PREDLOGI UKREPOV ZA POVEČANJE VARNOSTI ...2.1 Splošne značilnosti nivojskih prehodov Križanje ceste in železniške proge je križanje dveh različnih prometnih podsistemov, kjer

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Vojko Gotlin

PREDLOGI UKREPOV ZA POVEČANJE VARNOSTI NIVOJSKIH CESTNO-

ŽELEZNIŠKIH KRIŽANJ V OBČINI ROGAŠKA SLATINA

Diplomsko delo

Maribor, september 2011

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

PREDLOGI UKREPOV ZA POVEČANJE VARNOSTI NIVOJSKIH CESTNO-

ŽELEZNIŠKIH KRIŽANJ V OBČINI ROGAŠKA SLATINA

Študent: Vojko GOTLIN

Študijski program: visokošolski, Promet

Smer: Železniški promet

Predmet: Varnost v železniškem prometu

Vpisna številka: 93639971

Mentor: dr. Andrej GODEC, univ. dipl. inž. prom.

Somentor: Mitja KLEMENČIČ, univ. dipl. inž. prom.

Maribor, september 2011

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Andreju Godcu in

somentorju Mitji Klemenčiču za pomoč in vodenje

pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se

tudi Vesni Krofl, ki je pomagala pri prevodih in

lekturi.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

IV

IZJAVA

Študent Vojko Gotlin izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

mentorstvom dr. Andreja Godca in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih

spletnih straneh.

V Mariboru, dne _______________ Podpis:______________________

V

PREDLOGI UKREPOV ZA POVEČANJE VARNOSTI NIVOJSKIH

CESTNO-ŽELEZNIŠKIH KRIŽANJ V OBČINI ROGAŠKA SLATINA

Ključne besede: nivojski prehodi, izvennivojski prehodi, varnost v železniškem prometu,

varnostne naprave.

UDK: 625.739 (043.2)

Povzetek

Diplomsko delo podaja informacije o nivojskih cestno-železniških križanjih v občini

Rogaška Slatina. Tako lahko v začetku najdemo podatke o splošnih značilnostih nivojskih

prehodov, vrstah nivojskih prehodov, cestišču na prehodih, gradbenih zahtevah za ureditev

nivojskih prehodov in tehničnih pogojih za zavarovanje nivojskih prehodov. V

nadaljevanju najdemo podatke o kritičnih točkah z vidika varnosti na nivojskih prehodih v

občini Rogaška Slatina, kako so zavarovani in kako je zagotovljena varnost v primeru

napak. Na koncu je navedena problematika nivojskih prehodov v občini in predlagani so

ukrepi za rešitev te problematike. Z ukrepi kot je ukinjanje in ureditev prehodov, bi se

njihovo število zmanjšalo iz 23 prehodov na 10 prehodov.

VI

PROPOSALS TO ENHANCE SAFETY OF THE ROAD AND RAIL

LEVEL CROSSINGS IN THE MUNICIPALITY OF ROGAŠKA

SLATINA

Key words: level crossings, grade-separated crossings, safety in rail traffic, safety devices.

UDC: 625.739 (043.2)

Abstract

The diploma thesis gives information on road and rail level crossings in the Municipality

of Rogaška Slatina. First, the data on general properties of level crossings, types of level

crossings, roads at level crossings, construction requirements for regulating level

crossings, and technical conditions for securing level crossings is given. Furthermore, the

diploma thesis engages in problematic areas in relation to security at level crossings in the

Municipality of Rogaška Slatina, how they are secured, and how security in case of

failures is provided. Finally, problems of level crossings in the Municipality of Rogaška

Slatina are stated, and solutions for problems are recommended. With measures like

closing and regulating level crossing their number would decline from 23 to 10 level

crossings in the municipality.

VII

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Namen in cilj diplomskega dela ................................................................................... 2

1.2 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................. 2

1.3 Raziskovalne metode ................................................................................................... 2

2. NIVOJSKI PREHODI ................................................................................................. 4

2.1 Splošne značilnosti nivojskih prehodov ....................................................................... 4

2.2 Vrste nivojskih prehodov ............................................................................................. 6

2.3 Tiri in cestišče na nivojskih prehodih ......................................................................... 9

2.4 Gradbene zahteve za ureditev nivojskega prehoda .................................................... 10

2.5 Signalizacija na nivojskih prehodih ........................................................................... 15

2.6 Tehnični pogoji za zavarovanje nivojskega prehoda ................................................. 20

2.7 Network Rail – upravitelj železniške infrastrukture v Veliki Britaniji ...................... 23

2.8 Problematika nivojskih prehodov na Norveškem ...................................................... 24

3. NIVOJSKI PREHODI V OBČINI ROGAŠKA SLATINA .................................... 27

3.1 Kritične točke z vidika varnosti na tem odseku ......................................................... 30

3.2 Vrste zavarovanja nivojskih prehodov na območju občine Rogaška Slatina............. 33

3.3 Varnost v primeru okvar ............................................................................................ 35

4. PREDLAGANE REŠITVE NIVOJSKIH PREHODOV V OBČINI ROGAŠKA SLATINA ............................................................................................................................ 37

4.1 Problematika nivojskih prehodov v občini Rogaška Slatina ...................................... 38

4.2 Predlagane rešitve ukinitve oziroma ureditve nivojskih prehodov v občini Rogaška Slatina ............................................................................................................................... 39

4.3 Končni rezultat predlogov za reševanje problematike nivojskih prehodov v občini Rogaška Slatina ................................................................................................................ 49

5. SKLEP ......................................................................................................................... 51

VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 52

KAZALO SLIK .................................................................................................................. 54

KAZALO TABEL .............................................................................................................. 56

Predlogi ukrepov za povečanje varnosti nivojskih cestno-železniških križanj v občini Rogaška Slatina Stran 1

1. UVOD

Železnica je sistem, ki zajema izredno široko področje različnih dejavnosti, ki skupaj

omogočajo prometno storitev. Ta se lahko prodaja na trgu ali pa je zaradi posebnega

družbenega pomena opredeljena z zakonom kot javna funkcija.

Železniška infrastruktura je del železniškega sistema. Obsega spodnji in zgornji ustroj

proge s pripadajočim zemljiščem, visoke zgradbe ob progi, signalnovarnostne in

telekomunikacijske naprave, opremo proge in električno vozno mrežo. Z železniško

infrastrukturo so povezana različna področja tehnike in tehničnih znanosti kot so

gradbeništvo, strojništvo, elektrotehnika, elektronika, geologija, ekologija itd., medtem ko

železnico kot celoto tangirajo skoraj vsa področja našega družbenega življenja.

Železniški nivojski prehodi (prehod ceste preko železniške proge) so del železniške

infrastrukture in so ena najbolj kritičnih točk v železniškem prometu, saj tam prihaja do

križanj dveh prometnih podsistemov.

V letu 2010 je v prometnih nesrečah na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo

umrlo 10 ljudi ali 7,52 % vseh umrlih v prometnih nesrečah. V zadnjih 16 letih je na

nivojskih prehodih umrlo 147 oseb ali v povprečju 9 na leto.

Število pasivno zavarovanih nivojskih prehodov oziroma označenih le s prometnim

znakom »Andrejev križ« se je v zadnjih 10 letih zmanjšalo za 176 nivojskih prehodov. V

letu 2010 se je to število zmanjšalo za 23 pasivno zavarovanih nivojskih prehodov. Večina

prometnih nesreč oziroma izrednih dogodkov na nivojskih prehodih se zgodi na lokalnih

cestah (Statistika Slovenskih železnic 2011).


1.1 Namen in cilj diplomskega dela

Namen mojega diplomskega dela je analizirati stanje nivojskih prehodov v občini Rogaška

Slatina s ciljem ugotoviti njihovo problematiko in nato poiskati možne rešitve ter

predlagati ukrepe za ureditev teh prehodov.

Cilji diplomskega dela so:

1. analiza trenutnega stanja nivojskih prehodov

2. poiskati rešitve za problematične nivojske prehode

3. predlagati ukrepe za ureditev problematičnih nivojskih prehodov

1.2 Predpostavke in omejitve raziskave

Križanje ceste z železniško progo je neizogibno za potek železniškega oziroma cestnega

prometa, tako lahko sklepamo, da je skoraj nemogoče se izogniti nivojskim prehodom,

posebej ko pomislimo na enormne stroške, ki nastanejo z izgradnjo izvennivojskih

prehodov. Tako se moramo pri ureditvi prehodov, večinoma odločiti za nivojske prehode,

saj bi bila odločitev za izgradnjo izvennivojskega prehoda večinoma neopravičljiva iz

ekonomskega vidika.

1.3 Raziskovalne metode

V teoretičnem delu bo prevladala metoda deskripcije in kompilacije. Pregledal bom

strokovno literaturo na temo same teorije. Metodo deskripcije bom uporabil za opis teorij

iz do zdaj že znanih izsledkov na tem področju. S pomočjo metode kompilacije pa bom te

ugotovitve združil v teoretični uvod.


Kasneje bom na podlagi izsledkov iz teoretičnega dela ugotovil primernost in varnost

prehodov. Pri tem bom uporabil deduktivno metodo. Na koncu bom predlagal možne

izboljšave in ukrepe.


2. NIVOJSKI PREHODI

2.1 Splošne značilnosti nivojskih prehodov

Križanje ceste in železniške proge je križanje dveh različnih prometnih podsistemov, kjer

prihaja do medsebojnih konfliktov oziroma do izrednih dogodkov. Verjetnost konfliktov je

v veliki meri odvisna od načina izvedbe križanja, njegovih označb in naprav, ki skrbijo za

prekinitev cestnega prometa v času vožnje tirnih vozil. V primeru izrednega dogodka

oziroma nesreče na nivojskem prehodu so v nevarnosti udeleženci cestnega prometa in

udeleženci železniškega prometa.

Novi nivojski prehodi se smejo graditi po sledečih zahtevah:

- na regionalnih progah na razdalji najmanj 2000 m;

- povprečni letni dnevni promet cestnih vozil je večji od 250;

- povprečni letni dnevni promet železniških vozil je manjši od 70;

- dovoljena progovna hitrost je manjša od 160 km/h.

Ustreznost izpolnjevanja pogojev za izvedbo novega nivojskega prehoda preveri komisija,

ki jo imenuje minister in jo sestavljajo predstavniki:

• upravljavca;

• pooblaščenega upravljavca;

• investitorja;

• inšpekcije, pristojne za železniški promet;

• policijske uprave na območju katere bo prehod;

• lokalne skupnosti na območju katere bo prehod.


Na podlagi mnenja komisije minister izda ustrezno soglasje za vzpostavitev nivojskega

prehoda.

