročne obveznosti za predujme 2.530 169 7 190 112 1.517 798 60 7. Druge kratkoročne obveznosti 40.049 5.199 128 4.398 85 15.165 345 375 F. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 30.026 33.114 110 28.775 87 34.398 120 115 Kratkoročno odloženi prihodki 30.026 33.114 110 28.775 87 34.398 120 115

Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

4

PRILOGA 3: OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TABELA 4: OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA V LETU 1999 v tisoč tolarjih Opis Zemljišča Gradbeni

objekti Proizvajal.

Oprema Druga

Oprema Investicije

v teku SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST Stanje 1.1.1999 57.264 1,205.964 320.402 26.129 190.971 1,800.730Povečanja 488 21.083 45.207 1.478 129.985 198.241Prenos iz investicij v teku 0 39.218 0 0 (39.218) 0Odtujitve in odpisi (13.932) (29.054) (1.705) (538) 0 (45.229)Revalorizacija 3.919 91.473 24.407 2.054 14.514 136.367Stanje 31.12.1999 47.739 1,328.684 388.311 29.123 296.252 2,090.109POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 1.1.1999 0 378.888 201.628 16.220 0 596.736Obračunana amortizacija 0 31.188 23.833 2.582 0 57.603Odtujitve in odpisi 0 (2.905) (4.105) (498) 0 (7.508)Revalorizacija 0 30.926 17.129 1.425 0 49.480Stanje 31.12.1999 0 438.097 238.485 19.729 0 696.311SEDANJA VREDNOST Stanje 31.12.1999 47.739 890.587 149.826 9.394 296.252 1,393.798Stanje 31.12.1998 57.264 827.076 118.774 9.909 190.971 1,203.994Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 5: OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA V LETU 2000 v tisoč tolarjih Opis Zemljišča Gradbeni

objekti Proizvajal.

Oprema Druga

Oprema Investicije

v teku SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST Stanje 1.1.2000 47.739 1,328.683 388.311 29.124 296.251 2,090.108Povečanja 0 0 0 0 156.345 156.345Prenos iz investicij v teku 0 148.589 2.805 2.924 (156.980) (2.662)Uskladitev s tržno vrednostjo 0 0 0 0 0 0Odtujitve in odpisi 0 0 (12.474) (379) 0 (12.853)Revalorizacija 4.249 118.501 34.623 2.707 26.366 186.446Stanje 31.12.2000 51.988 1,595.773 413.265 34.376 321.982 2,417.384POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 1.1.2000 0 438.096 238.485 19.729 0 696.310Obračunana amortizacija 0 29.129 25.844 2.562 0 57.535Odtujitve in odpisi 0 0 (12.376) (379) 0 (12.755)Revalorizacija 0 41.730 23.592 2.004 0 67.326Stanje 31.12.2000 0 508.955 275.545 23.916 0 808.416SEDANJA VREDNOST Stanje 31.12.2000 51.988 1,086.818 137.720 10.460 321.982 1,608.968Stanje 31.12.1999 47.739 890.587 149.826 9.395 296.251 1,393.798Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 6: OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA V LETU 2001 v tisoč tolarjih Opis Zemljišča Gradbeni

objekti Proizvajal.

Oprema Druga

Oprema Investicije

v teku SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST Stanje 1.1.2001 51.988 1,595.733 416.265 34.376 321.982 2,417.384Povečanja 0 0 0 0 239.709 239.709Prenos iz investicij v teku 0 26.579 18.044 1.702 (47.980) (1.655)Odtujitve in odpisi 0 (1.142) (11.594) (399) 0 (13.135)Revalorizacija 3.639 111.800 29.339 2.508 21.947 169.233Stanje 31.12.2001 55.627 1,733.010 449.054 38.187 535.658 2,811.536POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 1.1.2001 0 508.955 275.545 23.916 0 808.416Obračunana amortizacija 0 36.553 27.928 3.155 0 67.636Odtujitve in odpisi 0 (1.142) (11.239) (317) 0 (12.698)Revalorizacija 0 38.195 20.932 1.914 0 61.041Stanje 31.12.2001 0 582.561 313.166 28.668 0 924.395SEDANJA VREDNOST Stanje 31.12.2001 55.627 1,150.449 135.888 9.519 535.658 1,887.141Stanje 31.12.2000 51.988 1,086.818 137.720 10.460 321.982 1,608.968Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003

5

PRILOGA 4: KRATKOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA, KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE IN DENARNA SREDSTVA V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TABELA 7: KRATKOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA v tisoč tolarjih

Opis 31.12.2001 31.12.2000 31.12.1999 Druge kratkoročne terjatve do kupcev 82.917 74.813 55.910Popravek vrednosti terjatev (8.687) (8.687) (8.687)SKUPAJ 74.230 66.126 47.223Druge kratkoročne terjatve 10.216 11.411 9.351SKUPAJ TERJATVE IZ POSLOVANJA 84.446 77.537 56.574Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 8: KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE v tisoč tolarjih

