Povezovanje procesov degradacije tal, tlom prijaznih kmetijskih … · 2009-05-26 · Informativni bilten št. 1: Povezovanje procesov degradacije tal, tlom prijaznih kmetijskih praks

1Informativni bilten št.Trajnostno kmetijstvo in varovanje talUvod

Povezovanje procesov degradacije tal, tlom prijaznih kmetijskih praks in za tla

pomembnih ukrepov politike

K

(Vir: Geertrui Louwagie)


metijstvo zavzema precejšen del kopnih površin v Evropi. Zato ima

pomembno vlogo pri ohranjanju naravnih virov in kulturnih krajin ter je temeljni pogoj za druge človekove dejavnosti na podeželskih območjih. Kmetovanje je v stoletjih prispevalo k oblikovanju in ohranitvi bogate raznolikosti krajin in habitatov. Kmetijske prakse pa lahko tudi škodljivo vplivajo na okolje. Neustrezne kmetijske prakse lahko povzročijo degradacijo tal, onesnaženje tal, vode in zraka, fragmentacijo habitatov ter izgubo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Evropski parlament, ki je prepoznal okoljske izzive zaradi rabe kmetijskih zemljišč, je zahteval od Evropske komisije, naj izvede pilotni projekt „Trajnostno kmetijstvo in varovanje tal s poenostavljenimi obdelovalnimi tehnikami“ (SoCo). Pri projektu sodelujeta Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) in Skupno raziskovalno središče (JRC).

Ta bilten je prvi od desetih informativnih biltenov, v katerih so povzete ključne ugotovitve projekta SoCo. V treh informativnih biltenih bodo podrobneje obravnavani procesi degradacije tal, v treh tlom prijazne kmetijske prakse, v treh pa za tla pomembni ukrepi politike. V tem informativnem biltenu so povezane teme, predstavljene v posameznih informativnih biltenih (informativni bilten št. 1).

Tla so sestavljena iz mineralnih delcev, vode, zraka in organskih snovi, skupaj z živimi

Informativni bilten št. 1: Povezovanje procesov degradacije tal, tlom prijaznih kmetijskih praks in za tla pomembnih ukrepov politike

(Pozitivni/negativni) učinki kmetijskih praks na procese degradacije tal,

povezana okoljska vprašanja in ekonomija ter njihovo spodbujanje v

skladu z zahtevo po dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih (GAEC) in

kmetijsko-okoljskimi plačili ali obema načinoma

Legenda: *: konzervacijsko kmetijstvo vključuje ta skupek dopolnjujočih se kmetijskih praks; +: zaznani pozitivni učinek; -: zaznani negativni učinek; [x]: pričakovani učinek; (x): omejeni (npr. kratkoročni) ali posredni učinek;

prazno polje: podatki niso znani; : spodbujeno z zahtevo GAEC; : spodbujeno s kmetijsko-okoljskimi plačili; : spodbujeno z zahtevo GAEC

in kmetijsko-okoljskimi plačili

(Vir: Stephan Hubertus Gay)

organizmi. So kompleksen in dinamičen živi vir, ki opravlja številne življenjsko pomembne funkcije: pridelovanje hrane in druge biomase, shranjevanje, filtriranje in preoblikovanje snovi, vključno z vodo, ogljikom in dušikom. Tla so tudi habitat in genski sklad ter so temelj za človekove dejavnosti, krajino in dediščino, hkrati pa so zaloga surovin.

Tla so izpostavljena vrsti degradacijskih procesov. Nekateri od njih so tesno povezani s kmetijstvom: erozija zaradi vode, vetra ali rahljanja, zbitost tal, zmanjševanje organskega ogljika v tleh in biotske raznovrstnosti tal, zasoljevanje in sodifikacija ter onesnaženje tal (s težkimi kovinami in pesticidi ali čezmernimi količinami nitratov in fosfatov). V naslednjih

informativnih biltenih bomo večjo pozornost posvetili vodni eroziji in zbitosti tal (informativni bilten št. 2), zmanjševanju organske snovi v tleh (informativni bilten št. 3) ter zasoljevanju in sodifikaciji (informativni bilten št. 4). Predstavljene so tudi povezave s povezanimi degradacijskimi procesi in okoljskimi vprašanji (kot so kakovost vode, biotska raznovrstnost ali krajina).

Procesi degradacije tal kažejo na potrebo po zaščiti, ohranjanju in izboljševanju kakovosti tal. Lastnosti tal in dejavniki oblikovanja tal, kot so podnebje, raba tal ali gospodarjenje s tlemi, določajo stopnjo degradacije tal. Nekateri sistemi kmetovanja in kmetijske prakse obravnavajo enega ali več procesov degradacije

Procesi degradacije tal Povezana okoljska vprašanja

EkonomijaVodna erozija Zbitost

Zmanjševanje organske

snovi

Zasoljevanje/sodifikacija

Kakovost vode

Emisije toplogrednih

plinov

Biotska raznovrstnost

Konzervacijsko kmetijstvo

Brez rahljanja ali z manj rahljanja* -/+ + + -/+ -/+ [+] -/+

Pokrovni posevki* + [+] + + + [+] +

Kolobarjenje* + + + + (+) + +

Tlom prijazni načini obdelovanja zemlje

Gojenje vmesnih posevkov + + + + + -/+

Rigolanje (+) (+) -/+

Konturno obdelovanje +

Tlom prijazni infrastrukturni elementi kmetije

Varovalni pasovi + [+] [+] + + -/+

Terase + [+] -

1Informativni bilten št.Trajnostno kmetijstvo in varovanje talUvod

tal ter lahko pomagajo doseči boljšo zaščito in ohranjanje talnih virov. V informativnih biltenih o konzervacijskem kmetijstvu (informativni bilten št. 5), tlom prijaznih načinih rahljanja (informativni bilten št. 6) in infrastrukturnih elementih kmetij (informativni bilten št. 7) so opisane take ustrezne prakse.

Oblikovalci politike se lahko odločijo, da bodo z ustreznimi politikami podprli nekatere kmetijske prakse (ali sisteme) oziroma jih bodo celo opredelili kot obvezne. Skupna kmetijska politika (SKP) ima pomembno vlogo pri preprečevanju in blaženju procesov degradacije tal. To je tema informativnih biltenov, v katerih so obravnavane zahteva po ohranjanju kmetijskih zemljišč v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji

(GAEC) (informativni bilten št. 8), kmetijsko-okoljski ukrepi (informativni bilten št. 9) in svetovalne storitve (informativni bilten št. 10).

Procesi degradacije tal, tlom prijazne kmetijske prakse (ali sistemi) in za tla pomembne politike so med seboj povezani. V spodnji preglednici je podan pregled povezav, predstavljenih v spremnih informativnih biltenih. Poudarjeni so okoljski in gospodarski učinki tlom prijaznih kmetijskih praks. Nadaljnje podrobnosti so na voljo v informativnih biltenih št. 2–9.

Nadaljnja literaturahttp://soco.jrc.ec.europa.eu

Procesi degradacije tal Povezana okoljska vprašanja

EkonomijaVodna erozija Zbitost

Zmanjševanje organske

snovi

Zasoljevanje/sodifikacija

Kakovost vode

Emisije toplogrednih

plinov

Biotska raznovrstnost

Konzervacijsko kmetijstvo

Brez rahljanja ali z manj rahljanja* -/+ + + -/+ -/+ [+] -/+

Pokrovni posevki* + [+] + + + [+] +

Kolobarjenje* + + + + (+) + +

Tlom prijazni načini obdelovanja zemlje

Gojenje vmesnih posevkov + + + + + -/+

Rigolanje (+) (+) -/+

Konturno obdelovanje +


Varovalni pasovi + [+] [+] + + -/+

Terase + [+] -

Informativni bilten št. 1: Povezovanje procesov degradacije tal, tlom prijaznih kmetijskih praks in za tla pomembnih ukrepov politike

Maj 2009

Evropske skupnosti 2009. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Ta informativni bilten temelji na ugotovitvah projekta „Trajnostno kmetijstvo in varovanje tal“ (SoCo). Je del svežnja desetih biltenov, v katerih so obravnavane tri glavne teme projekta. V biltenih so obravnavane naslednje teme:

– Uvod: – Informativni bilten št. 1: Povezovanje procesov degradacije tal, tlom prijaznih kmetijskih

praks in za tla pomembnih ukrepov politike:

– Procesi degradacije tal: – Informativni bilten št. 2: Vodna erozija in zbitost tal; – Informativni bilten št. 3: Zmanjševanje organske snovi; – Informativni bilten št. 4: Zasoljevanje in sodifikacija

– Tlom prijazni sistemi kmetovanja in kmetijske prakse: – Informativni bilten št. 5: Konzervacijsko kmetijstvo; – Informativni bilten št. 6: Tlom prijazni načini rahljanja; – Informativni bilten št. 7: Tlom prijazni infrastrukturni elementi kmetije;

– Za tla pomembne politike: – Informativni bilten št. 8: Zahteva po ohranjanju zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih

pogojih (GAEC); – Informativni bilten št. 9: Kmetijsko-okoljski ukrepi; – Informativni bilten št. 10: Svetovalne storitve.

Vsi informativni bilteni in projektna poročila SoCo so na voljo na spletni strani: http://soco.jrc.ec.europa.eu.

Evropska komisijaKmetijstvo in razvoj podeželja

Informativni bilten št.Trajnostno kmetijstvo in varovanje talProcesi degradacije tal 2

Vodna erozija in zbitost talKaj je erozija?

