Embed Size (px)
Citation preview
Prispevek Evropske komisije k zasedanju Evropskega sveta
Dialogi in
posvetovanja z državljani
Poročilo o napredku
11. december 2018
2
Kazalo
Evropejci pričakujejo .......................................................................................................................... 3
1. Odprta, odkrita in vseevropska razprava .......................................................................... 4
1.1 Stalni dialog z državljani ................................................................................................ 5
1.2 V srce Evrope ..................................................................................................................... 11
2. Visoka pričakovanja .................................................................................................................... 15
2.1 Dinamično gospodarstvo .............................................................................................. 18
2.2 Evropa, ki varuje ................................................................................................................ 20
2.3 Obravnavanje vprašanja migracij ............................................................................ 22
2.4 Boj proti podnebnim spremembam in varstvo okolja ................................... 24
2.5 Močnejša Evropa v svetu .............................................................................................. 26
2.6 Evropa vrednot ................................................................................................................... 28
2.7 Svetla prihodnost mladih .............................................................................................. 31
Prispevamo k spremembam ........................................................................................................ 33
3
Evropejci pričakujejo
Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije
Evropa je predvsem unija državljanov. Državljani in državljanke so srce, duša in gonilna sila našega
projekta. Zato morajo biti v središču jutrišnje Unije ter imeti besedo in odločati o prihodnosti svoje
Unije. Evropa mora postati močnejša in enotnejša, vendar je to mogoče le, če postane tudi bolj
demokratična.
Ob začetku svojega mandata sem se zavezal, da bom ljudi postavil na prvo mesto, poskrbel, da
vsak glas šteje in se upošteva vsako mnenje. Ta Komisija si že od prvega dne prizadeva za razprave
in dialog. Uvedli smo projekt stalnih dialogov z državljani, v okviru katerega je moja celotna ekipa
komisark in komisarjev skupaj z višjimi uradniki in uradnicami Komisije prepotovala vso Unijo, da bi
prisluhnila upanjem, strahovom, pričakovanjem in novim predlogom.
Odziv na naše dialoge z državljani kaže, da si Evropejke in Evropejci želijo ne le izraziti svoje
mnenje, temveč tudi sodelovati pri odločanju in vplivati na nadaljnji razvoj naše Unije. V odgovor na
ta poziv je Komisija 1. marca 2017 predstavila belo knjigo o prihodnosti Evrope. Različni možni
scenariji za našo skupno prihodnost so sprožili široko razpravo o prihodnjem razvoju Evrope.
Voditelji in voditeljice so ob proslavljanju 60. obletnice podpisa Rimskih pogodb 25. marca 2017 v
Rimu izrazili svojo podporo in se zavezali, da bodo prisluhnili pomislekom državljanov in se nanje
odzivali. Od tedaj Komisija spodbuja večje sodelovanje državljank in državljanov v razpravah o
prihodnosti Evrope. Razvila je nove oblike dialogov za prožnejše in bolj interaktivne razprave, ki se
odvijajo na spletu ter dosegajo širše in bolj raznoliko občinstvo.
Do danes je bilo organiziranih več kot 1 200 razprav v mestnih hišah, tovarnah, na univerzah in
drugih krajih po vsej Uniji, ki se jih je udeležilo 160 000 državljank in državljanov najrazličnejših
narodnosti, starosti, rasnih pripadnosti, veroizpovedi in političnih prepričanj.
Jean-Claude Juncker
4
1. Odprta, odkrita in
vseevropska razprava
5
1.1 Stalni dialog z državljani
„S to belo knjigo naj bi se začela odprta, poštena in
široka razprava z državljani o smeri, v katero bi se
Evropa morala razvijati v prihodnjih letih.
Prisluhniti je treba vsakomur.“ Bela knjiga o prihodnosti Evrope, 1. marec 2017
Državljani v Cadizu: začetki Komisijinih dialogov z državljani
Evropska komisija je navdih za organizacijo dialogov z državljani našla v evropskem letu državljanov 2013. To se je zgodilo v času, ki je bil za našo Unijo ključnega pomena, saj so ga zaznamovale 20. obletnica državljanstva EU in priprave na volitve v Evropski parlament leto zatem.
Tega leta je Komisija objavila poročilo o državljanstvu EU, ki je vsebovalo pregled vloge, vpliva in pričakovanj Evropejk in Evropejcev. V poročilu so bile izpostavljene nekatere od ovir, zaradi katerih državljani ne morejo v celoti uveljavljati svojih pravic. Ugotovljena je bila tudi potreba, da se Evropa približa državljanom in jih bolj vključuje.
V tem duhu je Evropska komisija organizirala prvi dialog z državljani, katerega cilj sta bili razprava in izmenjava mnenj z državljani ter nacionalnimi in lokalnimi politiki. Tedanja podpredsednica Viviane Reding se je 27. septembra 2012 v španskem pristaniškem mestu Cadiz sestala s člani lokalne skupnosti, da bi razpravljali o Evropi, razprava pa je potekala tudi na spletu, kjer so ljudje odgovarjali na vprašanje #QuéEuropaQueremos?
Prihodnost Evrope je v rokah vseh Evropejk in Evropejcev. Ne morejo je vsiliti voditelji ali institucije.
Različne politične odločitve lahko vplivajo na smer, v katero se bo Unija razvijala v prihodnje, ne
glede na njen nadaljnji razvoj pa velja, da mora poslušati svoje državljane in delovati v skladu z
njihovimi željami.
Takšen pristop je bil vodilo te Evropske komisije, še preden je začela svoj mandat – od programa
predsednika Junckerja, zasnovanega na podlagi desetih političnih prednostnih nalog, do poslanic, v
katerih je ob začetku mandata vse komisarje in komisarke izrecno pozval, naj se politično
udejstvujejo v državah članicah in dialogih z državljani, predstavljajo naš skupni program in se
pogovarjajo o njem, prisluhnejo predlogom ter sodelujejo z deležniki.