Mreža slovenskih železniških prog

število NPr na posamezni progi – januar 2011

JESENICE

Kranj

LJUBLJANA

POSTOJNA

ZIDANI MOST

CELJE

MARIBOR

PRAGERSKO

Hodoš

Ormož

Ljutomer

DRAVOGRAD

TREBNJEGROSUPLJE

NOVO MESTO

PivkaDIVAČA

Sežana

KOPER

Kreplje

Prvačina

NOVA GORICA

IL.Bistrica

Kočevje Metlika

Otiški vrh

Prevalje

Šentilj

Grobelno

Stranje Rogatec

Velenje

Gornja Radgona

Lendava

Prešnica

MURSKA SOBOTA

Središče

Dobova

Naklo

Ajdovščina

Straža

(ÖBB)

(MAV)

(HŽ)

(HŽ)

(FS)

Slovenske železnice, d.o.o. PE InfrastrukturaKolodvorska ul.11, SI -1506 Ljubljana, SlovenijaTel.: + 386 1 29 14 586Fax: + 386 1 29 14 820E-mail: [email protected]

Rakitovec

Imeno

g.ž.p.št.4052km-40NPr

Kamnik

Vrtojba

15.01.2011

r.ž.p.št. 70 -129km-27 NPr

g.ž.p.št.2071km-29 NPr

r.ž.p.št.2123km-37 NPr

g.ž.p.št. 10115km-35NPr

SEVNICA

r.ž.p.št.224,25km-7NPr

r.ž.p.št.80123km-157NPr






r.ž.p.št.3483km- 43NPr



r.ž.p.š.43-44 5,2km-3NPr









r.žp.št.7215km-10NPr

r.žp.št.732,5km-1NPr

Repentabor

Slika 1: Število nivojskih prehodov na posamezni progi

(Vir: http://www.avp-rs.si/avp/avp-si.nsf/avp/strokovni-posvet-o-problematiki-nivojskih-

prehodov-ceste-preko-zelezniske-proge-23-03-2011)

Gradnja začasnega nivojskega prehoda za javni cestni promet je na progah dopustna samo

za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd. Tak nivojski

prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi komisija, in se mora odstraniti po

končanih delih. Stroške nosi tisti, ki je takšno zadevo podal.

Udeleženci v cestnem prometu morajo biti s prometnimi znaki na cesti pravočasno

opozorjeni na nevarnost približevanja nezavarovanemu ali zavarovanemu nivojskemu

prehodu (Pravilnik o nivojskih prehodih 2008).

http://www.avp-rs.si/avp/avp-si.nsf/avp/strokovni-posvet-o-problematiki-nivojskih-prehodov-ceste-preko-zelezniske-proge-23-03-2011



2.2 Vrste nivojskih prehodov

Zakon o varnosti v železniškem prometu opredeljuje nivojske prehode na zavarovane

nivojske prehode in nezavarovane nivojske prehode.

Nivojske prehode tako delimo na:

• zavarovane in

• nezavarovane

Zavarovani nivojski prehodi so opremljeni z napravami za zavarovanje.

• Nivojski prehodi, ki so opremljeni s tehničnimi sredstvi, ki napovedujejo prihod

vlaka in prepovedujejo udeležencem v cestnem prometu prečkanje železniške proge

(cestni signal).

• Nivojski prehodi, ki so opremljeni s tehničnimi sredstvi, ki napovedujejo prihod

vlaka, prepovedujejo in preprečujejo udeležencem v cestnem prometu prečkanje

železniške proge (cestni signal in (pol)zapornice).

• Nivojski prehodi, ki so opremljeni s tehničnimi sredstvi, ki preprečujejo

udeležencem v cestnem prometu prečkanje železniške proge (zaporno bruno).

• Nivojski prehodi, pred katerimi železniški delavec zaustavlja cestni promet s

predpisanim znakom.

Na nivojskem prehodu, ki je zavarovan s (pol)zapornicami, mora biti z obeh strani vgrajen

najmanj en cestni signal.

Avtomatske naprave za zavarovanje nivojskega prehoda so naprave, čigar zavarovanje

vklopi vlak sam na vožnji na ustrezni oddaljenosti na približevalnem območju pred

prehodom na vklopnem mestu in po prevozu območja križanja proge in ceste na izklopnem

mestu izklaplja, ali pa se zavarovanje vklopi s postavitvami voznih poti na prometnem

mestu, izklaplja pa avtomatsko s prevozom izklopnega mesta.

Avtomatske naprave za zavarovanje prehoda morajo imeti status signalnovarnostne

naprave, ki ga določa tehnični predpis, in morajo zagotavljati zavarovanje prometa v vseh


prometno-tehnoloških situacijah na progi in cesti, na prometnih mestih in v zvezi z njimi

za vožnje po vsakem tiru v obe smeri.

Pri projektiranju avtomatskih naprav za zavarovanje prehoda je treba oceniti razmere na

prehodu in izračunati čase, ki zagotavljajo pravočasen vklop zavarovanja pred prihodom

vlaka na prehod ob upoštevanju največje dovoljene progovne hitrosti.

Nivojski prehodi morajo biti, ne glede na hitrost voženj vlakov, zavarovani v primeru

enega od naštetih pogojev:

• če je na cesti promet srednji (PLDP je 250–2500 vozil) ali gost (PLDP je 2500–

7000 vozil),

• če je na železniški progi promet zelo gost ( če je PLDP več kot 70 vlakov),

• če na nezavarovanem nivojskem prehodu ni možno doseči ustreznega

preglednostnega prostora,

• če je na cestah z rednimi avtobusnimi linijami javnega prevoza potnikov,

• če je na glavni cesti 2. reda in regionalni cesti 1. reda in

• če je na dvo- ali večtirnih progah.

Nivojski prehodi morajo biti označeni s prometnimi znaki skladno s pravilnikom, ki ureja

prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah. Imeti morajo zagotovljen

preglednostni prostor. Prometni znak »Andrejev križ« mora biti postavljen pred nivojskim

prehodom tako, da je od najbližje tirnice oddaljen najmanj 3 m in največ 5 m oziroma

toliko, da se navidezna linija s stojišča prometnega znaka, pravokotna na desni rob

cestišča, seka z osjo ceste na razdalji najmanj 3 m in največ 5 m od najbližje tirnice

(Pravilnik o nivojskih prehodih 2008).

V Sloveniji je po podatkih z dne 1. 1. 2011 skupaj 888 nivojskih prehodov ceste čez

železniško progo, od katerih je 549 pasivno zavarovanih nivojskih prehodov (označenih s

prometnimi znaki, ki nas opozarjajo na nevarnost in približevanje nivojskemu prehodu),

339 pa je aktivno zavarovanih nivojskih prehodov (zavarovani z zapornicami, s


polzapornicami ali z zapornimi bruni in svetlobnim ter zvočnim znakom). Zavarovani

prehodi so opremljeni v 8 primerih z zapornim brunom, na 26 nivojskih prehodih pa so

postavljene mehanske zapornice, 21 jih je varovanih z avtomatskim svetlobnim cestnim

signalom in 284 jih ima avtomatsko varnostno napravo z zapornicami oziroma pol

zapornicami. V primerjavi z letom 2009 se je število vseh nivojskih prehodov zmanjšalo za

25, razmerje aktivno zavarovanih in pasivno zavarovanih nivojskih prehodov pa je 38,18

% : 61,82 %.

Tabela 1: Število nivojskih prehodov (pasivno zavarovani) od leta 2000–2010

December leta 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

2008 2009 2010

št. NPR 1018 1006 988 976 974 972 966 944 932 913 888

% NPr z AK 71% 69% 67% 67% 67% 66% 66% 65% 64% 63% 62 %

število NPr z AK

725 691 661 651 648 638 637 610 599 573 549

Po statističnih podatkih se na Slovenskih železnicah na leto povprečno ukine 12,5

prehodov, na novo pa se jih zgradi 1,3. Velikokrat je od volje ljudi odvisno, ali se na neki

način nivojski prehod zaradi varnosti zapre. Na žalost gre večkrat tudi za trmasto vztrajanje

cestnega uporabnika, ker prehod pač predstavlja prometno bližnjico za nek zaselek ali za

dostop na polje.

Največ pasivno zavarovanih nivojskih prehodov je v Jugovzhodni slovenski regiji (proge

državna meja – Metlika – Novo mesto – Ljubljana, Grosuplje – Kočevje in Novo mesto –

Straža), Pomurju ter Podravju (proge Pragersko – Središče – državna meja, Ormož –

Murska Sobota – Hodoš – državna meja, Ljutomer – Gornja Radgona) ter Savinjski regiji

(progi Grobelno – Stranje – Rogatec – državna meja, Celje – Velenje) (Strokovni posvet o

problematiki nivojskih prehodov ceste preko železniške proge 2011).


2.3 Tiri in cestišče na nivojskih prehodih

Minimalna širina ceste na območju nivojskega prehoda je 6 m oziroma 3 m v primeru z

obojestranskim izogibališčem pred in za prehodom na desni strani v smeri vožnje v dolžini

minimalno 20 m od meje najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav, ki znaša

3,75 m od osi tira. V primeru večje širine ceste se temu prilagodi dolžina nivojskega

prehoda. Kadar je nivojski prehod izveden z asfaltno prevleko, ima vgrajene ščitne tirnice,

ki so na obeh koncih prehoda daljše za 50 cm na vsaki strani. Konci ščitnih tirnic so

obrnjeni k osi tira na medsebojno razdaljo najmanj 110 mm.

Nivojski prehodi, ki so v krivinah, kjer je zunanja tirnica nadvišana, se niveleta ceste

prilagaja v skladu s Pravilnikom o nivojskih prehodih (Pravilnik o nivojskih prehodih

2008).


2.4 Gradbene zahteve za ureditev nivojskega prehoda

Pri urejanju določenega nivojskega prehoda moramo upoštevati različne zahteve in

predpise, ki se nanašajo na prostorske pogoje, gradbene pogoje, cestnoprometne pogoje in

železniškoprometne pogoje.

Prostorski pogoji

Zaradi varnosti obeh prometnih podsistemov mora biti število nivojskih prehodov omejeno

na najnujnejši obseg, kar se doseže z naslednjimi ukrepi:

• z ukinitvami nivojskih prehodov,

• z uvedbo povezovalnih cest med nivojskimi prehodi in preusmeritvami cestnega

prometa na skupni nivojski prehod, ki omogoča največjo varnost pri prečkanju,

• s prostorskim načrtovanjem in

• z izgradnjo izvennivojskih križanj.

Pravilnik o nivojskih prehodih določa minimalno razdaljo med obstoječimi nivojskimi

prehodi. Razdalja med dvema nivojskima prehodoma ali med nivojskim prehodom in

izvennivojskim križanjem ne sme biti manjša od 2000 m. Razdalje med dvema

obstoječima nivojskima prehodoma ali med obstoječim nivojskim prehodom in

izvennivojskim križanjem na regionalnih progah je lahko manjša od 2000 m, če je dolžina

povezovalne poti, ki preusmerja promet z enega nivojskega prehoda, ki se ukinja, na drug

prehod, daljša od 4000 m, merjeno od prehoda od ene do druge strani proge.

Za ureditev obstoječega nivojskega prehoda znotraj 2000 m iz prejšnjega odstavka je treba

pridobiti soglasje organa, pristojnega za varnost v železniškem prometu.

Obstoječi nivojski prehod v urbanem naselju, ki je namenjen samo pešcem, ne sme biti

oddaljen manj kot 500 m od najbližjega prehoda, kjer je pešcem omogočeno prečkanje

proge (Zakon o varnosti v železniškem prometu 2000).