Opis 31.12.2001 31.12.2000 31.12.1999 Dolenjska Banka d.d., Novo Mesto 10.000 39.000 0Gusto 15.000 15.000 15.207SKB d.d. 0 10.000 0Greda Mirna 6.500 7.978 7.978KS Trebelno 0 0 5.784KS Mirna 0 0 1.000Elteh Kranj 1.500 0 0VGP d.d., Novo Mesto 23.000 0 0Krka d.d., Novo Mesto 68.000 47.000 39.000MIKS Šentrupert 0 569 1.327Drugi 0 70 1.041SKUPAJ 124.000 119.617 71.337Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 9: DENARNA SREDSTVA v tisoč tolarjih

Opis 31.12.2001 31.12.2000 31.12.1999 Gotovina v blagajni 42 48 53Žiro račun 20.163 5.100 3.824SKUPAJ 20.205 5.148 3.877Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

6

PRILOGA 5: KRATKOROČNE OBVEZNOSTI V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TABELA 10: KRATKOROČNE OBVEZNOSTI v tisoč tolarjih

Opis 31.12.2001 31.12.2000 31.12.1999 Do drugih dobaviteljev 47.771 40.683 27.670Obveznosti do delavcev 17.437 10.915 13.261Obveznosti do države - davek na dodano vrednost (DDV) 0 637 0- drugo 48.021 107.297 60.701Kratkoročne obveznosti za predujme 1.517 190 169Druge kratkoročne obveznosti 15.165 4.398 5.199SKUPAJ 129.911 164.120 107.000 Med drugimi obveznostmi do države so izkazane obveznosti za zaračunane takse za obremenjevanje vode, takse za obremenjevanje okolja z odpadki in zaračunana vodna povračila. Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

7

PRILOGA 6: DOLGOROČNE REZERVACIJE V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TABELA 11: DOLGOROČNE REZERVACIJE

v tisoč tolarjih Opis 31.12.2001 31.12.2000 31.12.1999

Deponija Globoko 255.231 232.113 213.144Kanalizacija Mokronog E 0 0 3.754Kanalizacija Mokronog 26.778 25.443 23.873Kanalizacija Mirna 20.871 19.831 18.607Vodovod Trebelno 37.228 35.644 14.268S Kanalizacija Trebnje 23.768 22.584 21.190Vodovod Stari trg 8.413 8.109 7.767A Kanalizacija Trebnje 24.488 23.559 22.427Vodovod Žalostna gora 2.849 2.708 2.542Vodovod Ševnica 3.678 3.584 3.503Vodovod Gorenja vas 6.683 6.496 6.297Vodovod Drečji vrh 5.847 5.699 5.570Rezer. Medvednjek 18.875 17.992 16.914Vrtina Ribjek 11.830 11.355 10.721Vodovod Repče 1.204 1.167 1.124Čistilna naprava Mokronog 26.382 25.204 23.754Vodovod Zaloka 49.447 47.488 44.880Vodovod Zagorica 17.453 16.844 16.106Vodovod Reva 2.284 2.201 2.099Vodovod Zagrič 14.907 14.424 13.792Vodovod Korenitka 1.768 1.714 1.650Vodovod Zavrh 2.295 2.225 2.141Oprema bazena 1.469 1.699 1.916Kanalizacija Štefan 75.837 71.754 52.021Kanalizacija Zabrdje 42.890 41.259 39.196Vodovod Trnič 2.402 2.301 2.171Vodovod Muhabran 4.619 4.441 4.209Vodovod Vrhtrebnje 655 633 604Vodovod Grm 2.833 2.739 2.613Kompaktor 23.703 24.921 17.407Kanalizacija Šentrupert 1.865 1.789 1.685Vodovod Gradišče 1.827 816 0Čistilna naprava in kanalizacija Čatež 55.547 20.495 0Vodovod Mačkovec 3.049 2.939 0Vodovod Rihpovec 63.531 16.319 0Kanalizacija Štefan sek. 25.915 10.000 0Kanalizacija Mokronog M kanal 28.405 27.064 0Bazen Mirna 26.073 15.309 0Visoka gora Veliki Gaber 11.139 0 0Kanalizacija Pristava 13.571 0 0Vodovod Studenec 955 0 0Sanacija čistilne naprave Trebnje 97.640 0 0Kanalizacija Dolnja Nemška vas 434 0 0Tehtnica Globoko 17.216 0 0SKUPAJ 1,063.854 770.862 597.945Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. PRILOGA 7: PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE IN KAPITAL V LETIH 1999, 2000 IN 2001

8

TABELA 12: PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE v tisoč tolarjih

Opis 31.12.2001 31.12.2000 31.12.1999 Kratkoročno odloženi prihodki 34.398 28.775 33.114SKUPAJ 34.398 28.775 33.114Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 13: KAPITAL LETA 1999

v tisoč tolarjih Opis Osnovni

kapital Rezerve Preneseni

dobiček/ (izguba)

Dobiček/ (izguba)

leta

SKUPAJ

KAPITAL Stanje 1.1.1999 377.873 7.972 10.427 0 396.272Čisti dobiček/(izguba) tekočega leta 0 0 0 (1.884) (1.884)Stanje 31.12.1999 377.873 7.972 10.427 (1.884) 394.388REVALORIZACIJSKI POPRAVEK KAPITALA Stanje 1.1.1999 355.677 8.547 5.603 0 369.827Revalorizacijski popravek v letu 55.750 1.255 0 0 57.005Stanje 31.12.1999 411.427 9.802 5.603 0 426.832REVALORIZIRAN KAPITAL Stanje 1.1.1999 733.550 16.519 16.030 0 766.099Stanje 31.12.1999 789.300 17.774 0 (1.884) 805.190Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 14: KAPITAL LETA 2000

v tisoč tolarjih Opis Osnovni

kapital Rezerve Preneseni

dobiček/ (izguba)

