LETO XVIII. — številka 6 KRANJ, sreda, 19. 1. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ustanovitelju občinski odbori SZDL J«

•eiiic«, Kranj, Radovljica, Skofja Lok • ržič. — Izdaja Časopisno pod eJje »Gorenjski tisk« — Glavni fs odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Ust Uhaja od oktobra 1947 kot tednik. U i L januarja 1951 kot pol tednik, ' M L Januarja 1960 trikrat tedensko* Od L. januarja 1964 kot pol tednik. In sicer ob a r e d a b l a s o b o t a h

PREOBRAT NA PROGI JESENICE—PLANICA

Vlak bo še vozil Predvidoma do 31. marca zmanjšan pro­met — Izvršni svet in Skupščina občine Jesenice bosta baje prispevala del sredstev

Kljub prvotnemu sklepu, da bodo 16. januarja ustavili ves promet na progi Jesenice—Planica, do tega ni prišlo. Na že­lezniški direkciji zagotavljajo, da zgolj zato, ker sta izvršni svet in občina pristala pokriti del stroškov, ki bodo tako nastali. Vlaki bodo vozili še do 31. marca.

Od srede, 19. marca, velja na progi nov vozni red, in sicer bodo vozili le po trije vlaki v vsako smer. Iz Planice bodo vozili vlaki proti Jesenicam ob 4.40, 12.48 in 20.44 uri,_ z Jesenic proti Planici pa ob 6.21, 14.20 in 22.22. 9 Razen tega je Ljubljana-Transport že okrepil avtobusne 0 zveze z dolino. Za sedaj so predvideli za ta namen devet # avtobusov. Trenutno parkirajo v konicah na Jesenicah pred # gimnazijo. Predvidoma bodo do 31. marca avtobusi lahko # prevzeli vse potnike. Toda, kaj bo v poletni sezoni, ko je # bil promet že doslej zdaleč pregost in kaj prihodnjo zimo, 9 ko bo cesta spet ozko grlo?

Preveč in premalo Gre za strokovne kadre v

našem gospodarstvu. Niti polovice delovnih mest, ki Zahtevajo ekonomsko izobraz­bo ne zasedajo ljudje z ustrezno izobrazbo. Še slabše je z delovnimi mesti za prav-

~nike, inženirje, tehnike in vodilna mesta po naših pod­jetjih, kjer to delo opravlja­jo v večini ljudje z neustrez­no strokovno izobrazbo in sposobnostjo.

Večkrat slišimo, da pri­manjkuje strokovnih kadrov. Toda hkrati hote ali nehote spregledamo, da prav taki kadri odhajajo v inozemstvo, da so učitelji v tovarnah, otroške negovalke v proda­jalnah, pravniki v trgovinah, ekonomisti za risalno mizo in podobno. Hkrati ko stati­stiki ugotavljajo,^ da kadra primanjkuje, ljudje z ustrez­no izobrazbo ne najdejo za­poslitve in podobno. V Slo­veniji je preko 700 ljudi s srednjo, višjo in visoko šolo trenutno brez posla. Prava protislovja — preveč in pre­malo kadra.

Ko so o tem pojavu raz­pravljali gospodarstveniki z Gorenjske so ugotovili, da so korenine temu v dosedanjem nagrajevanju. Težnje »enakih želodcev« so še marsikje moč­ne in razponi prejemkov se v zadnjem času celo zožujejo.

Res je, da so nekatera pod­jetja močno izboljšala stro­kovno strukturo. Toda zaradi starih konceptov so ostala na isti ravni produktivnosti. Kjer namreč v samem »vrhu« ni prišlo do sprememb, ni pogojev za tehnološko revo­lucijo in napredek, tam niti nov kader ni prišel do velja­ve. Toda taki primeri ne sme­jo in ne morejo zamegliti ugotovitve, da v današnjem razvoju na poti do povečeva­nja standarda ni moč več doseči bistvenih uspehov s fizičnim naprezanjem delav­cev, marveč le z boljšo orga­nizacijo, z novimi in kvalitet­nejšimi izdelki, z večjimi go­spodarskimi uspehi. Za to pa je potreben strokovni ka­der, ki ga je treba za njego­vo delo tudi ustrezno nagra­diti. — K. M.

V treh dneh

305 novih naročnikov Pismonoše nadaljujejo z akcijo za zbiranje na­ročnikov. Naročajte »GLAS«, da boste dooro obveščeni o domačih dogodkih in da boste hkrati sodelovali v

velikem nagradnem žrebanju

»PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE«

Edinstvena družheno-športna manifestacija V osrednji športni prireditvi je osvojil prvo mesto Kobilica

Partizanska Jelovica se je v minulih dn«h spominjala svojih najpomembnejših dni iz narodnoosvobodilne vojne. Poleg številnih družbenih prireditev so se na njenih pobočjih odvi­jala zanimiva športna srečanja, v katerih so športniki merili svoje moči v najrazličnejših kategorijah. Med sankaškimi, smučarskimi tekmovanji članov in smučarskimi tekmovanji šolske mladine v tekih in skokih so odmevali streli tekmo­valcev državnega prvenstva v biatlonu.