6
OD BELE KNJIGE O PRIHODNOSTI EVROPE DO SIBIUA
Evropska komisija je izpolnila navedeno obljubo. Najboljši dokaz za to je razprava po objavi bele knjige o
prihodnosti Evrope, ki jo je predsednik Juncker predstavil 1. marca 2017. V beli knjigi je bilo predstavljenih
pet možnih scenarijev za prihodnost naše Unije s 27 državami članicami: „tako kot doslej“, „samo enotni
trg“, „tisti, ki hočejo več, storijo več“, „storiti manj, a učinkoviteje“, in „storiti veliko več skupaj“. Scenariji niso
bili zavezujoči in izčrpni ter se niso izključevali, saj je bilo glede na zadevno področje politike mogoče
združevati njihove posamezne elemente. Oblikovani so bili z namenom spodbujanja široke razprave o
prihodnosti Unije, pri čemer so ljudem omogočali, da navedejo svojo najljubšo možnost ali predstavijo svojo
vizijo. Po besedah predsednika Junckerja se je z belo knjigo uvedel „nov pristop:
razprava, ne monolog“. Razprava je evropskim voditeljem ter institucijam
pomagala, da so se osredotočili na politike in prednostne naloge, ki so
najpomembnejše za našo prihodnost.
Evropski voditelji so se 25. marca 2017 srečali, da bi proslavili 60.
obletnico podpisa Rimskih pogodb, razmislili o preteklih dosežkih in
razpravljali o naši skupni prihodnosti. Zavezali so se, da bodo „prisluhnili
pomislekom [...] državljanov in se nanje odzivali“ ter sodelovali z
nacionalnimi parlamenti. Temu je sledila objava vrste razmislekov o
nekaterih perečih in najpomembnejših vprašanj glede naše prihodnosti.
Toda naša prihodnost ne more ostati zgolj scenarij ali sklop predlogov.. S politično vizijo, odločitvami
in politikami mora postati resničnost. Zato je predsednik Juncker v govoru o stanju v Uniji leta 2017
oživil razpravo, podal prve odgovore in predloge za našo prihodnost ter predstavil svojo vizijo. Na
podlagi predlogov državljank in državljanov je predstavil načrt za enotnejšo, močnejšo in bolj
demokratično Unijo. Določil je več ukrepov za njegovo izvedbo, ki bodo dosegli vrhunec 9. maja
2019 na posebnem neuradnem srečanju voditeljev Evropske unije v Sibiuu, na katerem bo
pripravljen strateški načrt za obdobje 2019–2024, ki bo orisal prihodnost EU s 27 državami
članicami.
SCEN
ARIJ
I
Tako kot doslej Samo enotni trg Tisti, ki hočejo več,
storijo več
Storiti manj, a
učinkoviteje
Storiti veliko več
skupaj
KA
J TO
VK
LJU
ČU
JE?
EU-27 izvaja in
nadgradi sedanji
program reform.
Prednostne naloge se
redno posodabljajo,
težave se
obravnavajo, ko
nastopijo, in ustrezno
s tem se sprejema
nova zakonodaja.
EU-27 samo poglablja
ključne vidike
enotnega trga.
EU-27 omogoči tistim
državam članicam, ki
to želijo, da na
določenih področjih
skupaj storijo več.
Posledično se države
članice dogovorijo o
posebnih pravnih in
proračunskih
ureditvah za tesnejše
sodelovanje. Sčasoma
se lahko pridružijo
tudi druge države
članice.
S soglasjem, da je
nekatere prednostne
naloge bolje
obravnavati skupaj,
EU-27 pozornost in
vire bolj in hitreje
osredotoči na izbrana
področja, medtem ko
na drugih področjih
preneha delovati ali
pa je manj dejavna.
Države članice si na
vseh področjih delijo
več pristojnosti in
sredstev ter si
prizadevajo za več
skupnega odločanja,
evro se okrepi in
odločitve na ravni EU
so hitro izvršene.
7
„Skupaj si bomo prizadevali za ponovno pridobitev
zaupanja državljanov v evropski projekt.“ Jean-Claude Juncker, politične usmeritve, 2014
DIALOGI Z DRŽAVLJANI
Dialogi z državljani so pomemben instrument, s katerim poskrbimo, da se v razpravi o prihodnosti
Evrope prisluhne novim glasovom in da se upoštevajo novi predlogi. Tovrstna srečanja na lokalni
ravni, ki jih pripravi in organizira Evropska komisija, državljanom in državljankam iz najrazličnejših
okolij omogočajo, da razpravljajo, si izmenjajo mnenja in se pogovorijo z ljudmi, ki jim služijo.
Udeležujejo se jih komisarji, poslanci Evropskega parlamenta, člani Odbora regij in Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora ter tudi predstavniki evropskih, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih
organov.
Dialog z državljani
Pobude držav članic in institucij EU
Pot v Sibiu | Agenda voditeljev
Spletno posvetovanje
9. maj 2019 Srečanje
voditeljev v Sibiuu
23.–26. maj 2019 Evropske
volitve
1. marec 2017
September 2017
September 2018
Maj 2018
December 2018
April 2018
Bela knjiga o
prihodnosti Evrope Govor o stanju v Uniji
Govor o stanju v Uniji
Evropski svet
Skupni okvir posvetovanj z državljani
Okrogla miza z državljan
25. marec 2017
Rimska izjava
8
Glavno sporočilo je, da Evropejci in Evropejke želijo sooblikovati prihodnost svoje Unije. Želijo deliti
svoje predloge in imeti besedo pri krepitvi Evrope. Ta zagon in želja po razpravi se odražata v
številkah.
Število dialogov z državljani se je po objavi bele knjige o prihodnosti Evrope znatno povečalo, vendar
moramo ohraniti ta zagon. Zato je Evropska komisija februarja 2018 oznanila, da želi organizirati
vsaj 1 000 dialogov z državljani. Ta cilj je že presežen, saj je do zdaj potekalo več kot 1 200
dialogov, ki se jih je udeležilo okoli 160 000 državljank in državljanov. Njihov vpliv je že mogoče
opaziti pri delu Komisije in drugih institucij. Predlogi Komisije glede novega dolgoročnega proračuna
in razprave sozakonodajalcev, ki jim sledijo, na primer odražajo prednostne naloge in ambicije, ki so
jih državljani izrazili med razpravo o beli knjigi.