Dobiček/ (izguba)

Leta

SKUPAJ

KAPITAL Stanje 1.1.2000 377.873 7.972 (1.884) 0 383.961Čisti dobiček/(izguba) tekočega leta 0 0 0 (12.957) (12.957)Druga povečanja/(zmanjšanja) 0 0 1.884 0 1.884Stanje 31.12.2000 377.873 7.972 0 (12.957) 372.888REVALORIZACIJSKI POPRAVEK KAPITALA Stanje 1.1.2000 411.427 9.802 0 0 421.229Revalorizacijski popravek v letu 70.248 1.582 0 0 71.830Stanje 31.12.2000 481.675 11.384 0 0 493.059REVALORIZIRAN KAPITAL Stanje 1.1.2000 789.300 17.774 (1.884) 0 805.190Stanje 31.12.2000 859.548 19.356 0 (12.957) 865.947Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 15: KAPITAL LETA 2001

v tisoč tolarjih Opis Osnovni

kapital Rezerve Preneseni

dobiček/ (izguba)

Dobiček/ (izguba)

Leta

SKUPAJ

KAPITAL Stanje 1.1.2001 377.873 7.972 (12.957) 0 372.888Čisti dobiček/(izguba) tekočega leta 0 0 0 (18.351) (18.351)Stanje 31.12.2001 377.873 7.972 (12.957) (18.351) 354.537REVALORIZACIJSKI POPRAVEK KAPITALA Stanje 1.1.2001 481.675 11.384 0 0 493.059Revalorizacijski popravek v letu 60.168 1.355 (907) 0 60.616Stanje 31.12.2000 541.843 12.739 (907) 0 553.675REVALORIZIRAN KAPITAL Stanje 1.1.2001 859.548 19.356 (12.957) 0 865.947Stanje 31.12.2001 919.716 20.711 (13.864) (18.351) 908.212Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

9

PRILOGA 8: ANALIZA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA KOMUNALE TREBNJE D.O.O. ZA OBDOBJE 1998 – 2001 TABELA 16: ANALIZA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA KOMUNALE TREBNJE D.O.O. ZA OBDOBJE 1998 – 2001 Analiza izkaza uspeha Komunale Trebnje d.o.o. za obdobje 1998 – 2001 v tisoč tolarjih Ozn Opis 1998 1999 Strukt.

v odstot. Ind

99/98 2000 Strukt.

v odst. Ind

00/99 2001 Strukt.

v odst. Ind

01/00 Ind

01/99 +A Čisti prihodki od prodaje 341.357 322.750 85,1 95 301.555 88,5 93 359.785 94,2 119 111 +C Vrednost usredstvenih lastnin proizv. in

storitev 0 49.725 13,1 - 30.757 9,0 62 18.865 4,9 61 38

+Č Drugi prihodki od poslovanja 5.924 6.637 1,8 112 8.243 2,4 124 3.186 0,8 39 48 =D Kosmati donos iz poslovanja 347.281 379.112 100,0 109 340.555 100,0 90 381.836 100,0 112 101 -E Stroški blaga, materiala in stori. 161.283 176.301 45,1 109 153.066 39,3 87 161.937 36,8 106 92 1. Nabavna vrednost prodanega mat. 915 971 0,2 106 537 0,1 55 564 0,1 105 58 2. Stroški materiala 65.525 80.129 20,5 122 69.800 17,9 87 74:088 16,8 106 92 3. Stroški storitev 94.843 95.201 24,4 100 82.729 21,2 87 87.285 19,8 106 92 -F Stroški dela 135.933 154.124 39,5 113 171.997 44,2 112 203.624 46,3 118 132 1. Stroški plač 96.794 109.187 27,9 113 122.135 31,4 112 140.905 32,0 115 129 2. Stroški soc. in pokoj. zavarovanja 16.005 18.563 4,8 116 20.092 5,2 108 23.069 5,2 115 124 3. Drugi stroški dela 23.134 26.374 6,8 114 29.771 7,6 113 39.650 9,0 133 150 -G Amortizacija OOS 56.839 59.332 15,2 104 63.161 16,2 106 73.219 16,6 116 123 -I Drugi odhodki poslovanja 1.390 917 0,2 66 1.329 0,3 145 1.340 0,3 101 146 Stroški skupaj 355.445 390.674 100,0 110 389.553 100,0 100 440.120 100,0 113 113

=J Dobiček (izguba) iz poslovanja -8.164 -11.562 142 -48.998 424 -58.284 119 504 +M Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih 933 579 62 1.152 200 1.158 100 200 +N Prihodki iz obresti in drug prih. iz financiranja 9.859 10.437 106 10.170 97 16.008 157 153 -O Odpis dolg. in kratk. finančnih naložb 1.725 0 0 0 - 0 - - -P Stroški obresti in drugi stroški financiranja 3.732 1.161 31 980 84 37 4 3 =R Dobiček (izguba) iz rednega delovanja -2.829 -1.707 60 -38.650 2.264 -41.155 106 2411 +S Izredni prihodki 3.957 28.396 718 28.214 99 23.886 85 84 -Š Izredni odhodki 318 28.573 8.985 2.521 9 1.082 43 4 =T Celotni dobiček (izguba) 810 -1.884 -233 -12.957 688 -18.351 142 974 -U Davki iz dobička 0 0 - 0 - 0 - -