Gradbeni pogoji

Nivojski prehod mora biti zgrajen in vzdrževan tako, da železniški in cestni promet

potekata varno in nemoteno ter da je prehod cestnih vozil s predpisano dovoljeno hitrostjo

neoviran na celotni širini vozišča. Vzdrževane morajo biti tudi morebitne kolesarske steze,

pločniki, bankine in naprave za odvod meteornih voda.

Praviloma mora biti križanje ceste s progo pod pravim kotom. Če pa konfiguracija terena

tega ne dopušča ali če bi bila izgradnja takšnega nivojskega prehoda povezana z

nesorazmerno visokimi stroški, je lahko kot med osjo ceste in osjo železnike proge manjši

od 75˚, vendar ne manjši od 45˚.

Vozišče ceste na nivojskem prehodu ne sme biti ožje od 3 m, vsaj med mejama najmanjše

oddaljenosti stabilnih objektov in naprav od tira z obeh strani proge. Če je cestišče na

nivojskem prehodu ožje od 6 m, mora imeti na desni strani v smeri vožnje cestnih vozil

pred nivojskim prehodom izogibališče takšne širine, da skupna širina z voziščem znaša

najmanj 6 m. Dolžina izogibališča je odvisna od kategorije ceste in mora zagotavljati

izogibanje najdaljšemu vozilu, ki sme voziti po tej cesti. Upravljavec ceste mora s cestno

signalizacijo signalizirati način varne vožnje cestnih vozil preko nivojskega prehoda,

ožjem od 6 m (Pravilnik o nivojskih prehodih 2008).

Slika 2: Meja najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav na nivojskem prehodu

(Vir: http://www.uradni-list.si/)


Cestnoprometni pogoji

V cestnoprometnem smislu je območje nivojskega prehoda določeno od prvega

prometnega znaka za približevanje prehodu ceste čez železniško progo do meje najmanjše

oddaljenosti stabilnih objektov in naprav od tira na strani oddaljevanja od nivojskega

prehoda ali (pol)zapornice na strani oddaljevanja od nivojskega prehoda.

Na cestiščih z utrjenim voziščem (asfalt) morata biti smerni vozišči na strani približevanja

nivojskemu prehodu najmanj na dolžini 50 m pred nivojskim prehodom med seboj ločeni z

ločilno neprekinjeno črto. Kjer pa s tehničnega vidika to ni mogoče, sme biti dolžina tudi

krajša, a ne manj kot 25 m.

Cesta, ki poteka vzdolž proge in od katere se cepi cesta, ki se križa s progo, oddaljenost od

križišča pa je manjša od 25 m, mora biti opremljena s prometnimi znaki, ki opozarjajo na

bližino prehoda ceste čez železniško progo, ki jim je dodana še dopolnilna tabla, ki

označuje smer ali smer in oddaljenost od nivojskega prehoda.

Imamo pa tudi primere, ko je križišče cest, na katerem je promet urejen s semaforji in so

oddaljene manj kot 50 m od nivojskega prehoda, zavarovanega z avtomatskimi napravami.

Tedaj mora biti:

• med semaforskimi napravami in avtomatskimi napravami za zavarovanje

nivojskega prehoda vzpostavljena takšna medsebojna odvisnost, da se najkasneje

ob vklopu zavarovanja na nivojskem prehodu signalizira prepoved prometa

udeležencem, ki se bližajo nivojskemu prehodu ter se udeležencem cestnega

prometa, ki se nahajajo na območju nivojskega prehoda, omogoči čim hitrejša

zapustitev območja,

• v času okvare ali izključitve semaforske naprave mora biti prometna ureditev

takšna, da je cesta, ki prečka progo, prednostna ne glede na kategorijo cest, ki se

križajo (Pravilnik o nivojskih prehodih 2008).


Železniškoprometni pogoji

Kot smo že omenili, imajo prednost pri križanju ceste z železnico železniška pred cestnimi

vozili in pešci. Prav tako s cestnega vidika ima tudi železniški sistem določene omejitve in

obveznosti pri samem nivojskem prehodu.

Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost

večja od 100 km/h, mora biti zavarovan z zapornicami ali polzapornicami. Z zapornicami,

polzapornicami ali s svetlobnimi signali morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi,

na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota prometa ter druge

krajevne razmere, pomembne za varnost prometa. Železniški promet zahteva tudi, da

upravljavec ceste zagotovi zadostno preglednost s ceste na progo tako, da lahko udeleženci

v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo nivojski prehod.

Prav tako v bližini nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, razen

objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter saditi drevja, visokega rastlinja ali

storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost (Zakon o varnosti v

železniškem prometu 2000).

Z vidika železniškega prometa je pomembno tudi, če se nivojski prehod nahaja na

postajnem območju, da je med glavnim signalom in zavarovanim nivojskim prehodom

zagotovljena 50 m prepeljevalna pot (varnostni prostor, na katerega ne sme vlak zapeljati,

v kolikor glavni signal prepoveduje vožnjo).

Med železniškim kontrolnim signalom ali pomožnim kontrolnim signalom in pripadajočim

nivojskim prehodom na progi ne sme biti drugega nivojskega prehoda, ki se kontrolira s

tem signalom. Če pa kontrolni signal kontrolira dva zaporedna nivojska prehoda, mora biti

to na stebru kontrolnega signala označeno.

Kadar je lokacija predvidenega mesta zaustavitve čela vlaka na progi na oddaljevalnem

področju nivojskega prehoda taka, da bi najdaljši vlak s svojim sklepom segel preko

prehoda, mora biti zavarovanje tega prehoda vključeno toliko časa, dokler je območje

zasedeno.


Prav tako mora biti pred vsakim nivojskim prehodom, ne glede na vrsto zavarovanja,

postavljena ob progi signalna oznaka za začetek zavorne razdalje pred nivojskim

prehodom (zavorna razdalja je odvisna od največje vlakovne hitrosti in karakteristike

proge ter vrsto zavor; najpogostejša je od 700 do 1000 m). Pred nivojskim prehodom, ki je

zavarovan s prometnim znakom »STOP« in z »Andrejevim križem«, mora biti postavljena

še ena signalna oznaka »PAZI POTNI PREHOD«, pri katerem mora strojevodja oddati

signalni znak »PAZI« (s trojno piščalko en dolg pisk) (Jontes 1999).


2.5 Signalizacija na nivojskih prehodih

Signalizacijo na nivojskih prehodih sestavlja:

• signalizacija na železniških tirih pred prehodi in

• signalizacija na cesti pred prehodi.

Železniška signalizacija na tirih pred prehodi

Med signalizacijo na železniških tirih pred nivojskimi prehodi spadajo signali, ki

opozarjajo strojevodjo, da se približuje nivojskemu prehodu, in s pomočjo katerih vključi

in kontrolira delovanje naprav za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu. Ti znaki so:

• Signalni znak 54: »Vklopno mesto, pričakuj kontrolni signal«,

• Signalni znak 55: »Zavarovanje na nivojskem prehodu vključeno«

• Signalni znak 56: »Ustavite pred nivojskim prehodom«

• Signalni znak 57: »Dva kontrolirana nivojska prehoda«

• Signalni znak 58: »Vklopno mesto«

• Signalni znak 59: »Začetek zavorne razdalje pred nivojskim prehodom«

Signalni znak 54: »Vklopno mesto, pričakuj kontrolni signal« je mesto, kjer vlak

samodejno vključi zavarovanje prometa na nivojskem prehodu. Signal za vklopno

mesto se vgradi ob vklopnem mestu pred kontrolnim signalom, za katerega se

vgrajuje.

Slika 3: Signalni znak 54: Vklopno mesto

(Signalni pravilnik 2007)


Signalni znak 55: »Zavarovanje na nivojskem prehodu vključeno« ima eno

rumeno in eno belo utripajočo luč. Če na znaku gori samo bela utripajoča luč,

pomeni da je zavarovanje na nivojskem prehodu vključeno in lahko strojevodja

nadaljuje vožnjo z redno hitrostjo.

Slika 4: Signalni znak 55: Zavarovanje na nivojskem prehodu vključeno


Signalni znak 56: »Ustavite pred nivojskim prehodom« pomeni, da mora

strojevodja ravnati tako, kot da promet na nivojskem prehodu ni zavarovan. V

tem primeru na signalu gori rumena luč.

Slika 5: Signalni znak 56: Ustavite pred nivojskim prehodom


Signalni znak 57: »Dva kontrolirana nivojska prehoda« pomeni, da se z enega

vklopnega mesta vključijo naprave za zavarovanje na dveh nivojskih prehodih,

tako ta signal kontrolira dva nivojska prehoda, če je na njih vklopljeno

zavarovanje.

Slika 6: Signalni znak 57: Dva kontrolirana nivojska prehoda



Signalni znak 58: »Vklopno mesto« pomeni, da gre za daljinsko upravljanje

prometa. Število rdečih rombov na njem pa nam pove, za koliko nivojskih

prehodov je namenjen.

Slika 7: Signalni znak 58: Vklopno mesto


Signalni znak 59: »Začetek zavorne razdalje pred nivojskim prehodom« je

vgrajena zavorni razdalji pred prehodom z obeh strani.

Slika 8: Signalni znak 59: Začetek zavorne razdalje pred nivojskim prehodom


Cestna signalizacija pred nivojskimi prehodi

Cestnoprometni znaki, ki označujejo približevanje nivojskim prehodom in lokacijo

nivojskih prehodov, spadajo med znake za nevarnost in ne odrejajo ravnanj, temveč samo

opozarjajo udeležence v cestnem prometu na približevanje nivojskemu prehodu oziroma o

njihovih lokacijah. Ti prometni znaki se postavljajo na v Pravilniku o prometni

signalizaciji in opremi na javnih cestah predpisanih razdaljah, ki jih je treba dosledno

upoštevati, saj lahko samo tedaj dobijo svojo veljavo in pomen.


Cestnoprometni znaki, ki označujejo približevanje nivojskim prehodom in lokacijo

nivojskih prehodov so:

Prometni znak "prehod ceste čez železniško progo z zapornicami ali

polzapornicami" označuje bližino prehoda ceste čez železniško progo v

ravnini, zavarovanega z zapornicami ali polzapornicami;

Slika 9: Prometni znak: Prehod ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami

(Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah 2000)

Prometni znak "prehod ceste čez železniško progo brez zapornic ali

polzapornic" označuje bližino prehoda ceste čez železniško progo v

ravnini, ki ni zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.

Slika 10: Prometni znak: Prehod ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic


Prometni znak "Andrejev križ" označuje prehod ceste čez enotirno

železniško progo v ravnini brez zapornic ali polzapornic oziroma čez

dvotirno ali večtirno železniško progo v ravnini brez zapornic ali

polzapornic.

Slika 11: Prometni znak: Andrejev križ


Prometni znak "približevanje prehodu ceste čez železniško progo z

zapornicami ali polzapornicami" označuje razdaljo do prehoda ceste čez

železniško progo v ravnini, zavarovanega z zapornicami ali

polzapornicami.

Slika 12: Prometni znak: Približevanje prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami ali

polzapornicami



Prometni znak "približevanje prehodu ceste čez železniško progo brez

zapornic ali polzapornic" označuje razdaljo do prehoda ceste čez

železniško progo v ravnini, ki ni zavarovan z zapornicami ali

polzapornicami.