Erozija je izguba prsti. Ko dežne kaplje dosežejo prst, ločijo njene delce. Stopnja tega ločevanja

je odvisna od količine in hitrosti padajočih dežnih kapelj. Ločene delce prsti potem odnese kopenski vodni tok. Nekateri delci zapolnijo praznine v prsti

in tako hermetično zaprejo površino tal. Do erozije pride, kadar stopnja padavin preseže stopnjo

pronicanja v tla.

Kaj je zbitost tal?Kadar je površina tal pod pritiskom, pride do zbitosti tal. To spremeni lastnosti tal, kot sta poroznost in prepustnost. Pore se pretrgajo, gibanje plina in vode skozi prst pa je ovirano, kar vodi do slabše razpoložljivosti vode in kisika. Rast korenin postane omejena.

Zakaj se je pomembno bojevati proti eroziji in zbitosti tal?Erozija odnaša prst hitreje, kot jo lahko nadomesti proces nastajanja prsti. Izguba živice povzroči slabšo rodovitnost in posledično manjši pridelek. Odnesena prst prispeva tudi k onesnaženju in zamuljevanju vodnih poti.

Zbitost tal zmanjša zmožnost tal, da zadržijo vodo in koreninam rastlin zagotovijo kisik. Kadar so tla manj zmožna zadrževati vodo, se količina pridelkov zmanjša, poveča se odtekanje vode, tla pa postanejo bolj občutljiva za erozijo prsti.

Kaj povzroči erozijo in zbitost tal?Vodna erozija je naravni proces, na katerega najbolj vplivajo obilne padavine, topografija, nizka vsebnost organske snovi v tleh ter odstotek in vrsta rastlinskega pokrova. Krepijo in pospešujejo pa ga tudi človekove dejavnosti, kot so neustrezne obdelovalne tehnike in načini spravljanja pridelkov, spremembe hidroloških razmer, krčenje gozdov ter marginalizacija ali opuščanje zemljišč.

Neustrezno gospodarjenje z zemljišči je glavni razlog za zbitost tal. Primeri tega so preveč rejnih živali za določeno velikost polja, neustrezna uporaba težkih strojev v kmetijstvu in obdelovanje zemlje, ko je preveč mokra. Mokra tla niso dovolj močna, da bi se lahko uprla teži, kar povzroči zbitost.

(Vir: Agenzia per i Servizi nel Settore Agroalimentare delle Marche, Italija)

(Vir: Stephan Hubertus Gay)

Pojav usedlin v Sredozemskem morju zaradi odlaganja delcev zemlje iz erodiranih polj iz notranjosti (Italija) (Vir: Agenzia per i Servizi nel Settore Agroalimentare delle Marche, Italija)

Primer erozije in ponovno nalaganje usedlin ob vznožju pobočja (Vir: Soil Atlas of Europe)

Zemljevid nevarnosti vodne erozije v 27 državah članicah Evropske unije0 250 500 1 000 1 500 2 000

km

0 - 0.50.5 - 11.0 - 2.02.0 - 5.05.0 - 10.010.0 - 20.020.0 - 50.0>50

Nevarnost erozije v t/ha/leto

Ciper

Kakšno škodo lahko povzroči erozija?Škoda na zemljišču zaradi

vodne erozijeŠkoda zunaj zemljišča zaradi vodne erozije

• Izguba organske snovi• Degradacija strukture tal• Zbitost površja tal•Slabše pronicanje vode• Slabša oskrba podtalnice z

vodo• Izguba prsti na površju• Odstranjevanje hranil• Več grobih delcev prsti• Nastanek potokov in strug• Izkoreninjenje rastlin• Slabša proizvodna sposobnost

tal

• Onesnaževanje vode• Evtrofikacija vode • Poplave• Zasutje infrastrukture• Oviranje drenažnih

omrežij• Sprememba oblike

vodotokov• Zamuljevanje vodnih

poti in pristanišč

Lokacija in razsežnost

Po ocenah je vodni eroziji izpostavljenih 115 milijonov hektarjev, kar je osmina vseh kopnih površin v Evropi, vetrni eroziji pa 42 milijonov hektarjev. Sredozemlje je še posebno izpostavljeno eroziji, kadar dolgotrajnim sušnim obdobjem sledijo obilne padavine.

Po ocenah je tretjina evropskega podtalja zelo občutljiva na zbitost, petina pa zmerno. Dovzetnost za zbitost je odvisna od sestave tal; ta sega od peščenih (najmanj dovzetna), do ilovnato-peščenih, peščeno-ilovnatih, ilovnatih, glinasto-ilovnatih, ilovnato-glinastih in glinastih tal (najbolj dovzetna za naravno zbitost).

Informativni bilten št. 2: Vodna erozija in zbitost tal

S


This map shows the natural susceptibility of agricultural soils to compaction if they were to be exposed to compaction. The evaluation of the soil’s natural susceptibility is based on the creation of logical connections between relevant parameters (pedotransfer rules). The input parameters for these pedotransfer rules are taken from the attributes of the European soil database, e.g. soil properties: type, texture and water regime, depth to textural change and the limitation of the soil for agricultural use. Besides the main parameters auxiliary parameters have been used as impermeable layer, depth of an obstacle to roots, water management system, dominant and secondary land use. It was assumed that every soil, as a porous medium, could be compacted.

0 500 1 000 1 500 2 000250km

Natural susceptibility

to compaction

No soil

Low

Medium

High

Very high

No evaluation

Spatial coverage: 27 Member States of the European Union where data available

Pixel size: 1 kmProjection: ETRS89 Lambert Azimuthal Equal Area

Input data - sourceSoil data - European Soil Database v2Land use - CORINE Land Cover 2000

MAP INFORMATION

© European Communities, 2008

Beata Houšková, European Commission, Institute of Environment and Sustainability, Land Management and Natural Hazards Unit, Ispra, Italy. Email: [email protected]

Digital datasets can be downloaded fromhttp://eusoils.jrc.ec.europa.eu/

For more information:

BIBLIOGRAPHIC INFORMATION

Author: Beata Houšková

0 250 500 1 000 1 500 2 000km

Kombajn za sladkorno peso (Vir: Soil Atlas of Europe)

Zbita zemlja (Vir: Soil Atlas of Europe)Zemljevid naravne dovzetnosti tal za zbitost v 27 državah članicah EU

Brez prsti

Nizka

Srednja

Visoka

Zelo visoka

Ni ocene

Naravna dovzetnost za zbitost

Ciper

Povezave z drugimi procesi degradacije tal in/ali okoljskimi vprašanjiZmožnost tal, da so odporna proti erozivnim meteorološkim razmeram (npr. vetru, dežju, tekoči vodi), je odvisna predvsem od sestave tal in vsebnosti organske snovi, ki vplivata na sposobnost zadrževanja vode in zmožnost tal, da ustvarijo agregate ali skorjo. Ko pride do erozije, izguba živice povzroči poslabšanje rodovitnosti tal in onesnažuje vodni ekosistem. Izguba rodovitnosti tal in razdrobitev strukture nazadnje vodita v dezertifikacijo.

Zbitost tal lahko povzroči ali pospeši druge procese degradacije tal, kot so erozija ali zemeljski plazovi. Zbitost zmanjšuje stopnjo pronicanja, kar povečuje odtekanje vode na nagnjenih terenih. Poleg tega je zaradi slabo prepustne plasti zgornji del tal bolj nagnjen k zasičenju z vodo in je tako težji. Ta zgornji del je v nevarnosti, da zdrsne ali povzroči zemeljske plazove. Na ravninah lahko zbitost povzroči nalaganje vode, kar ima za posledico uničenje agregatov in oblikovanje skorje. Struktura tal se izboljša z organsko snovjo v tleh, kar zmanjša dovzetnost tal za zbitost, erozijo in zemeljske plazove.

Nadaljnja literaturahttp://soco.jrc.ec.europa.euhttp://eusoils.jrc.ec.europa.eu/projects/soil_atlas/

S

Informativni bilten št. 2: Vodna erozija in zbitost tal

Maj 2009












Zmanjševanje organske snovi

Zemlja bogata z organskimi snovmi (Vir: Soil Atlas of Europe)

Kaj je zmanjševanje organske snovi?Organska snov v tleh vključuje vse žive organizme v tleh, skupaj z ostanki mrtvih organizmov na različnih stopnjah razkroja. Vsebnost organskega ogljika v tleh je sestavljena iz heterogene mešanice preprostih in kompleksnih snovi, ki vsebujejo ogljik. Viri organske snovi so žetveni ostanki, živalski gnoj in podorine, kompost in drugi organski materiali. Zmanjšanje organske snovi je posledica manjše navzočnosti razpadajočih organizmov ali povišane stopnje razpadanja zaradi sprememb pri naravnih ali antropogenih dejavnikih. Organska snov velja za bistveno sestavino zdravih tal; njeno zmanjšanje povzroča degradacijo tal.

Zakaj je organska snov/ogljik v tleh tako pomemben?Organska snov v tleh je vir hrane za živalstvo v tleh in prispeva k biotski raznovrstnosti tal, saj deluje kot zbiralnik hranil v tleh, kot so dušik, fosfor in žveplo; ta snov največ prispeva k rodovitnosti tal. Organski ogljik v tleh podpira strukturo tal, saj izboljšuje fizično okolje za korenine, da predirajo skozi tla.

Organska snov vsrkava vodo – zadrži lahko količino vode, ki je enaka približno šestkratni teži organske snovi, zaradi česar je žila, po kateri se pretaka hrana za rastlinstvo v naravno suhih in peščenih tleh. Tla, ki vsebujejo organsko snov, imajo boljšo strukturo, ki izboljša pronicanje vode ter zmanjša dovzetnost tal za zbitost, erozijo, dezertifikacijo in zemeljske plazove.

