Poslovno poročilo 2012 – Mladinsko klimatsko zdravilišče ... · Poslovno poročilo 2012 – Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna _____ 3

Poslovno poročilo 2012 – Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna

______________________________________________________________________________________________

2

Kazalo:

1. SPLOŠNI DEL .............................................................................................................................................................. 5

1.1 Osebna izkaznica .......................................................................................................................................................... 5

1.2 Vodstvo zavoda ............................................................................................................................................................. 5

1.3 Svet zavoda ................................................................................................................................................................... 5

1.4 Opis dosedanjega razvoja zavoda ................................................................................................................................ 6

1.5 Dejavnosti zavoda ......................................................................................................................................................... 7

1.5.1 Osnovna dejavnost zavoda - zdravstveni programi .............................................................................. 7 1.5.2. Tržne dejavnosti v zavodu ................................................................................................................ 11

2 POSEBNI DEL ............................................................................................................................................................ 12

2.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje ....................................................................... 12

zavoda Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna ............................................................................................................. 12

2.2 Dolgoročni cilji zavoda .............................................................................................................................................. 14

2.2.1 Vizija nadaljnjega razvoja zavoda ..................................................................................................... 14 2.3 Letni cilji zavoda......................................................................................................................................................... 15

2.4 Doseganje zastavljenih ciljev ...................................................................................................................................... 17

2.4.1 Kadrovsko področje ........................................................................................................................... 17 2.4.2 Organizacijsko področje .................................................................................................................... 17 2.4.3 Organizacija strokovnih srečanj ter strokovno izobraževanje delavcev ............................................. 18 2.4.4 Pravno področje ................................................................................................................................. 19 2.4.5 Vzdrževanje in investicije .................................................................................................................. 19

2.5 Število zaposlenih ....................................................................................................................................................... 20

2.6 Bolniška odsotnost ...................................................................................................................................................... 23

2.6.1 Povprečno število zaposlenih na podlagi vseh ur ............................................................................... 23 2.6.2 Povprečno število zaposlenih na podlagi opravljenih ur .................................................................... 23

2.7 Izkoriščenost delovnega časa ...................................................................................................................................... 24

2.8 Oskrbni dnevi .............................................................................................................................................................. 25

2.8.1 Zdraviliško zdravljenje ...................................................................................................................... 26 2.8.2 Spremstvo otrok ................................................................................................................................. 26 2.8.3 Dodatni programi ............................................................................................................................... 26

2.9 Motnje hranjenja in čustvovanja ................................................................................................................................ 27

2.10 Donacija Thoolen Foundation Vaduz ....................................................................................................................... 28

2.11 Nadzor poslovanja zdravilišča .................................................................................................................................. 28

2.11.1 Inšpektorat RS za okolje in prostor .................................................................................................. 28 2.11.2 Inšpektorat RS za javno upravo ....................................................................................................... 28 2.11.3 Pregledi Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana .......................................................................... 28 2.11.4 ZVD Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane .................................................................................... 29 2.11.5 Meritve emisij, plinska postaja in gasilni aparati ............................................................................. 29 2.11.6 Obdobni preventivni zdravstveni pregledi za zaposlene .................................................................. 29 2.11.7 Pregled športne opreme .................................................................................................................... 29 2.11.8 Javna naročila v letu 2012 ................................................................................................................ 30

2. 12 Kazalniki kakovosti .................................................................................................................................................. 31

2.13 Ocena notranjega nadzora javnih financ.................................................................................................................. 31

2.13.1 Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ .............................................................................. 32

3. ZAKLJUČNI DEL ...................................................................................................................................................... 34


______________________________________________________________________________________________

3

4. RAČUNOVODSKI IZKAZI ...................................................................................................................................... 35

4.1 Izkaz prihodkov in odhodkov ...................................................................................................................................... 35

4.1.1 Prihodki .............................................................................................................................................. 35 4.1.2 Odhodki ............................................................................................................................................ 37

4.2 Izkaz uspeha po vrsti dejavnosti ................................................................................................................................. 41

4.2.1 Primerjava javne službe in tržne dejavnosti ...................................................................................... 42

5. IZID POSLOVANJA ................................................................................................................................................. 43

6. POJASNILA K IZKAZOM ....................................................................................................................................... 43

6.1 Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih ................................................................. 43

osnovnih sredstev .............................................................................................................................................................. 43

6.2 Stanje in gibanje denarnih sredstev ............................................................................................................................ 45

6.3 Stanje in gibanje terjatev ............................................................................................................................................ 45

6.4 Aktivne časovne razmejitve ......................................................................................................................................... 46

6.5 Stanje in gibanje obveznosti ....................................................................................................................................... 46

7. BILANCA STANJA ................................................................................................................................................... 47

8. ZAKLJUČNI DEL ...................................................................................................................................................... 48


______________________________________________________________________________________________

4

Kazalo grafov:

Graf 1: Starostna struktura zaposlenih ............................................................................................................. 21 Graf 2: Struktura zaposlenih po spolu ............................................................................................................. 21 Graf 3: Delež zaposlenih glede na stalno bivališče ......................................................................................... 23 Graf 4: Izkoriščenost delovnega časa .............................................................................................................. 24 Graf 5: Realizacija oskrbnih dni leta 2011 in 2012 ......................................................................................... 25 Graf 6: Struktura oskrbnih dni zdraviliškega zdravljenja po območnih enotah ZZZS .................................... 25 Graf 7: Struktura primerov po območnih enotah ZZZS-2012 v programu Šole zdravega odraščanja ............ 27 Graf 8: Struktura prihodkov od poslovanja 2012 ............................................................................................ 36 Graf 9: Primerjava realizacije prihodkov od poslovanja v letu 2012 z letom 2011 in planom za leto 2012 v

eur .................................................................................................................................................................... 37 Graf 10: Struktura odhodkov v letu 2012 ........................................................................................................ 38 Graf 11: Primerjava realizacije odhodkov v letu 2012 z letom 2011 in planom za leto 2012 ......................... 38 Graf 12: Poenostavljena struktura plač za leto 2012 ....................................................................................... 39 Graf 13: Struktura prihodkov 2012 po dejavnostih ........................................................................................ 43

Kazalo tabel:

Tabela 1: Ocena vrednosti planiranih aktivnosti ............................................................................................. 16 Tabela 2: Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe ....................................................................................... 22 Tabela 3: Absentizem ...................................................................................................................................... 23 Tabela 4: Povprečno število zaposlenih na podlagi vseh ur ............................................................................ 23 Tabela 5: Povprečno število zaposlenih na podlagi opravljenih ur ................................................................. 23 Tabela 6: Izkoriščenost delovnega časa ........................................................................................................... 24 Tabela 7: Realizacija oskrbnih dni brez primerov ........................................................................................... 25 Tabela 8: Realizacija primerov 2011 in 2012 .................................................................................................. 27 Tabela 9: Primerjava realizacije prihodkov v letu 2012 z letom in planom za leto 2012 v eur ...................... 35 Tabela 10: Primerjava realizacije odhodkov v letu 2012 z letom 2011 in planom za leto 2012 ..................... 37 Tabela 11: Poenostavljena struktura plač ........................................................................................................ 39 Tabela 12: Izkaz uspeha 2012 po vrstah dejavnosti ........................................................................................ 42 Tabela 13: Struktura prihodkov po dejavnostih .............................................................................................. 42 Tabela 14: Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ....... 44 Tabela 15: Denarna sredstva............................................................................................................................ 45 Tabela 16: Kratkoročne terjatve ...................................................................................................................... 46 Tabela 17: Aktivne časovne razmejitve ........................................................................................................... 46 Tabela 18: Kratkoročne obveznosti ................................................................................................................. 47 Tabela 19: Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ...................................................................................... 47

Kazalo prilog:

Priloga 1: Bilanca stanja .................................................................................................................................. 49 Priloga 2: Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov ................................................................ 50 Priloga 3: Prihodki in odhodki po načelu denarnega toka ............................................................................... 51


______________________________________________________________________________________________

5

1. SPLOŠNI DEL

1.1 Osebna izkaznica

Naziv: Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, javni zdravstveni zavod

Naslov: Rakitna 96, 1352 Preserje

Matična številka: 5273943

Številka proračunskega uporabnika: 27669

Davčna številka: SI 28277678

Številka podračuna pri UJP: 01208-6030276676

Telefonska številka: 01/365 98 00

Elektronski naslov: [email protected]

www.mkz-rakitna.si

1.2 Vodstvo zavoda

Direktor: Romana Rasperger, dipl. ekon. (UN), spec.

Strokovni vodja zavoda: Đorđina Nakićenović, dr. med., spec. psih..

1.3 Svet zavoda

Predsednik: mag. Franjo Čuk, univ. dipl. ing.

Člani: Stanislav Frim, univ. dipl. ekon.

Liljana Bošnjak, univ. dipl. soc. ped., spec. managementa v izobraževanju

Gregor Fefer, dipl. ekonomist

Patricija Šivic, dipl. upr. ved (UN).

Cirila Kovačič, tehnik zdravstvene nege

mailto:[email protected]

http://www.mkz-rakitna.si/


______________________________________________________________________________________________

6

1.4 Opis dosedanjega razvoja zavoda

Na območju današnjega zdravilišča je že leta 1927 deloval sanatorij za kostno tuberkulozo. V letu

1930 je bila na območju sedanjega zdravilišča organizirana prva počitniška kolonija v okviru

državne šolske poliklinike Ljubljana. Leta 1932 je bil zgrajen zidan počitniški dom, ki se je

imenoval Otroško okrevališče princa Andreja, sina jugoslovanskega kralja Aleksandra. Leta 1943

Nemci v eni izmed ofenziv okrevališče požgejo. Leta 1950 je bila zidana stavba obnovljena, dom

pa se je preimenoval v Dom narodnega heroja Toneta Vidmarja-Luke. Leta 1954 je bila zgrajena

nova zidana stavba s spalnicami, dom se ponovno preimenuje v Mladinsko okrevališče. V letu 1961

se kapacitete povečajo iz 80 na 120 postelj. Leta 1962 dom pridobi status zdravilišča in se imenuje

Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna. Leta 1978 se zdravilišče zaradi oporečne vode zapre. Po

adaptaciji, ki je bila izvedena s tretjim samoprispevkom, se leta 1987 zdravilišče ponovno odpre,

pridobijo se kapacitete za starše, zdravilišče pa se tokrat imenuje Mladinsko klimatsko zdravilišče

Rakitna v ustanavljanju. Leta 1994 je bil zgrajen športno rekreativni park s smučiščem in vlečnico.

V letu 2004 je bil urejen prostor za fizioterapijo.

Mestni ljudski odbor Ljubljana je postal lastnik zdravilišča leta 1954. Leta 1987 postane lastnik

Mestna zdravstvena skupnost Ljubljana, leta 2003 pa prevzame ustanoviteljske pravice občina

Brezovica.

Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edino srednjegorsko klimatsko zdravilišče za otroke in

mladostnike v Sloveniji.

Na podlagi strokovnega mnenja Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo je zdravilišče v letu

2006, s strokovno pomočjo zunanjega ekspertnega tima, pričelo pripravljati nov zdravstveni

program motnje hranjenja in čustvene motnje. Program je bil 10. maja 2007 sprejet na

Zdravstvenem svetu Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije pa je 18.

oktobra 2007 izdalo Odločbo o podelitvi koncesije z veljavnostjo od 1. oktobra 2007 dalje.


______________________________________________________________________________________________

7

1.5 Dejavnosti zavoda

Na podlagi 45. in 46. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 in 8/96), Zakona o zdravstveni

dejavnosti (Ur. l. RS, št. 9/92, 37/95 in 8/96) in Odloka o ustanovitvi Mladinskega klimatskega

zdravilišča Rakitna (Ur. l. RS, št. 98/2003 in 22/2004) s sedežem Rakitna 96, Preserje, je Mladinsko

klimatsko zdravilišče Rakitna (v nadaljevanju: zavod) namenjeno za stacionarno in ambulantno

rehabilitacijsko dejavnost, nadaljevanje hospitalnega zdravljenja ter primarno in sekundarno

preventivno zdravstveno dejavnost za otroke in mladostnike s kroničnimi obolenji in motnjami, ter

za dodatno dejavnost zavoda za področje Republike Slovenije.

Zavod ima v Statutu zavoda, Odloku o ustanovitvi in v Sodnem registru vpisane naslednje

dejavnosti:

1.5.1 Osnovna dejavnost zavoda - zdravstveni programi

1. Zdraviliški program za otroke in mladostnike z obolenji dihal (standard 9)

Program je namenjen zdravljenju, rekonvalescenci in rehabilitaciji otrok s kroničnimi obolenji dihal

(astma, kronični bronhitis, cistična fibroza, stanje po pljučnem empiemu, stanje po tuberkulozi

pljuč, posledice slabe razvitosti pljuč ob rojstvu, ...). Te bolezni predstavljajo 5-10% vseh

pediatričnih bolezni, zato zavod s svojim zdraviliškim programom pomembno prispeva k varovanju

zdravja otrok.