Slika 13: Prometni znak: Približevanje prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic ali

polzapornic


Slika 14: Zapornice, ki fizično ločujejo udeležence obeh prometnih sistemov


Svetlobni znaki na prehodu ceste čez železniško progo brez

zapornic ali polzapornic napovedujejo približevanje vlaka

oziroma spustitev zapornic ali polzapornic na prehodu ceste

čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami

tako, da izmenično utripata dve rdeči luči.

Slika 15: Prometni znak: Označitev cestnega prehoda čez železniško progo



2.6 Tehnični pogoji za zavarovanje nivojskega prehoda

Pri tehničnih pogojih je zelo veliko dejavnikov, ki vplivajo in omogočajo križanje ceste z

železnico. Tukaj predstavljamo dve tehnični rešitvi, ki z brezhibnim delovanjem

zagotavljata varen in urejen promet.

Obravnavali bomo dva najbolj pomembna dejavnika:

• cestni signal ter

• polzapornice in zapornice.

Cestni signal

Cestni signal napoveduje približevanje železniškega vozila oz. spustitev drogov

(pol)zapornic v spodnjo (vodoravno) lego, ko je vklopljeno zavarovanje.

Sestavljen je iz osnovne trikotne plošče, ki predstavlja osnovo prometnega znaka za

nevarnost in ima v vodoravni osi vgrajeni dve luči s ščitnikoma ter stebra in temelje v

zemlji.

Luči cestnega signala sta ugasnjeni, kadar zavarovanje na nivojskem prehodu ni vključeno,

ob vklopu zavarovanja pa izmenično utripa s frekvenco 60 utripov na minuto z enako

svetlo in temno dobo. Cestne signale postavljamo pred nivojskimi prehodi ob desni strani

cestišča v smeri vožnje cestnih vozil z obeh strani, kar predstavlja osnovno zavarovanje.

Signali morajo biti dobro vidni neprekinjeno vzdolž ceste, na razdalji od nivojskega

prehoda, ki je enaka najmanjši poti zaustavljanja cestnega vozila, vendar ne manjša od 50

m.

Signal pa mora biti postavljen tudi z leve strani ceste v smeri vožnje cestnih vozil, in sicer:

• če ni mogoče doseči predpisane vidljivosti cestnega signala na desni strani ceste;

• če so tudi z leve strani ceste v smeri vožnje cestnih vozil postavljeni prometni znaki

za približevanje nivojskemu prehodu;

• če je prehod zavarovan z deljenimi zapornicami

• če je pri polzapornicah na levi strani cestišča pločnik in/ali kolesarska steza.


Zapornice in polzapornice

Zapornice in polzapornice zavarujejo nivojski prehod z drogovi, ki se spustijo v spodnjo

mejo. Zapornice in polzapornice postavljajo v ustrezni položaj električni ali mehanski

pogoni, na katere so pritrjeni. Polzapornice v stanju »zaprto« (spodnja vodoravna lega) z

obeh strani zapirajo samo desno polovico cestišča v smeri vožnje cestnih vozil, zapornice

pa celotno vozišče.

Drogovi (pol)zapornic morajo biti iz lahkih materialov in pritrjeni na pogon tako, da se v

primeru naleta kolikor mogoče malo poškodujeta tako drog in pogon, kot tudi cestno

vozilo oziroma da ne predstavljajo velikega fizičnega odpora. Drog (pol)zapornic pri

napravah za avtomatsko delovanje mora biti električno kontroliran za lom.

Drogovi zapornic morajo biti po vsej dolžini na strani približevanja udeležencev cestnega

prometa prehodu prevlečeni s svetlobno odsevno barvo, izmenično rdeče in rumene barve.

Drogovi, ki pa niso prevlečeni z odsevno barvo, pa morajo biti opremljeni s tremi

odsevnimi stekli na celi dolžini droga. Na drogovih sta lahko po dve luči, ki ob vklopu

zavarovanja in začetku spuščanja drogov svetita stalno ali utripajoče in ugasneta, ko

drogovi zapornic dosežejo zgornjo končno lego. Luči morata biti usmerjeni proti cesti in

zasenčeni proti progi.

Vklopno in izklopno mesto na progi

Vklopno mesto na progi oziroma tiru mora biti oddaljeno od nivojskega prehoda toliko, da

zagotavlja celoten proces vklopa zavarovanja nivojskega prehoda. Opremljeno je z

napravami za detekcijo železniških vozil, ki pri avtomatskih napravah za zavarovanje

prehoda ob navozu železniškega vozila vklopijo zavarovanje.

Približevalno območje je del proge oziroma tira pri nivojskem prehodu, zavarovanem z

avtomatskimi napravami med vklopnim mestom, in nivojskim prehodom, po katerem se

vlak približuje nivojskemu prehodu.


Oddaljevalno območje je del proge oziroma tira pri nivojskem prehodu, zavarovanem z

avtomatskimi napravami med nivojskim prehodom ter vklopnim mestom za vožnje vlakov

iz nasprotne smeri, po katerem se vlak oddaljuje od nivojskega prehoda.

Izklopno mesto je mesto na progi oziroma na tiru pri nivojskem prehodu, zavarovanem z

avtomatskimi napravami neposredno na njem oziroma ob križanju ceste in proge, ter

opremljeno z napravo/napravami za detekcijo železniških vozil, ki služijo za avtomatski

izklop zavarovanja, ko ga/jih vlak prevozi (Pravilnik o nivojskih prehodih 2008).


2.7 Network Rail – upravitelj železniške infrastrukture v Veliki Britaniji

Network Rail trenutno upravlja s približno 7000 nivojskimi prehodi. Ti prehodi vplivajo na

prepustnost in posledično tudi na povečanje progovne hitrosti z njeno posodobitvijo.

Nadgradnja, izboljšave ali ukinjanje nivojskih prehodov – predvsem prehodov na javnih

cestah – je težavno področje upravljanja interesnih skupin in načrtovanja privolitev ter

povpraševanja, kjer pogosto ni mogoče doseči sporazuma z vsemi stranmi. Udeleženci

cestnega prometa ne želijo zastojev zaradi prihodov vlakov, prebivalci mesta pa ne želijo

mostov ali podvozov v bližini svojih bivališč. Prioriteta Network Raila je odprava

nevarnosti nivojskih prehodov z zagotavljanjem alternativnega dostopa. Vendar bo zaradi

investicije v višini 10 mio funtov in 30 mio funtov za gradnjo cestnega mostu ali podvoza

potrebnega še veliko časa in denarja, da bo dosežena pomembna sprememba. Ko temu

dodamo še vprašanje interesnih skupin in velikih podjetij ter to stokrat ali tisočkrat

pomnožimo, to postane velik izziv. Stroški gradnje brvi, nakupa zemljišča, upravljanja s

pogodbami in izvajalci prav tako narastejo na milijone funtov.

Nove tehnologije lahko izkoriščamo veliko bolje – sistemi »vstavi in poženi« ter rešitve,

osredotočene na uporabnike, ki nimajo vpliva na sistem signalizacije, so prihodnost varnih

nivojskih prehodov, prav tako kot je vpeljava nadzornih ukrepov, ki se osredotočajo na

cestišče. V ZDA uvajajo dvižne stebričke, Izrael pa ima dvojno svetlobno signalizacijo 120

m narazen pred prehodom. Na Japonskem so cestne površine obarvane, stop črte pa so

osvetljene z navpično razsvetljavo. Network Rail bi lahko v Veliki Britaniji uvedel

podobne ukrepe in jih še dodatno podprl. V letošnjem letu bodo na nivojskih prehodih

uvedli kamere, ki zaznajo, ko voznik zapelje čez rdečo luč (red light camera). Uspeh

njihovega prvega vozila, opremljenega s kamerami za nadzor nivojskih prehodov, je bil

zelo spodbuden, saj so v prvih nekaj mesecih ujeli 800 kršiteljev. Njihov cilj je zmanjšati

delež nevarnosti nivojskih prehodov v vsesplošni varnosti za 25 % do leta 2014 (Gallagher

2011, prevod: Krofl).


2.8 Problematika nivojskih prehodov na Norveškem

Nivojski prehodi predstavljajo največjo nevarnost za življenje v povezavi z železniško

infrastrukturo na Norveškem. Zaradi tega je v zadnjih 15 letih Norveška nacionalna železniška

uprava (Norwegian National Railway Administration – Jernbaneverket) izvedla akcijski načrt

za izboljšanje varnosti, tako da je zaprla ali nadgradila nivojske prehode. V zadnjih letih se je

Jernbaneverket osredotočil na ukinitev prehodov, ki predstavljajo največjo nevarnost. Število

nesreč je v tem obdobju močno upadlo, vendar nivojski prehodi ostajajo največji varnostni izziv

na norveških železnicah.

Norveško železniško omrežje sestavljajo številne vrste nivojskih prehodov. Norveška ima

skupno 3500 nivojskih prehodov, od katerih jih 350 prečka proge, po katerih poteka nereden

železniški promet. Od 3150 prehodov na delujočem železniškem omrežju je samo 325

prehodov zavarovanih z zapornicami ali polzapornicami in avtomatsko svetlobno signalizacijo.

Ti prehodi so predvsem na lokacijah, kjer javne ceste prečkajo železnico.

Na odsekih, kjer progovna hitrost presega 130 km/h, morajo nivojski prehodi biti zavarovani z

zapornicami. Zapornice morajo zavarovati celotno cestišče na obeh straneh proge. Kjer

progovna hitrost presega 160 km/h, mora biti križanje izvedeno izvennivojsko, nivojske

prehode pa morajo zamenjati podvozi ali mostovi. Vse nove proge so zato zgrajene popolnoma

brez nivojskih prehodov, cestni promet pa je speljan pod ali nad progo.

Slika 16: Nevaren nivojski prehod na progi Oslo - Bergen je bil zamenjan z novim podvozom

(Vir: http://www.europeanrailwayreview.com/, dostopano dne 13. 9. 2011)

http://www.europeanrailwayreview.com/


Vse nesreče na nivojskih prehodih s smrtnim izidom v zadnjih treh letih so se zgodile na

privatnih prehodih (nivojski prehodi izključno za privatno rabo, na primer za dostop do

kmetijskih površin). Večina nivojskih prehodov, ki služijo kot privatne ceste, je zavarovanih

samo z opozorilnim znakom in ograjo. Veliko teh prehodov se uporablja samo za kmetijske in

gozdarske namene. Ko so med leti 1854 in 1940 gradili norveško železniško omrežje, so bili z

lastniki zemljišč ob cestah podpisani sporazumi. Kot del nadomestila za odstopljeno zemljišče

železnici so ti lastniki dobili pravico do lastnih nivojskih prehodov za dostop do svojih zemljišč

na drugi strani proge. Ti privatni prehodi so odgovornost lastnikov zemljišč in nekateri so

opremljeni s posebnimi opozorilnimi signalnimi lučmi, ki so jih lastniki zemljišč postavili na

lastne stroške.