V svetovnem merilu vsebujejo tla približno dvakrat toliko ogljika, kot ga je v ozračju, in trikrat toliko ogljika, kot ga je v rastlinstvu. Tla v Evropi so ogromen zbiralnik ogljika in vsebujejo približno 75 milijard ton organskega ogljika. Ob razkrajanju organske snovi v tleh se v ozračje sprošča ogljikov dioksid (CO2); po drugi strani pa se ob njenem nastajanju CO2 odstranjuje iz ozračja.

Kaj povzroča zmanjševanje organske snovi?Na vsebnost organskega ogljika v tleh vplivajo predvsem podnebje, sestava tal, hidrologija, raba tal in rastlinstvo.

PodnebjeOrganska snov se hitreje razkraja pri višjih temperaturah, zato imajo tla v toplejših podnebjih običajno manj organske snovi kot tla v hladnejših podnebjih.

Sestava talTla s fino sestavo imajo običajno več organske snovi kot groba tla; bolje zadržujejo hranila in vodo ter tako zagotavljajo dobre razmere za rast rastlin. Groba tla so bolje prezračena, zaradi navzočnosti kisika pa se organska snov hitreje razkraja.

Hidrologija tal (odvodnjavanje)Bolj mokra ko so tla, manj kisika je na voljo za razkroj organske snovi, tako da se ta kopiči.

Raba tal (rahljanje tal)Z rahljanjem tal se kisik vmeša v tla in poviša njihovo povprečno temperaturo, kar prispeva k povečani stopnji razkroja organske snovi. Organska snov se izgublja tudi zaradi erozije, ki odnese živico in humus. Na splošno poljedelske kulture vrnejo v tla manj organske snovi kot avtohtono rastlinstvo.

RastlinstvoKorenine ogromno prispevajo k organski snovi v tleh. Travinje zagotavljajo globoke korenine, ki se razkrajajo globoko v tleh. Nasprotno pa se gozdna tla pri dovajanju organske snovi opirajo predvsem na razkroj površinskih odpadnih snovi. Poljedelske kulture ustvarijo več nadzemne biomase kot korenin. Vnos organske snovi na obdelovalna zemljišča je odvisen od načinov gospodarjenja z zemljišči, vključno z vprašanjem, ali se žetveni ostanki odstranijo ali pustijo na poljih.

Lokacija in razsežnostNedavne smernice na področju rabe tal in podnebne spremembe so povzročile izgubo organskega ogljika v tleh na stopnji, ki je enaka 10 % vseh emisij fosilnih goriv za Evropo kot celoto. Na splošno je mogoče tla z nizko vsebnostjo organskega ogljika najti v toplih in suhih podnebjih, tla z višjo vsebnostjo organskega ogljika pa v hladnejših in bolj mokrih podnebjih. Skoraj polovica evropskih tal ima nizko vsebnost organskega ogljika, predvsem v južni Evropi, pa tudi na območjih v Franciji, Združenem kraljestvu in Nemčiji.

Primer prostorske raznolikosti prisotnosti organskega ogljika v tleh (Vir: Soil Atlas of Europe)

Informativni bilten št. 3: Zmanjševanje organske snovi

Informativni bilten št.Trajnostno kmetijstvo in varovanje talProcesi degradacije tal

This map shows the actual carbon content of mineral soils in agricultural areas. The actual soil organic carbon content (Act SOC) refers to the amount of carbon (kg/m2 or t C/ha) derived by pedotransfer rule for the Soil Typological Units. The Act SOC (in %) is calculated from the equation: The pedotransfer rule (Jones et al. , 2004) provides its results in four classes: very low < 1.0 %, Low 1.1-2.0 %, medium 2.1-6.0 % and high > 6 %. The actual amount of soil organic carbon (kg/m2 or t C/ha) can then be calculated for each within a bioclimatic region using Act SOC = C*BD*Depth*(1-Frag), where C is the percentage of SOC content, BD is the bulk density of soil (in kg/m3 or t/ha), Depth is the thickness of a soil layer (in m) and, (1-Frag) is the content of stones (in %).

0 500 1 000 1 500 2 000250km

in t C/ha

< 20

21 - 40

41 - 60

61 - 80

81 - 100

101 - 200

201 - 400

> 400



Input data - sourceSoil data - European Soil Database v2Land use - CORINE Land Cover 2000Climatic areas - Soil regions map of Europe

MAP INFORMATION


Vladimir Stolbovoy, European Commission, Institute of Environment and Sustainability, Land Management and Natural Hazards Unit, Ispra, Italy. Email: [email protected]




Authors: Vladimir Stolbovoy, Brechje Maréchal

3

Povezave z drugimi procesi degradacije tal in okoljskimi vprašanjiIzguba vsebnosti organskega ogljika v tleh lahko omeji njihovo zmožnost, da zagotovijo hranila za trajnostno pridelavo rastlin. To lahko vodi do manjših pridelkov in prizadene prehrambno industrijo. Manj organskega ogljika pomeni tudi manj hrane za žive organizme v tleh in s tem zmanjšanje biotske raznovrstnosti tal.

Izguba organske snovi v tleh zmanjša sposobnost tal za pronicanje vode, kar povzroči večje odtekanje vode in erozijo. Erozija potem z odnašanjem rodovitne živice zmanjšuje vsebnost organske snovi. V polsušnih razmerah lahko to pripelje celo do dezertifikacije.

Po predvidevanjih naj bi globalno segrevanje pospešilo razkrajanje organske novi, zaradi

Zemljevid dejanske vsebnosti organskega ogljika v kmetijskih tleh v 27 državah članicah EU

česar se bo sprostila večja količina CO2, podnebne spremembe pa se bodo povečale. Posledično se lahko dezertifikacija premakne proti severu. Zbiralniki ogljika, ki se ohranjajo v hladnejših in bolj mokrih podnebnih razmerah, bodo v toplejših razmerah v ozračje sprostili precejšnje količine CO2 in metana (CH4). To se dogaja tudi ob izsuševanju mokrišč ali rezanju šote. Nenehno odvodnjavanje preostalih šotišč v Evropi bi, na primer, na leto sprostilo 30 milijonov tona ogljika, kar je enako količini iz dodatnih 40 milijonov avtomobilov na evropskih cestah.


0 250 500 1 000 1 500 2 000km

<2021 - 4041 - 6061 - 8081 - 100101 - 200201 - 400>400

V t C/ha

Ciper

S

Informativni bilten št. 3: Zmanjševanje organske snovi

Maj 2009












Kaj sta zasoljevanje in sodifikacija?

Zasoljevanje je kopičenje v vodi topnih soli v tleh. Te soli vključujejo kalij (K+), magnezij (Mg2+), kalcij (Ca2+), klorid (Cl-), sulfat (SO4

2-), karbonat (CO32-),

bikarbonat (HCO3-) in natrij (Na+). Kopičenje natrija

se imenuje tudi sodifikacija. Soli se raztopijo v vodi in potujejo z njo. Ko voda izhlapi, soli ostanejo.

Primarno zasoljevanje vključuje kopičenje soli z naravnimi procesi zaradi visoke vsebnosti soli v

starševskem materialu ali podtalnici. Sekundarno zasoljevanje povzročijo človekovi posegi, kot so neustrezni načini namakanja, na primer z

vodo z veliko vsebnostjo soli in/ali nezadostnim odvodnjavanjem.

Zasoljevanje in sodifikacija

Uničenje strukture tal zaradi previsoke vsebnosti natrija (Vir:

Soil Atlas of Europe)

Zakaj se je pomembno bojevati proti zasoljevanju in sodifikaciji?Kopičenje soli (predvsem natrijevih soli) je ena glavnih fizioloških nevarnosti za ekosisteme. Sol ovira razvoj rastlin, saj omejuje njihovo vsrkavanje hranil in zmanjšuje kakovost vode, ki jo ima rastlina na voljo. Vpliva na presnavljanje organizmov v tleh, kar vodi do resnega poslabšanja rodovitnosti tal. Visoke stopnje slanosti tal povzročajo venenje rastlin zaradi povečanja osmotskega pritiska in toksičnih učinkov soli.

Čezmerne količine natrija posledično pripomorejo k uničenju strukture tal, ki zaradi pomanjkanja kisika niso več zmožna podpirati rasti rastlin ali življenja živali.

Zasoljevanje poveča neprepustnost globokih plasti tal, kar onemogoči obdelovanje zemljišča.

VzrokiDejavniki, ki vodijo k čezmernemu kopičenju soli v tleh, so lahko naravni ali antropogeni.

Okoljski (naravni) dejavniki, ki povzročajo zasoljevanje ali sodifikacijo: • geološki dogodki, ki lahko povečajo koncentracijo soli v podtalnici in posledično v tleh; • naravni dejavniki, ki lahko usmerijo podtalnico z veliko vsebnostjo soli na površje, v bližino

površja ali v plasti nad nivojem podtalnice; • pronicanje podtalnice na območja, ki ležijo pod morsko gladino, tj. v mikrodepresije, kjer je

odvodnjavanja malo ali pa ga sploh ni;

• vode, ki poplavljajo z območij z geološkimi substrati, ki sproščajo velike količine soli; • delovanje vetra, ki lahko na obalnih območjih odpihne zmerne količine soli v notranjost.

Naravni dejavniki, ki vplivajo na slanost tal, so podnebje, starševski material tal, pojavi na zemeljskem površju, vrsta rastlinstva in topografija.