Program storitev izvajamo po ZZZS standardu zdraviliškega zdravljenja tip 9.

a) Osnovna dejavnost zavoda: b) Dodatna dejavnost zavoda:

86.100 bolnišnična ZD 49.392 obratovanje žičnic,

86.210 splošna zunajbolnišnična ZD 55.100 dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih

obratov

86.220 specialistična zunajbolnišnična ZD 55.209 druge nastanitve za krajši čas

86.909 druge ZD 56.210 priložnostna priprava in dostava jedi

87.100 dejavnost nastanitvenih ustanov za bolniško

nego 49.391 medkrajevni in drug cestni potniški promet

87.900 drugo socialno varstvo z nastanitvijo 77.210 dajanje športne opreme v najem in zakup

55.201 počitniški domovi in letovišča 85.100 predšolska vzgoja

85.200 osnovnošolsko izobraževanje

85.320 srednješolsko poklicno in strokovno

izobraževanje

90.030 umetniško ustvarjanje

93.110 obratovanje športnih objektov

93.292 dejavnost smučarskih centrov


______________________________________________________________________________________________

8

2. Program s področja motenj hranjenja in/ali čustvenih motenj ima dva podprograma in sicer:

A) Program zgodnje obravnave otrok, rizičnih za razvoj čustvenih motenj in/ali motenj

hranjenja, (program » Šola zdravega odraščanja« in program za otroke z motnjami mikcije

»Šola lulanja«) in

B) Program rehabilitacije in/ali reintegracije oseb z motnjami hranjenja in čustvenimi motnjami

Šola zdravega odraščanja je preventivni program, ki je namenjena otrokom in mladostnikom od 6.

do 26. leta s težavami, ki sodijo na področje čustvovanja, odzivanja in/ali hranjenja, vključevanja

med vrstnike ipd. Primeren je tudi za tiste odraščajoče, ki imajo težave v šoli in/ali doma, so

preobremenjeni s svojo zunanjostjo, z učnim uspehom, jim manjka motivacije ali si postavljajo

previsoke cilje, oziroma imajo druge težave psihološke narave. Stiske, ki jih odraščajoči doživljajo

so raznolike, kot na primer: različni strahovi, anksioznost, depresivnost, nezmožnost obvladovanja

sebe in razpolaganja s primernimi veščinami soočanja in reševanja problemov. Zaradi navedenega

so odnosi s prijatelji in drugimi pomembnimi osebami pogosto konfliktni, življenje pa manj

kakovostno in nezadovoljuječe.

Preventivno delovanje zahteva poznavanje dejavnikov, ki prispevajo k razvoju motnje in drugih, ki

lahko njihov razvoj preprečijo. Glavni namen preventive je znižati tveganje za razvoj motnje, tako

da odstranimo škodljive dejavnike ter zmanjšamo dovzetnost posameznika nanje. Z zgodnjo

obravnavo čustvenih motenj in motenj hranjenja lahko otrokom in mladostnikom dajemo potrebno

podporo na poti njihovega osebnostnega dozorevanja in tako preprečimo razvoj polne klinične

slike.

Zgodnja obravnava je usmerjena predvsem v krepitev zdravih vidikov posameznikove osebnosti. V

program vključujemo otroke in mladostnike, ko jim še ne moremo postaviti diagnoze čustvene

motnje ali motnje hranjenja (še niso razvili polne klinične slike, a so že prisotni simptomi na

čustvenem, socialnem, telesnem in vedenjskem področju, ki napovedujejo možnost razvoja v smeri

duševne motnje (subklinična slika). Predstavlja lahko tudi dopolnilno obliko že obstoječi

terapevtski obravnavi, ko strokovnjak presodi smiselnost tovrstne dodatne oblike pomoči.

Program za otroke z motnjami mikcije – »Šola lulanja«

Novejši program vedenjskega zdravljenja motenj mikcije pri sicer zdravih otrocih, ki po

dopolnjenem 5. letu starosti še ne zadržujejo urina (enureza) zaradi neosvojenih vedenjskih

vzorcev pravilnega uriniranja. Otroci so v program napoteni preko ambulante Kliničnega

oddelka za nefrologijo Pediatrične klinike Ljubljana, strokovni nadzor nad obravnavo v programu

izvajajo specialisti nefrologi napotne ustanove.

Program Rehabilitacija in reintegracija oseb z motnjami hranjenja in/ali čustvenimi motnjami

Program je namenjen mladostnikom do 26. leta, ki so že zaključili ambulantno ali bolnišnično

specialistično psihiatrično obravnavo čustvenih motenj in/ali motenj hranjenja, in potrebujejo

dodatne spodbude in podporo pri zaključevanju razvojnih procesov, navadno pa tudi pomoč pri

ponovnem vključevanju v vsakodnevno življenje. Mladi se po zaključenem psihiatričnem

zdravljenju, ko simptomatika motenj izzveni, pogosto soočajo z izzivi, značilnimi za razvojno

obdobje mladostništva, kot so: osamosvajanje, zaključevanje šolanja in poklicna orientacija,

priprava na partnerstvo in družino. Pogosto potrebujejo dodatno strokovno podporo pri izpeljevanju

teh procesov in utrjevanju zdravih vzorcev funkcioniranja. Program reintegracije je namenjen tej

skupini mladih z namenom, da se podpre njihov razvoj in zmanjša možnost recidiva.

Strokovna oskrba otrok in mladostnikov ter njihovih družin v zavodu zajema:

1. Psihiatrično in splošno zdravniško oskrbo


______________________________________________________________________________________________

9

2. Psihološko delo

3. Psihoterapevtsko obravnavo (vedenjsko-kognitivna psihoterapija, psihoterapija s konji,

sistemska družinska terapija)

4. Terapevtsko jahanje konj (pedagoško in psihoterapevtsko jahanje)

5. Terapija s pomočjo psov

6. Ostale terapevtske dejavnosti (psihodrama, gibalno izrazna terapija, glasbena terapija,

organizacija časa)

7. Socialno delo

8. Socialno pedagoško in pedagoško delo (bolnišnična šola, izobrazbeno in zaposlitveno

načrtovanje)

9. Dietetično strokovno delo

10. Delo vzgojiteljev in medicinskih tehnikov

V okviru strokovne obravnave otrok in mladostnikov z duševnimi težavami oz. motnjami se v

zavodu izvaja dve obliki terapije z živalmi (s konji in s psi), ki med drugimi strokovno utemeljenimi

prednostmi za terapevtsko obravnavo teh otrok pomenita tudi pomemben motivacijski faktor pri

odločanju otrok oz. mladostnikov in njihovih družin za vključitev v obravnavo ter velik faktor

razbremenitve in sproščenosti pri samem bivanju v zavodu.

Terapevtsko jahanje konj vključuje tako pedagoške, psihološke, psihoterapevtske, rehabilitacijske

in socialnointegrativne vidike pomoči s konji pri otrocih, mladostnikih in odraslih z različnimi

motnjami in oviranostmi. Pri tem je znanje oziroma spretnost jahanja postavljena v ozadje, v

ospredje pa prihaja individualna podpora zdravemu razvoju posameznika ter spremembe počutja in

vedenja. Terapevtsko jahanje in siceršnji stik s konjem na osebo deluje celostno, tako na telesnem,

duševnem, emocionalnem kot tudi socialnem nivoju. Pomemben element terapije s konji je dejstvo,

da konj človeku omogoča vzpostavitev odnosa do lastnega telesa in njegovo doživljanje skozi

gibanje. Pri tej terapiji se uporablja posebne terapevtske živali, izvaja pa jo licencirano, za tovrstno

dejavnost posebej izučeno osebje. V zavodu se izvaja dve vrsti terapevtskega jahanja:

a) Socialno – pedagoško jahanje konj: Vključeno je v program Šola zdravega odraščanja.

Uporablja se pri različnih vrstah motenj kontakta, vzpostavljanja odnosov in pri motnjah

navezanosti, npr. pri zgodnjih motnjah objektnih odnosov in razvoja (npr. nekatere oblike

avtizma) ali pri separacijski anksioznosti. Primerno je za pomoč pri motnjah vedenja,

motnjah pozornosti, hiperaktivnosti, prekomerno agresivnemu vedenju in odvisnostnih

motnjah (motnje hranjenja, alkohol, droge). Pozitivni učinki specialno-pedagoškega jahanja

so se pokazali tudi pri osebah z učnimi motnjami in strahom pred šolo, pri funkcionalnih

motnjah (enoreza, enkopreza) ter pri osebah z lažjimi razvojnimi in duševnimi motnjami.

Tovrstna terapija pozitivno vpliva tudi na otroke in mladostnike, ki imajo za seboj že

številne oblike zdravljenja ali terapije in jim primanjkuje motivacije ali življenjske

vitalnosti.

b) Psihoterapevtsko jahanje konj: Vključeno v Program reintegracije in rehabilitacije oseb z

motnjami hranjenja in čustvenimi motnjami. Poleg prej omenjenih indikacij se ukvarja tudi s

psihiatričnimi klienti, npr. s kronično shizofrenimi in psihotičnimi klienti (lajšanje


______________________________________________________________________________________________

10

simptomov) in pri zdravljenju nevroz in odvisnosti. Psihoterapevtsko jahanje je kot

neverbalna, telesno usmerjena metoda zelo primerna tudi za terapijo pri posttravmatskih

motnjah, saj konj kot rastlinojeda, plašna žival prej simbolizira žrtev, ne pa plenilca, klientu

pa omogoča, da ponovno vzpostavi realitetno kontrolo ter druge mehanizme in pridobi

zaupanje do sveta in ljudi. Pri obravnavi psiholoških težav s pomočjo konja je znanje

konjarstva in jahanja v ozadju, v ospredju pa je predvsem vzpostavljanje empatičnega

terapevtskega odnosa, skozi katerega lahko terapevt vpliva na zmanjšanje simptomov pri

klientu, na preoblikovanje vedenja, izboljšanje socialnih zmožnosti ravnotežja z okoljem ter

na usmerjanje življenjskih procesov in osebnostno rast klienta. Konj se sicer lahko uporablja

kot del običajne psihoterapije, torej ima psihoterapevt poleg običajnih ur še ure s konjem, za

nekatere otroke in mladostnike pa je bolj primerna skupinska oblika terapevtskega jahanja,

kjer delo poteka v majhnih skupinah in je poleg terapevta prisoten tudi koterapevt .

Terapija s pomočjo psov ima podobne indikacije kot terapevtsko jahanje in se izvaja v okviru

programa Šole zdravega odraščanja. Predstavlja učinkovito pomoč pri razvijanju pozornosti in

koncentracije, sprostitvi in razbremenitvi, izboljšanju socialnih spretnosti in kakovosti stika in

sporazumevanja s psom, vrstniki in osebjem zavoda, razvoju samozaupanja in samospoštovanja,

izboljšanju pripravljenosti za sodelovanje v skupini in odpravi strahu pred psom. Mladi se s psi zelo

radi družijo, skozi usmerjeno dejavnost z njimi pa krepijo občutek moči in sposobnosti, da z

osredotočeno pozornostjo in umirjenostjo zmorejo uresničevati zastavljene cilje. Pes se na primeren

način hitro odzove in nudi občutek varnosti, zaželenosti in potrebne podpore in tako otrokom in

mladostnikom predstavlja most do sebe in do drugih ljudi. Tudi v tej terapevtski dejavnosti se

uporablja posebne terapevtske pse, izvaja pa jo posebej za to dejavnost izučeno osebje – terapevt z

licenco, praviloma v paru s koterapevtom.

Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov »Tačke pomagačke« že od jeseni 2008 sodeluje v

programu »Šola zdravega odraščanja« z aktivnostmi s pomočjo psov.

Med ostale dejavnosti v okviru terapevtsko – preventivnih programov za otroke in mladostnike z

duševnimi motnjami ali povečanim tveganjem zanje spadajo:

bolnišnična šola oz. priprava in začetna realizacija učnega ali zaposlitvenega načrta,

rekreativna dejavnost (gibanje v naravi, odbojka in druge igre z žogo, lokostrelstvo,

plezanje na umetni steni, smučanje in sankanje …)

kreativne delavnice in

delo in skrb za živali.


______________________________________________________________________________________________

11

1.5.2. Tržne dejavnosti v zavodu

Tabori za predšolske otroke: 3- do 5-dnevna letovanja ali zimovanja za skupine otrok iz slovenskih

vrtcev; organizirana je popestritev bivanja z organiziranimi pravljičnimi, kulturno – umetniškimi,

naravoslovnimi in športnimi vsebinami.

Tabori za šolarje: 3- do 5-dnevna letovanja ali zimovanja za skupine otrok iz slovenskih osnovnih

šol; organizirana je popestritev bivanja z zdravstvenimi in naravoslovnimi vsebinami, predstavitvijo

domače obrti in kulturne dediščine.

Organizirane naravoslovne dejavnosti: gozdna učna pot, pohod po gozdni in travniški poti ter

pašniku, ogled kmetije, ogled domačih in divjih živali, učenje taborniških veščin, šola ekologije,

naravoslovne delavnice za mlade raziskovalce.

Organizirane športne dejavnosti: smučanje in sankanje, kolesarjenje, rolanje, orodna telovadba v

naravi, športno plezanje, lokostrelstvo, orientacija, pohodništvo.


______________________________________________________________________________________________

12

2 POSEBNI DEL

2.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje

zavoda Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna

a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavoda:

Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 9/92, katerega zadnje uradno prečiščeno

besedilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS št. 23/05),

Zakon o zavodih (Uradni list RS št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami),

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02, katerega zadnje uradno prečiščeno

besedilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS št. 63/07, z nadaljnjimi spremembami in

dopolnitvami),

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 56/02, katerega zadnje uradno

prečiščeno besedilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS št. 108/09, z nadaljnjimi

spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju tudi: ZSPJS) s podzakonskimi akti,

Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS št. 57/08, s spremembami in

dopolnitvami),

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS

št. 15/94, s spremembami in dopolnitvami),

Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS št. 60/98, s

spremembami in dopolnitvami),

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št.

14/94, s spremembami in dopolnitvami),

Določila Splošnega dogovora za leto 2012,

Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS št. 40/12, v nadaljevanju tudi: ZUJF).

b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila:

Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02 s spremembami),

Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/1999 s spremembami),

Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije

za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov

proračuna (Uradni list RS, št. 12/01 s spremembami),

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih

proračunov (Uradni list RS, št. 46/03),

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Uradni list RS, št. 115/2002 s spremembami),

Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava

Uradni list RS, št. 134/2003 s spremembami),

Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Uradni list RS, št. 112/2009 s spremembami),

Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev (Uradni list RS, št. 45/2005 s spremembami) ter

Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o

računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/2002 s spremembami).