Na startu državnega prven­stva v biatlonu je bilo 20 tekmovalcev. Pred njimi je bila 20 km dolga proga s šti­rimi strelišči. Na vsakem strelišču so morali tekmoval­ci petkrat streljati. Zgrešena tarča je pomenila dve, zade­tek v belo eno minuto pri-bitka v času, le za zadetek v črno tekmovalec ni dobil ka­zenskih minut

Ko so časomerilci izmerili najhitrejši čas teka je bil na prvem mestu Mlinar, drugi je bil Kobilica in tretji Rajšp. Sešteti zadetki na streliščih pa so pokazali naslednjo raz­

poreditev strelcev: 1. Peter-nelj, 2.—3. vSlovnik in Koneč-

nik, 4. Kobilica, 5. Sitar in flj Mlinar. Seštevek teka in ka-i ženskih minut pri streljanju je dal novega državnega prvaka in naslednji vrstni red:

1. Kobilica (Gorje) 1:38.16j 2. Mlinar (Planica) 1:39.10, 3, Peternelj (Enotnost) 1:42.13, (Nadaljevanje na 4. strani)

KUPČEVANJE S STANOVANJI

Bodo pogodbe veljale? Pred novim letom so zlasti drugod po Sloveniji in Hrvatski, na Gorenjskem pa samo v občini škofja Loka, nekatera pod« jetja na debelo prodajala svoja stanovanja. Kupovali so jih v večini vodilni delavci, kar je Se bolj podžigalo govorice o teh »poslih«.

Vzrok za tako hitrico je bil nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Gospodarske organizacije so hkele, da bi

Pogovor o šolskem uspehu? Morda. Največ pogovorov med šolarji, ki so te dni nastopili semestralne počitnice, je name­njenih športu in razvedrilu. Tako je prav, po delu je potre­ben počitek, da se lahko kasneje še resneje posvetimo učenju.

r — " :

jim ne bilo treba stanovanj »<lati« v skupno upravljanje.'

V škof j i Loki so stanova­nja »prodajali« v LTH in El-ri. Prodajali so jih po knjiž­ni vrednosti izpred nekaj let, ne pa pO tržni vrednosti. Za­to so posamezniki kupili sta­novanja za tretjino njihovo dejanske vrednosti. V LTH so, brž ko so videli kam ta­ko trgovanje pelje, pogodbo o prodaji preklicali, za sedaj pa nimamo podatkov, če so to storili tudi v Elri. Zadevo ima v rokah javno pravobra­nilstvo in bržčas pogodbe no bodo veljale. # Po novem podjetja še ved-# no razpolagajo s stanova-# nji. Upravlja pa jih skup-# no podjetje. Podjetja tudi # še vedno odločajo, kdo bo % stanovanje izpraznil in # kdo se bo vanj vselil — in # končno stanovanje tudi % lahko prodajo. Vendar ne # po nekih spekulativnih % knjižnih cenah, marveč po # dejanski tržni vrednosti.

-ik

OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJ Takole modrujejo ljudje: če je že

za posel težko, je prav. Vedno je bo­lje tako kot obratno. To smo skušali sami in ponekod še skušamo.

Nadalje je prav, da je delo osnov­no merilo za nagrajevanje, če je in kjer je! Nihče nima nič zoper, če člo­vek dela, če je res vesten, sposoben, prizadeven, pa če za to dobi ustrezno nagrado. Še nikoli niso ljudje imeli nobenih pripomb k takim dohodkom, pa čeprav so bili visoki. Vedno pa je prišlo do vroče krvi, če je šlo za raz­ne nagrade in delitve »od oka« in mi­mo pravilnikov.

Podobno kot v teh primerih, imajo ljudje precej pripomb na račun tistih, ki dobivajo dvojno »plačo«, za (vča­sih slabo opravljeno) enojno delo. Pravijo, da je moč samo nekje delati in (za pošteno delo tudi) pošteno za­služiti. Vse drugo je le dvomljiva na­grada za formalno odgovornost ali določene zasluge, ki pa jo dobivajo po zaslugi (in na račun) tretjih, š e zlasti, menijo, to ni vzdržno sedaj, ko za delo ni ravno lahko.

Ni razloga, da bi takim mnenjem ne pritrdili!

ABC

NOTRANJA POLITIKA 19. JANUAR I9M *

r LJUDJE IN DOGODKI.

Nigerijski obrat Izjalovljen poiskus držav­

nega udara mlajšega rodn nigerijskih časnikov prav­zaprav v politični kroniki črne Afrike ni nekaj nepri­čakovanega. Vrsta zaporcd-nih državnih udarov v nigerijski bližini odkriva, da je proces osamosvajanja afriških držav z lastnimi političnimi izhodišči naletel na težave in da tem tež­njam stojijo na poti raz­lični notranji in zunanji vplivi.

Nigerija sodi med največ­je afriške države po števi­la prebivalstva. Razen tega Je tudi sestav njenega pre­bivalstva precej raznolik.

V politični razpredelnici je veljala Nigerija za vzorec afriške demokracije zahod­nega tipa. Tudi sedanji dr­žavni udar je posledica specifičnih nigerijskih po­litičnih odnosov. Začetki političnih nasprotij med dvema največjima stranka­ma v Nigeriji so se začeli kazati že kmalu po oktobr­skih volitvah, ko je prišlo tudi v posameznih pokraji­nah do umorov in požigov celih vasi. Nasprotja med vladno stranko, nigerij­sko nacionalno demokratsko stranko in opozicijskim gi­banjem združeno napredno veliko zvezo, so že kmalu

po volitvah dosegla vrhu­nec. Po'neuradnih podatkih je v teh nemirih izgubilo Življenje okoli 200 črncev.