Dejavniki, ki jih povzroči človek in lahko vodijo k zasoljevanju ali sodifikaciji: • namakanje z vodo z veliko vsebnostjo soli; • dvigovanje nivoja podtalnice zaradi človekovih dejavnosti (prenikanje iz negladkih kanalov in

zbiralnikov, neenakomerna porazdelitev namakalne vode, slabe namakalne prakse, neustrezno odvodnjavanje);

• uporaba gnojil in drugih sredstev, predvsem kadar je zemljišče zaradi intenzivnega kmetijstva slabo prepustno in so njegove možnosti izluževanja omejene;

• uporaba odpadnih vod, v katerih je velika vsebnost soli, za namakanje; • odstranjevanje odpadnih vod z veliko vsebnostjo soli na rodovitna tla; • onesnaženje tal z vodami z veliko vsebnostjo soli in stranskimi industrijskimi proizvodi.

Najvplivnejši dejavniki, ki jih povzroči človek, so raba tal, sistemi kmetovanja, gospodarjenje z zemljišči in degradacija tal. Neustrezne namakalne prakse (kot je uporaba vode z visoko vsebnostjo soli za namakanje) in nezadostno odvodnjavanje povzročajo zasoljevanje.

Zasoljevanje in sodifikacija sta pogosto povezana z namakanimi območji, na katerih je malo padavin, visoke stopnje evapotranspiracije ali značilnosti sestave tal ovirajo izpiranje soli iz tal, in sol se posledično kopiči v površinskih plasteh. Namakanje z vodo, ki ima veliko vsebnost soli, ta problem precej poslabša.

Na obalnih območjih je mogoče zasoljevanje povezati s čezmernim izkoriščanjem podtalnice zaradi potreb rastoče urbanizacije, industrije in kmetijstva. Nivo podtalnice se lahko zaradi čezmernega izkoriščanja zniža, kar lahko pripelje do vdora morske vode.

Deposito di sali nel profilo del suolo (Ungheria) (Mollic Solonetz ‑ World Reference Base for Soil Resources 2006) (Fonte: Gergely Tóth)

Lokacija in razsežnost Slanost je eden najbolj razširjenih procesov degradacije tal na Zemlji. V Evropi imajo tla, prizadeta zaradi soli, na Madžarskem, v Romuniji, Grčiji, Italiji in na Pirenejskem polotoku. V nordijskih državah se lahko na lokalni ravni zasoljevanje pojavi zaradi odmrzovanja cest s posipanjem s soljo.

Po ocenah so zaradi zasoljevanja tal v EU prizadeti od 1 do 3 milijoni hektarjev. Zasoljevanje velja za enega glavnih povzročiteljev dezertifikacije, zato pomeni resno obliko degradacije tal. Problem zasoljevanja v Evropi se z zviševanjem temperatur in zmanjševanjem količin padavin, značilnih za podnebje v zadnjih letih, slabša.

Informativni bilten št. 4: Zasoljevanje in sodifikacija


This map shows the occurrence of salt affected areas and potentially salt affected areas in agricultural areas on a scale of 1:1 000 000. To produce an overview of most significant salt-affected regions the most appropriate is to use 3 main classes (saline soils, sodic or alkali soils and potentially salt-affected soils).

0 500 1 000 1 500 2 000250km

Occurrence of salinisation/

sodification

Saline >50 % of the area

Sodic >50 % of the area

Saline <50 % of the area

Sodic <50 % of the area

Potentially affected areas



Input data - sourceMap of salt affected soils in Europe (Szabolcs (1974))Soil data - European Soil DatabaseLand use - CORINE Land Cover 2000

MAP INFORMATION


Gergely Tóth, European Commission, Institute of Environment and Sustainability, Land Management and Natural Hazards Unit, Ispra, Italy. Email: [email protected]




Authors: Gergely Tóth, Kabindra Adhikari, Vladimir Stolbovoy and Katalin Bódis

0 250 500 1 000 1 500 2 000km

Povezave z drugimi procesi degradacije tal in/ali okoljskimi vprašanjiZasoljevanje precej zmanjšuje kakovost tal in rastlinski pokrov. Zaradi uničenja strukture tal se na slanih tleh in tleh z veliko vsebnostjo natrija lažje pojavi erozija zaradi vode in vetra. Kadar se degradacija tal pojavi na sušnih, polsušnih in polvlažnih območjih, govorimo o dezertifikaciji. Zasoljevanje sproža učinke dezertifikacije, kot so izguba rodovitnosti tal, uničenje sestave tal in zbitost ter zaskorjenje tal.


Zemljevid slanih tal in tal z veliko vsebnostjo natrija v 27 državah članicah EU

Vsebuje sol >50 % območjaVsebuje natrij >50 % območjaVsebuje sol <50 % območjaVsebuje natrij <50 % območjaPotencialno prizadeta območja

Pojavzasoljevanja/sodifikacije

Ciper

S

Informativni bilten št. 4: Zasoljevanje in sodifikacija

Maj 2009











Informativni bilten št.Trajnostno kmetijstvo in varovanje talTlom prijazni sistemi kmetovanja in kmetijske prakse 5

Konzervacijsko kmetijstvoKaj je konzervacijsko kmetijstvo in zakaj je koristno?Konzervacijsko kmetijstvo (KK) vključuje skupek dopolnjujočih se kmetijskih praks: • minimalen poseg v tla (manj rahljanja ali brez rahljanja), da se ohranijo sestava tal, živalstvo v

tleh in organska snov; • stalna talna odeja (pokrovni posevki, ostanki in mulčenje), da se zaščitijo tla in izboljša zatiranje

plevela; • raznovrstno kolobarjenje in kombiniranje kmetijskih kultur, kar spodbuja mikroorganizme v tleh ter

zatira rastlinske škodljivce, plevel in bolezni.

Cilj konzervacijskega kmetijstva je povečati kmetijsko pridelavo z optimizacijo uporabe virov na kmetiji ter pomočjo pri zmanjšanju široko razširjene degradacije tal z okoljsko ozaveščenim gospodarjenjem z razpoložljivimi talnimi, vodnimi in biološkimi viri, skupaj z zunanjimi vložki. Mehansko rahljanje se nadomesti z biološkim mešanjem prsti, pri katerem mikroorganizmi v tleh, korenine in živalstvo v tleh prevzamejo nalogo rahljanja in uravnoteženja hranil v tleh. Rodovitnost tal (hranil in vode) se upravlja z gospodarjenjem s talno odejo, kolobarjenjem in obvladovanjem plevela.

Krožna brana za reducirano rahljanje tal (Nemčija) (Vir: Stephan Hubertus Gay)

IzvajanjeKonzervacijsko kmetijstvo se značilno izvaja po naslednjih korakih, od katerih vsak traja vsaj dve leti. • Prva faza. Preneha se obračalno oranje,

namesto tega pa se uporabijo tehnike z manj rahljanja ali brez rahljanja. Vsaj tretjina površine tal mora ostati pokrita z žetvenimi ostanki, po žetvi glavne kmetijske kulture pa je treba uvesti pokrovne posevke. Uporabljajo se diskaste, koničaste ali krožne brane (če ni rahljanja pa neposredni brazdalniki). Donos se lahko zmanjša.

• Druga faza. Zaradi organskega materiala, ki izhaja iz naravnega razkrajanja ostankov, se stanje tal in rodovitnost naravno izboljšata. Običajno se poveča količina plevela in škodljivcev, zato jih je treba nadzorovati, kemično ali z drugimi sredstvi.

• Tretja faza. Lahko se uvede diverzifikacija vzorcev kmetijskih kultur (kolobarjenje). Celotni sistem se postopoma stabilizira.

• Četrta faza. Sistem kmetovanja doseže ravnovesje, donosi v primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem pa se lahko izboljšajo. Tako se zmanjša potreba po uporabi kemikalij za nadzor nad plevelom in škodljivci ali za izboljšanje rodovitnosti.

Kmetje potrebujejo usposabljanje za vsako fazo. Izkušnje je mogoče pridobiti na terenu, vendar pa se lahko donosi in dobički kratkoročno znižajo. Sistem ni primeren za zbita tla, ki jih bo verjetno najprej treba zrahljati.

PrednostiUporaba konzervacijskega kmetijstva prinaša več prednosti, vendar pa nekatere od njih (boljši donosi, biotska raznovrstnost itd.) postanejo očitne šele po stabilizaciji sistema. • Izboljšajo se zaloga organskega ogljika,

biološka dejavnost, nadzemeljska in podzemeljska biotska raznovrstnost ter sestava tal. Večja biološka dejavnost ima za posledico oblikovanje dobro povezanih, večinoma navpičnih makrobiopor v tleh, ki povečujejo pronicanje vode in odpornost proti resnejšemu tesnjenju. Degradacija tal – predvsem erozija tal in odtekanje vode – se precej zmanjša, kar pogosto vodi do boljših donosov. Posledica manjše izgube prsti in hranil skupaj s hitrejšo razgradnjo pesticidov in boljšo adsorpcijo (zaradi večje vsebnosti organske snovi in biološke dejavnosti) je tudi boljša kakovost vode. Emisije ogljikovega dioksida (CO2) se zaradi manjše uporabe strojev in večjega kopičenja organskega ogljika zmanjšajo. S praksami konzervacijskega kmetijstva bi lahko v evropska tla iz zraka na leto odstranili od 50 do 100 milijonov ton ogljika, kar je enako emisijam od 70 do 130 milijonov avtomobilov.

• Vložki dela in energije, povezani s pripravo zemljišč in odstranjevanjem plevela, se precej zmanjšajo.

• Zmanjšajo se potrebe po gnojilih in posegih za sanacijo tal.

Pomanjkljivosti • Preden sistem konzervacijskega

kmetijstva doseže ravnovesje je običajno potrebno od pet- do sedemletno prehodno obdobje. V prvih letih so donosi lahko slabši.

• Če se sezonski dejavniki ne upoštevajo, lahko neustrezna uporaba kemikalij poveča tveganje izluževanja zaradi hitrejšega premikanja vode skozi biopore.