Veliko pooblašenih uporabnikov privatnih nivojskih prehodov ne razume, da so odgovorni za

varnost in promet na prehodih. Pogosto se zgodi, da novi prebivalci območja začnejo

uporabljati privatne nivojske prehode, Jernbaneverket pa se zaveda primerov, ko so lokalne

oblasti omejile območje za razvoj prebivalstva, do katerega se lahko dostopa samo preko

privatnih nivojskih prehodov. V teh primerih pride na privatnih prehodih do porasta prometa,

kar predstavlja varnostni izziv za lokalno skupnost.

Veliko privatnih nivojskih prehodov je opremljenih samo z ograjo. To od udeležencev v

prometu zahteva veliko mero pozornosti. Te vrste prehodov najdemo samo tam, kjer progo

običajno prečka majhno število udeležencev, vendar še vedno predstavljajo večino nivojskih

prehodov. V zadnjih nekaj letih so podhodi in nadvozi zamenjali na stotine takšnih prehodov.

En zgrajeni nadvoz ali podvoz praviloma prevzame promet z več nivojskih prehodov, ki so nato

ukinjeni. Jernbaneverket išče z lastniki privatnih nivojskih prehodov dogovor o ukinitvi teh

prehodov za zmanjšanje nevarnosti, povezane z njihovo uporabo.

V zadnjih letih je Jernbaneverket intenzivno zmanjševal število nivojskih prehodov. Nadgrajena

je bila tudi signalizacija, izboljšana vidljivost in cestišče na samih nivojskih prehodih. V

povprečju je bilo ukinjenih 100 nivojskih prehodov na leto v zadnjih 10 letih.

Preden se lahko ukine določen nivojski prehod, morajo biti podpisani dogovori s pooblaščenimi

uporabniki teh prehodov. V nekaterih primerih se izplačajo tudi odškodnine, če mora kakšen

kmet zaradi ukinitve nivojskega prehoda do svojega zemljišča potovati po daljši poti s

kmetijsko mehanizacijo, kar posledično pomeni višje stroške. Jernbaneverket je sklenil tudi


mnogo dogovorov s kmeti o zaklenitvi poljskega prehoda. Če kmet namerava uporabiti ta

nivojski prehod za premik kmetijske mehanizacije, mora zaprositi Jernbaneverket, da mu ta

prehodo odpre. To je ena od enostavnejših poti za zmanjševanje nevarnosti.

Slika 17: Tipičen privaten nivojski prehod na Norveškem, zavarovan samo z ograjo in

opozorilnim znakom

(Vir: http://www.europeanrailwayreview.com/, dostopano dne 13. 9. 2011)

Prav tako kakor na Slovenskih železnicah ima Jernbaneverket vizijo nič. Že mnogo let veliko

energije usmerjajo v povečevanje varnosti na nivojskih prehodih. Dolgoročno bi Jernbaneverket

rad imel železniško omrežje brez nivojskih prehodov, križanja pa bi potekala izvennivojsko.

Vendar glede na veliko število nivojskih prehodov in na povprečno vrednost investicije za

ukinitev oziroma ureditev enega nivojskega prehoda, ki znaša okoli enega milijona evrov, bo za

to potrebnih še mnogo let (Bjørnå 2011, prevod: Krofl).

http://www.europeanrailwayreview.com/


3. NIVOJSKI PREHODI V OBČINI ROGAŠKA SLATINA

Železniška proga Grobelno – Rogatec je bila zgrajena leta 1903 kot lokalna železniška

proga, v prvi vrsti zaradi zdravilišča Rogaška Slatina, pa tudi, kot nadaljevanje transverzale

proti Zaboku. Obratovanje je tedaj prevzela Južna železnica. Skozi občino Rogaška Slatina

poteka enotirna, neelktrificirana regionalna železniška proga št. 32 državna meja – Rogatec

– Grobelno v dolžini 10,9 km in sicer od km 37 + 531 (nivojski prehod Dreža 1) do km 48

+ 417 (nivojski prehod Podplat). Trenutno je v občini 23 prehodov. Od tega je 22

nivojskih prehodov in en izvennivojski prehod. Kar pomeni, da je na omenjenem odseku

na vsakega 0,5 km proge en nivojski ali izvennivojski prehod. Od tega se 18 nivojskih

prehodov križa z občinskimi cestami in 4 z državnimi cestami.

Slika 18: Občina Rogaška Slatina z železniško progo

(Vir: http://www.geopedia.si, dostopano dne 30. 8. 2011)

http://www.geopedia.si/

Pred

logi

ukr

epov

za

pove

čanj

e va

rnos

ti ni

vojs

kih

cest

no-ž

elez

nišk

ih k

riža

nj v

obč

ini R

ogaš

ka S

latin

a S

tran

28

Tabe

la 2

: Pod

atki

o n

ivoj

skih

pre

hodi

h (D

irek

tora

t – b

aza

poda

tkov

o n

ivoj

skih

pre

hodi

h z

dne

12. 1

. 201

1)

Zap

. št

. SV

P

Raz

dalj

a od

pr

edho

dneg

a N

Pr

Stac

iona

ža

Naz

iv N

Pr

Kat

egor

ija

cest

e U

prav

ljal

ec c

este

širi

na

cest

e v

osi

prog

e

Nač

in

zava

rova

nja

in

opre

ma

Izve

dba

vozi

šča

Kot križanja

Max

. pr.

H

ITR

OST

na

pro

g.

odse

ku

m

km

m

vr

sta

vozi

šča

stop

inje

km

/h

*1

SVP

Cel

je

37+5

25

37+5

31,0

0 D

RE

ŽA

1

DO

ST.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

4,20

A

K

m

akad

am

90

45

*2

SVP

Cel

je

+558

38

+089

,00

DR

EŽ

A 2

PO

L.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

3,40

A

K

m

akad

am

90

45

*3

SVP

Cel

je

+600

38

+689

,00

RJA

VIC

A 1

PO

L.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

6,50

A

K

m

akad

am

45

45

*4

SVP

Cel

je

+506

39

+195

,00

RJA

VIC

A 2

PO

L.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

2,60

A

K

m

akad

am

85

45

5 SV

P C

elje

+2

73

39+4

68,0

0 R

JAV

ICA

3

KR

AJ.

C.

RO

GA

ŠKA

SL

AT

INA

4,

00

AN

Pr

KS

asfa

lt

90

45

*6

SVP

Cel

je

+235

39

+703

,00

RJA

VIC

A 4

PO

L.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

2,60

A

K

m

akad

am

90

45

*7

SVP

Cel

je

+243

39

+946

,00

RJA

VIC

A 5

K

RA

J.C

. R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

5,20

A

K

as

falt

70

45

8

SVP

Cel

je

1+07

7 41

+387

,00

RO

G. S

LA

TIN

A 2

L

C 3

5607

0 D

RSC

(Rog

aška

) 15

,00

AN

Pr

KS

asfa

lt

35

45

*9

SVP

Cel

je

+290

41

+677

,00

RO

G. S

LA

TIN

A 3

M

EST

.C.

RO

GA

ŠKA

SL

AT

INA

4,

10

AK

asfa

lt

90

45

10

SVP

Cel

je

+273

41

+950

,00

RO

G. S

LA

TIN

A 4

D

OV

.PO

T

RO

GA

ŠKA

SL

AT

INA

3,

70

AK

mak

adam

90

40

11

SV

P C

elje

+3

24

42+2

74,0

0 R

OG

. SL

AT

INA

5

R3

685

DR

SC (R

ogaš

ka)

15,0

0 A

NPr

K

S as

falt

60

40

12

SV

P C

elje

+3

4 42

+308

,00

RO

G. S

LA

TIN

A 6

PE

ŠPO

T

RO

GA

ŠKA

SL

AT

INA

2,

10

AN

Pr

tla

kovc

i 90

45

*1

3 SV

P C

elje

+1

41

42+4

49,0

0 R

OG

. SL

AT

INA

7

DO

ST.C

. R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

5,80

A

K

m

akad

am

75

45

14

SVP

Cel

je

+630

43

+079

,00

RO

G. S

LA

TIN

A 8

D

OST

.C.

RO

GA

ŠKA

SL

AT

INA

5,

00

AN

Pr

KS

as

falt

90

45

15

SV

P C

elje

+3

22

43+4

01,0

0 R

AT

AN

SKA

VA

S 1

R3

685

DR

SC (R

ogaš

ka)

12,5

0 A

NPr

K

S as

falt

60

45

16

SV

P C

elje

+1

109

44+5

10,0

0 T

EK

AČ

EV

O 1

R

3 68

5 D

RSC

(Rog

aška

) 10

,50

AN

Pr

KS

asfa

lt

60

45

*17

SVP

Cel

je

+302

44

+812

,00

TE

KA

ČE

VO

2

POL

.PO

T

RO

GA

ŠKA

SL

AT

INA

2,

60

AK

mak

adam

90

45

*1

8 SV

P C

elje

+2

97

45+1

09,0

0 M

AL

E R

OD

NE

L

C 7

449

RO

GA

ŠKA

SL

AT

INA

3,

90

AK

asfa

lt

90

45

*19

SVP

Cel

je

+406

45

+515

,00

PO

L.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

4,10

A

K

m

akad

am

45

45

*20

SVP

Cel

je

+453

45

+968

,00

PO

L.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

2,60

A

K

m

akad

am

90

45

*21

SVP

Cel

je

+403

46

+371

,00

PO

L.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

3,30

A

K

m

akad

am

50

45

*22

SVP

Cel

je

+350

46

+721

,00

D

OV

.PO

T

RO

GA

ŠKA

SL

AT

INA

2,

60

AK

asfa

lt

90

45

*23

SVP

Cel

je

+560

47

+281

,00

PO

L.P

OT

R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

2,80

A

K

m

akad

am

90

45

24

SVP

Cel

je

+457

47

+738

,00

KR

IST

AN

VR

H

LC

745

1 R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

3,90

A

K

as

falt

80

45

*2

5 SV

P C

elje

+6

79

48+4

17,0

0 P

OD

PL

AT

G

OZ

D.C

. R

OG

AŠK

A S

LA

TIN

A

3,80

A

K

m

akad

am

90

45


LEGENDA:

Ø AK Andrejev križ

Ø ANPr Avtomatsko zavarovan potni prehod

Ø ACS Avtomatska cestna signalizacija

Ø KS Kontrolni signal

Ø Rjavica 2, Rjavica 4, Rjavica 5.......ukinjeni nivojski prehodi v letu 2011

Ø Rog. Slatina 3, Rog. Slatina 8...... ..urejeni nivojski prehodi v letu 2011

Ø *......................................................v nadaljevanju predlagana ukinitev teh prehodov

Iz prikazane tabele o nivojskih prehodih je razvidno sledeče:

• v občini imamo 22 nivojskih prehodov,

• avtomatsko zavarovanih je 7 ali 32 %,

• z Andrejevim križem pa je zavarovanih 15 prehodov ali 68 % vseh prehodov,

• da nobena razdalja med sosednjimi prehodi ni v skladu s pravilnikom o nivojskih

prehodih, ki določa, da najmanjša dovoljena razdalja med sosednjimi nivojskimi

prehodi oziroma nivojskim in izvennivojskim prehodom ne sme biti manjša od

2000 m.