______________________________________________________________________________________________

13

c) Interni akti:

Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna,

Statut (z dne 18. 8. 2008),

Poslovnik o delu Sveta zavoda (z dne 18. 3. 2004),

Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu v Mladinskem

klimatskem zdravilišču Rakitna (z dne 8. 11. 2004),

Pravilnik o delovnem času zaposlenih v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (z dne

27. 7. 2005),

Pravilnik o popisu (z dne 10. 11. 2006),

Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (z

dne 19. 1. 2007),

Pravilnik o povračilu potnih stroškov prevoza na delo in z dela (z dne 1. 1. 2008),

Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Mladinskem klimatskem zdravilišču

Rakitna (z dne 18. 8. 2008),

Dogovor o preprečevanju in odpravljanju posledic mobbinga v družbi (z dne 4. 5. 2009),

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji dela in sistemizaciji

delovnih mest v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (z dne 19. 5. 2009),

Pravilnik o računovodstvu (z dne 1. 1. 2009),

Program preprečevanja in širjenja okužb v MKZ Rakitna (junij 2010),

Načrt ravnanja z odpadki 2010-2014 (november 2010),

Pravilnik o prejemkih članov Sveta zavoda Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna (z

dne 1. 2. 2011),

Načrt ravnanja in evidenca o skladiščenju nevarne tekočine (z dne 31. 5. 2011),

Pravilnik o (so)financiranju stroškov izobraževanja in usposabljanja za delo zaposlenih v

Javnem zdravstvenem zavodu Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna (z dne 1. 1. 2012),

Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna (19.

4. 2012),


delovnih mest v MKZ Rakitna (z dne 19. 4. 2012),



Pravilnik o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc (z

dne 8. 11. 2012) in

Načrt integritete.


______________________________________________________________________________________________

14

2.2 Dolgoročni cilji zavoda

Poslanstvo zavoda je zdravljenje in rehabilitacija otrok in mladostnikov s kroničnimi obolenji in

motnjami, preventivno zdravljenje ter izvajanje dodatnih dejavnosti za potrebe slovenskih otrok in

mladostnikov. Zavod izvaja svojo dejavnost v korist vseh slovenskih otrok kot uporabnikov in v

korist družbe kot celote, s čimer se veča kakovost življenja. Dolgoročno se povečuje tudi kakovost

nacionalnega gospodarstva, kajti zdravi otroci in mladostniki so osnovni pogoj za zdrave in

sposobne delavce, ki prispevajo h kakovosti nacionalnega gospodarstva.

2.2.1 Vizija nadaljnjega razvoja zavoda

Kratko - in srednjeročno so ključna prednostna področja nadaljnjega razvoja MKZ Rakitna:

ohranitev in nadaljnji razvoj obstoječih zdravstvenih programov zavoda,

dokončanje preliminarne evalvacije uspešnosti programa sekundarne in terciarne

preventive duševnih motenj,

izdelava ustreznega razširjenega protokola evalvacije uspešnosti vseh obstoječih

programov, ki se bo izvajala neprekinjeno,

nadaljnje potegovanje za domača in mednarodna donatorska sredstva,

okrepitev sodelovanja z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja varovanja duševnega

zdravja in rezidenčne terapevtsko – preventivne obravnave za nadaljnjo strokovno

implementacijo obstoječih psihiatričnih programov zavoda,

okrepitev kadrovskih kapacitet za izvajanje obstoječih zdravstvenih programov,

nadaljnja implementacija obstoječih programov z uvedbo ambulantne strokovne

obravnave,

celovita infrastrukturna prenova, ki je idejno in projektno že zasnovana,

nadaljnja okrepitev medsektorskega in drugega strokovnega povezovanja z zunanjimi

inštitucijami in izvajalci varstva duševnega zdravja otrok in mladostnikov - predvsem

okrepitev sodelovanja s Centri za socialno delo, z drugimi Svetovalnimi centri za otroke,

mladostnike in starše (po vzoru dosedanjega učinkovitega sodelovanja s Svetovalnim

centrom za otroke, mladostnike in starše Ljubljana), s šolskimi svetovalnimi službami po

vsej državi (razširitev že sedaj uspešnega sodelovanja znotraj nacionalnega projekta Zdrava

šola) ter zdravstvenimi ustanovami na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva in

razvoj in aplikacija učinkovitih promocijskih strategij za povečanje laične in strokovne

prepoznavnosti zavoda.


______________________________________________________________________________________________

15

Z udejanjenjem naštetih ciljev bo zavod zagotovil nadaljnji dvig strokovnosti in kvalitete svojih

dejavnosti, s tem pa močno prispeval k povečanju strokovne kvalitete ter k racionalizaciji

dejavnosti na področju varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov tudi s strani drugih

ustanov in izvajalcev. Zlasti z okrepitvijo medsektorskih in drugih povezav z zunanjimi izvajalci bo

omogočena tudi osnova dolgoročne uspešnosti njegovih programov, kajti znano je, da je učinkovita

usmerjena obravnava v skupnosti oz. domačem okolju po odpustu iz zdravljenja dolgoročno

velikega pomena.

Dolgoročna vizija razvoja zavoda je postati doma in v svetu prepoznaven visoko strokoven in

uspešen rezidenčni center celostne - multidisciplinarne zdravstvene obravnave otrok s kroničnimi

duševnimi in telesnimi zdravstvenimi težavami. Zaradi prepoznanega izjemno velikega pomena

preventive duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, ker v razvitem svetu v zadnjih letih

postajajo podobni centri trend razvoja na področju celostne obravnave otrok in mladostnikov z

duševnimi motnjami ali tveganjem zanje, in ker je zavod že v sedanji vsebinski in organizacijski

zasnovi na področju varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov edini v državi, v državah

bivše Jugoslavije in v širšem evropskem prostoru, bo v prihodnje lahko postal tudi pomemben učni

center za države, kjer podobno dejavnost šele uvajajo.

2.3 Letni cilji zavoda

V okviru poslovnega načrta za poslovno leto 2012 so bili v zavodu postavljeni naslednji cilji po

posameznih področjih.

a) Kadrovsko področje

Ocenjujemo, da se bo število zaposlenih v letu 2012 povečalo za 7 delavce v primerjavi s številom

zaposlenih v letu 2011. Zaradi povečanega obsega zdravstvenega programa bo zavod zaposlil za

polni delovni čas zdravnico pedopshiatrinjo, vodjo službe za nabavo in pripravo hrane, dietnega

kuharja, psihologinjo, sobno zdravnico, srednjo medicinsko sestro in dve strežnici. V letu 2012 bo v

zavodu zaposlenih 40 delavcev.

Rednih upokojitev v letu 2012 ni predvidenih.

Organizacijsko delo poteka v treh izmenah. V nočni izmeni dela samo negovalni kader 24. urno

zdravstveno oskrbo zagotavljamo s tako imenovano pripravljenostjo zdravnika na domu.

b) Organizacija

Organizacija Iger zdravega diha in

Načrt izobraževanja zaposlenih.

Strokovno osebje zavoda redno aktivno spremlja razvoj strokovnega področja in nenehno preverja

in posodablja obstoječe programe. Zavod že vrsto let organizira in gostuje številna strokovna

srečanja, delavnice in predavanja ter skrbi za redna domača in tuja eksterna in interna izobraževanja

zaposlenih. Najbolj znana strokovna srečanja so redna Tradicionalna Rakiška srečanja, ki s

predavanji in delavnicami obravnavajo aktualne teme s področja terapevtsko – preventivnih

programov zavoda.


______________________________________________________________________________________________

16

c) Pravno področje

V zavodu opažamo potrebo po sprejetju oz. posodobitvi naslednjih internih pravilnikov:

Kodeks javnih uslužbencev,

Pravilnik o potnih nalogih,

Pravilnik o delovnem času,

Priprava in sprejem pravilnika o kršitvah delovne obveznosti in

Posodobitev registra tveganj.

d) Vzdrževanje in investicije

V letu 2012 predvidevamo predvsem naslednje postavke vzdrževanja in investicij:

Izgradnja II. faze Terapevtsko jahalnega centra – 150.000,00 €.

Tabela 1: Ocena vrednosti planiranih aktivnosti

Nakup osnovnih sredstev in drobnega inventarja:

Projektna dokumentacija za sanacijo oz. novogradnjo objekta D 30.000,00

Priključek na kanalizacijo in podrtje objekta čistilne naprave 10.000,00

Nakup računalnikov in tiskalnika (4 kos) 4.000,00

Nakup zdravstvenih pripomočkov (nosila, čitalniki,ultrazvočni inhalator, …) 3.000,00

Nakup malih gospodinjskih aparatov in ostalega drobnega inventarja v kuhinji 2.000,00

Postavitev video nadzornega sistema 1.500,00

Skupaj 50.500,00

Vzdrževanje:

Notranja obnovitvena dela prostorov , jedilnica, hodnik, uprava (beljenje,

brušenje parketa) 2.500,00

Zunanja obnovitvena dela 2.000,00

Obnova garsonjere 5 3.000,00

Postavite ograje za izpust konjev 500,00

Skupaj 8.000,00

d) Drugo

Kandidatura na EU projektih (Las, Norveški finančni mehanizem …)

Izdelava novih zloženk, tisk in naklada.


______________________________________________________________________________________________

17

2.4 Doseganje zastavljenih ciljev

2.4.1 Kadrovsko področje

Število zaposlenih se je v letu 2012 povečalo za 7 delavcev v primerjavi s številom zaposlenih v

letu 2011. Zaradi povečanega obsega zdravstvenega programa je zavod zaposlil za polni delovni čas

sobnega zdravnika, vodjo službe za nabavo in pripravo hrane, dietno kuharico, psihologinjo,

srednjo medicinsko sestro, profesorico športne vzgoje in strežnico.

Na dan 31. 12. 2012 je bilo v zavodu zaposlenih 40 delavcev.

Invalidsko se je upokojila ena delavka.

Organizacijsko delo poteka v treh izmenah. V nočni izmeni dela samo negovalni kader 24. urno

zdravstveno oskrbo zagotavljamo s tako imenovano pripravljenostjo zdravnika na domu.

2.4.2 Organizacijsko področje

Organizacija dobrodelnega dela v zavodu

Ugotavljamo, da je vedno več družbeno odgovornih podjetij. Zato se je zavod dogovoril s

podjetjem UPS, hitra pošta in Unicredit Bank za izvedbo dobrodelne akcije, v okviru katere so

zaposleni delavci opravili dobrodelno delo (urejanje pašnika, barvanje zunanjih igral, barvanje

jedilnice in hodnikov, velike in male plezalne stene ..). Poleg dobrodelnega dela, sta oba podjetja

donirala denar za razvoj terapevtskega jahanja v zavodu. UPS Fundacija je zavodu donirala

15.000,00 $. Unicredit Banka pa je zavodu donirala 10.000,00 €. Podjetje Helios je zavodu doniralo

barve in strokovno svetovanje za izvedbo dobrodelne akcije.

Delavci podjetja UPS so uredili pašnik in okolico zavoda, prebarvali igrala …


______________________________________________________________________________________________

18

Delavci Unicredit Bank - barvanje hišk, jedilnice, hodnikov, plezalnih sten

2.4.3 Organizacija strokovnih srečanj ter strokovno izobraževanje delavcev

Strokovno osebje zavoda redno aktivno spremlja razvoj strokovnega področja in nenehno preverja

in posodablja obstoječe programe. Zavod že vrsto let organizira in gostuje številna strokovna

srečanja, delavnice in predavanja ter skrbi za redna domača in tuja eksterna in interna izobraževanja

zaposlenih.

Aprila je v okviru Medicinske fakultete iz Novega Sada potekal akreditirani edukativni tečaj z

naslovom Terapevtsko jahanje - psihološki aspekti na katerem je aktivno sodeloval tudi zavod.

Junija je zavod aktivno sodeloval na Slovenskem psihiatričnem kongresu. Strokovna vodja zavoda

je na kongresu predstavila prispevek; Ocena uspešnosti obravnave otrok v programu “Šola zdravega

odraščanja” v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna.

Junija je v prostorih zavoda potekalo predavanje dr. Anette Gomolla, direktorice nemškega inštituta

za terapijo s podporo konj - IPTH ter raziskovalnega inštituta GREAT. Udeležba je je bila zelo

visoka, saj se je kar 70 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške udeležilo predavanja.

Z namenom osveščanja in izobraževanja staršev so enkrat na mesec potekala predavanja po šola z

naslovom Vaš otrok na poti odraščanja. Predavanja so izvajale psihologinje zavoda.

Načrt izobraževanja zaposlenih

Zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je predpisal Zakon o uravnoteženju javnih financ so bila

izobraževanja zelo omejena oz. usmerjena predvsem na interna izobraževanja.

Stalno interno izobraževanje zaposlenih strokovnih delavcev zajema supervizijo (strokovna srečanja

zaposlenih, ki jih vodi stalen supervizor), intervizijo (skupina sodelavcev podobno stopnjo

profesionalne usposobljenosti in delovnih izkušenj opravlja supervizijsko delo eden z drugim s

pomočjo vprašanj, ki se porajajo v delovnem okolju, pri tem pa nihče nima vloge stalnega

supervizorja) ter interna tematska srečanja, predavanja in delavnice (prenos znanj in izkušenj s

področja dela, trening veščin, potrebnih pri vsakdanjem delu z oskrbovanci...). Oblike se

medsebojno dopolnjujejo in nadgrajujejo, skupen cilj je dvig strokovnosti in kakovosti timskega

sodelovanja.


______________________________________________________________________________________________

19

Promocija zavoda

Zavod je posodobil internetno stran in vzpostavil Facebook.

Iger zdravega diha zavod ni izvedel zaradi omejenih finančnih sredstev.