Pri večini dialogov z državljani Evropska komisija sodeluje z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi
organi. Takih dogodkov se je skupno udeležilo 102 poslanca Evropskega parlamenta, 195
nacionalnih politikov (vključno s predsedniki vlad in držav, ministri in poslanci nacionalnih
parlamentov) ter 91 regionalnih politikov. To odraža skupno zavezanost Evropi in potrebo po
združitvi moči pri obveščanju o koristih, ki jih Evropa prinaša vsem.
Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, Joseph Muscat,
predsednik vlade Malte, in Karmenu Vella, komisar, pristojen za pomorske zadeve in ribištvo. Valletta (Malta), 29. marec 2017
Margrethe Vestager, komisarka, pristojna za politiko konkurence, in Bruno Le Maire, francoski minister za gospodarstvo in finance,
skupaj na odru. Strasbourg (Francija), 23. oktober 2018
Evropska komisija razvija nove oblike dialogov z državljani, vključno z večjezičnimi čezmejnimi dogodki z državljani iz dveh ali treh držav članic ter spletnimi dialogi v živo prek Facebooka in drugih kanalov. Da bi te nove razprave čim bolje izkoristili, so bila vzpostavljena nova partnerstva, na primer soorganizacija z državami članicami.
Čezmejni nemško-poljski dialog z državljani, ki je potekal 24. maja 2018 v Frankfurtu na Odri (Nemčija) in na katerem so sodelovali Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije, Elżbieta Polak, maršalka Lubuškega vojvodstva, in Stefan Ludwig, minister za pravosodje, evropske zadeve in
varstvo potrošnikov zvezne dežele Brandenburg
Vytenis Andriukaitis, komisar za zdravje in varnost hrane v Zagrebu (Hrvaška), 17. maja 2018. Družbeni mediji povečujejo
vpliv dialogov z državljani
9
DIALOGI Z DRŽAVLJANI PO EU
2015–2018
1 261 818 v letu 2018 (do 11. 12. 2018)
Španija
Belgija
Bolgarija
Češka
Danska
Nemčija
Estonija
Irska
Litva
Francija
Grčija
Italija
Švedska
Ciper
Latvija
Hrvaška
Malta
Nizozemska
Madžarska
Luksemburg
Avstrija
Romunija
Portugalska
Poljska
Skupaj
Prek spleta
Finska
2018
Slovaška
Slovenija
10
Dialogi z državljani
v številkah
(vključno s 24 dialogi z državljani v živo prek
Facebooka)
1 261 dialogov
v 405 mestih
53
Doseg od leta 2015
Število
udeležencev v
letu
17 400 18 600
50 800
73 000
160 000 udeležencev
več kot 37,2 milijona vtisov na družbenih
medijih
1,4 milijona gledalcev
prenosov prek spleta
248 milijonov
oseb je potencialno doseglo poročanje v
medijih
2015 2016 2017 2018
2015
317 2017
2016 73
818 2018
Dialogi z državljani od začetka Junckerjeve Komisije
11
1.2 V srce Evrope
„Prav tako menim, da bi morali v prihodnjih mesecih
nacionalne parlamente in civilno družbo na
nacionalni, regionalni in lokalni ravni bolj vključiti v
oblikovanje prihodnosti Evrope.“ Jean-Claude Juncker, govor o stanju v Uniji 12. septembra 2017
Glavni cilj razprave o prihodnosti Evrope je prisluhniti vsem mnenjem in predlogom iz vse Evrope –
od vzhoda do zahoda in od severa do juga. Predlogom tistih, ki obvladajo evropski žargon, in
predlogom popolnih laikov. Vsako mnenje šteje.
Zato se je Evropska komisija osredotočila na različne vrste ozaveščanja in sodelovanje z vsemi
drugimi zainteresiranimi institucijami in državami članicami.
Odziv je bil odličen. Predsednik Evropskega parlamenta je pripravil vrsto razprav o prihodnosti
Evrope na visoki ravni z voditelji držav ali vlad.
Predsednik Juncker in francoski predsednik Macron spodbujata razpravo o prihodnosti Evrope
© Evropska unija
Predsednik irske vlade Leo Varadkar je kot prvi od voditeljev držav ali vlad razpravljal o prihodnosti Evrope v Evropskem parlamentu
© Evropska unija
Seznam razprav Evropskega parlamenta na visoki ravni
12
Odbor regij je organiziral razprave v evropskih regijah, mestih in občinah
v okviru pobude „Razmislimo o Evropi“. Odbor regij in Evropski
ekonomsko-socialni odbor sta predstavila pomembne pobude za
vključevanje državljanov. Te pobude, naj jih organizira Evropska komisija
ali druge institucije, nacionalni, regionalni in lokalni organi ali civilna
družba, imajo enak namen in se v celoti dopolnjujejo.
Številni evropski voditelji, vključno s francoskim predsednikom
Emmanuelom Macronom, nemško kanclerko Angelo Merkel in mnogimi
drugimi, so sprejeli nove ukrepe za okrepitev razprave o prihodnosti
Evrope.
Kanclerka Angela Merkel podpira stalni dialog z državljani
© Bundesregierung/Steins Kancler Sebastian Kurz. Avstrijsko predsedstvo Sveta je imelo
ključno vlogo pri usklajevanju prizadevanj držav članic © BKA/Dragan Tatic
Poročilo Odbora regij
13
Marca 2018 je 27 držav članic odobrilo skupni okvir posvetovanj z državljani, ki je povsem v skladu
s pristopom Komisije, ki temelji na preglednosti, pluralnosti in odprtosti.