3.1 Kritične točke z vidika varnosti na tem odseku

Kot smo že omenili, je križanje ceste z železnico zelo pomembno in hkrati tudi zelo

nevarno, predvsem takrat, ko kateri od udeležencev v prometu ne spoštuje pravil, ki so

potrebni za prečkanje. Za udeležence, predvsem v cestnem prometu, je to spontani

dogodek, ker se zanašajo na signalizacijo o zavarovanju nivojskega prehoda, česar pa za

železniška vozila ne moremo trditi. To potrjujejo tudi incidenti na nivojskih prehodih, ki so

zavarovani samo s cestnoprometnimi signali. Na teh prehodih je bistveno več incidentov.

Kljub temu ne moremo grajati samo udeležencev v cestnem prometu, ampak je tudi nekaj

drugih dejstev, ki pripomorejo k večjemu številu incidentov. Premalo pozornosti se

posveča preglednosti območja nivojskega prehoda in prometnim znakom, ki opozarjajo na

križanje. Ta težava se pojavlja predvsem v krivinah ceste in železnice. Preglednost je tudi

problem, ko vidno polje nivojskega prehoda zakriva kakšen objekt (hiša, druge stavbe). V

jesenskem času preglednost ovirajo tudi kmetje, ki imajo pridelovalne površine preblizu

območja nivojskega prehoda in gojijo visoke pridelovalne kulture (koruza).

Prav tako so narejeni tako imenovani poljski prehodi (veliko se jih ukinja s povezovalnimi

cestami na zavarovan prehod), po katerih so kmetje prečkali železniško progo s kmetijsko

mehanizacijo. Taka vozna pot je dokaj strma zaradi visoke gramozne grede in vrha tirnic,

zato so s posameznimi traktorskimi priključki nastale težave, da se je vozilo zagozdilo. V

občini smo še v začetku leta imeli 7 takšnih poljskih prehodov, od katerih sta bila dva v

naselju Rjavica. Ta poljska prehoda (Rjavica 2 in Rjavica 4) in krajevna cesta (Rjavica 5)

so že bili ukinjeni. Tako je promet iz nivojskih prehodov Rjavica 2, Rjavica 4 in Rjavica 5

preusmerjen na nivojski prehod Rjavica 3.


Slika 19: Nivojski prehod Rjavica 3

(Vir: Lasten, avgust 2011)

Nemalokrat se zgodi nesreča v jesenskem času, ko je na poljih največ strojne kmetijske

mehanizacije, saj se kmetje organizirajo in imajo svojega neprijavljenega čuvaja, ki jih sam

opozarja na prihajajoče železniško vozilo. Neprijavljen čuvaj pomeni, da ni strokovno

usposobljen za to delo, nima telefonske povezave z sosednjo železniško postajo in nobena

železniška postaja ga ne obvešča o vožnji vlakov.

Velik problem, ki se mu posveča premalo pozornosti, je vozna površina pred, na in za

nivojskim prehodom. Ta vozna površina se zaradi velike frekvence voženj tako cestnih kot

tudi železniških vozil obrabi in udeleženci cestnih vozil se posvetijo predvsem tej oviri,

premalo pozornosti pa namenijo prihajajočemu železniškemu vozilu. Ta del vozišča se ne

vzdržuje sprotno in s časom so poškodbe vedno večje. Pri novogradnji nivojskega prehoda

in pri sedanjih večjih vzdrževalnih delih izvajalci vgrajujejo v medtirje gumijasto vozno

površino.


Slika 20: Gumijasta vozna površina na nivojskem prehodu



3.2 Vrste zavarovanja nivojskih prehodov na območju občine Rogaška Slatina

V občini imamo dve vrsti zavarovanj nivojskih prehodov:

• zavarovanje z cestno prometno signalizacijo in

• zavarovanje z avtomatskimi napravami s kontrolnimi signali.

Zavarovanje s cestno prometno signalizacijo

Nivojski prehod, ki je zavarovan s cestno prometno signalizacijo, je zavarovan tako, da je

pred prehodom po predpisih postavljen prometni znak »Andrejev križ«. V občini Rogaška

Slatina imamo 15 prehodov, ki so zavarovani z znakom »Andrejev križ«.

Slika 21: Nezavarovan nivojski prehod opremljen z Andrejevim križem



Zavarovanje z avtomatskimi napravami s kontrolnimi signali

Pri avtomatskem zavarovanju s kontrolnimi signali se delovanje zavarovanja kontrolira s

kontrolnimi signali. Vklopno mesto, kjer vlak samodejno vključi zavarovanje prometa na

nivojskem prehodu, se označi s signalom za vklopno mesto »Vklopno mesto, pričakuj

kontrolni signal«. Signal za vklopno mesto se vgradi ob vklopnem mestu pred kontrolnim

signalom, gledano v smeri nivojskega prehoda, za katerega se vgrajuje, in sicer na tisti

strani, kjer je kontrolni signal. Vgradi se na tolikšni razdalji pred kontrolnim signalom, da

lahko strojevodja takoj, ko je čelo vlaka vzporedno s signalom za vklopno mesto,

zanesljivo opazi signalne znake, ki jih kaže kontrolni signal. Če kaže kontrolni signal

signalni znak »Zavarovanje na nivojskem prehodu vključeno« takrat na kontrolnem signalu

utripa samo bela luč, pomeni, da strojevodja lahko nadaljuje z redno hitrostjo. Če kaže

kontrolni signal signalni znak »Zavarovanje na nivojskem prehodu vključeno« ali če na

kontrolnem signalu utripa samo bela luč že prej, preden je čelo vlaka vzporedno s signalom

za vklopno mesto, mora strojevodja ravnati tako, kot da promet na nivojskem prehodu ni

zavarovan. Ko se čas potovanja od signala za vklopno mesto do nivojskega prehoda

podaljša tako, da traja potovanje do nivojskega prehoda, za katerega velja kontrolni signal,

več kot 4 minute, je treba ravnati tako, kot da promet na nivojskem prehodu ni zavarovan.

Če kaže kontrolni signal signalni znak »Ustavite pred nivojskim prehodom« ali če na

kontrolnem znaku gori rumena luč, mora strojevodja ravnati tako, kot da promet na

nivojskem prehodu ni zavarovan (Signalni pravilnik 2007).

V občini Rogaška Slatina imamo 7 nivojskih prehodov, ki imajo takšno zavarovanje in od

katerih štirje stojijo na križanjih železniške proge z državnimi cestami in trije na križanjih

železniške proge z občinskimi cestami. Občina je v letošnjem letu dobila dva na novo

urejena avtomatsko zavarovana prehoda s kontrolnimi signali (Rogaška Slatina 8 in

Rjavica 3).


3.3 Varnost v primeru okvar

V primeru okvar ali izrednega dogodka je zelo pomembno, da se zagotovi varnost za

udeležence v cestnem prometu kakor tudi v železniškem prometu

Z železniškega stališča poznamo dve vrsti napak, in sicer: motnja in napaka.

Motnja je tedaj, ko naprava na potnem prehodu javlja nadzorni železniški postaji, da je s

prehodom nekaj narobe, vendar kar je najbolj pomembno, ko bo železniško vozilo navozilo

na vklopno točko, se bo zavarovanje nivojskega prehoda vključilo.

Napaka je veliko nevarnejša, saj naprava na nivojskem prehodu javlja nadzorni železniški

postaji napako, da je možno, da se zavarovanje ob navozu na vklopno točko ne bo

aktiviralo. Zgodi se lahko, da bi železniško vozilo navozilo na nivojski prehod pri odprtih

zapornicah, udeleženci v cestnem prometu pa ne bi bili opozorjeni. Napaka pa ni tako

nevarna pri zavarovanju z avtomatskimi napravami s kontrolnimi signali.

Železniško osebje upravljavca je dolžno spremljati javljalnik, ko dobi signal od naprave, da

je na nivojskem prehodu motnja, saj se mora nivojski prehod po naslednji vlakovni vožnji

spremeniti v normalno stanje. V kolikor se to ne zgodi, javljalnik pokaže napako.

V primeru napake mora železniško osebje takoj ustaviti vse vlakovne vožnje in strojno

osebje vlečnega vozila ter vzdrževalno osebje obvestiti o napaki. Pomembno je tudi, da

postaja, ki dobi javljeno napako, obvesti sosednjo postajo, da tudi ta nemudoma prične z

obveščanjem strojnega osebja vlečnega vozila, ki vozijo v nasprotni smeri. Osebje obvešča

s splošnim nalogom. Na splošni nalog se napiše, na katerem odseku je nivojski prehod, v

kakšni kilometrski legi je in ali je cestni promet zavarovan. Strojno osebje pa je dolžno

pred tem na nivojskem prehodu opraviti postanek in s trojno piščalko večkrat oddajati

signalni znak »PAZI«, ustaviti in dati prednost cestnim vozilom.

To obveščanje traja tako dolgo za vse vožnje, dokler pooblaščeni delavec naprav za

vzdrževanje ne izpiše napake na postaji, ki je prijavila napako, in potrdi, da je z nivojskim

prehodom vse v redu. Ta postaja pa obvesti sosednjo postajo o odpravljeni napaki.


Kadar pa pride do izrednega dogodka (nesreče), je potrebno cestni in železniški promet

nemudoma ustaviti. Potrebno je takoj obvestiti policijo, da ugotovijo, kdo so udeleženci in

krivci za izredni dogodek, prav tako pa je potrebno obvestiti vodjo železniške postaje, na

območju katere je nivojski prehod, in vzdrževalce. V primeru hujše nesreče s telesnimi

poškodbami ali celo s smrtjo je potrebno obvestiti nujno zdravniško pomoč, po potrebi

gasilce in regijski center za obveščanje ter preiskovalce za izredne dogodke.

Medtem ko se odpravljajo posledice izrednega dogodka, morata biti cestni in železniški

promet ustavljena. Ko pa so posledice izrednega dogodka odpravljene, mora vodja

obvestiti postajo, ki je javila izredni dogodek, pod kakšnimi pogoji se sme opravljati

železniški promet (Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih 2002).


4. PREDLAGANE REŠITVE NIVOJSKIH PREHODOV V OBČINI

ROGAŠKA SLATINA

V diplomskem delu smo torej obdelali nivojske prehode na območju občine Rogaška

Slatina. Kot smo ugotovili, so nivojski prehodi zelo zahteven element železniškega

sistema, saj je za njihovo ureditev potrebno upoštevati zelo veliko pravil in pogojev za

njihovo ureditev. Tako je potrebno upoštevati:

• Zakon o varnosti v železniškem prometu,

• Pravilnik o nivojskih prehodih,

• Signalni pravilnik, itd.

Ugotavljamo tudi, da njihova pravilna oziroma primerna ureditev pripomore k večji

varnosti železniškega in cestnega prometa. V občini so v zadnjih letih na osnovi reševanja

problematike zavarovanja nivojskih križanj uredili in ukinili kar nekaj nivojskih prehodov,

kar kaže na uspešno sodelovanje in usklajevanje občine in drugih državnih institucij, kar

nam pove tudi dejstvo, da smo v letošnjem letu dobili dva avtomatsko zavarovana nivojska

prehoda, ki sta bila pred ureditvijo nezavarovana, in uspešno ukinili tri nezavarovane

nivojske prehode, ki so bili na območju poljskih poti.