=Z Čisti dobiček poslovnega leta 810 -1.884 -233 -12.957 688 -18.351 142 974 Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

10

PRILOGA 9: STROŠKI MATERIALA IN STORITEV V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TABELA 17: STROŠKI MATERIALA v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999 Stroški materiala 19.742 18.074 42.395Stroški pomožnega materiala 3.445 3.274 691Stroški energije 32.549 30.668 30.672Stroški nadomestnih delov in materiala za vzdrževanje

13.716 13.748 3.399

Odpisi drobnega inventarja 955 886 672Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature

3.681 3.150 2.210

SKUPAJ 74.088 69.800 80.129Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 18: STROŠKI STORITEV v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999 Stroški storitev pri izdelavi proizvodov 35.270 28.050 33.628Stroški prevoznih sredstev 4.415 3.931 4.108Stroški vzdrževanja 13.512 14.203 26.317Stroški najemnin 1.050 1.022 1.378Povračilo stroškov v zvezi z delom 11.338 10.019 7.609Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev 458 374 490Stroški intelektualnih in osebnih storitev 2.296 3.543 3.593Zavarovalne premije 10.864 9.590 9.170Stroški sejmov, reklame in reprezentance 2.116 2.411 2.374Stroški drugih storitev 5.966 9.586 6.534SKUPAJ 87.285 82.729 95.201Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

11

PRILOGA 10: STROŠKI DELA TER STROŠKI DELA NA ZAPOSLENEGA V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TABELA 19: STROŠKI DELA v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999 Plače zaposlenim 139.105 119.993 106.968Nadomestila plač 1.800 2.141 2.219Dajatve na plače 30.924 27.048 18.563Izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah

1.551 1.296 777

Drugi stroški dela 30.244 21.519 25.597SKUPAJ 203.624 171.997 154.124Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 20: STROŠKI DELA NA ZAPOSLENEGA V LETIH 1999, 2000 IN 2001 v tisoč tolarjih

Dejavnost 1999 2000 2001 Indeks 00/99

Indeks 01/00

Indeks 01/99

Gospodarstvo skupaj 2.382 2.603 2.892 109 111 121 Komunalna dejavnost skupaj 2.610 2.824 3.096 108 110 119 Komunala Trebnje d.o.o. 2.752 2.915 3.394 106 116 123 Število zaposlenih v Komunali Trebnje

56 59 60 105 102 107

Komunala Trebnje je imela v obdobju 1999 - 2001 hitrejši trend rasti stroškov dela na zaposlenega, tako od komunalne dejavnosti kakor tudi od gospodarstva skupaj. Tako je raven stroška dela na zaposlenega v letu 2001 za 17,4 odstotkov višji kot v gospodarstvu skupaj in za 9,6 odstotka višji od komunalne dejavnosti skupaj. Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

12

PRILOGA 11: STROŠKI AMORTIZACIJE TER STROŠKI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TABELA 21: STROŠKI AMORTIZACIJE v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999 Obračunana amortizacija 70.113 60.198 57.223Revalorizacija amortizacije 3.106 2.963 2.109SKUPAJ 73.219 63.161 59.332Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 22: STROŠKI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999 Nabavna vrednost prodanega blaga 564 537 971Proizvajalni stroški prodanih količin 439.556 389.016 390.715Stroški prodaje 18.499 17.177 14.228Stroški uprave 73.995 68.707 56.911SKUPAJ 532.614 475.437 462.825Upravne in režijske dejavnosti se opravljajo v okviru ESP. Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. PRILOGA 12: PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI IN DRUGI PRIHODKI IN ODHODKI FINANCIRANJA TER OBLIKOVANJE IN RAZPOREDITEV REVALORIZACIJSKEGA IZIDA V LETIH

13

1999, 2000 IN 2001 TABELA 23: PRIHODKI IZ OBRESTI IN DRUGI PRIHODKI FINANCIRANJA v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999 Prihodki od dividend (Dolenjska banka d.d. Novo mesto)

1.158 1.158 579

Od obresti 8.345 4.956 10.437Revalorizacijski presežek 7.663 5.214 0SKUPAJ 17.166 11.328 11.016Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 24: ODHODKI IZ OBRESTI IN DRUGI ODHODKI FINANCIRANJA v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999 Odhodki od obresti 37 980 457Popravki in odpisi finančnih naložb 0 0 393Revalorizacijski primanjkljaj 0 0 311SKUPAJ 37 980 1.161Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 25: OBLIKOVANJE IN RAZPOREDITEV REVALORIZACIJSKEGA IZIDA v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999Revalorizacijski prihodki 122.701 129.981 94.893Učinek revalorizacije opredmetenih osnovnih sredstev

108.177 119.120 86.886

Učinek revalorizacije neopredmetenih dolgoročnih sred.