• Če kolobarjenje, talna odeja in/ali sorte kmetijskih kultur niso prilagojeni optimalnim ravnem, bo morebiti potrebnih več kemikalij za nadzor nad plevelom in škodljivci.

• V prehodnem obdobju se povečajo emisije

Stroj za neposredno sejanje (ne kot oprema za rahljanje) pri delu (Vir: Jana Epperlein, Gesellschaft für konservierende Bodenbearbeitung e.V., Nemčija)

Informativni bilten št. 5: Konzervacijsko kmetijstvo


dušikovega oksida (N2O). • Kmetje morajo zagotoviti začetno naložbo

v specializirane stroje, poleg tega pa jim morajo biti semena pokrovnih posevkov, prilagojenih lokalnim razmeram, dostopna po razumni ceni.

• Kmetje potrebujejo intenzivno usposabljanje in dostop do strokovnih svetovalnih storitev. V primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem se zahteva temeljna sprememba v pristopu.

Zgodbe o uspehuV Evropi se kmetovanje brez rahljanja uporablja na desetini kmetijskih zemljišč v uporabi na Finskem in v Grčiji ter na petih odstotkih takih zemljišč v Češki republiki, na Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu. Manj rahljanja uporabljajo na skoraj polovici kmetijskih zemljišč v uporabi na Finskem in v Združenem kraljestvu

ter na četrtini takih zemljišč na Portugalskem, v Nemčiji in Franciji. V regiji Midi-Pyrénées (Francija) so leta 2006 manj rahljanja v povprečju uporabili pri treh četrtinah ozimnih in eni četrtini pomladnih poljedelskih kultur. Istega leta je bila s pokrovnimi posevki pokrita petina zemljišč za pomladne poljedelske kulture, kar je trikrat več kot leta 2001.

Nadaljnja literaturahttp://soco.jrc.ec.europa.euwww.fao.org/ag/ca/www.fao.org/ag/catd/www.ecaf.org/First.htmlhttp://kassa.cirad.fr/www.sowap.org/

Koruza, gojena na nezrahljani zemlji: Ostanki prejšnjega pridelka pokrivajo zemljo in so še vedno vidni (Nemčija) (Vir: Jana Epperlein, Gesellschaft für konservierende Bodenbearbeitung e.V., Nemčija)

Informativni bilten št. 5: Konzervacijsko kmetijstvo

Maj 2009












Tlom prijazni načini rahljanjaTlom prijazni načini kmetovanja lahko pomagajo doseči boljšo zaščito talnih virov. Glavni načini so gojenje vmesnih posevkov, rigolanje in konturno obdelovanje, ki so vsi obravnavani spodaj.

Gojenje vmesnih posevkovKaj je gojenje vmesnih posevkov in zakaj je koristno?Gojenje vmesnih posevkov je gojenje dveh ali več kmetijskih kultur na izmenjujočih se vrstah sosednjih pasov različne širine ali v različnih plasteh (podsejane kulture) na istem zemljišču v isti rastni sezoni. Tako se spodbuja ugoden medsebojni vpliv različnih rastlinskih vrst ali sort.

PrednostiTekmovanje med ustrezno izbranimi vmesno posejanimi rastlinami in njihovo dopolnjevanje povečujeta splošno stabilnost sistema, vključno s precejšnjo odpornostjo proti škodljivcem, boleznim in plevelu. Ta praksa pozitivno vpliva na poroznost in biotsko raznovrstnost tal, podpira kroženje hranil in prinaša boljše donose. Na splošno vodi k boljši uporabi razpoložljivih virov.

PomanjkljivostiKombinacije kmetijskih kultur v sistemu vmesnih posevkov morajo biti skrbno izbrane. Gojenje vmesnih posevkov ima lahko v primeru pretiranega tekmovanja za vire za posledico slabše donose v primerjavi s samostojnimi kmetijskimi kulturami. Stroški nakupa semen in priprave semenske grede so lahko precej visoki.

Zgodba o uspehu

Vmesni posevki pšenice, koruze in lana na pobočju (Francija)(Vir: Solagro, Francija)

Gojenje vmesnih posevkov v porečju reke Svratka (Češka republika)To je območje z velikim tveganjem degradacije tal. Gojenje vmesnih posevkov (podsejanih kmetijskih kultur) je eden glavnih načinov za uspešno obvladovanje tega tveganja in se na tem območju široko uporablja, predvsem pri ekološkem kmetovanju. Podsejane kmetijske kulture (kot je trava ali lucerna) se posejejo, medtem ko glavne kulture (npr. pšenica) še rastejo. Tako lahko ti posevki preprečijo erozijo tal in izgubo hranil, potem ko je glavna poljedelska kultura požeta, in tako povečujejo nadzemno biotsko raznovrstnost. Gojenje vmesnih posevkov na splošno blaži vodno in vetrno erozijo, zmanjšanje organske snovi, razpršeno onesnaženje tal in škodo zunaj zemljišča na območju. Ta način je podprt v skladu s kmetijsko-okoljskimi ukrepi, kar spodbuja kmete, naj ga uporabijo.

Vir: študija primera SoCo

RigolanjeKaj je rigolanje in zakaj je koristno?Dolgotrajno oranje in nenehna uporaba težkih strojev lahko povzročita globoke zbite horizonte in zbite plasti tal. Ti lahko ovirajo rast korenin ter pronicanje vode in hranil. Cilj rigolanja je obnoviti izgubljene značilnosti tal, vključuje pa rahljanje zbitih plasti tal pod globino oranja, ne da bi plasti tal obračali. Delovna globina stroja za rigolanje se določi v skladu s stopnjo zbitosti in vsebnostjo vlage v tleh na tej globini.

PrednostiRigolanje omogoča boljšo rast rastlin ter pronicanja vode in hranil. Tako pomaga zmanjševati površinsko odtekanje vode in povečuje donose.

PomanjkljivostiZa rigolanje je potreben velik vložek energije. Pri tem načinu gre za sanacijski ukrep: če se vzroki za zbitost in slabo sestavo tal ne odpravijo, se bodo hitro spet pojavile zbite plasti. Rigolanje je manj učinkovito pri zmanjševanju plitve površinske zbitosti, ki je posledica neustreznega gospodarjenja z rejnimi živalmi na pašniku.

Zgodba o uspehu

Stroj za podtalno obdelavo (Vir: Roger Langohr, Universiteit Gent, Belgija)

Rigolanje v vasi Belozem (južna Bolgarija)Zasoljevanje je eden glavnih procesov degradacije tal v južni Evropi. V Bolgariji je zaradi soli prizadetih več kot 35 000 hektarjev tal. V vasi Belozem je zasoljevanje prizadelo 40 % zemljišč. Izkazalo se je, da redno rigolanje (do globine 40–45 cm) uspešno odpravlja zbitost in zasoljevanje na težkih tleh. Povečuje pronicanje vode in zmanjšuje kapilarno gibanje podzemne vode z visoko vsebnostjo soli navzgor. Izboljšuje tudi odvodnjavanje tal in lahko pospešuje izluževanje presežnih soli iz zgornjega dela tal. Vendar pa so učinki tega načina kratkoročni, če se ne uvedejo ukrepi za izboljšanje tal.


Informativni bilten št. 6: Tlom prijazni načini rahljanja


Konturno obdelovanjeKaj je konturno obdelovanje in zakaj je koristno?Konturno obdelovanje pomeni izvajanje dejavnosti, kot so oranje, brazdanje in sajenje, na terenu vzdolž kontur (pravokotno na običajni tok odtekajoče vode, in ne po pobočju navzgor in navzdol). Njegov cilj je oblikovati shrambo za zadrževanje vode znotraj horizonta površja tal in upočasniti stopnjo odtekanja, s čimer se vodi omogoči čas za pronicanje v tla.

PrednostiKonturno obdelovanje poveča sposobnost pronicanja tal ter zmanjša izgubo vode in erozijo zaradi rahljanja.

PomanjkljivostiNa pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom je treba konturno obdelovanje kombinirati z drugimi ukrepi, kot je terasiranje ali obdelovanje v pasovih. Učinkovitost konturnega obdelovanja pri ohranjanju vode in tal je odvisna od načrta sistemov, pa tudi od dejavnikov, kot so prst, podnebje, naklon in raba tal na posameznih poljih.

Zgodba o uspehu

Nadaljnja literaturahttp://soco.jrc.ec.europa.euftp://ftp.fao.org/agl/agll/docs/lw8e.pdf

Konturno obdelovanje v porečju reke Guadalentín (Murcia, Španija)Vodna erozija je tradicionalno veljala za glavni proces degradacije tal v tej regiji. Glavne sprejete preprečevalne prakse so konturno rahljanje, omejitev gojenja kmetijskih kultur v vrstah na strmih pobočjih in manj rahljanja. Konturno rahljanje se široko uporablja, odkar je bilo vključeno v Kodeks dobrih kmetijskih praks (2001), za to regijo pa je na podlagi navzkrižne skladnosti obvezno od leta 2005. Konturno rahljanje je zelo učinkovito pri blaženju vodne erozije. Vir: študija primera SoCo

Informativni bilten št. 6: Tlom prijazni načini rahljanja

Maj 2009













Infrastrukturni elementi kmetije lahko pomagajo doseči boljšo zaščito talnih virov. V nadaljevanju so predstavljeni varovalni pasovi (in njihove številne oblike) in terase.