Evropska komisija je v podporo temu procesu uvedla edinstveno pobudo participativne demokracije,
pri kateri državljani sami pripravijo vprašanja za spletno posvetovanje o prihodnosti Evrope. V
sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom je organizirala okroglo mizo, na kateri je
sodelovalo 96 oseb iz vseh 27 držav članic EU. Da bi se odražala raznolikost socialno-demografskih
ozadij in mnenj o Evropski uniji, je sodelujoče izbrala neodvisna agencija za raziskave javnega
mnenja. Njeni udeleženci so v okviru dvodnevne razprave, ki je potekala maja 2018, oblikovali in
odobrili vrsto vprašanj za Evropejke in Evropejce.
Vprašalnik, sestavljen na okrogli mizi z državljani, je bil podlaga za spletno posvetovanje, ki se je
začelo 9. maja 2018 v vseh uradnih jezikih EU.
Prejetih je bilo že več kot 76 000 prispevkov. Večina poleg odgovorov na vprašanja zaprtega tipa, ki
se nanašajo na nekatere od najpomembnejših prihodnjih izzivov, vsebuje tudi kvalitativne pripombe
in predloge.
Posvetovanje je bilo dopolnjeno s posebno raziskavo Eurobarometer o prihodnosti Evrope, v kateri je
med 24. oktobrom in 7. novembrom 2018 sodeloval reprezentativen vzorec 27 339 državljank in
državljanov Evropske unije.
vseevropsko večjezično posvetovanje
12 vprašanj (zaprtega in odprtega tipa)
podprto z dejavnostmi v družbenih medijih
14
SPLETNO POSVETOVANJE
Število
prispevkov
Francija 22 869
Nemčija 10 021
Madžarska 7 830
Španija 5 419
Poljska 4 249
Belgija 4 187
Italija 4 089
Portugalska 1 948
Romunija 1 408
Nizozemska 1 353
Združeno kraljestvo 1 347
Avstrija 1 149
Irska 867
Grčija 844
Slovaška 844
Češka 718
Švedska 683
Bolgarija 672
Finska 421
Hrvaška 407
Luksemburg 319
Danska 299
Slovenija 235
Ciper 178
Malta 165
Litva 146
Latvija 109
Estonija 68
Države nečlanice EU 726
Brez navedbe države 2 572
Skupaj 76 142
(do 7. 12. 2018)
15
2. Visoka pričakovanja
16
„Ideje in odločenost stotin milijonov Evropejcev bodo katalizator
našega napredka.“ Bela knjiga o prihodnosti Evrope, 1. marec 2017
Kljub raznolikosti oblik izvedbe in udeležencev se na dialogih pogosto izpostavlja nekaj ponavljajočih
se tem.
Na splošno imajo udeleženci o Evropski uniji pozitivno mnenje. Menijo, da je ključnega pomena za
reševanje težav. Zaznati pa je tudi skrbi in frustracije. Pogosto se razpravlja o tem, kdo bi moral
narediti kaj. Državljani in državljanke običajno menijo, da je reševanje ključnih izzivov učinkovitejše s
sprejemanjem skupnih ukrepov na evropski in nacionalni ravni. Večina jih je zelo naklonjenih
okrepljenemu usklajevanju na evropski ravni, na primer na področju okolja in varnosti hrane. Vendar
večina tudi pričakuje in zahteva reforme za učinkovitejšo in preglednejšo Unijo.
Pri vprašanju, zaradi katerih odločitev na evropski ravni bi bili bolj ponosni na svoje državljanstvo
Unije, številni sodelujoči omenijo globalne izzive, kot so zunanja politika in obramba, migracije ali
okolje in podnebne spremembe.
Pogosto se izpostavljajo tudi gospodarska in družbena vprašanja. Pomembni temi sta potreba
po dinamičnem gospodarstvu s poudarkom na digitalizaciji, raziskavah in inovacijah ter stabilno
območje evra, očitna pa je tudi želja po visoki ravni pravičnosti in zaščite.
Evropa se dojema tudi kot celina vrednot, kjer je treba varovati pravno državo, boj proti korupciji in
nediskriminacijo.
Spletno posvetovanje
„Zaradi katerih odločitev , sprejetih na ravni Evropske unije, bi bili bolj ponosni, da ste državljan oziroma državljanka Unije?“
[Najpogostejše besede]
EU
Evropski begunec
država davek
pravo Evropa
država socialni
ljudje delo
nacionalni spoštovanje
pravica človekov narediti potrebuje ustvariti močan
ponosen politični razvoj vlada meja podpora
zaščita migrant resničen energija
politika dobra unija vzgoja
hoteti razvoj
migracije potreba lahko
ekonomski svet
državljan moč
skupen obramba član
17
Nekateri si želijo, da bi se Evropska unija posvetila vprašanjem, ki so že zdaj osrednji del evropskega
programa, zlasti desetim političnim prednostnim nalogam Junckerjeve Komisije. Nekateri niso
seznanjeni z delom, ki na teh področjih že poteka, in številni si želijo, da bi bili bolje obveščeni o
dejavnostih Evropske unije.
Brexit na okrogli mizi z državljani maja 2018 ni bil med glavnimi vprašanji, o katerih so razpravljali
udeleženci. Na dialogih z državljani se sicer omenja, vendar pogosto v povezavi z učinkom, ki ga bo
imel na evropski proračun in gospodarstvo drugih držav članic.
18
2.1 Dinamično gospodarstvo
Pogosto se poudarja potreba po prednostni obravnavi in spodbujanju raziskav in inovacij ter
izboljšanju dostopa do financiranja in naložb.
Glede na nedavno raziskavo Eurobarometer, opravljeno novembra 2018, so skoraj tri četrtine
prebivalcev območja evra naklonjene ekonomski in monetarni uniji. Vendar mnogi udeleženci
dialogov z državljani kljub temu, da v skupni valuti vidijo jasne koristi, evro včasih povezujejo s
povišanjem cen ali izražajo zaskrbljenost glede nestabilnosti, ki jo povzroča neupoštevanje pravil.
Prosti pretok v Evropski uniji se večinoma razume kot prednost za gospodarstvo in državljane, ki
lahko živijo, delajo, študirajo in poslujejo v drugih državah članicah.
Enotni trg in mednarodna trgovina se večinoma dojemata kot priložnost za podjetja in
potrošnike. Nekateri udeleženci bi si želeli več prostotrgovinskih sporazumov, čeprav se znaten delež
boji nepoštene konkurence in vpliva mednarodnih korporacij.