Sedanji državni udar sku­pine mlađih časnikov nige­rijske vojske je v bistvu samo nadaljevanje stran­karskih prizadevanj, da bi zasukali nigerijsko politiko v novo smer. Hrbtenica ni­gerijske vojske, visoke vo­jaške osebnosti pa so se v tem političnem obračunu Izrekle za podporo zakoniti vladi. Udar je po sedanjem videzu zadušen. Trenutno Ima najmočnejši položaj v državi vojska na čelu z generalom Ironsijem. Neka­teri znaki tudi kažejo, da vojska pridobljene oblasti še ne namerava prenesti na politično vlado.

DOBRAVSKA IN GORJANSKA KRONI^* PRIPRAVLJENI

Obujanje tradicij NOB imajo težave z založništva Gorjansko kroniko bo fc^ žila krajevna organiz^j. ZB. Obdelana je tudi f

h recolucionarna dejavnost področju Bohinja in Radovljice.

J

Glavni odbor ZB je sklical ' pred dnevi v Ljubljani se­stanek z občinskimi odbori na katerem so se pogovorili o zbiranju gradiva za obuja­nje tradicij NOB. Občinski odbor ZB v Radovljici je po sestanku sklical na posvet vse družbene organizacije v občini, kjer so pregledali, kaj je bilo do sedaj narejeno na tem področju.

Lahko pričakujemo, da bo v kratkem izšla »Gorjanska kronika«. Prav tako je pri­pravljena za tisk tudi »Do-bravska kronika«, vendar

V Radovljici so skl S.

Najprikupnejša plesalka Zanimiva popestritev v plesni šoli v Kranju

Plesna In baletna šola v Kranju posveča med drugim tudi posebno skrb nedeljskemu mladinskemu plesu. Na tem M zbere okoli 350 mladink In mladincev, kjer najdejo nekaj uric prijetne zabave. Da bi bilo to življenje še bolj pestro, poskrbi organizator še za dodatni program. Tako sta doslej najboljši plesni par plesno-športnega kluba Nataša česniko-va in Pavle Lužan v preteklem letu pokazala nekaj moder­nejših plesov.

Preteklo nedeljo pa je bila prireditev nekoliko drugačna. Izbrali so namreč najbolj simpatično plesalko, redno obisko­valko nedeljskih plesov. S to izbiro so hoteli nagraditi ljubez­nivost, lepo vedenje, prisrčnost v medsebojnih odnosih in okus v oblačenju, Id ga kažejo posameznice in posamezniki do svojega okolja in s tem ustvarjajo splošno razpoloženje. Zdaj so dali tako priznanje Vlasti Mervlč, druga je bila Nataša Cesnik in tretja Brigita Perpar. Prihodnjo nedeljo bodo Izbiral« plesalke najbolj simpatičnega plesalca, vsako naslednjo nedeljo pa bo tekmovanje za najboljši plesni par v posameznih plesih, npr. valčku, potki, foxtrotu, tvvistu itd.

Premalo zabavnih prireditev

da bodo razdelili c^t.^ področje na več delov. sija za zibranje tradicij ima sedaj predvsem še go, da preveri vse p o d ^ ki so zajeti v knjigah, v je gradivo precej z a j ^ saj obravnava dogodke ^ \

Vlasta Mervič

Čeprav je Kamnik živahno industrijsko mesto pa le ni dovolj, da ima nekaj gledali­ških, glasbenih in kino pred­stav ter skromno število športnih prireditev. Pred­vsem mladi pogrešajo zabav­ne prireditve in vse pogoste­je zahajajo v. gostinske loka­le. Seveda pa bo mladi člo­vek, če se bo lahko zabaval le v gostilni, tja tudi zaha­jal. Res pa je, da je temu precej kriva tudi mladina sa­ma. Lep primer za to je mla­dinski klub, ki je kljub pri­pravljenemu programu zaradi slabe udeležbe ni mogel za­živeti. To samo potrjuje, da tudi mladina sama premalo skrbi za svojo zabavo.

Vendar pa je to nezanima-nje značilno za vse mesto. Eden poglavitnih vzrokov je, da večina Kamničanov ob prostem času odhaja iz mesta in zato tega mrtvila ne ob­čuti. 9 Toda Kamnik prav zaradi % tega ne more izkoristiti % vseh priložnosti, ki mu jih # nudi turizem, saj sodoben O turist zahteva mnogo več 0 kot samo naravne lepote. 0 Ker sedanje stanje ni v

Premalo tekmovanj Rezervni oficirji in podofi-

cirji iz Šenčurja so na letoš­njem občnem zboru med dru­gim razpravljali tudi o delu tamkajšnje strelske družine, ki že več kot leto dni ne de­la tako, kot bi bilo treba. Organizaciji namreč ni vse­eno, če strelci ne delajo, 6aj so prav rezervni oficirji in podoficirji pred leti dali po­budo za ustanovitev te dru­žine. To so tudi dalj časa vodili, nato pa vodstvo pre­pustili mlajšim. Ti pa so v preteklem letu organizirali le nekaj manjših tekmovanj, čeprav bi bila po dejavnosti družina lahko med vodečimi v kranjski občini, -C

O korist niti mladini niti 0 ostalim Kamničanom, ga O je treba čimprej rešiti.