2.4.4 Pravno področje

Zavod je sprejel naslednje pravilnike:

Pravilnik o (so)financiranju stroškov izobraževanja in usposabljanja za delo zaposlenih v

Javnem zdravstvenem zavodu Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna (z dne 1. 1. 2012),

Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna (19.

4. 2012),





Pravilnik o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc (z

dne 8. 11. 2012),

Načrt integritete.

Izvajanje Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) v zavodu

V mesecu maju 2012 uveljavljeni Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je zavod postavil

pred vrsto novih izzivov oziroma naložil vrsto administrativnih ovir. ZUJF med drugim omejuje

zaposlovanje in sklepanje podjemnih, avtorskih pogodb ter študentskega dela v javnem sektorju.

Zaposlovanje je dovoljeno le pod pogoji, ki jih določa ZUJF, ta pa določa, da mora zavod pridobiti

soglasje sveta zavoda, s predhodnim soglasjem župana. Zaradi omenjenega, so bile v letu 2012

izpeljane 2 korespondenčni seji za pridobitev soglasja za zaposlovanje ter za študentko delo.

Zavod je izdelal dve klinični poti:

Integrirana klinična pot za program »Reintegracija in rehabilitacija otrok in mladostnikov z

motnjami hranjenja in čustvovanja« in

Klinična pot za program »Respiratorni program v MKZ Rakitna«.

Zavod ni sprejel: kodeksa javnih uslužbencev, pravilnika o potnih nalogih, pravilnika o uporabi

službenih mobitelov, pravilnika o kršitvah delovne obveznosti in ni izvedel posodobitve registra

tveganj.

2.4.5 Vzdrževanje in investicije

Na področju vzdrževanja in investicij je zavod izvršil:

Zavod je v letu 2012 delno izvedel II. Fazo Terapevtsko jahalnega centra (39%).


______________________________________________________________________________________________

20

Nakup osnovnih sredstev in drobnega inventarja:

Idejni projekt za pripravo razpisne dokumentacije za nadomestno gradnjo objekta D

Nakup računalnikov in tiskalnika (4 kos)

Nakup zdravstvenih pripomočkov (nosila, čitalniki,ultrazvočni inhalator, …)

Nakup malih gospodinjskih aparatov in ostalega drobnega inventarja v kuhinji

Vzdrževanje:

Notranja obnovitvena dela prostorov, jedilnica, hodnik, uprava (beljenje, brušenje parketa)

Zunanja obnovitvena dela

Obnova garsonjere 5

Postavite ograje za izpust konjev

Investicijski načrt je bil vsebinsko realiziran 43%.

Zavod ni izvedel:

Priključek na kanalizacijo in podrtje objekta čistilne naprave

Postavitev video nadzornega sistema

Zavod je dodatno realiziral naslednje aktivnosti:

Nakup serverja

Nakup traktorja s pripomočki.

2.5 Število zaposlenih

Na dan 31. 12. 2012 je eni delavki prenehalo delovno razmerje za določen čas, tako je bilo na dan 1.

1. 2013 v zavodu redno zaposlenih 39 delavcev.

V letu 2012 je v zavodu prenehalo delovno razmerje 11-im delavcem, na novo pa se jih je zaposlilo

17. Na dan 31. 12. 2012 je bilo v zavodu zaposlenih 40 delavcev.

Februarja je sporazumno prenehalo delovno razmerje za določen čas glavni sestri.

Maja je prenehalo delovno razmerje za določen čas socialni pedagoginji, psihologinji in strežnici.

Avgusta se je redno upokojila strežnica.

Septembra je prenehalo delovno razmerje za določen čas sobni zdravnici in strokovnemu sodelavcu

za finance in računovodstvo.

Novembra je prenehalo delovno razmerje za določen čas psihologu.

Decembra je prenehalo redno delovno razmerje za določen čas klinični psihologinji, psihologinji in

delovni terapevtki.

Naravno fluktuacijo smo glede na potrebe zavoda nadomestili z novo sprejetimi delavci.

Januarja smo zaposlili za določen čas dve strežnici in psihologinjo.

Februarja smo zaposlili za določen čas psihologa.

Marca smo zaposlili strokovnega sodelavca za finance in računovodstvo.

Maja smo zaposlili za določen čas vodjo za nabavo in pripravo hrane, dve srednji medicinski sestri

in eno strežnico.

Julija smo zaposlili za določen čas profesorico športne vzgoje.

Junija smo zaposlili za določen čas psihologinjo.

Julija smo za določen čas zaposlili klinično psihologinjo in delovno terapevtko.

Avgusta smo za določen čas zaposlili sobnega zdravnika.

Decembra smo zaposlili dietno kuharico.


______________________________________________________________________________________________

21

Na dan 31. 12. 2012 je v zavodu je povprečna starost zaposlenih 40,3 let.

Graf 1: Starostna struktura zaposlenih

Graf 2: Struktura zaposlenih po spolu

V zavodu je zaposlenih 34 žensk in 6 moških.

Spol Ž/M

Ženska

Moški

32%

15%33%

20%

Starostna struktura

20-30

31-40

41-50

51-65


______________________________________________________________________________________________

22

Tabela 2: Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

DELOVNO MESTO LETO 2011 LETO 2012

po sistemizaciji s 1.8.2008 Št.

zaposlenih

Stopnja

izobrazbe Struktura Št.

zaposlenih

Stopnja

izobrazbe Struktura

Direktor 1 VII. 3,03% 1 VII. 2,50%

Namestnik direktorja VII. 0,00% VII. 0,00%

Pomočnik direktorja (glavna

med.sestra) 0,00% 0,00%

Vodja VIII 1 V. 3,03% 1 V. 2,50%

Zdravnik specialist V - VI - strokovni

vodja 2 VII. 6,06% 1 VII. 2,50%

Zdravnik specialist V - VI VII. 0,00% 1 VII. 2,50%

Zdravnik brez specializacije/zdravnik

po opravljenem sekundarjatu 1 VII. 3,03% 1

2,50%

Fizioterapevt III (ambulanta) VII. 0,00% VII. 0,00%

Delovni terapevt III (ambulanta) VII. 0,00% 1 VII. 2,50%

Srednja medicinska sestra v

ambulanti 6 V. 18,18% 8 V. 20,00%

Vodja II (vodja psihološke službe) 1 VII. 3,03% 1 VII. 2,50%

Klinični psiholog - specialist VII. 0,00% VII. 0,00%

Psiholog II 3 VII. 9,09% 3 VII. 7,50%

Socialni delavec VII. 0,00% VII. 0,00%

Pedagog III 1 VII. 3,03% 1 VII. 2,50%

Zdravstveni sodelavec I (profesor

športne vzgoje) 1 VII. 3,03% 2 VII. 5,00%

Zdravstveni sodelavec III 1 V. 3,03% 1 V. 2,50%

Zdravstveni sodelavec I (terapevt s

pomočjo konja) VII. 0,00% VII. 0,00%

Zdravstveni sodelavec III 2 V. 6,06% 2 V. 5,00%

Varuhinja II IV. 0,00% IV. 0,00%

Tajnica direktorja V 1 V. 3,03% 1 V. 2,50%

Samostojni strokovni sodelavec za

finance in računovodstvo 1 VII. 3,03% 1 VII. 2,50%

Ekonomski referent V (I) 1 V. 3,03% 1 V. 2,50%

Vodja sprejemne pisarne 1 V. 3,03% 1 V. 2,50%

Strežnica II (III) 5 II. 15,15% 6 II. 15,00%

Perica II II. 0,00% II. 0,00%

Dietni kuhar V V. 0,00% 1 V. 2,50%

Dietni kuhar V V. 0,00% 1 V. 2,50%

Gostinski tehnik V V. 0,00% V. 0,00%

Dietni kuhar IV IV. 0,00% IV. 0,00%

Kuhar IV IV. 0,00% IV. 0,00%

Slaščičar IV 1 IV. 3,03% 1 IV. 2,50%

Pomočnik (dietnega) kuharja III 1 II. 3,03% 1 II. 2,50%

Vzdrževalec IV (II) 2 IV. 6,06% 2 IV. 5,00%

Skupaj zdrav.osebje 20 24

Skupaj ostalo osebje 13 16

SKUPAJ ZAPOSLENI 33 100,00% 40 100,00%


______________________________________________________________________________________________

23

Graf 3: Delež zaposlenih glede na stalno bivališče

V zavodu je zaposlenih 46% delavcev, ki imajo stalno bivališče v občini Brezovica.

2.6 Bolniška odsotnost

Tabela 3: Absentizem

2011 2012 Index

V breme delodajalca 6.464 3.029 0,47

V breme ZZZS 6.506 4.579 0,70

Porodniška 880 8.528 9,69

SKUPAJ 13.850 16.136 1,17

Absentizem 23,85% 25,02% 1,05

Poglavitni vzrok absentizma so daljša bolezenska stanja, v letu 2012 beležimo porast za 5% v

primerjavi s preteklim letom. Poglavitni razlog povečanja je odsotnost iz naslova porodniškega

dopusta.

Boleznine v breme delodajalca so se v letu 2012 znižale za 53% glede na leto 2011. Prav tako so se

za 30% znižale boleznine v breme ZZZS v primerjavi s preteklim letom.

2.6.1 Povprečno število zaposlenih na podlagi vseh ur

Tabela 4: Povprečno število zaposlenih na podlagi vseh ur

v delovnih urah

Leto Skupno št. ur Fond ur Povp. št. zaposl.

2011 71.919 2.080 34,58

2012 8.063 2.088 38,62

2.6.2 Povprečno število zaposlenih na podlagi opravljenih ur

Tabela 5: Povprečno število zaposlenih na podlagi opravljenih ur

Leto Skupno št. ur Fond ur Povp. št. zaposl.

2011 58.069 2.080 27,92

2012 64.494 2.088 30,89

46%

54%

Zaposleni

Občina Brezovica

Ostale občine


______________________________________________________________________________________________

24

2.7 Izkoriščenost delovnega časa

Dopoldansko delo se je povečalo za 11%, prav tako se je povečalo popoldansko delo za 4%.

Nedeljsko in praznično delo se je zmanjšalo za 20%, ker je v koledarskem letu 2012 manj

praznikov, glede na preteklo leto.

Boleznine v breme zavoda so se občutno zmanjšale 53%, glede na preteklo leto. Refundacije

bolniških staležev so nižje za 30%.

Odsotnost iz naslova porodniškega dopusta se je občutno zvišala za 969%, zaradi odhoda na

porodniški dopust 4 sodelavk.

Tabela 6: Izkoriščenost delovnega časa

Leto 2011 Leto 2012

Izkoriščenost delovnega časa realizirane ure delež index 11/10 realizirane ure delež

index

12/11

1. Redno delo - dopoldansko 30.822 40,69% 0,87 34.238 42,46% 1,11

2. Redno delo - popoldansko 9.643 12,73% 1,02 10.061 12,48% 1,04

3. Redno delo - nočno 2.410 3,18% 0,76 3.104 3,85% 1,29

4. Redno delo - nedeljsko in

praznično 2.630 3,47% 0,89 2.104 2,61% 0,80

5. Letni dopust 7.301 9,64% 0,93 8.219 10,19% 1,13

6. Izredni dopust 48 0,06% 0,55 96 0,12% 2,00

7. Državni praznik 1.708 2,25% 1,39 2.691 3,34% 1,58

8. Bolniške v lastno breme 6.464 8,53% 2,04 3.029 3,76% 0,47

9. Nadurno delo 427 0,56% 1,31 20 0,02% 0,05

10. Porodniška 880 1,16% 0,33 8.528 10,58% 9,69

11. Bolniške refundacije 6.506 8,59% 1,05 4.579 5,68% 0,70

12. Pripravljenost 3.080 4,07% 0,95 3.961 4,91% 1,29

13. Pripravnik 0 0,00% 0,00 0 0,00% 0,00

SKUPAJ 71.919 100,00% 0,95 80.630 100,00% 1,12

Graf 4: Izkoriščenost delovnega časa

Izkoriščenost delovnega časa - Leto 2012 1. Redno delo - dopoldansko

2. Redno delo - popoldansko

3. Redno delo - nočno

4. Redno delo - nedeljsko in praznično

5. Letni dopust

6. Izredni dopust

7. Državni praznik

8. Bolniške v lastno breme

9. Nadurno delo

10. Porodniška

11. Bolniške refundacije

12. Pripravljenost 30%

13. Pripravnik


______________________________________________________________________________________________

25

2.8 Oskrbni dnevi

Skupna realizacija oskrbnih dni, brez upoštevanja primerov, je v letu 2012 nižja za 29%, glede na

preteklo leto, razlog je v zmanjšanju oskrbnih dni iz naslova zdraviliškega zdravljenja, dodatnih

programov in spremstva otrok.

Tabela 7: Realizacija oskrbnih dni brez primerov

Realizacija

2011

Plan 2012 Realizacija

2012

Index

R12/R11

Index

R12/P12

Zdraviliško zdravljenje 2.743 2.743 1.886 0,69 0,69

Spremstvo otrok 1.141 1.141 687 0,60 0,60

Dodatni programi 1.632 1.300 1.366 0,84 1,05

Skupaj 5.516 5.184 3.939 0,71 0,76

Graf 5: Realizacija oskrbnih dni leta 2011 in 2012

Graf 6: Struktura oskrbnih dni zdraviliškega zdravljenja po območnih enotah ZZZS

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

Realizacija 2011 Realizacija 2012

Zdraviliško zdravljenje

Spremstvo otrok

Dodatni programi

0

100

200

300

400

500

600

700

Struktura oskrbnih dni po območnih enorah

CELJE

KOPER

KRANJ

LJUBLJANA

MURSKA SOBOTA

MARIBOR

NOVA GORICA


______________________________________________________________________________________________

26

2.8.1 Zdraviliško zdravljenje

Zavod je v letu 2012 realiziral za 31% manj oskrbnih dni iz naslova zdraviliškega zdravljenja v

primerjavi s preteklim letom. Pogodbeni obseg oskrbnih dni zdraviliškega zdravljenja za leto 2012

obsega 2.840 oskrbnih dni. Zavod je v letu 2012 realiziral 1.886 oskrbnih dni iz naslova

zdraviliškega zdravljenja.