208 0 0

Revalorizacija amortizacije 3.121 2.963 2.109Revalorizacija zalog 299 493 791Revalorizacija finančnih naložb 10.896 7.405 5.107Revalorizacijski odhodki 115.038 124.767 95.204Revalorizacija dolgoročnih rezervacij 54.422 52.938 38.199Revalorizacija osnovnega kapitala 26.451 33.631 28.718Revalorizacija rezerv 797 709 606Revalorizacija čistega dobička/izgube iz preteklih let

(907) 0 0

Revalorizacija revalorizacijskega popravka kapitala

34.275 37.489 27.681

REVALORIZACIJSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ

7.663 5.214 (311)

Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. PRILOGA 13: IZREDNI PRIHODKI IN IZREDNI ODHODKI V LETIH 1999, 2000 IN 2001

14

TABELA 26: IZREDNI PRIHODKI v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999Prihodki iz preteklih let 6 2.537 1.003Dobiček od prodaje osnovnih sredstev 600 0 119Prejete kazni in odškodnine 5.824 10.481 0Popisni presežek pri osnovnih sredstvih 18 13 54Izterjane terjatve odpisane v preteklih letih 0 2.437 1.679Odprava rezervacij 14.803 12.746 25.541Drugi izredni prihodki 2.635 0 0SKUPAJ 23.886 28.214 28.396Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003. TABELA 27: IZREDNI ODHODKI v tisoč tolarjih

Opis Leto 2001 Leto 2000 Leto 1999Odhodki iz preteklih let 362 146 108Rezervacije za prihodnje izgube 0 98 0Kritje izgube iz preteklih obdobij 0 1.884 0Izguba pri prodaji osnovnih sredstev 439 0 28.465Drugi izredni odhodki 281 393 0SKUPAJ 1.082 2.521 28.573Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

15

PRILOGA 14: PRIHODKI IN ODHODKI PO ELEMENTIH CENE ZA OBDOBJE JANUAR – DECEMBER 1999 TABELA 28: PRIHODKI IN ODHODKI PO ELEMENTIH CENE ZA OBDOBJE JANUAR – DECEMBER 1999 PRIHODKI v tolarjih

Enota Vodovod Kanalizac. ČN Trebnje ČN Mokronog

Snaga Pokopal. dejavnost

Vodovod. inst.

Objekti skupne rabe

ESP Stanov. dej.

Enota vzdržev.

Skupaj

Konto 31 32 330 331 34 35 36 39 300 200 100 Eksterni prihodki 85.375.406 11.877.750 6.090.685 1.619.217 96.721.154 11.470.170 65.810.912 9.194.461 25.772.074 9.841.485 62.572.751 386.346.066 Prihodki – nadomes. AM

15.537.856 8.019.653 0 1.402.812 0 0 0 0 580.058 0 0 25.540.378

Interni prihodki 2.975.400 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3.443.000 6.418.400 Subvencija 0 0 4.914.708 1.677.675 44.830 0 0 0 0 0 0 6.637.213 PRIHODKI 103.888.662 19.897.403 11.005.394 4.699.704 96.765.984 11.470.170 65.810.912 9.194.461 26.352.132 9.841.485 66.015.751 424.942.057 ODHODKI 40-stroški materiala 17.876.820 223.429 2.032.751 1.054.069 9.959.657 940.274 33.449.240 1.438.252 3.723.136 1.655.762 7.775.845 80.129.207 41-stroški storitev 16.805.484 1.830.920 2.313.443 796.228 13.527.454 944.202 7.533.237 4.476.098 18.590.051 2.671.311 25.712.732 95.201.160 439 – amortizacija 33.197.406 4.808.898 654.661 810.546 6.879.227 148.979 688.050 3.186.139 2.763.063 210.688 3.875.380 57.223.037 Revalorizac. Amortizacije

1.236.591 181.282 24.463 30.289 257.062 5.567 25.713 119.059 75.942 7.873 144.814 2.108.655

470+471-BOD + Nadomest.

16.054.768 1.621.766 2.587.845 0 28.421.469 1.509.805 6.174.305 1.360.146 33.567.045 3.777.465 15.489.187 110.563.800

472-Prispevki iz OD 3.345.403 337.934 539.241 0 5.922.307 314.604 1.286.567 283.419 6.994.514 787.127 3.227.554 23.038.670 473-479-Drugi stroški dela

3.063.010 396.470 579.088 0 6.052.982 1.111.197 1.248.792 315.160 3.700.714 530.495 3.523.354 20.521.262

48-Drugi stroški 0 0 0 0 0 0 0 142.691 774.119 0 0 916.810 Interni stroški 0 0 0 0 0 2.463.500 2.975.400 979.500 0 0 0 6.418.400 R7-Izredni stroški 26.248.436 0 0 0 2.153.736 0 756.391 47.084 951.196 868 547.616 30.705.326 Materialni stroški skupaj

117.827.918 9.400.699 8.731.492 2.691.132 73.173.894 7.438.101 54.137.696 12.347.548 71.139.781 9.641.588 60.296.481 426.826.330

Stroški ESP 10.244.585 1.764.633 2.109.498 447.876 17.655.291 882.316 4.859.460 2.208.031 -44.787.649 199.897 4.416.062 0 STROŠKI SKUPAJ

128.072.503 11.165.332 10.840.990 3.139.008 90.829.185 8.320.417 58.997.156 14.555.579 26.352.132 9.841.485 64.712.543 426.826.330

RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI

(4.184.841) 8.732.071 164.404 1.560.695 5.936.799 3.149.753 6.813.757 (5.361.118) 0 0 1.303.208 (1.884.273)

Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

16

PRILOGA 15: PRIHODKI IN ODHODKI PO ELEMENTIH CENE ZA OBDOBJE JANUAR – DECEMBER 2000 TABELA 29: PRIHODKI IN ODHODKI PO ELEMENTIH CENE ZA OBDOBJE JANUAR – DECEMBER 2000 PRIHODKI v tolarjih

ENOTA Vodovod Kanalizac. ČN Trebnje ČN Mokronog

Snaga in obj. skupne rabe

Pokopal. dejavnost

Vodovod. inst.