Varovalni pasoviKaj so varovalni pasovi in zakaj so koristni?Varovalni pasovi so območja ali trakovi zemljišča, ki so vedno pod rastlinskim pokrovom. Uporabiti jih je mogoče vzdolž vodotokov, rek, kontur, robov polj ali celo na poljih. Sledijo primeri varovalnih pasov. • Travnati pasovi so območja, poraščena

z rastlinami z neolesenelim steblom, ki se uporabljajo za zaustavitev usedlin in onesnaževal z bližnjih polj, preden dosežejo vodne poti ali občutljiva območja.

• Žive meje so pasovi grmičastih rastlin, ki se uporabljajo za označevanje meja posesti in kot ograja za živino. Lahko imajo tudi pomembno vlogo pri filtriranju usedlin in onesnaževal z bližnjih polj ali preprečevanju prenosa pesticidov, predvsem pri škropljenju visokih poljedelskih kultur.

• Zatravnjene vodne poti so široki, plitvi, skledici podobni in z rastlinjem porasli kanali, namenjeni premikanju površinske vode prek kmetijske površine brez povzročanja erozije. Rastline z neolesenelim steblom upočasnjujejo tok vode in varujejo površino kanala pred erozijo zaradi nastanka potokov in strug, predvsem kadar je površina prispevnega razvodja relativno velika.

• Vetrobrani vključujejo vrste dreves ali grmičevja. Namenjeni so zmanjševanju hitrosti vetra in vetrne erozije ter tako ščitijo mlade posevke in nadzirajo nanos snega in soli.

• Obrežni varovalni pasovi so območja trave, dreves ali grmičevja v neposredni bližini vodnih tokov, ki filtrirajo onesnaževala.

IzvajanjeVzpostavitev varovalnih pasov lahko vključuje zasaditev travnatih pasov, živih mej ali vrst dreves oziroma kombinacijo teh zasaditev. Običajno je potrebno vzdrževanje, da se zagotovi učinkovitost filtriranja ali omeji pretirana rast, ki bi lahko škodila pridelavi kulturnih rastlin. V nekaterih evropskih državah so varovalni pasovi obvezni ob robovih obdelovalnih zemljišč, ki mejijo na vodna telesa.

PrednostiVarovalni pasovi lahko zmanjšajo učinke vodne in vetrne erozije. Tako lahko precej zmanjšajo količino usedlin in hranil, ki jih odtekanje s kmetijskih površin odplakne v vodna telesa, ali preprečijo prenos pesticidov s polj v vodna telesa, na ceste ali druga območja. Predvsem vetrobrani lahko prepolovijo hitrost vetra na razdalji, ki dvajsetkrat presega višino dreves, in prestrežejo nanos onesnaževal zraka in delcev prsti. Tako pomagajo znižati stroške čistilnih operacij (kot je odstranjevanje usedlin). Varovalni pasovi lahko spremenijo obliko pokrajine. Sčasoma se lahko razvijejo v polnaravne habitate, ki na kmetijski površini gostijo vrsto prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ter ustvarijo mrežo koridorjev

Varovalni pas okoli njiv (Somerset, Združeno kraljestvo) (Vir: Geertrui Louwagie)

za premikanje živali in rastlin. Najučinkovitejši so, če so načrtovani kot del celovitega sistema za ohranjanje virov. Varovalni pasovi lahko zagotovijo koristne pridelke (sadje, les, krmo itd.) in tako prispevajo k bolj raznoliki pridelavi na kmetiji.

PomanjkljivostiV nekaterih okoliščinah lahko varovalni pasovi povzročijo izgubo plodnih zemljišč. Rastline v varovalnem pasu lahko tekmujejo s poljedelskimi kulturami za razpoložljive vire (predvsem če so vetrobrani drevesa), zmanjša se razpoložljivi prostor za upravljanje strojev. Ker je potrebno vzdrževanje, nastanejo dodatni stroški. Končno pa varovalni pasovi odpravljajo učinek, ne pa vzroka degradacije tal; na primer, filtrirajo delce prsti, ki jih prinese odtekajoča voda, ne preprečujejo pa erozije.

Zgodbe o uspehuV Evropi je znanih več vrst varovalnih pasov. Irska in Združeno kraljestvo imata najgostejšo mrežo živih meja v EU-27. Vetrobrani so široko razširjeni na številnih prostranih evropskih ravninah, zatravnjene vodne poti pa se obče uporabljajo v Franciji.

TerasiranjeKaj je terasiranje in zakaj je koristno?Terase vključujejo vrsto ravnih ali skoraj ravnih ploščadi, zgrajenih vzdolž konturnih črt na ustreznih intervalih, in so običajno podprte s kamnitimi zidovi. Terasiranje se na splošno uporablja, da se omogoči kmetijstvo na pobočjih, na katerih naklon in globina prsti običajno ne bi omogočila pridelovanja poljedelskih kultur, in da se omeji odtekanje vode ali poveča zmožnost tal za zadrževanje vode.

IzvajanjePobočje se zareže vzdolž konturnih črt, nato pa se odstrani prst, da se oblikuje ravna terasa za obdelovanje. V podporo terasi se postavi brežina, ki je običajno kamnita. Ker je potrebnega precej rezanja in polnjenja na enoto, terase morda niso najbolj optimalna praksa na tleh, ki so precej izpostavljena eroziji. V preteklosti je bilo terasiranje zelo pogosto in se na nekaterih območjih ohranja kot del kulturne dediščine.

PrednostiTerasiranje omogoča pridelovanje na pobočjih, zmanjšuje odtekanje vode in izboljšuje njeno zadrževanje. Običajno vzdrževanje starih teras v dobrem stanju preprečuje erozijo in zagotavlja neprekinjen obstoj tradicionalnih krajin.

Tradicionalni varovalni pas, ki služi za prehod in gibanje divjih živali (County Sligo, Irska) (Vir: Geertrui Louwagie)

Kamene terase z oljkami v Les Garrigues (Cataluña Španija)


Informativni bilten št. 7: Tlom prijazni infrastrukturni elementi kmetije


PomanjkljivostiZa oblikovanje novih teras je potrebnega precej dela in energije. Vključuje tudi premik precejšnje količine prsti in tako močno vpliva na krajino in okolje na splošno. Terase zahtevajo precej vzdrževanja, če se ne vzdržujejo, pa jih načne erozija. Poleg tega se pogosto nahajajo na oddaljenih ali nedostopnih območjih, s katerih sta se usposobljena delovna sila in kmečko prebivalstvo največkrat odselila. Terasiranje na splošno ni primerno za kmetovanje, pri katerem se uporabljajo veliki in težki stroji.

Zgodbe o uspehuTerase pokrivajo velika območja sredozemske regije (v Španiji, na Portugalskem, v Grčiji, Italiji, južni Franciji, na Cipru in Malti), kjer jih na splošno uporabljajo za vinograde ali oljčne nasade. Terase se ohranjajo kot pomembne značilnosti kulturne dediščine v številnih nacionalnih programih za razvoj podeželja.


Varovalni pasovihttp://www.fao.org/docrep/W2598E/W2598E00.htm

Terasiranjehttp://www.fao.org/docrep/T0321E/T0321E00.htm http://www.fao.org/docrep/T1765F/T1765F00.htm

Terase vinogradov(Vir: Agripublications European

Commission)

Informativni bilten št. 7: Tlom prijazni infrastrukturni elementi kmetije

Maj 2009











Informativni bilten št.Trajnostno kmetijstvo in varovanje talZa tla pomembne politike 8

Zahteva po ohranjanju zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih

pogojih (GAEC)OzadjeNavzkrižna skladnost je del skupne kmetijske politike, na varovanje tal pa vpliva na več načinov. Navzkrižna skladnost je mehanizem nadzora in sankcioniranja, ki vodi v zmanjšanje neposredne podpore v primeru nespoštovanja standardov, uveljavljenih na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrega počutja živali. Poleg tega se navzkrižna skladnost nanaša na zahtevo po ohranjanju zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih (GAEC). Pomen tega so države članice opredelile na nacionalni ali regionalni ravni v skladu s skupnim okvirom.

Navzkrižna skladnost velja za neposredna plačila in večino okoljskih plačil v skladu z razvojem podeželja. Navzkrižna skladnost se nanaša na „osnovno“ ali „referenčno raven“ za prostovoljne kmetijsko-okoljske ukrepe (informativni bilten št. 9), v skladu s katerimi se plačila dodelijo kmetom, ki sprejmejo okoljske zaveze, ki presegajo obvezne zahteve, vključno s standardi navzkrižne skladnosti.

Vpliv na procese degradacije talZahteva GAEC se nanaša na vrsto standardov, povezanih z zaščito pred erozijo tal, ohranjanjem organske snovi v tleh in sestave tal, preprečevanjem poslabšanja stanja habitatov in gospodarjenjem z vodami. Zmanjšanje območja golih tal in ohranjanje teras neposredno prispevata k preprečevanju erozije tal, gospodarjenje z žetvenimi ostanki in kolobarjenje pa pomagata ohranjati organsko snov v tleh. Spoštovanje zahtev glede gospodarjenja, usmerjenih v kakovost habitatov in vode, kot so ohranjanje krajinskih značilnosti, uvedba varovalnih pasov ob vodnih tokovih ali izogibanje posegom, lahko pomaga nadzirati vodno erozijo in bo verjetno prispevalo k biotski raznovrstnosti tal. Ohranjanje

zemljišč kot trajnih pašnikov ima dodatno prednost, saj se v tleh ohranja organska snov. Ustrezna uporaba namakalne vode pa pomaga nadzorovati zasoljevanje in sodifikacijo.

Navzkrižna skladnost je na splošno povečala ozaveščenost kmetov o degradaciji tal in okoljskih razlogih za uvedbo standardov za njeno preprečevanje.