1. svetovne vojne pa vs osvoboditve, je dela v^j-?° in ga bodo lahko le z « nim delom »uspešno o dali.

Šola za samoupravljal Lahko jo posečajo vsi, ki jih zanim^*

družbeni in gospodarski problemi Namesto nekdanje večerne

politične šole, ki sta jo prej­šnja leta organizirala Delav­ska univerza in ObK ZK, bo letošnjo zimo škofjeloška De­lavska univerza, skupno z vsemi družbeno-političnimi organizacijami, organizirala večerno šolo za samouprav-Ijalce. Razlika pri letošnji šoli je predvsem v tem, da se je lahko udeleži vsak občan Letošnja šola za samouprav­ljale, ki se začne v pone­deljek, 17. januarja, in bo trajala do 14. februarja, bo po programu imela 50 ur preda­

vanj — trikrat tedenska štiri ure. Program predavJ*0

pa zajema večino na jak l^ nejših vprašanj s podr^' samoupravljanja, delitve J 8

hodka in gospodarjenja, zen najboljših predavat^^' iz občine, bodo kot pred^ v

telji sodelovali tudi * Kobal, Stane Marinič in gi. Sola je brezplačna, tega pa bodo udeleženci , ven Škofje Loke dobili jO*' njene tudi potne stroške, v1" organizatorji pričakujejo *c

kot štirideset slušateljev, ^

SEJEM » M O J ^

Dvanajst razstav Okusni modeli — Izbrane ba^

Preteklo soboto so na Gospodarskem razstavišču v Ljublu^ odprli prvo sejemsko prireditev v letošnjem letu, XI. seo1

konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov us>\j ^ sko-predelovalne Industrije in raznih modnih artiklov ^

155 razstavljal cev iz vseh republik zastopa jugoslovan­sko modno industrijo na le­tošnjem sejmu in prikazuje modele, barve in desene za pomlad in poletje 1966. Med njimi je tudi 12 predstavni­kov z Gorenjske.

Najprej smo si v spodnjih prostorih velike hale razsta­višča ogledali paviljon Go­renjskih oblačil iz Kranja, ki že vsa leta sodeluje na tem sejmu. Med njihovimi okusnimi konfekcijskimi mo­deli še posebej izstopajo mo­

deli za naše najmlajše, Y\ so samo lepi, ampak K^ -

praktični. Ko smo vpr»*^ predstavnika podjetja, kakšen plasma izdelkov najo, nam je izjavil, da J njihovi proizvodi v e č i n ^ 0

že razprodani, res pa je, *)* za njih še nimajo potrjuj cen od zveznega zavoda £ cene. J

Svilanit Kamnik se stavlja na sejmu z izbi^ kolekcijo svojih proizvo^'0

Brez dvoma je sejem P<*^ no potrdil, da je to podj*^

19. JANUAR 1966 * GLAS GOSPODARSTVO

GOSPODARSTVO V LOŠKI OBČINI V LETU 1966

Realnejša predavanja Za 6—8 odstokov večji narodni dohodek — Izvoziti bo treba še

več — Zaposlovanje nad republiškim povprečjem Z godbo, cvetjem In sploh kot se spodobi, so se preteklo sobo-plane razen v delovnih organizacijah tudi v občini, republiki in federaciji, letos sestavljajo enoletni plan samo v delovnih organizacijah, medtem ko bodo družbeno teritorialne skup­nosti sprejele srednjeročne plane za obdobje 1966—1970. Zato je razveseljiva ugotovitev, da ima že večino industrijskih pod­jetij v loški občini sestavljene oz. že celo sprejete svoje enoletne plane, medtem ko sedaj sestavljajo srednjeročne plane za razdobje petih let.

Iz predvidevanj za letošnje leto lahko ugotovimo, da in­dustrijska podjetja v škofje­loški občini računajo letos na povečanje družbenega proizvoda in narodnega do­hodka za 6—8 odstotkov, kar je v primerjavi z 19 odstot­nim planiranim povečanjem v lanskem letu občutno manj, vendar bolj realno, število zaposlenih naj bi se letos po­večalo za približno 4 odstot­ke, medtem ko naj bi pro­duktivnost dela ravno tako narasla za 4—5 odstotkov. Nekaj večje možnosti pove­čanja obstajajo v izvozu, za­to je tudi predvideno pove­čanje za 10—12 odstotkov (večji izvoz predvsem v Iskri, Gorenjski predilnici in LIP.) Ravno tako predvidevajo, naj bi se v letošnjem letu občut­neje povečali osebni dohodki zaposlenih. • Kar zadeva zaposlovanje • in izvoz, so predvidevanja

v občini precej navzkriž z republiškimi predvide­vanji. V Sloveniji naj bi se letos na novo zaposlilo v industriji le 0.7% do­slej zaposlenih, medtem ko naj bi se izvoz povečal v primerjavi z letom 1965 najmanj za 14—15%. Mor­da bi morala podjetja še enkrat razmisliti o teh podatkih zlasti zato, ker bo predvsem od tega od-

# visen osebni dohodek za-0 poslenih.

Ravno tako pa tudi vsa in­dustrijska podjetja v občini

ne predvidevajo enakega po­večanja. Večje možnosti za povečanje proizvodnje ob­stojajo v Iskri, Jelovici, Go­renjski predilnici in Odeji, povečanje izvoza se predvsem pričakuje v Gorenjski predil­nici in Iskri, pa tudi v obeh lesno industrijskih podjetjih, medtem ko bosta Elra in Marmor v glavnem ostala na lanskoletnem nivoju.