ESP Stanov. dej.

Vzdrževal. enota

SKUPAJ

Konto 31 32 330 331 34 35 36 300 200 100Eksterni prihodki 85.472.292 11.353.245 3.275.188 833.258 107.993.449 11.437.753 19.228.618 30.714.882 8.522.836 49.519.150 328.350.671Prihodki – nadomes. AM

5.722.732 3.514.797 0 609.751 2.542.770 0 0 356.156 0 0 12.746.206

Interni prihodki (kto 766)

311.619 0 0 0 0 0 21.465.244 0 0 8.979.727 30.756.589

Subvencija 0 0 5.462.181 2.780.813 0 0 0 0 0 0 8.242.994Interni prihodki (kto 558)

0 0 0 0 2.399.305 0 756.869 0 0 4.713.108 7.869.282

PRIHODKI 91.506.643 14.868.042 8.737.369 4.223.822 112.935.524 11.437.753 41.450.731 31.071.038 8.522.836 63.211.985 387.965.742 ODHODKI 40-stroški materiala 28.156.424 124.524 849.757 552.224 12.967.947 879.910 10.486.460 5.957.645 1.479.542 8.346.143 69.800.57541-stroški storitev 13.109.052 1.261.399 1.932.813 344.909 19.046.353 886.071 2.540.688 18.367.947 1.831.893 23.408.560 82.728.689439 - amortizacija 30.447.989 4.903.075 1.195.643 872.148 15.019.376 160.301 568.780 2.818.422 127.393 4.084.795 60.197.922Revalorizac. amortizacije

1.499.038 242.207 59.084 43.099 742.003 7.921 26.082 137.169 6.295 200.160 2.963.058

470+471-BOD + Nadomest.

18.190.771 1.807.274 3.001.651 0 29.244.115 1.753.022 7.077.341 40.178.396 4.066.818 16.815.110 122.134.498

472-Prispevki iz OD 2.993.689 292.277 487.103 0 4.777.060 283.651 1.162.472 6.602.940 693.035 2.799.349 20.091.576473-479-Drugi stroški dela

4.136.901 496.679 728.501 0 7.305.331 1.371.056 1.868.716 7.739.994 1.486.745 4.636.297 29.771.220

48-Drugi stroški 0 0 0 0 381.952 0 0 947.047 0 0 1.328.999Interni stroški 790.684 471.395 464.460 137.280 2.837.520 2.032.647 795.431 105.735 0 234.129 7.869.282R7-Izredni stroški 332.103 0 0 0 44.161 0 490.611 3.029.225 53.000 87.703 4.036.804Materialni stroški skupaj

99.656.651 9.598.832 8.719.134 1.949.660 92.365.818 7.374.579 25.016.581 85.884.520 9.744.721 60.612.245 400.922.623

Stroški ESP 13.370.038 2.208.415 1.777.485 860.380 24.851.720 1.104.707 6.337.536 (54.813.482) (1.221.885) 5.525.087 0STROŠKI SKUPAJ

113.026.689 11.807.247 10.496.499 2.810.040 117.217.538 8.479.286 31.354.117 31.071.038 8.522.836 66.137.332 400.922.623

RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI

(21.520.046) 3.060.795 (1.759.130) 1.413.783 (4.282.014) 2.958.467 10.096.614 0 0 (2.925.347) (12.956.881)

Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

17

PRILOGA 16: PRIHODKI IN ODHODKI PO ELEMENTIH CENE ZA OBDOBJE JANUAR – DECEMBER 2001 TABELA 30: PRIHODKI IN ODHODKI PO ELEMENTIH CENE ZA OBDOBJE JANUAR – DECEMBER 2001 PRIHODKI v tolarjih

ENOTA Vodovod Kanalizac. ČN Trebnje ČN Mokronog

Snaga in obj. skupne rabe

Pokopal. dejavnost

ESP Stanov. dej.