2.8.2 Spremstvo otrok

Spremstvo otrok je tesno povezano z zdraviliškim zdravljenjem. V letu 2012 je bila realizacija

spremstva otrok nižja za 40% glede na leto 2011. Razlog je v tem, da imajo spremljevalci, ki

spremljajo otroke stare do dveh let, brezplačno bivanje v zdravilišču, ter v nižji realizaciji

zdraviliškega programa.

2.8.3 Dodatni programi

Zavod je v letu 2012 realiziral 1.366 oskrbnih dni iz naslova dodatnih programov. Razlog v manjši

realizaciji dodatnih programov v višini 16% v primerjavi s preteklim letom je v slabši splošni

ekonomski situaciji v državi saj nam je kar nekaj šol odpovedalo prihod zaradi ekonomskih

razlogov. Učinki ekonomske krize smo predvideli v planu, vendar smo za 5% presegli naše

napovedi.


______________________________________________________________________________________________

27

2.9 Motnje hranjenja in čustvovanja

Program s področja moten hranjenja in/ali čustvenih motenj ima dva podprograma in sicer:

Program za otroke in mladostnike s povečanim tveganjem za razvoj motenj hranjenja

in/ali čustvenih motenj (Šola zdravega odraščanja in Šola lulanja) ter

Program reintegracije in rehabilitacije oseb z motnjami hranjenja in/ali čustvenimi

motnjami

Tabela 8: Realizacija primerov 2011 in 2012

Realizacija

2011

Realizacija

2012

Plan 2012 Index

P12/R11

Index

R12/R11

Index

R12/P12

Motnje hranjenja in

čustvovanja-Šola zdravega

odraščanja

230 286 285 1,00 1,24 1,00

Motnje hranjenja in

čustvovanja-

Reintegracija/rehabilitacija

36 40 40 1,00 1,11 1,00

Skupaj 266 326 325 1,00 1,23 1,00

V letu 2012 se je interes za vključitev v program Šole zdravega odraščanja močno povečal. Program

je vse bolj prepoznaven tako v laični kot strokovni javnosti.

V letu 2012 smo realizirali 286 primerov in presegli plan za 24%. Ocenjujemo, da smo tako s

številom obravnavanih otrok in mladostnikov, kot tudi s strokovno obravnavo teh otrok in

mladostnikov dosegli zastavljene cilje.

V Programu reintegracije in rehabilitacije oseb z motnjami hranjenja in/ali čustvenimi

motnjami smo v letu 2012 planirali 40 primerov in jih prav koliko realizirali.

Graf 7: Struktura primerov po območnih enotah ZZZS-2012 v programu Šole zdravega odraščanja

0

20

40

60

80

100

120

140

160

Realizacija primerov rizični po območnih enotah

CELJE

KOPER

KRANJ

LJUBLJANA

MURSKA SOBOTA

MARIBOR

NOVA GORICA

NOVO MESTO

KRŠKO

RAVNE NAKOROŠKEM


______________________________________________________________________________________________

28

2.10 Donacija Thoolen Foundation Vaduz

Zavod je prejel donacijo Thoolen Foundation Vaduz v višini 60.000,00 € za izvedbo II. faze

terapevtsko jahalnega centra.

Ob dokončanju II. faze terapevtsko-jahalnega centra bomo lahko konje preselili v nov hlev, ki je

priključen jahalnici, kar bi pomenilo, da lahko vse terapevtske aktivnosti varno izvajamo v

vsakršnem vremenu. Z zaprtjem objekta bomo omogočili večjo intimnost in s tem čustveno varnost

za naše udeležence, hkrati pa odstranimo moteče dejavnike tudi za konje, ki se radi splašijo ob

nepredvidenih dražljajih iz okolice (traktorji, živali...). Urejen prostor za terapije s konji dodatno

pripomore k varnosti (privezi za nego konj, prostor za orodje itd.), dodaten boks pa pomeni

možnost, da se dvema terapevtskima konjema pridruži še tretji.

Z dokončanjem terapevtskega centra bomo tudi terapijam s pomočjo psov omogočili stalen in varen

prostor za terapije. Tako bo lahko društvo »Tačke pomagačke« pridobilo svoj prostor namenjen

izvajanju terapij. Vse našteto so koraki, ki nas vodijo do našega cilja, da bi terapijo s konji ponudili

čim več otrokom, mladim in njihovim družinam, ki potrebujejo pomoč.

2.11 Nadzor poslovanja zdravilišča

2.11.1 Inšpektorat RS za okolje in prostor

14. 2. 2012 je inšpektor Ministrstva za okolje in prostor OE Ljubljana opravil inšpekcijski pregled z

namenom preverjanja skladiščenja nevarnih snovi, seznam in evidenca ostalih odpadkov.

Ugotovljeno je bilo, da zavod ločeno zbira različne vrste odpadkov. Odpadke odvažajo za to

pooblaščene organizacije. Zavod vodi ustrezno evidence in enkrat letno poroča o vseh odpadkih.

Narejen je načrt ravnanja z odpadki 2010 – 2014 in Načrt ravnanja in evidenca o skladiščenju

nevarne tekočine po katerem se zavod ravna. Nepravilnosti niso bile ugotovljene

2.11.2 Inšpektorat RS za javno upravo

9. 7. 2011 je inšpektor Ministrstva za pravosodje in javno upravo opravil inšpekcijski nadzor nad

izvajanjem določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in Uredbe o

posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja internetne strani zavoda. Predmet

inšpekcijskega nadzora je bil katalog informacij javnega značaja. Pri tem so bile ugotovljene manjše

nepravilnosti, ki jih je zavod moral odpraviti do 15. 9. 2012.

12. 9. 2012 je zavod obvestil Inšpektorat za javno upravo, da so bile odpravljene vse nepravilnosti v

Katalogu informacij javnega značaja. S tem je bil postopek inšpekcijskega nadzora uspešno

zaključen. Zdravstveni inšpektorat RS

2.11.3 Pregledi Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana

9. 2. 2012 je inšpektor ZZV – Centra epidemiologije iz Oddelka deratizacije dezinsekcije

dezinfekcije (DDD) opravil pregled in kontrolo ter novo nastavitev vab o deratizaciji glodalcev. Pri

pregledu ni bilo opaziti tovrstnih glodalcev.

17. 4. 2012 je inšpektor ZZV opravil nadzor higienskega režima v kuhinji.


______________________________________________________________________________________________

29

Pri pregledu se je preverjalo: vizualni pregled prostorov in opreme za shranjevanje, obdelavo,

pripravo in strežbo živil z določbami Uredbe 852/2004 ES in 178/202 ES, izvajanje notranjega

nadzora, ki je vzpostavljen po načelih HACCP sistema, ter ocenjevali higiensko stanje postopkov

dela z živili. Odvzeti so bili brisi na snažnost kuhinjskih površin in opreme. Laboratorijske

preiskave so pokazale, da so vsi odvzeti brisi ustrezali predpisanim določilom. Pri pregledu ni bilo

ugotovljenih večjih nepravilnosti.

29. 8. 2012 je inšpektor ZZV – Centra epidemiologije iz oddelka DDD opravil pregled in kontrolo

ter novo nastavitev vab o deratizaciji glodalcev. Pri pregledu ni bilo opaziti tovrstnih glodalcev.

27. 8. 2012 je inšpektor ZZV opravil preventivni redni pregled internega vodovodnega sistema z

odvzemom vzorcev pitne vode za ugotovitev morebitne prisotnosti baterij Legionelle. S preiskavo

je bilo ugotovljeno, da iz odvzetih vzorcev ni prisotnost Legionelle. Še naprej je priporočen

postopek pregrevanja in meritve temperatur.

2.11.4 ZVD Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane

15. 6. 2012 je inšpektor ZVD opravil pregled in preizkus delovne opreme – malo tovorno dvigalo z

namenom ali je delovna oprema pravilno nameščena in deluje v skladu s predpisi. Pregled in

preizkus potrjujeta ustreznost delovne opreme do 13. 6. 2013.

2.11.5 Meritve emisij, plinska postaja in gasilni aparati

3. 3. 2012 je Dimnikarstvo – meritve emisij Kasim Alić, s. p., opravilo redni letni strokovni pregled

in čiščenje dimnikov. Ugotovljeno je bilo, da ni pomanjkljivosti in so naprave primerne za uporabo

do naslednjega pregleda.

8. 11. 2012 je Dimnikarstvo – meritve emisij Kasim Alić, s. p., opravilo pregled in čiščenje

dimnikov in meritve emisij. Ugotovljeno je bilo, da ni pomanjkljivosti in so naprave primerne za

uporabo do naslednjega pregleda.

3. 9. 2012 je pooblaščeni servis Metod Urh, s. p. opravil redni letni pregled s servisom ter menjavo

starejših gasilnih aparatov. Pregled aparatov velja do 29. 6. 2013.

2.11.6 Obdobni preventivni zdravstveni pregledi za zaposlene

V decembru so zaposleni opravili obdobni preventivni zdravstveni pregled v Diagnostičnem centru

Clarus, d. o. o. Pregled zaposlenih velja za obdobje treh let.

2.11.7 Pregled športne opreme

Podjetje City Wall, d. o. o. iz Ljubljana je 29. junija 2012 opravilo pregled visoke plezalne stene na

zunanji strani zdravilišča. Konstrukcija plezalne stene odgovarja načrtom. Izjava ustreznosti velja

za obdobje enega leta.


______________________________________________________________________________________________

30

2.11.8 Javna naročila v letu 2012

Zavod je preko Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije v skladu z Zakonom o javnem naročanju

izvedel naslednja javna naročila:

Javno naročilo št. 1/2012 za dobavo električne energije v letu 2013. Z najcenejšim

ponudnikom je bila podpisana pogodba o dobavi električne energije za obdobje enega leta.

Javno naročilo št 2/2012 za dobavo kurilnega olja. Z najugodnejšim ponudnikom je bila

podpisana pogodba za obdobje 2012-2016.

Javno naročilo št. 3/2012 za storitev mobilne telefonije. Z najugodnejšim ponudnikom je

bila podpisana pogodba za obdobje 2012-2016.

Javno naročilo št. 5/2012 za nakup pisarniškega materiala. Z najugodnejšim ponudnikom je

bila podpisana pogodba za obdobje dveh let 2012-2014.

Javno naročilo št. 6/2012 za storitve fiksne telefonije. Z najugodnejšim ponudnikom je bila

podpisana pogodba za obdobje štirih let .

Pričakujejo se precejšnji neposredni prihranki iz naslova dosega nižjih cen zaradi ekonomije

obsega, prav tako pa tudi posredni, saj zavod tako nima logističnih stroškov zaradi postopka, prav

tako pa tudi ne morebitnih tveganj revizijskih zahtevkov, stroškov hrambe dokumentacije, drugih

stroškov izvedbe in časovno zamudnih izvedb. Pričakovano znižanje stroškov je cca. 20%, pri

čemer je najbolj vidno povečanje prihranka pri nabavi pisarniškega papirja A4 in pri tiskalniškem

potrošnem materialu (tonerji, kartuše). Največji prihranek bo dosežen pri elektriki in zemeljskem

plinu, nekoliko manjši pa pri kurilnem olju (zaradi izjemne rasti cen na trgu) in utekočinjenem

naftnem plinu. Pri telefoniji je pričakovano znižanje stroškov cca. 20%, ob vsaj enaki kakovosti

storitev.

V mesecu aprilu 2012 smo po odprtem postopku v skladu s 25. členom Zakona o javnem naročanju

z namenom podaljšanja sklenitve okvirnega sporazuma za sukcesivno dobavo prehrambenega

blaga pozvali stranke k predložitvi predračuna iz sklopa za katerega je bil sklenjen sporazum. Na

podlagi prejetih ponudb smo za dobo enega leta izbrali najugodnejše ponudnike.

V mesecu juniju 2012 smo izvedli javni razpis za oddajo javnega naročila gradnje po odprtem

postopku (ZJN-2) - za izvedbo gradnje II. in III. faze jahalnice, ki je bil objavljen na Portalu javnih

naročil z dne 8. 6. 2012, št. objave JN6148/2012.

V mesecu marcu smo se prijavili na razpis o sofinanciranju programov športa za leto 2012, ki ga je

izvedla Občina Brezovica.


______________________________________________________________________________________________

31

2. 12 Kazalniki kakovosti

Zavod v skladu s Priročnikom o kazalnikih kakovosti vodi naslednje kazalnike kakovosti.

Obdobje poročanja - 2012

št.

KK Kazalnik kakovosti januar-marec april-junij julij-september oktober-december

1 Čakanje na odpustno pismo 8 dni 8 dni 8 dni 8 dni

21 Razjeda zaradi pritiska 0 0 0 0

64

Bolnišnična poraba

protimikrobnih zdravil 2 2 1 3

65 Poškodbe z ostrimi predmeti 0 0 0 0

67 Padci pacientov¹ 5 3 5 4

Obrazložitev kazalnikov kakovosti

Čakanje na odpustno pismo: Časovno obdobje od odpusta bolnika do predaje (pošiljanja)

popisa bolezni, odpustnice oziroma odpustnega pisma, ki je za zdravnika in bolnika dokument s

prvinami pravne listine (izraženo v povprečnem številu dni).

Razjede zaradi pritiska: Število pacientov, ki so dobili razjedo zaradi pritiska (RZP) v bolnišnici

na 1.000 pacientov tekočem letu.

Bolnišnična poraba protimikrobnih zdravil (antibiotikov): Spremljanje količine bolnišnične

porabe protimikrobnih zdravil v enem letu.