Pogosto se omenja digitalno gospodarstvo, pri čemer se od Evropske unije pričakuje, da bo
zagotavljala rast tega sektorja in varstvo podatkov ter urejala močan tržni položaj velikih akterjev
digitalnega trga.
EU bi morala zagotoviti, da imajo podjetniki in zagonska podjetja v vseh državah in regijah dostop do tveganega kapitala, ki ga potrebujejo, da bi lahko s svojimi zamislimi vstopili na trg. Dialog z državljani v Varni (Bolgarija)
Potrebujemo finančne instrumente EU, ki jih bodo mladi podjetniki lahko uporabili za rast svojih podjetij. Dialog z državljani v Opolu (Poljska)
19
Umetna inteligenca je v porastu, zato bi morala EU podpirati razvoj na tem področju. Dialog z državljani v Strasbourgu (Francija)
Ali ste vedeli?
Junckerjev načrt, predstavljen novembra 2014, je spodbudil 360 milijard evrov dodatnih naložb po vsej Evropi, pri čemer naj bi 850 000 malih in srednjih podjetij imelo koristi od dostopa do financiranja.
Od začetka Junckerjeve komisije je bilo v Evropski uniji ustvarjenih več kot 12 milijonov novih delovnih mest.
Gospodarsko partnerstvo z Japonsko bo podjetjem iz Evropske unije prihranilo približno milijardo evrov carinskih dajatev.
Do leta 2020 bo v podatkovnem gospodarstvu EU zaposlenih več kot 10 milijonov Evropejcev. Evropska unija izvaja strategijo za razvoj digitalnega gospodarstva, da bomo lahko izkoristili njegov pozitivni vpliv na življenje državljanov.
20
2.2 Evropa, ki varuje
Na dialogih z državljani po vsej Evropi so potekale burne razprave o socialni podpori. Udeleženci
pogosto pozivajo k večjim socialnim pravicam in postavljajo vprašanja o razliki med plačami
moških in žensk, starševskem dopustu in drugih socialnih zadevah.
Kar 85 % sodelujočih v raziskavi Eurobarometer meni, da bi morala svobodno tržno
gospodarstvo spremljati visoka raven socialne zaščite.
85 %
sodelujočih meni, da bi morala prostotržno gospodarstvo spremljati visoka raven socialne zaščite.
Eurobarometer, november 2018
Veliko se razpravlja tudi o zdravju. Mnogi so zelo zaskrbljeni glede stanja na tem področju v
prihodnosti. V raziskavi Eurobarometer je 72 % sodelujočih izrazilo zaskrbljenost, da bodo današnji
otroci živeli slabše kot pripadniki njihove generacije.
Pomemben vidik poziva k večji zaščiti so tudi pravice potrošnikov. Redno se omenjata varnost in
kakovost hrane, pogosto v povezavi s pomisleki glede globalizacije. Državljani pričakujejo, da se
bodo v okviru trgovinskih sporazumov spoštovali visoki standardi, vključno s socialnimi in okoljskimi
standardi.
21
Toda še najpogosteje se večja potreba po Evropi, ki varuje, izraža v povezavi s kriminalom in
varnostjo. V raziskavi Eurobarometer je pri vprašanju o tem, katere bi morale biti prednostne
naloge Evropske unije, s katerimi bi poskrbeli za večjo varnost državljanov, največ sodelujočih
izbralo „boj proti terorizmu in radikalizaciji“ (66 %), ki mu je sledil „boljši nadzor na zunanjih
mejah“ (39 %).
Enako plačilo za enako delo po vsej Evropski uniji. Prispevek iz Avstrije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Kako lahko trgovinska politika prispeva k okrepitvi evropskih vrednot, kot je varstvo okolja? Dialog z državljani v Helsinkih (Finska)
EU pozablja na malega človeka z nizkimi dohodki. To je eden od razlogov za vzpon populizma. Dialog z državljani, organiziran v sodelovanju z Evropskim parlamentom na Bledu (Slovenija)
Mislim, da bi morala EU oblikovati politike v korist regijam EU, ki najbolj potrebujejo razvoj, ne pa politike v korist regijam, ki so že bogate. Prispevek iz Bolgarije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Uvedba tožilstva za boj proti korupciji na ravni EU. Prispevek s Švedske, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Ali ste vedeli?
Novembra 2017 je bil razglašen evropski steber socialnih pravic, ki tlakuje pot prihodnji, bolj socialni Evropi.
Pri pogajanju o trgovinskih sporazumih z državami, ki niso članice EU, Evropska komisija ščiti občutljive sektorje in ne sprejema kompromisov, ko gre za standarde varnosti hrane. Pogajanja temeljijo na vrednotah in načelih.
Evropska unija je s svojimi naprednimi politikami varstva potrošnikov v samem svetovnem vrhu. Evropi se lahko zahvalimo za ukrepe na področju pravic potnikov in odpravo stroškov gostovanja.
Nova pravila o napotitvi delavcev bodo zagotovila enako plačilo za enako delo na istem mestu.
Ustanovitev evropskega organa za delo bi olajšala sodelovanje med nacionalnimi akterji na področju mobilnosti delovne sile ter boja proti zlorabam.
Schengenski informacijski sistem je v letu 2017 prispeval k skoraj 50 000 aretacijam in izsleditvi 200 000 storilcev kaznivih dejanj.
Z začetkom veljavnosti Splošne uredbe o varstvu podatkov maja 2018 je Evropa postala najbolj napredna regija na svetu v zvezi z varstvom osebnih podatkov, tudi na digitalnem področju.