Vzdrževal. enota

SKUPAJ

Konto 31 32 330 331 34 35 300 200 100Eksterni prihodki 102.494.779 14.063.947 3.873.884 935.284 127.059.501 14.366.685 41.009.755 21.799.490 60.431.667 386.034.992Prihodki – nadomes. AM

5.357.076 5.802.217 2.769.077 547.915 0 0 326.252 0 0 14.802.537

Interni prihodki (kto 766)

0 0 0 0 0 0 760.029 0 18.104.948 18.864.977

Subvencija 0 0 1.942.141 1.243.901 0 0 0 0 0 3.186.042Interni prihodki (kto 558)

0 0 0 0 0 0 549.736 0 17.443.249 17.992.985

PRIHODKI 107.851.855 19.866.164 8.585.102 2.727.100 127.059.501 14.366.685 42.645.772 21.799.490 95.979.864 440.881.533 ODHODKI 40-stroški materiala 35.367.104 48.528 968.161 561.160 11.603.646 769.965 5.458.833 158.063 19.152.713 74.088.17441-stroški storitev 13.249.177 1.653.158 1.513.494 483.676 18.563.218 855.582 16.613.800 14.111.326 20.241.633 87.285.064439-amortizacija 33.688.011 7.983.456 1.310.891 949.623 16.846.085 160.021 3.962.084 109.763 5.103.778 70.112.712Revalorizac. amortizacije

1.503.988 357.925 58.771 42.574 744.920 6.378 171.551 4.921 215.670 3.106.698

470+471-BOD + Nadomest.

20.998.191 2.008.440 3.300.385 0 34.268.668 1.951.799 46.835.948 4.685.782 26.855.437 140.904.649

472-Prispevki iz OD 3.447.416 324.926 535.824 0 5.605.191 315.925 7.572.675 794.518 4.473.123 23.069.598473-479-Drugi stroški dela

5.884.683 704.062 1.238.938 0 10.115.942 1.805.661 10.445.503 1.199.101 8.255.732 39.649.623

48-Drugi stroški 0 0 0 0 172.381 0 1.167.086 0 0 1.339.467Interni stroški 3.665.109 3.706.282 314.772 312.321 3.133.236 4.373.801 0 0 2.487.464 17.992.985R7-Izredni stroški 189.476 0 175.175 0 478.128 0 266.382 0 574.397 1.683.558Materialni stroški skupaj

117.993.155 16.786.777 9.416.412 2.349.354 101.531.415 10.239.132 92.493.862 21.063.474 87.358.947 459.232.528

Stroški ESP 11.717.754 1.935.015 1.459.845 852.689 21.781.628 976.969 (49.848.090) 736.016 10.397.174 0STROŠKI SKUPAJ

129.710.909 18.721.792 10.876.257 3.202.043 123.313.043 11.207.101 42.645.772 21.799.490 97.756.121 459.232.528

RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI

(21.859.054) 1.144.372 (2.291.155) (474.943) 3.746.458 3.159.584 0,00 0,00 (1.776.257) (18.350.995)

Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

18

PRILOGA 17: OBJAVE JAVNIH NAROČIL V URADNEM LISTU RS V LETIH 2000 IN 2001 TABELA 31: OBJAVE JAVNIH NAROČIL V URADNEM LISTU RS V LETIH 2000 IN 2001 v tolarjih Št. Investicija Objava v Url. l. Ocenjena vrednost Datum sklepa o izbiri Ponudbena cena Razlika Indeks 1 2 3 4 5 6 7 = 4 - 6 8 = 6 / 4 1. "M" kanal Mokronog 16-17/00, 25.2.00 28.000.000 17.4.2000 26.528.752 1.471.248 95 2. Tehtnica 50 t Globoko 16-17/00, 25.2.00 22.800.000 17.4.2000 24.395.476 -1.595.476 107 3. Vodovod Rihpovec 19/00, 3.3.00 74.000.000 13.4.2000 65.000.000 9.000.000 88 4. Vodovod visoke cone Veliki Gaber – II.

in III. faza 19/00, 3.3.00 15.700.000 5.5.2000 13.177.526 2.522.474 84

5. Vodovod Trebelno 26/00, 24.3.00 15.000.000 31.5.2000 28.718.091 -13.718.091 191 6. Vodovod Studenec 26/00, 24.3.00 14.500.000 31.5.2000 23.497.865 -8.997.865 162 7. Projektiranje ČN Trebnje 36-37/00, 5.5.00 2.500.000 3.10.2000 1.800.000 700.000 72 8. Samonakladalno vozilo 65/00, 21.7.00 14.000.000 18.9.2000 14.647.710 -647.710 105 9. Projektiranje ČN Veliki Gaber 65/00, 21.7.00 3.500.000 3.10.2000 3.470.000 30.000 99 10. ČN Trebnje – I. faza 110-111/00, 1.12.00 - 19.1.2001 105.386.871 - - 11. Kanalizacija Pristava 69/01, 24.8.01 46.000.000 11.10.2001 37.050.988 8.949.012 80 12. Sekundarna kanalizacija Štefan 63-64/01, 3.8.01 46.000.000 11.10.2001 84.912.689 -38.912.689 185 13. ČN Trebnje – II. faza 70/01, 31.8.01 - 5.11.2001 153.103.967 - -

Skupaj vrednost 282.000.000 581.689.935 Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

19

PRILOGA 18: PREGLED REVIDIRANIH INVESTICIJ TABELA 32: PREGLED REVIDIRANIH INVESTICIJ

v tisoč tolarjih Z.št. Investicija Gospodarski načrt Javni razpis Pogodbena vrednost* Indeks 7/6