Poškodbe z ostrimi predmeti: Število poročanih poškodb z ostrimi predmeti na zdravstvenega

delavca (s polnim delovnim časom) na koledarsko leto.

Padci pacientov: Padec je definiran kot nenameren, nepričakovan pristanek na tleh, oziroma na

nižji ravni z ali brez poškodb pri pacientu.

2.13 Ocena notranjega nadzora javnih financ

Notranje revidiranje poslovanja javnega zavoda je za leto 2012 je potekalo v prostorih zavoda 11. 2.

2013 ter od 18. 2. 2013 do 19. 2. 2013.

Delo notranje-revizijske službe je v sklopu pregleda poslovanja zavoda za leto 2012 obsegalo:

1. preveritev obračunavanja plač zaposlencem skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem

sektorju,

2. revidiranje priprave zaključnega računa za leto 2012.


______________________________________________________________________________________________

32

Namen pregleda obračunavanja plač zaposlencem je preveriti, ali zavod obračunava in izplačuje

plače zaposlencem na podlagi ustreznih pravnih podlag in v pravilni višini.

Na podlagi izvedenih preveritev je bila podana ugotovitev, da so na revidiranem zavodu plače

obračunavane na podlagi določil ZSPJS in podzakonskih aktov, pri čemer so upoštevana tudi

določila ZUJF. Zavod ima glede obračuna in izplačila plač na podlagi sklenjenih pogodb o

zaposlitvi vzpostavljene ustrezne notranje kontrole, zato ocenjujejo, da obstaja nizko tveganje pri

poslovanju zavoda na tem področju. Preveritev je pokazala tudi nekatere pomanjkljivosti, katerih

odprava bo pomenila dodatno nadgradnjo obstoječega sistema notranjih kontrol na tem področju.

V okviru notranje revizije za leto 2012 so preverili skladnost posameznih postavk bilance stanja na

dan 31. 12. 2012 s predpisi, ki urejajo pravila računovodenja v javnem sektorju. Pri pregledu

postavk se revizorji niso osredotočili na materialno pomembnost ugotovljenih odstopanj ter na tej

podlagi izdajo revizorjevega mnenja o računovodskih izkazih, pač pa je bil namen preveritve

pregledati pravilnost izkazanih postavk ter podati ugotovitve odstopanj ne glede na vrednost

ugotovljenih odstopanj.

Splošna ugotovitev revizijskega pregleda je, da so računovodski izkazi (bilanca stanja in izkaz

poslovnega izida) v vseh bistvenih elementih sestavljeni v skladu z Zakonom o računovodstvu, kar

pomeni da odstopanja, ki bi posamezno ali skupaj ključno vplivala na vrednost izkazanih postavk

niso bila ugotovljena. Zavod torej v večini primerov pravilno, v skladu z Zakonom o računovodstvu

in na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin izkazuje poslovne dogodke v svojih poslovnih

knjigah in na tej osnovi so bili sestavljeni tudi računovodski izkazi.

2.13.1 Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ

V skladu z Navodilom o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter

metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih

uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01), mora proračunski uporabnik, poleg zaključnega

računa oziroma letnega poročila, podati tudi oceno notranjega nadzora javnih financ.

Oceno je potrebno podati v obrazcu – Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ za leto 2012

(Izjava). Podlaga za njeno pripravo v letu 2012 je samoocenitveni vprašalnik, ki ga je v skladu z

predpisano metodologijo in pojasnili izpolnila za zavod kot celoto direktorica zavoda. Tak pristop k

izdelavi Izjave (za celotni zavod) je izbran zaradi spoštovanja načela gospodarnosti, saj so stroški

povezani z samoocenjevanjem po enotah visoki (velika poraba delovnega časa). Odločitev glede

izbire odgovora na postavljeno vprašanje je bila odvisna od razpoložljivih dokumentov oziroma

podlag zavodu, ki so potrjevale pravilnost odločitve.

Pri samoocenjevanju so bili možni naslednji odgovori na vprašanja, ki so bila ocenjena na naslednji

način:

na celotnem poslovanju (ocena 4),

na pretežnem delu poslovanja (ocena 3),

na posameznih področjih poslovanja (ocena 2),

navedene so začetne aktivnosti (ocena 1),

ne (brez ocene).

Ugotovljena povprečna ocena vseh komponent notranjih kontrol v letu 2012 ne kaže sprememb od

ocene leta 2011 in znaša 2,64 (razpon ocen od 0 – 4,00). Ocene vseh posameznih komponent


______________________________________________________________________________________________

33

notranjih kontrol (kontrolno okolje, upravljanje s tveganji, kontrolne dejavnosti, informiranje in

komuniciranje ter nadziranje) so v primerjavi s preteklim letom enake.

Področje Povprečna

ocena 2011 Povprečna

ocena 2012

1. Primerno kontrolno okolje 2,79 2,79

2.1. Cilji so realni in merljivi 2,42 2,42

2.2. Tveganja so opredeljena in ovrednotena 2,69 2,69

3. Sistem kontrolnih aktivnosti 2,33 2,33

4. Sistem informiranja in komuniciranja 3,43 3,43

5. Sistem nadziranja 2,2 2,2


______________________________________________________________________________________________

34

3. ZAKLJUČNI DEL

Gospodarska kriza je tudi v letu 2012 odigrala pomembno vlogo pri načrtovanju in poslovanju

javnih zdravstvenih inštitucij in Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna ni tukaj nobena izjema.

Rezultat varčevanja zdravstvene zavarovalnice (ZZZS) in s tem zniževanje sredstev, poviševanje

stroškov energentov in ostalih storitev, se navkljub racionalnem poslovanju odraža na rezultatu

poslovanja zavoda, ki je komaj še pozitiven.

Zavod je navkljub zahtevnemu poslovnemu letu uspel realizirati celoten program s področja motenj

hranjenja in čustvovanja, ki ga ima podpisanega s strani ZZZS. Delež zdraviliškega program je še

vedno v upadanju. Prav tako upada delež tržnih programov na račun ekonomske krize. Zato ostaja v

prihodnosti velik izziv okrepitev tržnih programov.

Ocenjujemo, da smo cilje, ki smo si jih prvenstveno zastavili dosegli. Seveda pa je potrebno

kontinuirano izboljševati delovne procese s ciljem zniževanja stroškov.

Tudi v letu 2012 smo namenili velik poudarek prepoznavnosti zavoda z organiziranjem strokovnih

srečanj, ki so potekala v zavodu, s sodelovanjem na Slovenskem psihiatričnem kongresu,

sodelovanje na akreditiranem tečaju v Novem Sadu ter s posodobitvijo spletne strani.

Delno dokončane II. faze Terapevtsko jahalnega centra ocenjujemo kot dolgoročno razvojno

možnost terapevtskega dela s pomočjo konj v okviru zdravstvenih programov, kot tudi razvoj tržnih

programov zavoda.

V letu 2012 je zavod izdelal idejni projektni načrt za nadomestno gradnjo objekta E, ki bo potekala

v okviru sanacije zdravilišča. Sanacija zdravilišča bo tudi v prihodnjih letih pomembna naloga, ki

bo omogočila nadaljnji razvoj zavoda.


______________________________________________________________________________________________

35

4. RAČUNOVODSKI IZKAZI

4.1 Izkaz prihodkov in odhodkov

4.1.1 Prihodki

Celotni prihodki zavoda so bili v letu 2012 realizirani v višini 1.260.503,72 € in so za 3 odstotke nižji od

doseženih prihodkov v letu 2011.

Tabela 9: Primerjava realizacije prihodkov v letu 2012 z letom in planom za leto 2012 v eur

realizacija plan realizacija Index Index

P r i h o d k i 2011 2012 2012 R12/R11 R12/P12

Prihodki od poslovanja 1.297.610,29 1.343.368,90 1.255.458,60 0,97 0,93

Prihodki ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE 270.512,16 263.410,00 181.275,80 0,67 0,69

Prihodki MOTNJE HRANJENJA IN

ČUSTVOVANJA 837.874,77 989.758,90 992.646,56 1,18 1,00

Prihodki DONACIJE ZA POKRIVANJE

STROŠKOV 96.063,59 10.000,00 6.361,66 0,07 0,64

Prihodki SPREMSTVO 14.643,35 14.600,00 6.437,03 0,44 0,44

Prihodki DODATNI PROGRAMI 46.101,64 37.000,00 32.601,19 0,71 0,88

Prihodki PRODAJA OBROKOV 26.614,77 26.600,00 31.176,53 1,17 1,17

Prihodki OD PRODAJE NA TRGU 5.800,01 2.000,00 4.959,83 0,86 2,48

Finančni prihodki 655,27 600,00 4.706,44 7,18 7,84

Drugi prihodki 1.477,30 0,00 338,68 0,23 -

Prevrednotovalni poslovni prihodki 0,00 0,00 0,00 0,00 -

Celotni prihodki 1.299.742,86 1.343.968,90 1.260.503,72 0,97 0,94

Prihodki od poslovanja

Prihodki od zdraviliškega zdravljenja v letu 2012 znašajo 181.275,80 € in so nižji za 33 odstotkov v

primerjavi z realizirano vrednostjo lanskega leta in tudi 31 odstotkov glede na plan.

Iz naslova bolnišničnega programa motenj hranjenja in čustvovanja smo dosegli 992.646,56 €

prihodkov.

Prihodki iz naslova dodatnih programov so v letu 2012 doseženi v višini 32.601,19 € in so nižji za

29 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in tudi za 12 odstotkov od

načrtovanih. Razlog je v manjšem povpraševanju in tem, da smo nastanitvene prostore namenili

programu motenj hranjenja in čustvovanja.

Prihodki iz naslova prodaje obrokov so v letu 2012 doseženi v višini 31.176,53 € in so za 17

odstotkov višji od načrtovanih za 2012 in realiziranih iz preteklega leta.

Prihodki iz naslova spremstva (spremljevalci otrok na zdraviliškem zdravljenju) znašajo 6.437,03 €

in so za 56 odstotkov nižji glede na preteklo leto in na plan. Ocenjujemo, da je razlog nižjih

prihodkov iz naslova spremstva otrok v tem, da se je v primerjavi z lanskim letom povečalo število

napotitev na zdraviliško zdravljenje otrok, ki so mlajši od dveh let in imajo njihovi starši brezplačno

bivanje.


______________________________________________________________________________________________

36

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so v letu 2012 doseženi v višini 4.959,83 € in so nižji

za 14 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta (lani smo prejeli tudi določena

sredstva za nagrado za zaposlovanje invalida nad kvoto). Primerjalno s planom za leto 2012 je

dosežena višina prihodkov od prodaje na trgu 2,5 krat višja od načrtovane.

Lani smo prejeli 5.465,88 € sredstev za refundiranje stroškov za pripravnike.

V obdobju lanskega leta smo prejeli tudi določena sredstva (895,78 €) iz občine za pokrivanje

stroškov izvajanja določenih programov športa v naši občini.

Finančni prihodki

Finančni prihodki v letu 2012 znašajo 4.706,44 € in so glede na preteklo leto višji, predvsem zaradi

naknadno priznanega zavarovalniškega bonusa. V preteklem letu smo imeli tudi med letom prosta

denarna sredstva, ki smo jih deponirali pri poslovni banki.

Drugi prihodki

Drugi prihodki v letu 2012 znašajo 338,68 €, predstavljajo pa jih skoraj v celoti zavarovalniške

odškodnine.

Graf 8: Struktura prihodkov od poslovanja 2012


______________________________________________________________________________________________

37

Graf 9: Primerjava realizacije prihodkov od poslovanja v letu 2012 z letom 2011 in planom za leto 2012 v eur

4.1.2 Odhodki

Celotni odhodki zavoda so v letu 2012 realizirani v višini 1.257.351,09 € in so za en odstotek nižji

glede na preteklo leto. Najbolj so se zmanjšali stroški avtorskih pogodb in storitev za terapevtsko

jahanje ter stroški za tekoče vzdrževanje objektov.

Tabela 10: Primerjava realizacije odhodkov v letu 2012 z letom 2011 in planom za leto 2012

realizacija plan realizacija Index Index

2011 2012 2012 R12/R11 R12/P12

Stroški materiala in storitev 452.532,25 455.000,00 440.630,74 0,97 0,97

Stroški materiala 155.904,52 156.000,00 179.889,53 1,15 1,15

Stroški storitev 296.627,73 299.000,00 260.741,21 0,88 0,87

Stroški dela 743.621,36 806.000,00 753.013,74 1,01 0,93

Amortizacija 61.813,82 74.000,00 59.017,93 0,95 0,80

Drugi stroški 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Finančni odhodki 3.706,57 3.000,00 2.270,59 0,61 0,76

Drugi odhodki 176,73 0,00 317,99 1,80 0,00

Prevrednotovalni poslovni odhodki 4.043,00 500,00 2.100,10 0,52 4,20

Celotni odhodki 1.265.893,73 1.338.500,00 1.257.351,09 0,99 0,94


______________________________________________________________________________________________

38

Graf 10: Struktura odhodkov v letu 2012

Največji delež v strukturi odhodkov zavzemajo stroški dela s 60 odstotki, sledijo jim stroški storitev

z 21 odstotki in stroški materiala z 14 odstotki.

Graf 11: Primerjava realizacije odhodkov v letu 2012 z letom 2011 in planom za leto 2012

Iz zgornjega grafa je razvidno, da je glavnino odhodkov predstavljajo stroški dela.


______________________________________________________________________________________________

39

Stroški dela

Stroški dela v 2012 znašajo 753.013,74 € in so za 1 odstotek višji v primerjavi s preteklim letom. V

primerjavi s planom za 2012 pa so za 7 odstotkov nižji.

V letu 2012 smo tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev tako organizirali delovni proces, da smo

zagotavljali nemoteno zdravniško oskrbo.