22
2.3 Obravnavanje vprašanja migracij
Zelo burno je, kadar državljani po vsej Evropi razpravljajo o begunski krizi, migracijah znotraj EU,
napotenih delavcih, nadzoru meje in schengenskem območju. Na okrogli mizi maja 2018
državljanke in državljani niso bili soglasni o najboljših načinih reševanja teh vprašanj. Tudi mnenja,
zbrana v okviru spletnega posvetovanja, so zelo nasprotujoča, kar odraža raznolikost stališč
Evropejk in Evropejcev glede migracij in podeljevanja azila. Nekateri pozivajo k bolj gostoljubni
Evropski uniji, pri čemer uporabljajo pojme, kot je „dostojanstveno sprejemanje“ ali „dostojna
migracijska politika“. Drugi si želijo ukrepov za preprečevanje izgub človeških življenj v
Sredozemlju. Mnogi pozivajo tudi k preprečevanju nedovoljenih migracij ali vračanju migrantov
brez urejenega statusa, nekateri pa so celo naklonjeni vračanju vseh migrantov, ne glede na njihov
status.
Migracije na splošno so skupaj s posebnimi izzivi, s katerimi se soočajo sredozemske države članice,
še naprej predmet razprav na številnih dialogih z državljani po vsej Evropi. Razpravlja se tudi o
vključevanju migrantov in sodelovanju z državami nečlanicami, zlasti v Afriki.
V raziskavi Eurobarometer o prihodnosti Evrope so sodelujoči med drugim odgovarjali na vprašanje
o tem, katere bi morale biti prednostne naloge na področju migracij, da bi se zagotovile koristi za
Evropejce v naslednjih dvajsetih letih. Najpogostejša odgovora sta bila „izboljšanje stanja v državah,
od koder prihajajo migranti“ (45 %) in „boj proti nedovoljenim migracijam“ (44 %).
23
Soočamo se z migracijsko krizo. Kakšna je reakcija držav članic EU? Vsi vemo, da se ne strinjajo. Kakšna je rešitev? Dialog z državljani v Københavnu (Danska)
Usklajena reševalna operacija v Sredozemskem morju. Razporeditev ljudi, ki zaprosijo za zaščito na podlagi azilnega prava, po določenem ključu med VSE države članice. Prispevek iz Belgije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Treba bi bilo ustaviti nedovoljene migracije in vse migrante brez urejenega statusa vrniti v državo, iz katere so prišli v EU. Prispevek s Slovaške, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Ekonomskim migrantom iz varnih držav bi bilo treba preprečiti vstop v EU. Prispevek z Nizozemske, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Ali ste vedeli?
Operacije Evropske unije so od leta 2015 na morju pomagale rešiti več kot 690 000 ljudi.
Število prihodov migrantov brez urejenega statusa se je zmanjšalo. Število prihodov vzdolž vzhodnosredozemske poti se je po izjavi EU in Turčije zmanjšalo za 97 % ter ostaja 90 % nižje od rekordnih ravni v letu 2015. Nedovoljeni tokovi vzdolž osrednjesredozemske poti so se zmanjšali za 80 %.
Evropska komisija poziva Evropski parlament in Svet, da se dogovorita o predlogu Komisije za dodatnih 10 000 pripadnikov mejne in obalne straže ter vzpostavitvi azilnega sistema EU, ki bo pripravljen na prihodnost.
24
2.4 Boj proti podnebnim spremembam in
varovanje okolja
Mnogi državljani in državljanke se strinjajo, da so podnebne spremembe eno od ključnih vprašanj.
Udeleženci dialogov z državljani so želeli izvedeti več o ukrepih Evropske unije za reševanje tega
globalnega izziva, poleg tega pa jih je zanimalo tudi, kaj lahko na tem področju storijo sami. Na
splošno Evropejci in Evropejke verjamejo, da podnebne spremembe vsaj v določeni meri povzročajo
človeške dejavnosti.
Eurobarometer, november 2018
42 % Podnebne spremembe povzročajo izključno
človeške dejavnosti
93 %
„Podnebne spremembe povzročajo človeške
dejavnosti“ skupaj
51 % Podnebne spremembe v
določeni meri povzročajo
človeške dejavnosti
4 % Podnebnih sprememb nikakor
ne povzročajo
človeške
dejavnosti
1 % Ne verjamem v podnebne spremembe
2 % Ne vem
Podnebne spremembe
Katera od naslednjih izjav najbolje opisuje vaše mnenje? (v % – povprečje EU-28)
25
Državljanke in državljani pogosto razpravljajo o Pariškemu sporazumu in načrtih za zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov. Kljub tehtnim pomislekom v zvezi z vplivom podnebnih sprememb in
onesnaževanja so bile podane tudi spodbudne pripombe o razvoju energije iz obnovljivih virov,
naložbah v zeleno gospodarstvo in morebitnih inovacijah, ki bodo pripomogle k ohranjanju okolja.
Na dialogih z državljani so pogosta vprašanja o odpadkih (predvsem plastičnih), biotski
raznovrstnosti in dobrobiti živali, vključno z vplivom intenzivnega kmetovanja, mučenju živali in
preizkusih na živalih.
Kako si EU prizadeva za spodbujanje naložb v sončno energijo in druge obnovljive vire energije? Dialog z državljani v Rigi (Latvija)
Ali EU načrtuje naložbe v tehnologijo za čiščenje morja? Dialog z državljani v Blankenbergu (Belgija)
Treba je omejiti podnebne spremembe in preprečiti smetenje rek. Prispevek z Nizozemske, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Ali ste vedeli?
Od leta 1990 so se emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji zmanjšale za 22 %.
Evropska unija je v celoti zavezana izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Določila je zavezujoč cilj uporabe najmanj 32 % obnovljivih virov energije v proizvodnji energije in 32,5-odstotnega energijskega izkoristka do leta 2030;
Evropska komisija je pozvala k ukrepom, s katerimi bi Evropa do leta 2050 postala uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo.
Poleg tega je predstavila prvo celovito strategijo za plastiko na svetu in konkretne predloge za nadomestitev plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.
26
2.5 Močnejša Evropa v svetu
Mnogi državljani pozivajo k večjemu usklajevanju in okrepitvi zunanjega delovanja Evropske unije.
Želijo si skupne zunanje politike in skupne obrambne politike. Zdi se, da so slabo seznanjeni z
vlogo visoke predstavnice, po drugi strani pa pogosto omenjajo potrebo po skupnem ministrstvu za
zunanje zadeve.
