Dvorca EËka in FantastV neposredni bliæini Zrenjanina je v vasi EË-ka dvorec v angleπkem slogu, ki ga je dalzgraditi plemiË Lazar LukaË, na njegovi sve-Ëani otvoritvi leta 1820 pa je pred zbranoogrsko smetano igral takrat devetletni Ëudeæ-ni deËek, slavni skladatelj Franz Liszt. V ka-snejπih obdobjih so dvorec obiskovali in seudeleæevali lova razliËni imenitneæi, med nji-mi v grof Esterhazy, Aleksander Karaor-eviÊ in prestolonaslednik Franc Ferdinand,ki je menda prav od tu odpotoval v Sarajevo,kjer ga je Ëakal atentat... Dvorec obkroæa Ëu-dovit park, danes pa je v njem luksuzni hotel,ki je pogosto prizoriπËe razkoπnih porok.NiË manj zanimive zgodovine nima dvorecFantast, o katerem πe vedno kroæijo skriv-nostne zgodbe, tako kot o njegovem lastni-ku Bogdanu Dunerskem, pripadniku enenajbogatejπih vojvodinskih druæin s konca19. in zaËetka 20. stoletja. Menda je bilpravi gospod, izobraæen in izbranega vede-nja, a tudi boem, ki je strastno ljubil konje,vino in lepe æenske - ne nujno v tem vrst-nem redu. Na velikanskem posestvu je bilonekoË kar 1.400 konjev, pred dvorcem paje lastnik dal zgraditi bazen olimpijskih di-menzij. Pravijo, da so ga ob otvoritvi napol-nili z mlekom, v njem pa so se gole kopalelepotice od blizu in daleË, ki jih je Duner-ski opazoval z balkona dvorca… Ob koncudruge svetovne vojne je bil dvorec precejpoπkodovan, vse pohiπtvo, tepihi in srebrni-na pa razneπeno na vse strani. Danes je tuditu hotel, a ker je podjetje, ki upravlja dvo-rec, v steËaju, iπËejo bogatega investitorja,ki bi mu vdahnil novo vsebino.

Carska baraNaravni rezervat mokriπËe Carska bara le-æi pred sotoËjem rek Tisa in Begej, bogatain raznolika moËvirska vegetacija pa gostiπtevilne æivali, od rib do moËvirskih æelv,zajcev, lisic, divje svinje in πe posebej veËkot 240 vrst ptic, zaradi Ëesar je Carskabara uvrπËena na listo Unesca. Med pticamise v Carski bari v razliËnih obdobjih letaustavi vseh deset vrst sive Ëaplje, ki æivijo vEvropi, opaziti pa je tudi belorepega orla in

Novi sad in PetrovaradinNovi Sad je prestolnica Vojvodine in drugonajveËje mesto v Srbiji. Osrednji Trg svobo-de na eni strani omejuje rimsko-katoliπkacerkev Sv. Marije, na drugi pa mestna hiπa.Mestna hiπa je skoraj popolna kopija mest-ne hiπe v avstrijskem Gradcu, zgrajena jebila 1895 v neorenesanËnem slogu. Zasno-val jo je arhitekt Georg Molnar, prav takokot cerkev Sv. Marije, ki s 73 metrov viso-kim zvonikom dominira nad srediπËem me-sta. Sredi trga je spomenik Svetozarju Mile-tiÊu, najpomembnejπemu vojvodinskemupolitiku v 19. stoletju. Pet metrov visok

bronasti spomenik so med drugo svetovnovojno skrili na (menda πe danes) neznanikraj, da bi ga tako zavarovali pred uniËe-njem ali pretopitvijo v municijo.Pomembna znamenitost mesta je Petrova-radinska trdnjava, sezidana v 18. stoletju.V podzemnih vojnih galerijah pod trdnjavoje v πtirih nadstropjih kar 16 km hodnikovin razliËnih prostorov, od katerih je en kmdostopen tudi javnosti za oglede. Zaradivarnosti, ki jo je zagotavljala nikoli osvoje-na trdnjava, je bila v njej v zaËetku 19. sto-letja tudi zakladnica, v kateri so hranili zla-to in srebro habsburπke monarhije.

— Potovanje po Vojvodini —

Vojvodina navdihuje s svojo razno-likostjo. »e se zdi panonska pokra-jina sprva enoliËna, bliæji pogled pokaæe vso njeno raznovrstnost, πe posebej pa oËara njeno bogastvorazliËnih kultur in narodov, ki tam prebivajo. Pripadniki kar 27 razliËnih narodov æivijo v tej severni srbskipokrajini, ki se izkaæe kot zelo dober druæinski popotniπki cilj za nekajdnevno potovanje.

vodomca. Po rezervatu so mogoËi vodeniogledi, kjer se vodiË Milivoj PutiÊ izkaæekot prava zakladnica znanja, privlaËnamoænost pa je tudi enourni izlet z ladjico, Ëevodostaj to dopuπËa.

SalaπiSalaπi so velika poljedelska posestva, na kate-rih so gospodarske zgradbe, in so tipiËni zapanonsko pokrajino Slavonije, BaËke in Ba-nata. Oddaljeni so od veËjih mest, obiËajno

pa tudi umaknjeni od vasi. Ker poπtnega na-slova ne morejo imeti po kraju ali ulici, so jihza laæje prepoznavanje preprosto oπtevilËili -Salaπ 84, Salaπ 121… Nekateri med njimi sodanes spremenjeni v neke vrste kmeËki turi-zem, tudi najviπje kategorije. Takπen je, naprimer, Salaπ 137 v bliæini Novega Sada, kjerje mogoËe uæivati domaËo hrano in pijaËo vpristnem ambientu in ob dobri etno glasbi.

Naivna umetnostVojvodina je znana tudi po πtevilnih slikar-jih naivne umetnosti, mnogi med njimi sodosegli svetovno slavo. V preteæno slovaπkivasi KovaËice sta bila doma kar dva naivnaslikarja, Zuzana Chalupova in Martin Jo-naπ. Slike Zuzane Chalupove visijo v πtevil-nih galerijah in muzejih ter zbirkah zbirate-ljev po vsem svetu, ki so zanje odπteli karvrtoglave vsote. Od leta 1973 se bile njeneslike stalnica Unicefovih voπËilnic, potemko jo je v njenem ateljeju obiskal kasnejπifrancoski predsednik Mitterand. Martin Jo-naπ je bil izjemen risar, leta 1978 si je s Sal-vadorjem Dalijem delil zlato nagrado namednarodni razstavi v Italiji. Kasneje je us-tvarjal v glavnem pastele in olja, njegovoslikarstvo pa je prepoznavno po izrazito ve-likih rokah in nogah ljudi na sliki, kar sopovzeli mnogi naivni slikarji.

Matjaæ MarkiË

Navdihujoãa raznolikost

Novi sadPetrovaradinska trdnjava

Dvorec Fantast

VodomecCarska bara

Salaπ 137

43

Dvorec EËka

Slikarstvo Zuzane Chalupove