4.1 Problematika nivojskih prehodov v občini Rogaška Slatina

Problematika na območju občine je še vedno veliko število nezavarovanih nivojskih

prehodov, ki jih je še vedno 68 %, ter nezadostna medsebojna razdalja med njimi. Vendar

kot bom predlagal, bi se lahko kar nekaj teh nezavarovanih prehodov ukinilo, saj so večji

del teh prehodov poljske in dostavne poti, promet pa bi se lahko s povezovalnimi cestami

preusmeril na druge nivojske prehode, ki bi se primerno uredili, oziroma bi jih preusmerili

na izvennivojska križanja. Izkoristili bi lahko tudi izvennivojski prehod, ki je za zdaj

namenjen za dovoz do stanovanjske hiše.


4.2 Predlagane rešitve ukinitve oziroma ureditve nivojskih prehodov v občini Rogaška Slatina

Rešitve, ki bi v veliki meri pripomogle k večji varnosti na nivojskih prehodih, so ureditev

teh oziroma ukinitev posameznih nivojskih prehodov in preusmeritev promet na urejene

nivojske prehode.

Tako bom v nadaljevanju rešitve za ureditev predstavil po posameznih krajih oziroma

sklopih nivojskih prehodov v smeri Rogatec – Stranje – Grobelno od prvega nivojskega

prehoda Dreža 1 do zadnjega nivojskega prehoda Podplat.

Nivojska prehoda Dreža 1 in Dreža 2

Slika 22: Nivojska prehoda Dreža 1 in Dreža 2

(Vir: http://www.geopedia.si)

Nivojska prehoda Dreža 1 in Dreža 2 sta nezavarovana prehoda, za katera bi predlagal

ukinitev. Glede na to, da je površina zemljišča med železniško progo in državno mejo

majhna in da gre za poljski in dostavni prehod, bi predlagal odkup zemljišč s strani občine,

saj bi se tako izognili drugače neizogibni gradnji povezovalnih cest. Kasnejši lastniki ali

občina pa bi uredili podaljšanje že obstoječih poljskih poti, ki so že na drugi strani proge.



Nivojski prehodi Rjavica 1, Rjavica 2, Rjavica 3, Rjavica 4, Rjavica 5 in Rjavica 6

Slika 23: Nivojski prehodi Rjavica 1, Rjavica 2, Rjavica 3, Rjavica 4, Rjavica 5 in Rjavica 6


Na območju Rjavice je bilo 6 nezavarovanih nivojskih prehodov, od tega so bili Rjavica 1,

Rjavica 2, Rjavica 4 poljske poti, Rjavica 3, Rjavica 5 in Rjavica 6 pa krajevna cesta.

Glede na to, da želimo imeti čim manjše število nivojskih prehodov, bi predlagal poleg

nivojskega prehoda Rjavica 6, ki je že bil ukinjen leta 2010, še ukinitev nivojskih prehodov

Rjavica 1, Rjavica 2, Rjavica 4 in Rjavica 5 in ureditev nivojskega prehoda Rjavica 3 z

avtomatskim zavarovanjem ter izgraditev povezovalne ceste.

V drugi polovici letošnjega leta so že ukinili nivojske prehode Rjavica 2, Rjavica 4 in

Rjavica 5 in uredili nivojski prehod Rjavica 3 z avtomatskim zavarovanjem s kontrolnimi

signali. Z rdečo črto sem na sliki označil povezovalne ceste, ki so bile zgrajene, rumena

črta pa predstavlja del povezovalne ceste, ki še ni zgrajena, vendar, ko se bo, bo tako lahko

ukinjen še zadnji nezavarovani nivojski prehod Rjavica 1 v tem naselju.



Nivojski prehodi Rogaška Slatina 2, Rogaška Slatina 3 in Rogaška Slatina 4

Slika 24: Nivojski prehodi Rogaška Slatina 2, Rogaška Slatina 3 in Rogaška Slatina 4


Nivojski prehod Rogaška Slatina 2 je avtomatsko zavarovan prehod, ki leži na lokalni

cesti. Pred tem je bil zavarovan z avtomatsko cestno signalizacijo.

Čez nivojska prehoda Rogaška Slatina 3 in Rogaška Slatina 4 potekata mestna cesta in

dovozna pot. Za nivojski prehod Rogaška Slatina 3 bi predlagal ukinitev, ker bi imeli pri

ureditvi tega prehoda težave zaradi terena, ki je pred in za prehodom dokaj strm. Tako bi iz

tega razloga predlagal izgradnjo povezovalne ceste na nivojski prehod Rogaška Slatina 4,

kar je na sliki označeno z rdečo črto, ter ureditev slednjega prehoda z napravami za

avtomatsko zavarovanje prehoda.



Nivojski prehodi Rogaška Slatina 5, Rogaška Slatina 6, Rogaška Slatina 7 in Rogaška

Slatina 8

Slika 25: Nivojski prehodi Rogaška Slatina 5, Rogaška Slatina 6, Rogaška Slatina 7 in Rogaška

Slatina 8


Nivojski prehod Rogaška Slatina 5 je avtomatsko zavarovan in leži na državni cesti.

Nivojski prehod Rogaška Slatina 6 je prehod, namenjen pešcem, in je prav tako

avtomatsko zavarovan prehod brez lastnih kontrolnih signalov, ampak je vezan na prejšnji

nivojski prehod Rogaška Slatina 6.

Za naslednji nivojski prehod Rogaška Slatina 7, čez katerega poteka dostavna cesta, bi

predlagal, da se ukine in izgradi povezovalna cesta s priključkom na državno cesto, čez

katero poteka zavarovan nivojski prehod Rogaška Slatina 5.

Za nivojski prehod Rogaška Slatina 8 bi predlagal, da se zavaruje z avtomatskim

zavarovanjem, kar pa je že tudi bilo izvedeno v letošnjem letu 2011, čeprav je občina



Rogaška Slatina leta 2005 od Komisije za nivojske prehode pri Ministrstvu za promet

dobila odločbo, ki je občini naložila, da mora ta nivojski prehod zapreti za osebna vozila in

ga preurediti le za pešce. Vendar se občina s tem ni strinjala, saj je dokazala, da s

povezovalno cesto ne bi bilo možno kvalitetno oskrbovati prebivalcev Tržaškega hriba in

bodočega turističnega naselja ter po možnosti ponovnega zagona Mizarstva Rogaška

Slatina, ki leži tik za tem prehodom. Tako je sedaj ta prehod bil urejen in je tako namenjen

cestnemu prometu.


Nivojska prehoda Ratanska vas 1 in Ratanska vas 2

Slika 26: Nivojska prehoda Ratanska vas 1 in Ratanska vas 2


Nivojski prehod Ratanska vas 1 je avtomatsko zavarovan nivojski prehod, ki leži na

državni cesti in je bil urejen leta 2006, pred tem pa je bil opremljen z avtomatsko cestno

signalizacijo.

Nivojski prehod Ratanska vas 2 je bil ukinjen že pred nekaj leti in se je namesto njega

zgradila povezovalna cesta, ki je prikazana z rdečo črto. Ta prehod je bil zavarovan z

»Andrejevim križem« in je bil postavljen na krivini in zraven hiš, kjer ni bila zagotovljena

primerna preglednost. Na tem odseku imamo tudi podhod za pešce, ki je namenjen

prebivalcem Ratanske vasi za varnejšo povezavo, posebej za otroke, ki tam obiskujejo

osnovno šolo.



Nivojski prehodi Tekačevo 1, Tekačevo 2 in Male Rodne

Slika 27: Nivojski prehodi Tekačevo 1, Tekačevo 2 in Male Rodne


Nivojski prehod Tekačevo 1 je zavarovan prehod z avtomatskimi zapornicami, ki leži na

državni cesti in je bil urejen leta 2006, pred tem pa je bil zavarovan z avtomatsko cestno

signalizacijo.

Čez nezavarovan nivojski prehod Tekačevo 2 poteka poljska cesta. Predlagal bi ukinitev

tega prehoda in izgradnjo povezovalne ceste po poti, ki je zarisana. Trenutno se ta prehod

uporablja za dovoz do dveh stanovanjskih hiš.

Nivojski prehod Male Rodne leži na lokalni cesti in je nezavarovan. Za njega bi prav tako

predlagal ukinitev in izgradnjo dela povezovalne ceste, ki bi nato vodila proti nivojskemu

prehodu Tekačevo 1.



Nivojski prehod 45 + 515, izvennivojski prehod 45 + 750, nivojski prehod 45 + 968 in

nivojski prehod 46 + 371

Slika 28: Prehodi s stacionažo 45 + 515, 45 + 750, 45 + 968 in 46 + 371


Za naslednje tri nivojske prehode bi predlagal, da se ukinejo in preusmerijo na

izvennivojski prehod, ki se sedaj uporablja kot dovozna pot. Izvennivojski prehod bi bilo

potrebno primerno urediti (potrebna je poglobitev in razširitev cestišča in potočne struge na

tem območju. Tako bi se lahko s povezovalnimi cestami iz sosednjih nivojskih prehodov

promet preusmeril na njega.

Slika 29: Izvennivojski prehod s

stacionažo 45 + 750




Nivojski prehod 46 + 721

Slika 30: Nivojski prehod s stacionažo 46 + 721


Čez nezavarovani nivojski prehod 46 + 721 poteka dovozna pot do dveh stanovanjskih hiš.

Za prehod bi predlagal ukinitev in izgradnjo nadomestne ceste po eni izmed označenih tras.

Če bi trasa potekala po desni varianti, bi lahko nato dalje dostopali do nivojskega prehoda

Tekačevo 1. V primeru poteka po levi varianti, pa bi lahko dostopali do po mojem

predlogu izvennivojskega prehoda Kristan Vrh. Ukinitev prehoda bi iz varnostnih razlogov

bila najboljša rešitev, čeprav bi to za prebivalce teh dveh stanovanjskih hiš pomenilo, da s

tem dobili »slabšo« (daljšo) prometno povezavo, saj lahko trenutno preko prehoda

neposredno dostopajo na državno cesto.



Nivojski prehodi 47 + 281, Kristan Vrh in Podplat

Slika 31: Nivojski prehodi 47 + 281, Kristan Vrh in Podplat


Za nezavarovani nivojski prehod 47 + 281, čez katerega poteka poljska pot, bi predlagal

ukinitev in izgradnjo povezovalne ceste na preurejen izvennivojski prehod Kristan Vrh.

Kot sem že omenil, bi zaradi prostorskih možnosti za nivojski prehod Kristan Vrh

predlagal preureditev v izvennivojski prehod.

Slika 32: Nezavarovani nivojski

prehod Kristan Vrh




Za nezavarovani prehod Podplat preko katerega poteka gozdna cesta bi predlagal ukinitev,

saj se uporablja le nekajkrat letno za spravilo lesa. Gozdarjem pa bi bilo omogočeno

dostopanje z druge strani gozda z izgradnjo poti čez njega.