Državljani in državljanke Evropsko unijo velikokrat primerjajo s preostalim svetom, pri čemer na
splošno pozitivno ocenjujejo njeno vlogo na mednarodnem prizorišču. Večina sodelujočih v raziskavi
Eurobarometer na primer meni, da Evropska unija bolje predstavlja mir kot druge države na svetu.
76 %
sodelujočih meni, da je Evropska unija območje stabilnosti v nemirnem svetu. To pomeni pet odstotkov več kot leta 2017
in deset odstotkov več kot leta 2016. Eurobarometer, november 2018
27
Udeleženci dialogov pogosto omenjajo druge svetovne sile, kot so Rusija, Kitajska in Združene
države. Želijo si, da bi bila Evropa enako pomembna akterka globalne geopolitike. Številni navajajo
potrebo po „enotnem nastopu“, nekateri pa predlagajo „poenotenje“ zunanjih politik.
Drugi gredo še dlje in pozivajo k odpravi nacionalnih pravic veta na tem področju.
Trdno stališče v odnosu do svetovnih sil, kot so Rusija, Kitajska in ZDA. Prispevek z Danske, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Na mednarodnem prizorišču moramo nastopati enotno. Prispevek iz Belgije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Skupna evropska vojska. Odprava pravic veta, ki jih imajo države članice na področju zunanje politike in človekovih pravic. Odločnejše politike, kar zadeva Rusijo in Japonsko. Prispevek s Češke, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Evropa bi morala biti bolje zastopana na mednarodnem prizorišču. Prispevek iz Francije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Da bi prihranili denar in ga učinkoviteje uporabljali, moramo imeti v obrambni industriji skupne standarde. Dialog v živo na omrežju Facebook
Ali ste vedeli?
Evropska komisija v naslednjem dolgoročnem proračunu (2021–2027) predlaga Evropski obrambni sklad s sredstvi v višini 13 milijard evrov, da bi okrepila svojo strateško avtonomijo, v dopolnjevanju z zvezo NATO.
Evropska unija zagotavlja več kot polovico razvojnega sodelovanja na svetu. Humanitarno pomoč Evropske unije vsako leto prejme okrog 100 milijonov ljudi.
Evropska komisija je predlagala resnično partnerstvo z Afriko, pri katerem ne gre samo za dobrodelne prispevke, ampak tudi za naložbe in delovna mesta.
28
2.6 Evropa vrednot
Evropa je močno povezana z vrednotami. Evropska unija na splošno velja za mirovni projekt in
območje svobode, kjer se spoštujejo temeljne pravice. Sodelujoči v raziskavi Eurobarometer kot
glavno prednost Evropske unije navajajo njeno spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne
države, ki ga uvrščajo nekoliko pred položaj Unije kot gospodarske, industrijske in trgovinske sile.
Velik pomen se redno pripisuje tudi solidarnosti. Enakost spolov in nediskriminacija se štejeta
za dva od glavnih stebrov naše družbe.
Na mnogih dialogih z državljani so udeleženci izrazili zaskrbljenost glede stanja pravne države v
nekaterih državah članicah. Poleg tega so Evropo pozvali k nadaljevanju boja proti korupciji v
državah članicah, ki ga mnogi povezujejo s pravno državo.
Številni udeleženci so razpravljali o trenutnem delovanju evropske demokracije. Le redki
nasprotujejo konceptu evropskega vključevanja. Udeleženci včasih ocenjujejo, da so evropske
institucije preveč oddaljene, preveč birokratske ali preveč popustljive, kar zadeva lobije in velika
podjetja. Želijo si, da bi bila Evropska unija dejavnejša pri reševanju večjih problemov, a pri srcu jim
je tudi načelo subsidiarnosti.
V času, ko so mnogi zaskrbljeni zaradi političnega ozračja v Evropi in drugod, državljani in
državljanke od evropskih voditeljev pričakujejo, da bodo oblikovali jasno vizijo za prihodnost
Evropske unije. Zahtevajo večjo preglednost, prav tako pa bi bili veseli podrobnejših informacij o
Uniji in njenih politikah, da bi lahko bolje razumeli odločitve in vplivali nanje.
Nekateri prispevki vsebujejo pozive k sprejetju ukrepov, s katerimi bi se Evropska unija približala
državljanom in državljankam z neposrednimi izkušnjami in simboli. Predlogi vključujejo kulturne
29
izmenjave, učenje tujih jezikov in ozaveščanje o Evropi v šolah. Pogosto se omenjajo tudi evropski
simboli, kot sta zastava in himna.
Nekaj mesecev pred evropskimi volitvami nekatere udeležence skrbi, da bi dezinformacije in druge
oblike manipulacije lahko spodkopale demokratični postopek.
Enake priložnosti ne glede na spol, barvo kože, prepričanje, veroizpoved ali premoženje. Prispevek iz Romunije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Nadzor nad lobiji in preglednost delovanja evropskih institucij. Prispevek iz Francije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Kako Evropska unija skrbi, da velike multinacionalke plačujejo davke? Dialog z državljani v Berlinu (Nemčija)
67 %
sodelujočih meni, da je vzpon političnih strank, ki nasprotujejo tradicionalnim političnim
elitam, v več evropskih državah zaskrbljujoč. Eurobarometer, november 2018
Zaskrbljenost glede politične radikalizacije in velikega porasta ksenofobije in rasizma. Nekatera gibanja spominjajo na predvojno Evropo v 30. letih prejšnjega stoletja. Prispevek iz Španije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Kako je mogoče doseči resnično raznolikost informacij, če družbene platforme z uporabo filtrov prilagajajo vsebine posameznim uporabnikom? Dialog z državljani v Budimpešti (Madžarska)
Voditelji morajo najti način, da spodbudijo zanimanje evropskih državljanov za sodelovanje pri političnih odločitvah, ki bodo pozneje vplivale na njihova življenja. Prispevek iz Grčije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Čezmejni dialog in izmenjava mnenj sta pred volitvami v Evropski parlament ključnega pomena, saj omogočata boljše razumevanje demokratičnega delovanja EU. Udeleženka dialoga z državljani v Pärnuju (Estonija)
30
.