Tabela 11: Poenostavljena struktura plač

2011 2012 Delež Index 12/11

Redno delo 440.342 481.498 63,94 1,09

Nadure 4.388 176 0,02 0,04

Nadomestila ~ v breme zavoda 37.169 17.899 2,38 0,48

Dodatki za delo ~ vključno s prisotnostjo in dežurstvo 235.704 224.642 29,83 0,95

Delovna uspešnost 2.698 5.141 0,68 1,91

Minulo delo 23.320 23.658 3,14 1,01

Skupaj 743.621 753.014 100,00 1,01

Graf 12: Poenostavljena struktura plač za leto 2012


______________________________________________________________________________________________

40

Stroški materiala

Stroški materiala so v letu 2012 znašali 179.889,53 €, v primerjavi z lanskim letom so višji za 15

odstotkov in tudi glede na plan.

Največjo postavko v skupini materialnih stroškov predstavlja strošek živil, ki je v letu 2012 znašal

63.984,98 € in je za 4 odstotke višji v primerjavi z lanskim letom. Višji strošek živil je posledica

rasti cen. Iz naslova nabave živil ne ustvarjamo zalog.

Med večjimi postavkami je tudi strošek kurilnega olja. V letu 2012 se je glede na preteklo leto

zvišal, znašal pa je 58.772,58 €.

Sledi strošek elektrike, ki je v letu 2012 znašal 16.295,94 € in je višji za 7 odstotkov v primerjavi z

lanskim letom in je posledica rasti cen.

Znižali so se še stroški: stroški materiala za terapevtsko jahanje, pomožnega materiala, strošek

službenih oblačil, stroški zdravil, vode in drugi splošni stroški.

Stroški, ki se v primerjavi s preteklim letom niso bistveno spremenili, so stroški materiala za

vzdrževanje poslovnih objektov in stroški goriv ter maziv za prevozna sredstva.

Povečali so se tudi stroški materiala za vzgojo, stroški materiala za vzdrževanje in popravil vozil,

stroški plina, strokovne literature in pisarniškega materiala, vendar pa ni bilo bistvenih povečanj

oziroma odstopanj. Povečanja so bila posledica sprememb cen in zakonskih sprememb v zdravstvu.

Stroški storitev

Stroški storitev so v letu 2012 znašali 260.741,21 € in so v primerjavi z lanskim letom nižji za 12

odstotkov.

Med večjimi postavkami so stroški svetovalnih storitev v višini 38.431,32 €. V primerjavi s

preteklim letom so se povečali za 46 odstotkov, ker je bilo v letu 2012 opravljenih veliko

svetovalnega dela na področju revizije poslovanja in sanacije zdravilišča.

Stroški pogodb o delu predstavljajo postavko v znesku 35.333,91 €, v primerjavi z letom 2011 so se

povečali za 52 odstotkov. Povišanje smo dosegli predvsem na področju nadomeščanja bolniških

odsotnosti v kuhinji in na področju čiščenja.

Med večjimi stroški storitev so še stroški študentskega servisa. Stroški študentskega dela v letu

2012 znašajo 16.372,12 € in so se v primerjavi z letom 2011 zvišali za 8 odstotkov. Študenti v

glavnem izvajajo varstvo otrok v počitniškem času.

V letu 2012 smo občutno znižali tudi stroške tekočega vzdrževanja objekta, saj smo izvedli le

najnujnejša dela in tako porabili za ta namen 5.195,44 €.

Tudi stroški avtorskih honorarjev so se v primerjavi z letom 2011 drastično znižali (za 85

odstotkov, na 2.543,98 €).

Znižali so se tudi stroški pranja in sicer na 8.655,09 €. Ocenjujemo, da je 22 odstotno znižanje teh

stroškov predvsem posledica znižanja oskrbnih dni.


______________________________________________________________________________________________

41

Ostali stroški storitev se glede na pretekla leta niso bistveno spreminjali.

Amortizacija

V letu 2012 smo v izkazu poslovnega uspeha izkazali amortizacijo v višini 59.017,93 €. Le-ta je

nižja od lanske za 5 odstotkov.

Amortizacija osnovnih sredstev znaša 62.520,14 € in drobnega inventarja 6.981,78 €.

Od celotne amortizacije smo naknadno izločili amortizacijo osnovnih sredstev, ki so bila

pridobljena z donacijami in jo evidentirali v breme virov iz donacije, Norveškega finančnega

mehanizma, švicarske donacije, Danfossove donacije, Unicreditove donacije, donacije Ups ter

donacije Tefal group, tako je strošek amortizacije 52.036,15 €, ki se v celoti pokrije iz cene

zdravstvenih storitev.

Ob določanju amortizacijskih stopenj za posamezna osnovna sredstva smo upoštevali 10. člen

Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

Ur. l. RS, št. 45/05 in njegove dopolnitve do Ur. l. RS, št. 58/2010.

4.2 Izkaz uspeha po vrsti dejavnosti

Pri delitvi prihodkov na javno službo in tržno dejavnost upoštevamo 22. člen Zakona o zavodih

(Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00), prilogo Uredbe o dodatni delovni uspešnosti v javnem

sektorju (Uradni list RS, št. 23/04) ter navodilo Ministrstva za zdravje (15.12. 2010).

Prihodke smo po vrsti dejavnosti razdelili na tiste prihodke, ki se nanašajo na javno službo

(respiratorni prihodki in prihodki iz programa motenj hranjenja in čustvovanja, finančni in drugi

prihodki) in na preostale prihodke, ki se nanašajo na tržno dejavnost.

Odhodkov na podlagi dejanskih podatkov ne moremo deliti, zato smo kot sodilo uporabili razmerje

med prihodki od poslovanja doseženimi pri opravljanju javne službe, finančnimi in drugimi

prihodki ter med prihodki iz poslovanja iz tržne dejavnosti.


______________________________________________________________________________________________

42

Tabela 12: Izkaz uspeha 2012 po vrstah dejavnosti

Realizacija

Prihodki in

odhodki Prihodki in odhodki

2012 za izvajanje od prodaje blaga P r i h o d k i javne službe in storitev na trgu

Prihodki od prodaje in storitev 1.255.458,60 1.180.284,02 75.174,58 Finančni prihodki 4.706,44 4.706,44 0,00 Drugi prihodki 338,68 338,68 0,00

Prevrednotovalni poslovni prihodki 0,00 0,00

Celotni prihodki 1.260.503,72 1.185.329,14 75.174,58

O d h o d k i

Stroški materiala in storitev 440.630,74 414.369,15 26.261,59 Stroški materiala 179.889,53 169.168,11 10.721,42

Stroški storitev 260.741,21 245.201,03 15.540,18

Stroški dela 753.013,74 708.134,15 44.879,60

Plača in nadomestila plač 582.812,70 548.077,08 34.735,62

Prispevki za socialno varnost

delodajalcev 91.032,64 85.607,09 5.425,55

Drugi stroški dela 79.168,41 74.449,97 4.718,44

Drugi stroški 0,00 0,00 0,00 Amortizacija 59.017,93 55.500,46 3.517,47

Finančni odhodki 2.270,59 2.135,26 135,33 Drugi odhodki 317,99 299,04 18,95

Prevrednotovalni poslovni odhodki 2.100,10 1.974,93 125,17

Celotni odhodki 1.257.351,09 1.182.412,99 74.938,10

Presežek prihodkov 3.152,63 2.916,15 236,47 Presežek odhodkov

4.2.1 Primerjava javne službe in tržne dejavnosti

Delež javne službe se je glede na celotne prihodke dosežene v letu 2012 rahlo povečal. Razlog je v

doseženih prihodkih iz naslova prihodkov od poslovanja doseženimi pri opravljanju javne službe,

finančnimi in drugimi prihodki oz. upadu tržnih dejavnosti.

Tabela 13: Struktura prihodkov po dejavnostih

Vrsta dejavnosti 2011 2012 Index 11/10

Javna služba 92,83 94,04 1,01

Tržna dejavnost 7,17 5,96 0,83

100 100


______________________________________________________________________________________________

43

Graf 13: Struktura prihodkov 2012 po dejavnostih

5. IZID POSLOVANJA

Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je poslovno leto 2012 zaključilo s pozitivnim rezultatom,

ustvarilo je 3.152,63 € presežka prihodkov nad odhodki. Iz naslova opravljanja javne službe

beležimo presežek prihodkov nad odhodki v višini 2.916,13 €, iz naslova opravljanja tržne

dejavnosti pa je zavod ustvaril presežek prihodkov nad odhodki v višini 236,47 €.

Presežek bomo porabili za investicije v letu 2013.

6. POJASNILA K IZKAZOM

6.1 Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev

Sredstva amortiziramo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v skladu s Pravilnikom o

spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun in proračunske

uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 120/07). Zemljišč ne amortiziramo.

Osnovnih sredstev nismo prevrednotovali.


______________________________________________________________________________________________

44

Tabela 14: Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

Neopred.

dol. OS Zemljišča

Gradbeni

obj.

Osnovna

čreda Oprema

Drobni

inventar Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 1.1.2012 17.938,87 24.365,87 1.403.295,34 6.000,00 235.807,99 159.059,25 1.846.467,32

Povečanje nabavne vred. 356,17 0,00 371.524,16 0,00 8.944,46 7.163,94 387.988,73

Zmanjšanje nabavne vred. 0,00 0,00 0,00 0,00 22.204,94 5.883,57 28.088,51

Stanje 31.12.2012 18.295,04 24.365,87 1.774.819,50 6.000,00 222.547,51 160.339,62 2.206.367,54

Popravek vrednosti

Stanje 1.1.2012 11.372,97 0,00 693.194,22 1.800,00 198.001,07 159.059,25 1.063.427,51

Amortizacija 2.072,04 0,00 50.458,17 1.200,00 8.788,42 7.163,94 69.682,57

Odpisi 0,00 0,00 0,00 0,00 22.204,94 5.883,57 28.088,51

Stanje 31.12.2012 13.445,01 0,00 743.652,39 3.000,00 184.584,55 160.339,62 1.105.021,57

Neodpisana vrednost

na dan 31.12.2012 4.850,03 24.365,87 1.031.167,11 3.000,00 37.962,96 0,00 1.101.345,97

Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna protivrednost po dobaviteljevem

obračunu ne presega 500 evrov, smo izkazali kot drobni inventar ter smo ga ob nabavi v celoti

odpisali.

Odpisanost opredmetenih in neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2012 kljub aktivaciji prve

faze jahalnice znaša 50 odstotkov. Stopnja odpisanosti kaže na to, imamo sredstva že visoko

odpisana in zastarela, posledično temu imamo velike potrebe po vzdrževanju opreme in poslovnih

stavb in z njimi povezane stroške.

Stopnja odpisane opreme pa je celo 82,94 odstotkov, kar pomeni, da je celotna oprema že skoraj

odpisana.

V letu 2012 smo nabavili naslednja osnovna sredstva:

šifra lokacija sm naziv OS kos

nabavna

vrednost

popr. nv po

končnem

obr. DDV-ja

001777 406 DIREKTOR 4 uprava PRENOSNIK 15.6 1 856,43 1.017,44

001778 407 GLAVNA

SESTRA 4 uprava PRENOSNIK 15.6 1 856,43 1.017,44

001786 707

GARSONJERA 5

1 MKZ

Rakitna POMIVALNO KORITO 1 48,77 57,94

001786 707

GARSONJERA 5 7

GARSONJERA KUHINJA PINA 1 699,92 831,50

001793 207 KUHINJA 2 KUHINJA OSEBNI RAČUNALNIK ANNI 1 493,47 586,24

001794 402 SEJNA SOBA

1 MKZ

Rakitna STREŽNIK 1 1.984,43 2.357,50

001797 OBJEKT F

1 MKZ

Rakitna

ROTO REZERVOAR 12000L (za

vkop) 1 2.128,00 2.528,06

001797 OBJEKT F

1 MKZ

Rakitna POTOPNA ČRPALKA 1 52,44 62,30

001662 204 PSIHOLOG

1 MKZ

Rakitna

ASEBA (program za psihološko

službo) 1 299,49 356,14


______________________________________________________________________________________________

45

Osnovna sredstva v pridobivanju

V pridobivanju v letu 2012 evidentiramo naslednja osnovna sredstva:

šifra lokacija sm naziv OS kos

nabavna

vrednost

popr. nv po

končnem

obr. DDV-ja

001795 144 GARAŽA

VELIKA

1 MKZ

Rakitna TRAKTOR 1 5.000,00 5.000,00

001796 144 GARAŽA

VELIKA

1 MKZ

Rakitna

ROTACIJSKA KOSILNICA

SAMONAKLADNALNA

PRIKOLICA, OBRAČALNIK IN

SNEŽNA DESKA 1 500,00 500,00

001798 302 TROKADERO

108

1 MKZ

Rakitna OSEBNI RAČUNALNIK ANNI 1 411,16 488,46

Med nepremičninami v pridobivanju izkazujemo drugo fazo jahalnice s hlevi. Sredstva v drugi fazi

še nismo aktivirali, ker izgradnja dejansko še poteka.

V letu 2012 smo prejeli sredstva iz naslova Norveškega finančnega mehanizma, ki smo jih porabili

za financiranje gradnje prve faze jahalnice. Za isti namen smo pridobili tudi donirana sredstva iz

UPS in Tefal group. Donacija iz Švice prejeta v letu 2012 je namenjena financiranju druge faze

izgradnje jahalnice.

6.2 Stanje in gibanje denarnih sredstev

Denarna sredstva sestavljajo gotovina in knjižni denar, ki se uporablja za plačevanje, izkazuje pa se

v domači valuti (eur) po nominalni vrednosti.