4.3 Končni rezultat predlogov za reševanje problematike nivojskih prehodov v občini Rogaška

Slatina

V prejšnji točki smo predlagali rešitve ureditve oziroma ukinitve nivojskih prehodov v

občini Rogaška Slatina. Če bi se ureditev teh prehodov naredila na takšen predlagan način,

bi v občini ostalo le še 8 zavarovanih nivojskih prehodov in 2 izvennivojska prehoda ceste

preko železniške proge. Glede na to, da bi imeli le še 10 cestno-železniških prehodov v

občini, še vedno med nobenima sosednjima prehodoma nebi razdalja znašala vsaj 2000 m

kar je določeno v Pravilniku o nivojskih prehodih.

Tabela 3: Število prehodov (nivojskih in izvennivojskih) po ureditvi

Zap. št.

Razdalja od predhodnega

prehoda Stacionaža Naziv Kategorija

ceste Upravljalec

ceste Način zavarovanja

in oprema

m km

1 39+462 39+468,00 RJAVICA 3 KRAJ.C. ROGAŠKA SLATINA ANPr KS

2 1+919 41+387,00 ROG. SLATINA 2 LC 356070 DRSC

(Rogaška) ANPr KS

3 +536 41+950,00 ROG. SLATINA 4

DOV.POT ROGAŠKA SLATINA ANPr KS

4 +324 42+274,00 ROG. SLATINA 5 R3 685 DRSC

(Rogaška) ANPr KS

5 +34 42+308,00 ROG. SLATINA 6

PEŠPOT ROGAŠKA SLATINA ANPr

6 +771 43+079,00 ROG. SLATINA 8

DOST.C. ROGAŠKA SLATINA ANPr KS

7 +322 43+401,00 RATANSKA VAS 1 R3 685 DRSC

(Rogaška) ANPr KS

8 +1109 44+510,00 TEKAČEVO 1 R3 685 DRSC (Rogaška)

ANPr KS

9 +1240 45+750,00

ROGAŠKA SLATINA IZVENNIVOJSKO

10 +1988 47+738,00 KRISTAN VRH LC 7451 ROGAŠKA SLATINA IZVENNIVOJSKO


Po novem bi tako imeli na razdalji med skrajnim nivojskih prehodom Rjavica 3 in

izvennivojskim prehodom Kristan Vrh, ki znaša 8,27 km na vsakega 0,92 km en nivojski

ali izvennivojski prehod, kar je v primerjavi z 0,5 km v začetku leta 2011 veliko boljši

rezultat.

Z varnostnega vidika bi to pomenilo, da bi tako lahko dosegli manjše tveganje za število

nesreč na prehodih kar bi posledično pomenilo manjše število smrtnih žrtev, ranjenih,

manjšo količino materialne škode in manj zamud vlakov, ki pri tem nastajajo.

Glede na to, da smo imeli še pred malo več kot petimi leti v občini 27 nivojskih prehodov

bi takšno zmanjšanje števila prehodov pomenilo velik napredek k varnosti obeh prometnih

podsistemov.


5. SKLEP

V diplomskem delu smo zajeli problematiko nivojskih prehodov v občini Rogaška Slatina.

Rešitev problematike nivojskih križanj ceste in železnice je pomembna za transportni

sistem vsake države in tako tudi občine. Nivojski prehodi ovirajo varen in tekoč promet.

Lokalni prebivalci občutimo večino teh posledic, saj smo najbolj pogosti uporabniki teh

križanj. Zato je bil namen izvrševati varnost na nivojskih križanjih in pokazati razvojne

možnosti v urejeni družbi. Občina Rogaška Slatina je na pravi poti, saj kljub zakonsko

neurejenem financiranju, sistemsko odpravlja črne točke, ki se nanašajo na varnost

prometa. Ob nadaljnji takšni družbeni skrbi občine bo tveganje za smrt posameznika

močno zmanjšana.

Takšen pristop je ob opredeljenih zahtevah in proračunskih zmožnostih občine daje

najboljše rezultate. Zato predlagam razmislek (državnim institucija: Ministrstvu, Vladi,

Parlamentu,...) o dodatnih sredstvih, ki bi jih občina, kot je Rogaška Slatina z velikim

številom nivojskih križanj bila deležna iz primerne porabe in bi jih morale namensko

uporabiti za reševanje tovrstne problematike in doseči takšne varnostne lastnosti, ki so

blizu idealnim kolikor je to mogoče in razumno saj vemo, da idealne varnosti ni.

Glede na to, da stremimo k zmanjševanju števila prehodov, verjamem, da bo občina še v

bodoče tako uspešno urejala to problematiko, saj je v občini še veliko nezavarovanih

prehodov, ki predstavljajo konfliktne točke cestnega in železniškega prometa.

Celovita rešitev problematike nivojskih prehodov je njihova ukinitev in izgradnja

izvennivojskih križanj, kar pa iz ekonomskega vidika seveda ni opravičljivo. Vendar ne-

glede na način ureditve bo za udeležence v cestnem prometu narejen velik korak naprej za

zagotavljanje večje varnosti na območju cestno-železniških prehodov v občini Rogaška

Slatina.


VIRI IN LITERATURA

1. Bjørnå, L 2011, 'Level crossings still biggest safety challenge in Norway',

European railway review, vol. 17, št. 4, 2011, str. 47–50;

2. Direktorat – baza podatkov o nivojskih prehodih iz dne 12. 1. 2011;

3. Gallagher, M 2011, 'Network Rail commited to reducing the risk at level crossings',

European railway review, vol. 17, št. 4, str. 42–44;

4. Geodetska uprava Republike Slovenije 2011; dostopno na http://www.geopedia.si

[30. 8. 2011];

5. Godec, A 2001: Magistrsko delo: Določanje stopnje varnosti nivojskih cestno-

železniških križanj s ponderiranjem stopnje varnosti vrste zavarovanja in

zanesljivosti avtomatskih naprav za zavarovanje, Maribor, Univerza v Mariboru,

Fakulteta za gradbeništvo;

6. Godec, A 2005, Doktorska disertacija: Definiranje parametara osiguranja

željezničko-cestovnih prijelaza, Zagreb, Sveučilište u Zagrebu, Fakultet prometnih

znanosti;

7. Godec, A & Radovič, V 2000, Problematika prometne varnosti pri nivojskih

križanjih cest in železnic, Kongres transport, promet, logistika, Portorož;

8. Jontes, J 1999, Uporaba železniških signalnovarnostnih naprav, Slovenske

Železnice d. d., Ljubljana;

9. Pravilnik o nivojskih prehodih, Uradni list RS, št. 85/2008 z dne 29. 8. 2008;

10. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Uradni list

RS, št. 46/2000 z dne 31. 5. 2000;

11. Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih, Uradni list RS, št. 108/2002 z dne 12.

12. 2002;

12. Signalni pravilnik, Uradni list RS, št. 123/2007 z dne 28. 12. 2007;

13. Statistika Slovenskih železnic 2011;

14. Strokovni posvet o problematiki nivojskih prehodov ceste preko železniške proge,

23. 3. 2011, Maribor; dostopno na http://www.avp-rs.si/avp/avp-


si.nsf/avp/strokovni-posvet-o-problematiki-nivojskih-prehodov-ceste-preko-

zelezniske-proge-23-03-2011 [15. 8. 2011];

15. Zakon o varnosti v železniškem prometu, Uradni list RS, št. 85/2000 z dne 23. 9.

2000.




KAZALO SLIK

Slika 1: Število nivojskih prehodov na posamezni progi ...................................................... 5

Slika 2: Meja najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav na nivojskem prehodu 11

Slika 3: Signalni znak 54: Vklopno mesto ........................................................................... 15

Slika 4: Signalni znak 55: Zavarovanje na nivojskem prehodu vključeno .......................... 16

Slika 5: Signalni znak 56: Ustavite pred nivojskim prehodom ........................................... 16

Slika 6: Signalni znak 57: Dva kontrolirana nivojska prehoda ........................................... 16

Slika 7: Signalni znak 58: Vklopno mesto ........................................................................... 17

Slika 8: Signalni znak 59: Začetek zavorne razdalje pred nivojskim prehodom ................. 17

Slika 9: Prometni znak: Prehod ceste čez železniško progo z zapornicami ali

polzapornicami ..................................................................................................................... 18

Slika 10: Prometni znak: Prehod ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic

............................................................................................................................................. 18

Slika 11: Prometni znak: Andrejev križ ............................................................................... 18

Slika 12: Prometni znak: Približevanje prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami

ali polzapornicami ................................................................................................................ 18

Slika 13: Prometni znak: Približevanje prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic

ali polzapornic ...................................................................................................................... 19

Slika 14: Zapornice, ki fizično ločujejo udeležence obeh prometnih sistemov ................... 19

Slika 15: Prometni znak: Označitev cestnega prehoda čez železniško progo ..................... 19

Slika 16: Nevaren nivojski prehod na progi Oslo - Bergen je bil zamenjan z novim

podvozom ............................................................................................................................. 24

Slika 17: Tipičen privaten nivojski prehod na Norveškem, zavarovan samo z ograjo in

opozorilnim znakom ............................................................................................................ 26

Slika 18: Občina Rogaška Slatina z železniško progo ......................................................... 27

Slika 19: Nivojski prehod Rjavica 3 .................................................................................... 31

Slika 20: Gumijasta vozna površina na nivojskem prehodu ................................................ 32

Slika 21: Nezavarovan nivojski prehod opremljen z Andrejevim križem ........................... 33

Slika 22: Nivojska prehoda Dreža 1 in Dreža 2 ................................................................... 39


Slika 23: Nivojski prehodi Rjavica 1, Rjavica 2, Rjavica 3, Rjavica 4, Rjavica 5 in Rjavica

6 ........................................................................................................................................... 40

Slika 24: Nivojski prehodi Rogaška Slatina 2, Rogaška Slatina 3 in Rogaška Slatina 4 .... 41

Slika 25: Nivojski prehodi Rogaška Slatina 5, Rogaška Slatina 6, Rogaška Slatina 7 in

Rogaška Slatina 8 ................................................................................................................. 42

Slika 26: Nivojska prehoda Ratanska vas 1 in Ratanska vas 2 ............................................ 44

Slika 27: Nivojski prehodi Tekačevo 1, Tekačevo 2 in Male Rodne .................................. 45

Slika 28: Prehodi s stacionažo 45 + 515, 45 + 750, 45 + 968 in 46 + 371 .......................... 46

Slika 29: Izvennivojski prehod s stacionažo 45 + 750 ......................................................... 46

Slika 30: Nivojski prehod s stacionažo 46 + 721 ................................................................. 47

Slika 31: Nivojski prehodi 47 + 281, Kristan Vrh in Podplat .............................................. 48

Slika 32: Nezavarovani nivojski prehod Kristan Vrh .......................................................... 48


KAZALO TABEL

Tabela 1: Število nivojskih prehodov (pasivno zavarovani) od leta 2000-2010 ................... 8

Tabela 2: Podatki o nivojskih prehodih (Direktorat – baza podatkov o nivojskih prehodih z

dne 12. 1. 2011) ................................................................................................................... 28

Tabela 3: Število prehodov (nivojskih in izvennivojskih) po ureditvi ............................... 49

Documents

PREDLOGI UKREPOV ZA POVEČANJE VARNOSTI ...2.1 Splošne značilnosti nivojskih prehodov Križanje ceste in železniške proge je križanje dveh različnih prometnih podsistemov, kjer