— V. P.

V JESENIŠKI ŽELEZARNI

Petino železa in jekla več

Za dobrih 13 milijonov novih dinarjev večji stroški

Delovni kolektiv jeseniške železarne je v preteklem letu proizvedel okrog 280.000 ton železarskih proizvodov za trg ali dobrih 6.000 ton več kot je predvidel z letnim družbenim načrtom. Čeprav ni v celoti izpolnil kvalitetnega asorti­mana, je bil v odnosu na leto 1964 le dosežen precejšen napredek, zlasti v proizvodnji dinamo pločevine, nerjavečih in ognjevzdržnih jekel.

Po dosedanji oceni bo zna­šala lanska realizacija okrog 350 milijonov novih dinarjev ali za 1 % Pod planom. Prav dobre uspehe so dosegali na področju zunanje trgovine, saj so v lanskem letu izvozili za 3,562.000 dolarjev izdelkov ali za 12.000 dolarjev več kot so planirali.

In kakšni so izgledi za le­tošnje leto? Spričo tega, da bodo vključili v proizvodnjo nekaj novih obratov in na­prav, nekaj jih je steklo že pred meseci, je plan za leto 1966 večji kot v preteklih le­tih. V celoti bo delovni ko­lektiv jeseniške železarne proizvedel letos okoli 325.000 ton blaga ali skoraj 20 % več kot lani.

Glede na predvideno reali­zacijo bodo v železarni doseg­li približno enake sklade kot lani. Dodatne stroške jim bo povzročilo povečanje prevoz­nih tarif na železnici. Po sedanjih ocenah bodo stroški večji za več kot 13 milijonov novih dinarjev. - J. P.

OB UKINITVI NEKATERIH ŽELEZNIC

P R E D 60 L E T I V Tržiču so se preteklo soboto dostojno poslovili od svojega »hlapona«, ki jo je zad­

njikrat urezal proti Kranju Z godbo, cvetjem in sploh kot se spodobi, so se preteklo sobo* to, 15. januarja, poslovili Tržičani od »svojega« vlaka, ki je ta dan zadnjikrat odsopihal proti Kranju.

Odslej bo na progi mirno. Potniki bodo prihajali hi odhajali z avtobusi, industri­ja pa se bo oskrbovala s su-rovnami iz Naklega s kamio­ni. V Naklem bodo kranjska in tržiška podjetja zgradila tovorno postajo.

List »Občinska uprava«, ki je začel izhajati v Ljubljani leta 1906 in ki je bil prvo leto »Poučni stanovski list županom, občinskim tajni­kom, občinskim svetovalcem in drugim javnim organom«, potem pa »Glasilo Kmetske

Poučen seminar 9 Občinski sindikalni svet % Škofja Loka organizira 28. 0 in 29. januarja dvodnevni 9 seminar na Trebiji za 0 predsednike in tajnike 0 sindikalnih podružnic in % za nekatere člane sveta 0 ObSS. Med drugim bo na 9 seminarju predaval tov. # Stane Marinič iz RS ZSS % o nagrajevanju v delovnih # organizacijah. Karel Piš-0 kur bo seminariste sezna-0 nil o načinu vođenja se-# stankov in diskusij v 0 delovnih organizacijah. Pe-# ter Finžgar pa bo obrav-O naval vprašanja aktualnih O nalog sindikata. Zaradi O zanimivih tem pričakuje-0 jo, da se bo seminarja O udeležilo več kot petdeset 0 članov sindikata.

županske zveze«, je 25. pro­sinca (januarja) 1907 objavil vest o začetku gradnje trži-ške železniške proge. Ker je proga zdaj, ob ukinitvi, spet aktualna, bo naše bralce ta vest verjetno zanimala, zato jo dobesedno objavljamo: % Lokalna železnica Kranj # —Tržič se bliža vedno 9 bolj svojemu vresnieenju. % Minsterstvo notranjih stva % ri je namreč z železniškim % in finančnim minister-# stvom dalo gg. dru. Karo-# lu baronu Bornu od # Sv. Katarine, tovarnarju # Andreju Gasser ter žu-% panu Karolu Malh/ iz % Tržiča dovoljenje za sno-% vanje delniške družbe, ko-# je namen je železnico iz # Kranja v Tržič zgraditi. 0 Sedež delniške družbe bo % žal na Dunaju. — Delo za % železnico se je 17. t. m. že % začelo. Ta dan je zarezala % zemljo prva lopata v bli-9 zini vasi Struževo pri Kra-# nju.