Tabela 15: Denarna sredstva

Transacijski račun Blagajna-glavna Blagajna-kuhinja

Stanje 1.1.2012 17.378,58 Stanje 1.1.2012 203,24 Stanje 1.1.2012 70,00

Priliv 1.849.015,24 Priliv 13.847,71 Priliv 1.149,70

Odliv 1.860.583,91 Odliv 14.040,73 Odliv 1.219,70

Stanje 31.12.2012 5.809,91 Stanje 31.12.2012 10,22 Stanje 31.12.2012 0,00

6.3 Stanje in gibanje terjatev

V skladu z Zakonom o računovodstvu izkazujemo ločeno terjatve do kupcev v državi, terjatve do

neposrednih uporabnikov proračuna (države), terjatve do posrednih uporabnikov proračuna (občine)

ter terjatve do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.


______________________________________________________________________________________________

46

Tabela 16: Kratkoročne terjatve

Stanje 1.1.2012 Stanje 31.12.2012 Indeks

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 4.472 4.560 1,02

Kratkoročne terjatve do neposrednih upor. države 0 0 -

Kratkoročne terjatve do posrednih upor. občine 122 0 0,00

Kratkoročne terjatve do ZZZS in ZPIZ 71.954 111.177 1,55

SKUPAJ 76.548 115.737 1,51

Stanje terjatev do kupcev in neposrednih ter posrednih uporabnikov proračuna je v mejah, ki ne

ogroža poslovanja.

Terjatve do kupcev v državi na dan 31.12.2012 so večinoma zapadle, a poplačane v januarju 2013,

v terjatvah do ZZZS pa je izkazan zadnji kvartalni zahtevek s poračunom za leto 2012, z

zapadlostjo v marcu 2013.

Bilanca stanja izkazuje še druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij in sicer:

terjatve iz naslova refundacij boleznin nad 30 dni v znesku 5.224,47 €; novembrski in

decembrski zahtevek

terjatve iz naslova refundacij krvodajalstva v znesku 96,38 €;

terjatve za vstopni DDV v višini 606,99 €

terjatve za zavarovalniški bonus v višini 2.670,10 €

terjatve iz Norveškega finančnega mehanizma 26.537,00 €.

6.4 Aktivne časovne razmejitve

Tabela 17: Aktivne časovne razmejitve


Vnaprej plačani stroški strokovne literature 421 424 1,01

Vnaprej plačani stroški naročnine 281 238 0,85

Vrednotnice 0 0 -

Vnaprej plačani stroški 1.941 363 0,19

SKUPAJ 2.643 1.025 0,39

Na kontih aktivnih časovnih razmejitev so vknjižena običajni vnaprej plačani stroški, predvsem za

strokovno literaturo in zavarovanje.

6.5 Stanje in gibanje obveznosti

V letu 2012 izkazujemo samo kratkoročne obveznosti. Vse obveznosti se izkazujejo v zneskih, ki

izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin in na dan 31. 12. 2012 niso zapadle.


______________________________________________________________________________________________

47

Tabela 18: Kratkoročne obveznosti


Odprti računi dobaviteljev v državi 114.593 129.426 1,13

Odprti računi dobaviteljev OS v državi 0 0 -

Odprti računi dobaviteljev neposrednih uporab. države 0 0 -

Odprti računi dobaviteljev posrednih uporab. države 1.102 1.237 1,12

Odprti računi dobaviteljev posrednih uporab. občine 198 42 0,21

SKUPAJ 115.893 130.705 1,13

Odprte so samo decembrske obveznosti. Bilanca stanja izkazuje tudi odprte obveznosti iz naslova

decembrskih plač, ki so bile izplačane v mesecu januarju 2013.

S strani občine smo prejeli sredstva v višini 15.000,00 €. Sredstva bodo porabljena v letu 2013.

Tabela 19: Kratkoročne pasivne časovne razmejitve


Vnaprej vračunani stroški 25.000 15.000 0,60

SKUPAJ 25.000 15.000 0,60

7. BILANCA STANJA

Bilanca stanja na dan 31.12.2012 s primerjavo s preteklim letom kaže, da se je bilančna vsota

povečala. Povečanje se odraža v novi investiciji, objektu Jahalnica.

Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju, ki zajemajo neopredmetena dolgoročna in

opredmetena osnovna sredstva ter dolgoročne terjatve iz poslovanja, prestavljajo 77,46 odstotkov

vseh poslovnih sredstev zavoda.

Kratkoročna sredstva predstavljajo 22,54 odstotkov vseh poslovnih sredstev zavoda. Glede na

preteklo leto so se povečala. Razlog je v povečanju kratkoročnih finančnih naložb.


______________________________________________________________________________________________

48

Tabela 20: Prikaz sredstev in obveznosti do virov sredstev

STANJE STANJE Delež Index

31.12.2011 31.12.2012 % R12/R11

SREDSTVA

DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA

V UPRAVLJANJU 1.154.564 1.206.055 77,46 1,04

KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG IN

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 219.246 350.898 22,54 1,60

AKTIVA SKUPAJ 1.373.810 1.556.953 1,00 1,13

OBVEZ. DO VIROV SREDSTEV

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE

ČASOVNE RAZMEJITVE 205.456 229.438 14,74 1,12

LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 1.168.354 1.327.515 85,26 1,14

PASIVA SKUPAJ 1.373.810 1.556.953 1,00 1,13

8. ZAKLJUČNI DEL

Leto 2012 lahko kljub slabši splošni gospodarski situaciji ocenimo kot uspešno, saj zaključujemo

poslovno leto s pozitivnim rezultatom.

Ob dobrem opravljanju našega poslanstva vseskozi sprotno spremljamo poslovno stanje in

ukrepamo v smislu optimizacije stroškov in racionalizacije poslovanja. Takšno naravnanost

nameravamo obdržati tudi v letu 2013.

Pripravila: Tanja Zadel Novak


______________________________________________________________________________________________

49

Priloga 1: Bilanca stanja

STANJE Delež STANJE Index

31.12.2011 % 31.12.2012 R12/R11

SREDSTVA

DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA

V UPRAVLJANJU 1.154.564 84,04 1.206.055 1,04

Neopredmetena dolgoročna sredstva 17.939 1,31 18.295 1,02

Popravek vrednosti neopredetenih dol.sredstev 11.373 0,83 13.445 1,18

Nepremičnine 1.799.185 130,96 1.898.394 1,06

Popravek vrednosti nepremičnin 693.194 50,46 743.652 1,07

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 400.867 29,18 394.387 0,98

Popravek vrednosti opreme in drugih opred. osnov. sred. 358.860 26,12 347.924 0,97

Dolgoročne finančne naložbe 0 0,00 0 0,00

KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG IN

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 219.246 15,96 350.898 1,60

Denarna sredstev v blagajni in takoj unovčljive vrednotnice 273 0,02 10 0,04

Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah 17.379 1,27 5.810 0,33

Kratkoročne terjatve do kupcev 4.472 0,33 3.475 0,78

Dani predujmi in varščine 0 0,00 0 -

Kratkoročne terjatve do uporabnikov enot. kontnega načrta 72.083 5,25 111.223 1,54

Kratkoročne finančne naložbe 0 0,00 183.000 -

Kratkoročne terjatve iz financiranja 0 0,00 0 -

Druge kratkoročne terjatve 122.396 8,91 46.355 0,38

Aktivne časovne razmejitve 2.643 0,19 1.025 0,39

AKTIVA SKUPAJ 1.373.810 1.556.953 1,13

OBVEZ. DO VIROV SREDSTEV

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE

ČASOVNE RAZMEJITVE 205.456 14,96 229.438 1,12

Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in varščine 0 0,00 0 -

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 49.259 3,59 56.326 1,14

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 114.593 8,34 129.426 1,13

Drugi kratkoročne obveznosti iz poslovanja 15.304 1,11 21.628 1,41

Kratkoročne obvez. do uporabnikov enot. kontnega načrta 1.300 0,09 1.279 0,98

Kratkoročne obveznosti iz financiranja 0 0,00 2.893 0,00

Pasivne časovne razmejitve 25.000 1,82 17.886 0,00

LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 1.168.354 85 1.327.515 1,14

Dolgoročen rezervacije

0,00

0,00

Dolgoročno razmejeni prihodki 203.230 14,79 359.733 0,00

Druge dolgoročne obveznosti 6.523

1.028

Obv. za neopred. dol. sred. in opredmetena osnov. sred. 1.361.812 99,13 1.366.812 1,00

Presežek prihodkov nad odhodni

0,00

0,00

Presežek odhodkov nad prihodki 403.211 29,35 400.058 0,99

PASIVA SKUPAJ 1.373.810 1.556.953 1,13


______________________________________________________________________________________________

50

Priloga 2: Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov

realizacija realizacija Delež Index

2011 2012

R12/R11

P r i h o d k i eur eur

Prihodki od poslovanja 1.297.610,29 1.255.458,60 1,00 0,97

Prihodki ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE 270.512,16 181.275,80 0,14 0,67

Prihodki MOTNJE HRANJENJA IN ČUSTVOVANJA 837.874,77 992.646,56 0,79 1,18

Prihodki DONACIJE ZA POKRIVANJE STROŠKOV 98.113,94 6.361,66 - -

Prihodki SPREMSTVO 14.643,35 6.437,03 0,01 0,44

Prihodki DODATNI PROGRAMI 46.101,64 32.601,19 0,03 0,71

Prihodki PRODAJA OBROKOV 26.614,77 31.176,53 0,02 1,17

Prihodki OD PRODAJE NA TRGU 3.749,66 4.959,83 0,00 1,32

Finančni prihodki 655,27 4.706,44 0,00 7,18

Drugi prihodki 1.477,30 338,68 0,00 0,23

Prevrednotovalni poslovni prihodki 0,00 0,00 0,00 0,00

Celotni prihodki 1.299.742,86 1.260.503,72 0,99 0,97

O d h o d k i

Stroški materiala in storitev 452.532,25 440.630,74 0,35 0,97

Stroški materiala 155.904,52 179.889,53 0,14 1,15

Stroški storitev 296.627,73 260.741,21 0,21 0,88

Stroški dela 743.621,36 753.013,74 0,60 1,01

Amortizacija 61.813,82 59.017,93 0,05 0,95

Drugi stroški 0,00 0,00 0,00 -

Finančni odhodki 3.706,57 2.270,59 0,00 0,61

Drugi odhodki 176,73 317,99 0,00 -

Prevrednotovalni poslovni odhodki 4.043,00 2.100,10 0,00 0,52

Celotni odhodki 1.265.893,73 1.257.351,09 1,00 0,99

Presežek prihodkov 33.849,13 3.152,63

Presežek odhodkov

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur

v obračunskem obdobju (celo število) 35 31

Število mesecev poslovanja 12,00 12,00


______________________________________________________________________________________________

51

Priloga 3: Prihodki in odhodki po načelu denarnega toka

Realizacija EUR Realizacija EUR Indeks

2011 2012 R12/R11

Skupaj prihodki 1.295.758 1.453.021 1,12

Prihodki za izvajanje javne službe 1.199.499 1.377.222 1,15

Prihodki iz sredstev javnih financ 1.138.395 1.303.691 1,15

Prejeta sredstva iz državnega proračuna 1.059.362 1.135.369

Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 79.033 168.322

Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe 61.104 73.531 1,20

Prejete obresti 659 896 1,36

Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 2.167 99 0,05

Prejete donacije od domačih in tujih pravnih ali fizičnih oseb 58.278 72.536 1,24

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 96.259 75.799 0,79

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 93.849 74.534 0,79

Prihodki od najemnin,zakupnin in drugi prihodki od premoženja 2.410 1.265 0,52

Skupaj odhodki 1.522.579 1.219.796 0,80

Odhodki za izvajanje javne službe 1.440.065 1.149.596 0,80

Plače in drugi izdatki zaposlenim 599.576 599.183 1,00

Plače in dodatki 500.379 514.435 1,03

Regres za letni dopust 22.535 16.858 0,75

Povračila in nadomestila 59.517 57.042 0,96

Sredstva za delovno uspešnost 2.367 4.852 2,05

Sredstva za nadurno delo 3.805 437 0,11

Drugi izdatki zaposlenim 10.973 5.559 0,51

Prispevki delodajalcev za socialno varnost 94.333 97.338 1,03

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 44.944 46.124 1,03

Prispevki za zdravstveno zavarovanje 36.041 36.931 1,02

Prispevki za zaposlovanje 305 312 1,02

Prispevki za starševsko varstvo 509 521 1,02

Premije dodatnega pokojninskega zavarovanja 12.534 13.450 1,07

Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe 374.398 411.126 1,10

Pisarniški in splošni material in storitve 205.626 205.611 1,00

Posebni material in storitve 10.696 9.459 0,88

Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 36.098 90.667 2,51

Prevozni stroški in storitve 3.217 5.188 1,61

Izdatki za službena potovanja 4.174 4.540 1,09

Tekoče vzdrževanje 46.406 23.648 0,51

Poslovne najemnine in zakupnine 0 0 -

Kazni in odškodnine 0 0 0,00

Davek na izplačane plače 0 0 0,00

Drugi operativni odhodki 68.194 72.013 1,06

Plačila domačih obresti 2.969 659 0,22

Investicijski odhodki 368.788 41.290 0,11

Nakup prevoznih sredstev 3.135 2.932 0,00

Nakup opreme 21.059 17.764 0,84

Nakup drugih osnovnih sredstev 0 0 0,00

Novogradnja, rekonstrukcija, adaptacija 337.789 20.259

Investicijsko vzdrževanje in obnove 0 0 0,00

Nakup nematerialnega premoženja 6.805 335 0,00

Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 82.513 70.200 0,85

Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in

storitev na trgu 46.310 37.975 0,82

Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga

in storitev na trgu 7.286 6.169 0,85

Izdatki za blago in storitev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 28.918 26.056 0,90

Presežki prihodkov nad odhodki -226.821 233.224 -1,03

Documents

Poslovno poročilo 2012 – Mladinsko klimatsko zdravilišče ... · Poslovno poročilo 2012 – Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna _____ 3