Pokrov med vrstami trt, uporabljen tudi kot zeleno gnojilo (Rheinland‑Pfalz, Nemčija) (Vir: Geertrui Louwagie)

Splošni okvir za opredelitev dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (Uredba Sveta (ES) št. 73/2009, Priloga III)

Problem: Obvezni standardi Neobvezni standardiErozija tal:zaščita tal s primernimi ukrepi

Minimalna talna odeja Ohranjanje terasMinimalno gospodarjenje z zemljišči, ki upošteva posebne razmere na zemljišču

Organska snov v tleh: ohranjanje ravni organskih snovi v tleh s primerno dejavnostjo

Upravljanje ornih strnišč Standardi za kolobarjenje

Struktura tal: ohranjanje strukture tal s primernimi ukrepi

Primerna uporaba strojev

Minimalna raven vzdrževanja:zagotavljanje minimalne ravni ohranjanja vzdrževanja in preprečiti poslabšanje stanja habitatov

Ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno z, če je ustrezno, živimi mejami, ribniki, jarki in drevesi v vrsti, skupini ali posamično ter robovi polj

Minimalna gostota rejnih živali in/ali ustrezni režimi

Vzpostavljanje in/ali ohranjanje habitatov

Preprečevanje širitve nezaželene vegetacije na kmetijsko zemljišče

Prepoved izkrčenja oljk

Zaščita trajnih pašnikov Vzdrževanje oljčnih nasadov in vinogradov v dobrem rastnem stanju

Zaščita in gospodarjenje z vodnimi viri: zaščita vodnih virov pred onesnaženjem in odtekajočo vodo ter upravljanje uporabe vode

Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokovČe je za uporabo vode za namakanje potrebno dovoljenje, ravnanje v skladu s postopki za dodelitev dovoljenja

Prepoved kurjenja ostankov žetve (Finska) (Source: Geertrui Louwagie)

Linija dreves ob travišču (County Sligo, Irska) (Vir: Geertrui Louwagie)

Informativni bilten št. 8: Zahteva po ohranjanju zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih (GAEC)


Zgodbe o uspehu


Obrežni pas (County Sligo, Irska)(Vir: Geertrui Louwagie)

Naslednje prakse (povezane s standardi GAEC) so se izkazale za uspešne pri obravnavanju različnih vidikov degradacije tal.

Obravnavanje vodne erozije • Čim večje zmanjšanje območja golih tal Na kmetijskih zemljiščih in gozdnem območju s podsejanimi kmetijskimi kulturami se med 15.

novembrom in 1. marcem zahteva rastlinski pokrov (zasajen ali spontan), razen med pripravo tal na gojenje nove poljedelske kulture (Portugalska).

• Primerno gospodarjenje z zemljišči, ki upošteva posebne razmere na zemljišču Na poljinah z velikim tveganjem erozije tal, razen na terasiranih enotah ali enotah na območjih, ki

so del poplavnih ravnic, ni dovoljeno niti sajenje začasnih poljedelskih kultur niti novih pašnikov. Izboljšanje naravnih trajnih pašnikov je dovoljeno le, kadar tla niso rahljana. Sajenje novih trajnih kmetijskih kultur je dovoljeno le v razmerah, ki so po mnenju pristojnih organov tehnično primerne (Portugalska).

Na nagnjenih terenih z jasnimi znaki erozije (kot je široko razširjena navzočnost potokov) se neposredno po sejanju zahteva začasno usmerjanje površinske vode z drenažnimi brazdami (Italija, predvsem „Provincia Autonoma Bolzano/Bozen“, in Kalabrija).

Obravnavanje zmanjševanja organske snovi v tleh in biotske raznovrstnosti tal • Upravljanje ornih strnišč Nekatere države članice tega standarda ne uporabljajo le za orna zemljišča, temveč prepovedujejo

tudi sežiganje žetvenih ostankov (strnišča, slame, mrtve trave, sena) na traviščih (naravnih ali posejanih) in pašnikih (Italija, predvsem „Provincia Autonoma Bolzano/Bozen“, in Kalabrija) ali vseh kmetijskih zemljiščih (Estonija).

Splošneje o kmetijskih praksah za izboljšanje kakovosti tal na ornih zemljiščih • Kmetje morajo izpolniti letni „pregled varovanja tal“, ki vključuje preprosto oceno tveganja

poškodovanja sestave tal, izgubo organske snovi in erozijo ter opredeljuje sanacijske ukrepe, ki jih je treba izvesti (Anglija, Združeno kraljestvo). Ta pregled omogoča izbiro možnosti gospodarjenja, ki so primerne v skladu z različnimi lokalnimi razmerami, in zahteva letno posodabljanje, v katerem se odražajo spreminjajoče se razmere.

Vir: anketa SoCo o izvajanju politike EU in študije primerov SoCo

Informativni bilten št. 8: Zahteva po ohranjanju zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih (GAEC)

Maj 2009












Kmetijsko-okoljski ukrepiOzadjeS politiko razvoja podeželja v Evropski uniji so predvidena sredstva za veliko raznovrstnih ukrepov, ki jih države članice ali regije uporabljajo za podporo trajnostnemu razvoju podeželskih območij. Države članice pripravijo programe za razvoj podeželja na nacionalni ali regionalni ravni v skladu s svojimi potrebami in zadevnimi nacionalnimi strateškimi načrti. Programe razvoja podeželja sofinancirajo EU in države članice.

Ukrepi za razvoj podeželja so urejeni v skladu s tremi temami politike, znanimi kot „tematske osi“: konkurenčnost, okolje in podeželje ter kakovost življenja in gospodarska raznovrstnost. Ukrepi v skladu z vsemi tremi osmi lahko obravnavajo degradacijo tal na kmetijskih zemljiščih. Ti ukrepi vključujejo usposabljanje, posodobitev kmetij, plačila zaradi naravnih

ovir, kmetijsko-okoljska plačila, neproduktivne naložbe, gozdno kmetijstvo in pogozdovanje.

Kmetijsko-okoljski ukrepi predvsem spodbujajo kmete k varovanju, ohranjanju in povečevanju kakovosti okolja na njihovih kmetijskih zemljiščih. Kmetijsko-okoljski ukrepi so lahko oblikovani na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ter so tako prilagojeni posameznim sistemom kmetovanja in značilnim okoljskim razmeram. Pri podpornih ukrepih, ki presegajo zakonske in obvezujoče zahteve, kmetijsko-okoljski ukrepi dopolnjujejo pristop GAEC (glej informativni bilten št. 8).

Izvajalski organ in kmet se na podlagi pogodb za od pet- do sedemletno obdobje dogovorita za konkretne kmetijsko-okoljske zaveze. Kmetijsko-okoljska plačila se izračunajo na podlagi nastalih stroškov in izgube dohodka, nastale zaradi posebnih kmetijsko-okoljskih zavez.

Erozijsko zbirališče vode (Somerset, Združeno kraljestvo) (Vir: Geertrui Louwagie)

Vplivi na proces degradacije talKmetijsko-okoljski ukrepi, namenjeni varovanju, ohranjanju ali izboljšanju tal, obravnavajo predvsem vodno in vetrno erozijo, onesnaženje tal ali nekatere fizične, kemične in biološke značilnosti tal. Sheme, ki so usmerjene predvsem v ohranjanje vode, biotske raznovrstnosti ali krajine, lahko delujejo tako, da se sprejmejo kmetijske prakse za ohranjanje tal. Namesto da bi se osredotočili na posamezne prakse ohranjanja tal, se lahko kmetijsko-okoljski ukrepi usmerijo tudi na sprejetje za okolje nenevarnih sistemov kmetovanja, kot sta konzervacijsko kmetijstvo in ekološko kmetovanje.

Tradicionalni varovalni pas med polji oljne ogrščice (Schleswig-Holstein, Nemčija) (Vir: Stephan Hubertus Gay)

Obravnavanje vodne erozije • Ohranjevalni načini rahljanja, kot je opustitev rahljanja, predvsem na območjih z veliko vrednostjo

biotske raznovrstnosti, da bi podprli biotsko raznovrstnost tal; ali mulčenje skupaj z opustitvijo ali zmanjšanjem rahljanja, tj. puščanje žetvenih ostankov (večinoma slame) na polju (navadno v zimskih mesecih) in sejanje semen v brazde neposredno pod mulčenje; ali neposredno sejanje in rahljanje brez obračanja.

• Poljedelske kulture za rastlinski pokrov pozimi. • Uvedba in vzdrževanje območij travnatih varovalnih pasov, travnatih koridorjev ali ribnikov in

jezov za preprečevanje erozije. • Izgradnja ali vnovična izgradnja struktur za zadrževanje prsti, kot so terase ali zidovi, na robovih

namakanih nagnjenih zemljišč.

Obravnavanje zmanjševanja organske snovi in biotske raznovrstnosti • Uporaba eksogene organske snovi v poljedelstvu, kot so gnoj, rastlinski pokrov, slama itd. • Ohranjevalne tehnike kmetovanja, kot je opustitev rahljanja, na območjih z veliko vrednostjo

biotske raznovrstnosti z enoletnimi posevki. • (Prehod na) ekološko kmetovanje, predvsem z zmanjševanjem vnosov, kolobarjenjem in

ekstenzifikacijo rejnih živali. Pričakujejo se pozitivni stranski učinki na lokalno in razpršeno onesnaženje tal.