In da je bilo z železnicami križ že v ranjki Avstriji, si preberimo še tole vest iz lista »Občinska uprava« z dne 31. oktobra 1911: 0 Dohodki in stroški držav-# nih železnic za leto 1910 # so bile ti-Ie: dohodki so # znašali 154,064.568 K, stro-# ški pa 249,421.462 K. % torej znaša primanjkljaj # 95,356.894 K. Torej je pri # naših železnicah zelo sla-# bo gospodarstvo, ker ne # samo, da ne nesejo, tem-# več Izkazujejo še veliko # izgubo.

\

1966« ODPRT

ljavcev z Gorenjske Vsak dan dve modni reviji — eno najboljših na področju izdelovanja kravat.

Predstavnica Kroja iz škof­je Lake nani je zagotovila, da bodo vsi razstavljeni mo­deli tudi v prodaji, seveda če bo trgovska mreža te tudi naročila. Upajmo, da se to­krat ne bo zgodilo spet tako, da modeli, ki so potrošniku všeč, zaradi slabega okusa trgovcev, ne bodo prišli na trg.

Med proizvajalci trikotaže lahko gorenjskega predstav­nika Almiro iz Radovljice uvrščamo na tej razstavi med najboljše. Podjetje je s svojimi moderno krojenimi m solidno izdelanimi modeli ponovno dokazalo, da zasle­

duje evropsko modo. Brez dvoma je k temu veliko pri­pomogla uvedba vzorčnega oddelka, ki ima nalogo da sledi modnim novostim in uvaja nove materiale in na­čin pletenja.

Našo pozornost je priteg­nil lepo aranžiran razstavni prostor Tovarne klobukov šešir škofja Loka. Tudi ta tovarna zelo dobro sledi mo­di na tem področju. Ko smo vprašali vodjo komerciale Janeza Ziherla kaj meni o sejmu nam je dal naslednjo izjavo: »Naša tovarna prejš­nja leta ni sodelovala na tem sejmu, ker za to ni bilo po­treb, saj je bila proizvodnja že v naprej prodana. Čeprav

tudi sedaj nimamo težav pri prodaji naših artiklov, saj 40% svojih Izdelkov izvaža­mo in so naša skladišča praz­na, sodelujemo na sejmu predvsem zato, ker smo mnenja, da se je ta z leti tako uveljavil, da se vsak pro izvajalec sejma mora udele­žiti, če se hoče uveljaviti na svojem tržišču. Na ta način tudi strankam pokažejo kaj jim kljub pomanjkanju suro­vin, lahko nudimo. Od sejma predvsem pričakujemo, da bomo dobili oceno kaj si po­trošnik želi in temu primer­no usmerili našo proiz­vodnjo.«

Tovarna čipk in vezenin Bled se je izkazala z izred­nimi vzorci čipkastega blaga za ženske obleke, ki so sedaj v svetu velika moda. čeprav so razstavljeni vzorci novi, predstavniki tovarne zatrju­jejo, da so že v tekoči proiz­vodnji in bodo v prihodnjih

dneh na razpolago potrošni­kom v Modni hiši in v proda­jalnah podjetja Volna v Ljubljani.

V paviljonu »Jurček« raz­stavljajo proizvajalci obutve in usnjenih izdelkov. Gorenj­sko zastopata podjetji Peko Tržič in Tako Domžale. Ko smo si ogledali razstavljene vzorce čevljev te tovarne smo dobili vtis, da v primer­javi z drugimi proizvajalci v državi, letos ni pokazala tako modernih oblik kot ostali. To velja predvsem za žen­sko obutev. Sicer pa so raz­stavljeni artikli izdelani kva­litetno kot smo pri tej tovar­ni že navajeni. Razstavljeni modeli bodo tudi v prodaji.

Izdelki v paviljonu tovarne Toko postavljajo to podjetje še naprej na prvo mesto med proizvajalci kožne galante­rije v državi. Brez dvoma pa bo ta tovarna s svoiimi

vzorci žela uspehe tudi na tujih trgih.

Predstavniki trgovskih pod­jetij, ki nastopajo kot raz­stavljavci, so posebej pouda­rili, da je za njih sejem za­nimiv predvsem zato, ker ta­ko pridejo v neposreden stik s proizvajalci iz vse dr­žave in se dogovorijo o do­bavah razstavljenih artiklov. % Pod kupolo Gospodarske-# ga razstavišča torej lahko & vidimo vse novitete od # sintetičnih tkanin in bom-# baza do najnovejših mo-® delov obutve. Naša indu-# stri ja že skuša slediti O modi, vendar le težko A verjamemo, da bomo lah-# ko tudi v trgovini kupili # vse tisto, kar nam kažejo % na sejmih. 6 Kogar pa letošnja moda O Še bolj zanima, zanj sta O vsak dan dve modni re-# viji, ki jih je pripravil ® Center za sodobno obla-# čenje in opremo. — šolar

165. Na letališču je završalo. Fantje so tekli preko travnika. Mahali in vpili so padalcu, čeprav jih ni mogel slišati in čeprav mu njihovi nasveti niso mogli pomagati. Peter jc tekel daleč pred njimi in obupno klical prijatelja. Učitelj je edini ohranil pri­sotnost duha. Skočil je k telefonu: »Halo, reševalna postaja? Pošljite takoj rešilni voz na letališče! Da! Nesreča! Padalec nam pada % glavo proti zemlji. V pičli minuti bo udaril ob tla. Ne moremo mu

166. Vlak je zapiskal že nekje čisto blizu. Marko, ki se je približeval progi, je zagledal bele oblake dima, ki jih je puhala lokomotiva. »Padel bom na­ravnost pod kolesa!« ga je stisnilo v grlu. Začutil je, kako v prsih nemirno razbija srce, kako raste in sili proti grlu. Lotevala se ga je omotica. Predolgo je že visel z glavo navzdol, kri mu je pritiskala na sence, da so žile nabrekle in obraz poškrlatel. Še pol minute, morda tričetrt in — konec!