Leto Znesek Objava v uradnem listu RS

Okvirna vrednost

1 2 3 4 5 6 7 8 1 Kompaktor 1999 38.000 19/99, 26.3.1999 40.000 48.971 122 2 »M« kanal Mokronog 2000 20.300 16-17/00, 25.2.2000 28.000 27.509 98 3 Tehtnica 50 t Globoko 2000 15.000 16-17/00, 25.2.2000 22.800 29.582 130 4 Vodovod Rihpovec 2000 112.000 19/00, 3.3.2000 74.000 78.445 106 5 Vodovod visoke cone 2001 15.700 19/00, 3.3.2000 15.700 13.177 84 Veliki Gaber I+III faza 2001 2.500 6 Vodovod Trebelno 2000 28.000 26/00, 24.3.2000 2001 1.800 15.000 28.718 191 7 Vodovod Studenec 2001 14.800 26/00, 24.3.2000 14.500 25.708 177 8 Projektiranje čistilne naprave Trebnje 2001 2.500 36-37/00, 5.5.2000 2.500 1.800 72 9 Samonakladalno vozilo 2001 20.000 65/00, 21.7.2000 14.000 14.010 100 10 Projektiranje čistilne napr. Veliki Gaber 2001 7.500 65/00. 21.7.2000 3.500 3.470 99 11 ČN Trebnje – I. faza 2001 40.000 110-111/00,

1.12.200040.000 105.387 263

12 Kanalizacija Pristava ** 2001 12.500 69/01, 24.8.2001 46.000 37.051 81 13 Sekundarna 2000 67.060 kanalizacija 63-64/01. 3.8.2001 46.000 84.913 185 Štefan ** 2001 2.508 14 ČN Trebnje – II. faza 2001 128.000 70/01. 31.8.2001 120.000 153.346 128 Skupaj 482.000 651.987 135 Opombi: * Vse pogodbene vrednosti vsebujejo DDV ** Obseg del je bil zaradi pomanjkanja sredstev skrčen z aneksom: pod zap. št. 12 za 16.494 tisoč tolarjev in pod zap. št. 13 za 65.903 tisoč tolarjev Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

20

PRILOGA 19: PRIHODKI IN ODHODKI ENOTE VODOVOD V LETIH 1999, 2000 IN 2001 TER KLJUČ ZA RAZPOREJANJE STROŠKOV ESP ZA LETO 2000 TABELA 33: PRIHODKI IN ODHODKI ENOTE VODOVOD V LETIH 1999, 2000 IN 2001

v tisoč tolarjih Opis Leto

2001 Leto 2000

Leto 1999

Indeks 2001/2000

Indeks 2000/1999

Prihodki 107.852 91.507 103.889 118 88 Odhodki 129.711 113.027 128.073 115 88 Razlika med prihodki in odhodki (21.859) (21.520) (24.184) 102 89 Opomba: V letu 1999 je bil opravljen poračun amortizacije za obdobje 1993-1998 (prihodek) ter izveden prenos vodovoda Temenica na Občino Ivančna Gorica (izredni odhodek). Vir: Priloge 14, 15 in 16 tega poročila. TABELA 34: KLJUČ ZA RAZPOREJANJE STROŠKOV ESP ZA LETO 2000

Enota Št. zaposlenih 31.12.1996

Ključ Komunale v

odstotkih

Št. zaposlenih 31.12.2000

Ključ revizorja v odstotkih

Vodooskrba 10 23,86 9 18,75Snaga 15 39,42 17 35,42Čistilne naprave 1,5 4,71 2 4,17Kanalizacije 1 3,94 1 2,08Pokopališka dejavnost 1,5 1,97 1 2,08Vzdrževanje objektov skupne rabe

2 4,93 1 2,08

Vodovodno instalaterstvo 3 9,85 4 8,33Gradbena enota 8 9,86 11 22,92Vzdrževanje stanovanjskih objektov

2 1,46 2 4,17

Skupaj 44 100,00 48 100,00ESP 9 10 Javna dela 0 3 Vse skupaj 58 61 Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.

21

PRILOGA 20: KALKULACIJA CENE OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2001 TABELA 35: KALKULACIJA CENE OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2001

v tisoč tolarjih Opis Zahtevek z dne 6.3.2001 Kalkulacija revizorja

Neposredni stroški: - strošek električne energije 10.444.775 10.444.775- strošek pogonskega goriva 2.332.463 2.332.462- drugi stroški materiala 10.379.186 15.379.187- strošek storitev 8.869.261 7.677.283- stroški dela 25.321.360 24.043.360- drugi neposredni stroški 3.292.535 3.349.023Posredni proizvajalni stroški: - amortizacija 30.447.989 30.447.989- revalorizacija amortizacije 1.499.038 1.499.038- investicijsko vzdrževanje 6.070.044 2.351.146- drugi posredni stroški 0 0Splošni stroški: - posredni stroški nabave 668.502 0- posredni stroški uprave 10.027.528 9.768.763- posredni stroški prodaje 2.674.008 0SKUPAJ 112.026.689 105.793.988Pokrivanje izbuge januar-marec 2001

5.400.000 0

VSE SKUPAJ 117.426.689 105.793.988Fizične količine v m3 672.454 672.454Povprečna cena v tolarjih / m3 174,62 157,32 Z upoštevanjem na novo določenega ključa ter razkritih nepravilnosti bi bila kalkulacija cene oskrbe s pitno vodo iz zahtevka 6.3.2001, kot je razvidno iz tabele 35. Vir: Podatki Računskega sodišča RS 2003.