Vir: anketa SoCo o izvajanju politike EU

Informativni bilten št. 9: Kmetijsko-okoljski ukrepi


Zgodbe o uspehu

Uporaba feromonov v vinogradništvu, ki zmanjšuje

uporabo pesticidov (Rheinland‑Pfalz, Nemčija)


Kmetijsko-okoljska shema za ekološko kmetovanje (Murcia, Španija)Ta ukrep je namenjen ohranjanju ekosistemov, vzdrževanju ali povečevanju rodovitnosti tal in vsebnosti organske snovi, pridelavi kmetijskih kultur brez kemičnih ostankov ter zmanjševanju kemičnega onesnaženja iz kmetijskih virov. V Španiji obstaja od leta 1992, v Murcii pa so ga začeli izvajati leta 2001. Kmetje v skladu z veljavnim programom (2007–2013) podpišejo petletno pogodbo, plačila pa se razlikujejo po poljedelskih kulturah. To je najpomembnejša kmetijsko-okoljska shema v regiji; zanjo se porabi 57 % proračuna, predvideva podporo za 1 500 kmetij ali 30 000 ha, njen cilj je 25-odstotno povečanje območja, na katerem se izvaja ekološko kmetovanje v regiji, osredotočena pa je na naravovarstvena območja.Predpise sheme za posamezne ukrepe oblikujejo regionalni organi ob posvetovanju z regionalnim svetom za ureditev ekološkega kmetovanja in kmetijskimi organizacijami. Zadnje imajo pomembno vlogo, saj kmetom pomagajo pri izvajanju ukrepa in jim tudi svetujejo.Ta ukrep ima precejšne možnosti za odpravljanje problemov degradacije tal v regiji in je predvsem pomemben za namakana območja. Drugi pozitivni značilnosti pa sta postopna prilagoditev regionalnim razmeram in stalnost; ker je tako pomemben, je njegovo nadaljevanje zagotovljeno tudi v prihodnosti. Kmetje ta ukrep dobro poznajo in je med njimi precej priljubljen kljub precejšnji upravni obremenitvi in omejenim sredstvom za sodelujoče.


Kmetijsko-okoljski ukrepi, ki so se izkazali za uspešne pri zagotavljanju dobrega vpliva na tla: • ukrepi zasajanja živih meja v Piemontu (Italija) so precej vplivali na zmanjšanje erozije tal; • v Avstriji se je zaradi tehnik neposrednega sejanja pri koruzi erozija tal zmanjšala za 40 %; • ekološke kmetijske prakse v Umbriji (Italija) so v povprečju pomagale zmanjšati erozijo tal za

6.8 t/ha/leto. Preoblikovanje ornih zemljišč v travišča je imelo za posledico zmanjšanje erozije za 30 t/ha/leto;

• v Flandriji (Belgija) so izračuni pokazali, da rastlinski pokrov zmanjša erozijo tal za vsaj 50 %.

Vir: Vmesno vrednotenje programov za razvoj podeželja 2000–2006


Informativni bilten št. 9: Kmetijsko-okoljski ukrepi

Maj 2009












Svetovalne storitveOzadjeCilj svetovalnih storitev je pomagati kmetom, da izboljšajo splošno uspešnost kmetijskih gospodarstev. Lahko tudi podprejo zaščito, ohranjanje in izboljševanje talnih virov. Države članice morajo v skladu s skupno kmetijsko politiko obvezno vzpostaviti sistem kmetijskega svetovanja. Vzpostavitev in uporabo takih služb je mogoče podpreti v skladu s politiko razvoja podeželja EU.

Vpliv na procese degradacije talVečina svetovalnih pobud upošteva vrsto procesov degradacije tal in so bolj osredotočene na sisteme kmetovanja kot na posamezne kmetijske prakse.

Svetovalec, ki sodeluje pri izdelavi celovitega plana ocenjevanja tveganja degradacije tal (Somerset, Združeno kraljestvo)(Vir: Geertrui Louwagie)

Ciljno usmerjene informacije pomagajo kmetom zaščititi tla in vodo (Češka republika)V Češki republiki imajo vzpostavljen visoko razvit svetovalni program, ki podpira izvajanje Direktive o nitratih. Vključuje vrsto regionalnih delavnic, razdeljevanje letakov in zagotavljanje informacij o ustreznem upravljanju. Informacije so dostopne prek sistema informacij o zemljiških parcelah (LPIS), ki je zbirka podatkov z zapisi o območjih in razmejitvah poljin. Češki LPIS, razvit leta 2004, je inovativen, ker okoljske podatke združuje s standardnim LPIS. Registrirani uporabniki lahko dostopajo do informacij o zahtevah, povezanih z Direktivo o nitratih (na primer, omejitev v zvezi z uporabo gnojil in zahtev glede kolobarjenja), ki so natančne, specifične in usmerjene v posamezne poljine. Sistem je dostopen prek interneta, uporabljajo pa ga kmetje, kmetijski svetovalci in inšpektorji. LPIS vključuje podrobne podatke o tleh in digitalen model terena, kar je podlaga za natančen izračun erozije tal. Tako so bili oblikovani posebni protierozijski ukrepi, vključno s protierozijskimi hlodi, jarki, travnatimi pasovi in zadrževalnimi polderji. Uporabljen je bil tudi za določitev 100 000 hektarjev, namenjenih preoblikovanju v travišča ali izvedbi posebnih kmetijskih ukrepov.


Obravnavanje erozije tal v regiji Midi-Pyrénées (Francija)Sedanja raba kmetijskih zemljišč in kmetijske prakse v regiji Midi-Pyrénées kažejo visoko stopnjo tveganja erozije. Tehnični svetovalci so imeli osrednjo vlogo pri obravnavanju kmetijskega razvoja in upoštevanju tega degradacijskega procesa. Območna kmetijska zbornica je več kot 20 let vodila delovne skupine za nadzor nad erozijo, od leta 2000 pa je bila ključna točka prizadevanj konzervacijsko kmetijstvo. Za obdobje 2007–2012 je bila ustanovljena območna delovna skupina, ki obravnava najnaprednejše oblike konzervacijskega kmetijstva. Temelji na partnerstvu med kmetijskimi zbornicami, tehničnimi inštituti in združenji kmetov, ki oblikujejo mrežo vzorčnih kmetij in raziskovalnega programa. Cilji so: • razvoj poenostavljenih tehnik rahljanja (manj rahljanja ali opustitev rahljanja), prilagojenih tlom

in podnebnim razmeram v jugozahodni Franciji; • ocena kmetijskih, gospodarskih in okoljskih prednosti teh tehnik; • opredelitev zahtevanih pogojev, da bi te informacije prenesli na kmete in svetovalce za

priključke.V regiji Midi-Pyrénées tudi zasebna podjetja spodbujajo poenostavljene tehnike rahljanja. Te izpolnjujejo potrebe, da kmetje povečajo donose in bolje obravnavajo procese degradacije tal pri upravljanju kmetij. Kmetje za te lokalno prilagojene nasvete plačajo 90 EUR/ha.

Zaznana resnost (vsota posameznih rezultatov na lestvici od 0 do 5) degradacije tal pred začetkom uporabe konzervacijskega kmetijstva (KK) in po njem na 14 kmetijah v regiji Midi-Pyrénées (Francija)


Informativni bilten št. 10: Svetovalne storitve

Erozija tal (veter)

Razpršeno onesnaženje

Škoda zunaj zemljišča

Slaba zmožnost zadrževanja

Zbitost

Erozija tal (voda)

Zmanjšanje organske snovi

Vsota posameznih rezultatov

Rezultat po uvedbi KK Rezultat pred uvedbo KK

Informativni bilten št.Trajnostno kmetijstvo in varovanje talZa tla pomembne politike

Večja ozaveščenost: Pomemben korak pri varovanju tal (Somerset, Združeno kraljestvo) (Vir: Ian Fenn)

10

Pobuda za kmetijstvo na območju povodij (CSF) (Anglija)CSF (2006–2011) je partnerska pobuda, ki jo vodijo Defra (Oddelek za okolje, hrano in podeželske zadeve v Angliji) in dve vladni okoljski organizaciji (Agencija za okolje in Natural England). Sredstva zagotavlja vlada; v prvih dveh letih je bilo pobudi dodeljenih 25 milijonov GBP, vključno s 5 milijoni GBP za shemo kapitalskih podpor. Pobuda je namenjena spodbujanju zgodnjega prostovoljnega ukrepanja kmetov, da zmanjšajo razpršeno onesnaženje vode in izboljšajo načine gospodarjenja s tlemi in zemljišči na 40 prednostnih območjih povodij, s tem pa prispeva k številnim ciljem politike, vključno z izvajanjem okvirne direktive o vodah. Poudarek je na zagotavljanju informacij, svetovanju in usposabljanju.Ukrepi so uspešno povečali ozaveščenost kmetov o vrsti vprašanj glede razpršenega onesnaževanja in načinov gospodarjenja s tlemi, povezanih s temi vprašanji. S financiranjem svetovalcev na terenu se je povečala zmožnost obravnavanja gospodarjenja s tlemi, povečala se je osredotočenost drugih ukrepov, vključno z okoljskim skrbništvom, ki je glavni kmetijsko-okoljski ukrep v Angliji, in shemo kapitalskih podpor za kmetije. Čeprav shema še ne deluje dolgo, je bila njena začetna faza zelo uspešna. V skladu s shemo je bilo pripravljenih 14 000 priporočil za posamezne kmetije, od katerih se jih je veliko nanašalo na primerno gospodarjenje s tlemi. Shema lahko zapolni pomembno vrzel v vrsti politik, ki so na voljo za obravnavanje razpršenega onesnaženja vode in onesnaženja vode zaradi kmetijstva, in doseže precejšnjo podporo zainteresiranih strani.



Informativni bilten št. 10: Svetovalne storitve

Maj 2009











Documents

Povezovanje procesov degradacije tal, tlom prijaznih kmetijskih … · 2009-05-26 · Informativni bilten št. 1: Povezovanje procesov degradacije tal, tlom prijaznih kmetijskih praks