167. Nad njim je Pretep obrnilo in se mu vnovij j f

nad nesrečnim padalce^ tudi tovariše, kako so ^ njemu. Začutil je, da so J beh zanj, vsi bi mu radi ^ mu je vlilo novega, cepty ja. Se enkrat je poskus roko, jo čisto rahlo s , zanke. Uspelo mu je.

pomagati, predaleč je!«

SPORT

ZELENICA:

Zimsko športna nedelja Na prijetnem sankališču

pri Koprlvnlku so se v nede­ljo prvič v letu zbrali mladi Jezerski sankači 60 tekmo­valcev vseh skupin Je pri­pravilo prijetno razpoloženje.

ZMAGOVALCI — Mladi do 10 let — Iztok Skuber, do 12 tet — Boštjan Skuber, do 14 let — Naci Kosir in Joža Dolinšek, do 18 let — Jože Lustiik, mlajši člani — Franc Zadnikar.

Mladinke do 12 let — Hele­na Savs, do 14 let — Lojzka Arh, do 18 let — Regina Dob-run.

Na smučišču pri Jenku so tekmovali mladinci ln starej­ši pionirji v veleslalomu.

ZMAGOVALCI — Mladinci: Ljubo Zadnikar, Starejši pi­onirji: Jože Dolinšek.

Med pionirkami Je prevo­zila progo edino Regina Do-brun.

A. K.

ŽIČNICE NA GORENJSKEM

Planina nad Jesenicami Vzpenjača »črni vrh« Je pričela obratovati pred dobrim letom. Do seda) so prepeljal; že okoli 70.000 smučarjev na višino 1365 m

Edinstvena družbeno-športna manifestacija

(Nadaljevanje s 1. strani) 4. Rajšp (E) 1:48.18, 5. Seljak (T) 1:52.25, 6. Jančar (I) 1:53.02 Itd.

Tudi v patrom em teku na 10 km je o vrstnem redu od- I ločala spretnost na streliščih. | Najboljši čas je dosegla ekipa , JLA, zaradi slabega strelja- ] rja (en zadetek od devetih možnih) pa se je uvrstila šele na četrto mesto. Pri mlajših mladincih (4 km) je osvojila prvo mesto ekipa Triglava v postavi Vrtač, Rozman, Lotrič, pri starejših mladincih (6 km) ekipa Partizana iz Gorij (Dornik, Jakopič, Kalan), pri starejših članih (6 km) pa ekipa organizatorja Transtu-rist (M. Kordež, Mam, Vodo-pivec). V patrolnem teku so bili doseženi naslednji rezul­tati:

Člani: 1. Enotnost I 42:18.1, 2. Triglav 42;42,3, 3. Enotnost

II 43:20.0; Mlajši mladinci: 1. Triglav 19:01.5, 2. Partizan Ihan 20:21.7, 3. Partizan Bled 20:38.2; Starejši mladinci: 1. Partizan Gorje 25:37.0, 2. Je­senice 28:33.6, 3. Partizan Dol 30:47.5; Starejši člani 1. Trans-turist 33:18.4, 2. Jesenice 33:42.8, 3. ZROP (Litostroj) 34:50.0.

Na Laneovem so se zbrali tekmovalci gorenjskih šol. V smučarskih tekih in skokih je sodelovalo okoli 150 mla­dih tekmovalcev. Odlični or­ganizatorji so morali odstopi­ti od tekem v slalomu, saj so celo skakalne tekme le s te­žavo rešili na manjši impro­vizirani skakalnici.

Obširnejše poročilo s tekem osnovnih šol na Laneovem boste lahko prebrali v sobotni številki »Glasu pionirjev*.

P. Čolnar

Žičnica vozi za pet oseb In sicer ob delavnikih od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 7. do 19. ure. Cena v eno smer je 2 nova dinarja, v obe sme­ri pa 3 dinarje. Otroci imajo na žičnici 10% popusta. Pri skupini nad 50 ljudi imata vodič in šofer prosto vožnjo.

V letošnji sezoni so uredili nekaj novosti. Na vmesni po­staji imajo servis za popra­vilo smučarske opreme. V servisu imajo tudi 20 smuči, ki jih izposojajo. Večjim skupinam nudijo na razpo­lago tudi smučarskega uči­telja.

V pretekli poletni sezoni so mladinske delovne brigade o-lepšale in razširile smučišča. Na črnem vrhu obratuje tu­di vlečnica SD Jesenice, 15. januarja pa je pričela obra­tovati tudi »Stemagova vleč­nica«. Cena vožnji na vlečni­cah znaša za odrasle 0.60, za otroke pa 0.40 novih dinar­jev.