Ali ste vedeli?
Evropska komisija sprejema ukrepe, s katerimi želi zagotoviti, da bodo velika podjetja plačevala pravičen delež davkov tam, kjer zaslužijo svoje dobičke.
Evropska komisija ima stroga pravila glede stikov z interesnimi skupinami. Predlagala je medinstitucionalni sporazum, s katerim bi povečali preglednost.
Ob okrepljenem izvajanju dialogov z državljani je predlagala tudi reformo evropske državljanske pobude, da bi državljani in državljanke lažje predlagali politične pobude.
Predlagana je bila vrsta konkretnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da bodo volitve v Evropski parlament naslednje leto organizirane svobodno, pošteno in varno. Navedeni ukrepi vključujejo večjo preglednost spletnih političnih oglasov in možnost nalaganja sankcij za nezakonito uporabo osebnih podatkov
31
2.7 Svetla prihodnost mladih
Evropska unija je kot projekt, usmerjen v prihodnost, neločljivo povezana z mladimi. Mnogi
sodelujoči najrazličnejših starosti si skušajo zamisliti, kakšna bo prihodnost najmlajših generacij.
Državljani in državljanke jo povezujejo s temami, kot so mobilnost, izobraževanje in programi
izmenjav. Kot primer se redno in izrecno navaja program Erasmus.
69 %
sodelujočih meni, da projekt Evropske unije zagotavlja svetlo prihodnost evropske
mladine. Eurobarometer, november 2018
Številni podajajo predloge o skupnih učnih načrtih ali priznavanju diplom in dodajajo, da so šole
tiste, ki bi morale mlade poučevati o Evropi in naših skupnih vrednotah.
32
Več denarja bi morali vlagati v izobraževanje in raziskave. Prispevek s Švedske, prejet v okviru spletnega posvetovanja
Projekti na področju mladine, izmenjave študentov, učencev in dijakov, ki prihajajo iz evropskih držav, predvsem Erasmus, in vse tisto, kar nam omogoča ustvarjati skupno kulturo v različnih jezikih. Prispevek iz Italije, prejet v okviru spletnega posvetovanja
EU bi morala mlajšo generacijo nagovarjati na razumljiv način, pri tem pa uporabljati tudi digitalna orodja. Dialog z državljani v Bratislavi (Slovaška)
EU se mora boriti proti brezposelnosti in zlasti proti begu možganov, da bi se ustvarile priložnosti za mlade v Evropi. Dialog z državljani v Atenah (Grčija)
Ali ste vedeli?
Za prihodnji program Erasmus+, ki se bo izvajal v obdobju od 2021 do 2027, Komisija predlaga podvojitev proračuna na 30 milijard evrov. Vsako leto več kot 3,5 milijona mladih prejme podporo jamstva za mlade, in sicer v obliki ponudbe za zaposlitev, nadaljnjega izobraževanja, pripravništva ali vajeništva.
Evropska solidarnostna enota je namenjena izkazovanju solidarnosti in zagotavljanju pomoči najranljivejšim. Do leta 2020 bo lahko v dejavnostih solidarnostne enote sodelovalo 100 000 mladih.
Koalicija za digitalno pismenost in delovna mesta bo do leta 2020 usposobila milijon brezposelnih mladih.
33
PRISPEVAMO K SPREMEMBAM
Pomembno je prisluhniti državljanom in reševati njihove težave.
Evropski državljani in državljanke, ki so sodelovali v dialogih, so podali svoje mnenje in delili svojo
vizijo prihodnosti. S trenutnim delovanjem Evropske unije niso vedno zadovoljni. Vsi imajo velika
pričakovanja in večina optimistično zre v prihodnost.
To potrjuje tudi raziskava Eurobarometer, opravljena s širšo javnostjo novembra 2018. V njej so trije
od petih Evropejcev navedli, da so optimistični glede prihodnosti Evropske unije. To je največji delež
po letu 2009.
Eurobarometer, november 2018
Na mnenje o evropskih institucijah pozitivno vpliva to, da ves čas sodelujejo z državljani ter njihove
pomisleke in pričakovanja upoštevajo pri oblikovanju politik. Po najnovejših Eurobarometrovih
podatkih je leta 2018 v Evropski uniji 50 % ljudi pretežno zaupalo Evropskemu parlamentu in 46 %
Evropski komisiji (to je 13 % oziroma 14 % več kot spomladi 2014)
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
70 %
60 %
50 %
40 %
30 %
20 %
10 %
0 %
61 % „Optimističen“ skupaj
34% „Pesimističen“ skupaj
5 % Ne vem
Optimizem glede prihodnosti EU
Ali menite, da ste zelo optimistični, dokaj optimistični, dokaj pesimistični ali zelo pesimistični glede prihodnosti EU?
(v % – EU)
34
Eurobarometer, marec 2018
Vsi moramo poskrbeti, da bosta upanje in optimizem glede prihodnosti Evropske unije postala naša
resničnost in da bodo imeli državljani vedno možnost izraziti svoje mnenje.
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
60 %
50 %
40 %
30 %
20 %
10 %
0 %
56 55
52 51 48
50 48 48
45 41 40
44 41
39 37 42 43
38 40 42 45 45 52
50 47 47 44 46 45
44 40 36 36
40 36 35 32
38 40
35 37 38 41 42
Zaupanje v evropske institucije
Povejte, ali pretežno zaupate ali pretežno ne zaupate naslednjim evropskim institucijam. (% – EU – pretežno zaupam)
50 %
46 % Evropska komisija
Evropski parlament
Predsednik je članom kolegija komisarjev naložil, da v državah članicah dejavno sodelujejo v dialogih z državljani in zainteresiranimi
stranmi.
35
POVEJTE SVOJE MNENJE
Udeležite se lahko dialogov z državljani ali sodelujete v spletnem posvetovanju o prihodnosti Evrope.
https://ec.europa.eu/commission/future-europe_sl
36