Največje težave v pretekli zimi so bile s prenočišči. V letošnjem letu je tudi za to bolje urejeno. Pred kratkim je podjetje prevzelo v uprav­ljanje tudi počitniški dom »Maksa Perca« s 30 ležišči. V Smučarskem domu na črnem vrhu je 30 ležišč. Tako so

vsaj delno rešili ta problem. Zasedaj je še nerešena uso­da »Doma pod Golico«, k b ga biio potrebno usposobiti

rfoNHč"- ZELENICA

Burn« Na otvoritveni prt

milanski operni hBi prišlo do treh h— Med prvim dejamjer^ jeve opere »Moc tiL nastala prava ztneda,, ritonist Pero Capttci! " bolezni ni mogel od;y do konca. Besm vzk: s/i« in »prenehaj jy prekinili njegovo irii

Nekoliko tremttko\ je pa so iz zgornje , začeli padati lističi p|. licu Rive, predseimi nega nogometnega \(

G L A S v vsako

Q Na letošnjem tradicio­nalnem šahovskem novolet­nem brzoturnirju v Kamniku je sodelovalo 13 šahistov, med njimi tudi republiški mladin­ski prvak Karner iz Domžal. Vrstni red na turnirju: Vuk-sanovič (K) in Karner (D) 10,5, Pelikan (K) 9, Skok (D) 8,5, Kemperle (K) 8, itd.

9 Na republiškem prven­stvu v smučarskih skokih je osvojil prvo mesto Eržen pred Pečarjem in Zajcem. Od gorenjskih tekmovalcev je najugodneje presenetil Kranj­čan Stefančič z osvojenim šestim mestom.

% Na nedeljskem občin­skem prvenstvu v veleslalo­mu na Črnem vrhu je nasto­pilo 76 tekmovalcev. Zmago­valci — člani: Klinar, člani­ce: R. Kleindienst, star. mla­dinci: Bes jak (vsi Jesenice), mL mladinci: Bernik (Kr. gora), mladinke: Vflmar (Jes), ml. mladinke: Gazvoda (Kr. gora).

Ne, obvestilo od doma in Annino pismo? Z družino? S Stefi? Zakaj je vztrajal ob poty

nemška državljanka? Zdaj bo N

da bo morala. Ne, šel bo sam z otrokom

se bo dalo njen odhod zavU\v

Ko se okrog poldneva vm," radi njegovega prihoda ne zm{

žalostna je. Težko ji bo zaptv ostali tu. Franc vendar ni \v v Avstriji.

Toda take želje so nesir.s suženjstvo. Ko postaneš .držav

Samo še pet, največ šest t da bosta s Slavkom že jutri, transport oprave. Vojna je io\|

A zakaj ne bi odpotovali i Kako neki! On mora cdpo.

Ali naj ostane brezposelen?

* j _

' O l -

le v ostrem loku Pilot je zakrožil

i Marko zagledal o travnika proti jrn, vsi so v skr-Toplo tovarištvo

verjetnega npan-o je stegnil levo »časi potegnil iz

168. Nato je zavrtel telo. Vrvice so se zrahljale in klopčič, ki mu je oklepal ude, je nekoliko popustil. Skrajno previdno je osvobodil tudi nogi, najprej leve, potem še desno. Bil pa je tudi že zadnji čas. Telo se je obrnilo navzdol in z nogami je udaril ob železniški nasip. Omahnil ja sredi tračnic. Pre­tresljiv, zategel žvižg lokomotive! Zemlja je zadr-htela pod bobnenjem jeklenih koles, zavitih v oblak vroče pare. Marko je dvignil glavo in zakričal.

S Šeoturške gore in okolice (6) V novoletni številki Glasa smo v rubriki »Gorenjski kraji in ljudje« objavili kratko pismo Micl Grilc z Ambroža pod Kr­vavcem o dveh starih hišah v Stiski vasi. Oglejmo si jih danes malce podrobneje.

remiera

i Milana in lastniku tekstilne tovarne. Ta je namreč raz­glasil »bankrot* in zaradi te­ga so mnogi delavci v njego­vih tovarnah ostali brez dela. Na lističih je pisalo: »Felice Riva, tukaj ni prostora za te, za te je prostor v zaporu San Vittore.*

Malo kasneje pa se je vsul drugi val letakov. To so bili protesti igralcev proti »mafi­ji opernih hiš«. V njih so zahtevali, da država naciona­lizira opere, ker te le sedaj dobivajo državno pomoč.

Naveličani čaja | Do te ugotovitve je prišla

britanska trgovska zbornica. Kljub temu pa statistike ka­žejo, da Velika Britanija še nadalje kupuje tretjino vsega čaja, ki ga pridelajo na sve­tu. Povprečno vsak Anglež popije na leto 1900 skodelic čaja.

Prodaja čaja se v zadnjih letih v primerjavi s kavo in sadnimi sokovi res ni poveča­la. Zato je British Tea Coun-cil sklenil, da bo vzpodbudil tržišče s tem, da bo začel reklamno kampanjo, name­njeno mladini. Trajala bo tri leta. Stroški pa bodo znašali 9 milijard dinarjev.

m m in »Ti fil \j\

i i l KI

Pri Cknarju štev.TD, nas je sprejela 65-letna Marija Smajc, lastnica in edina sta­novalka te nekdajne Jencko-ve bajte. Jenckovo hišo v Stiski vasi nedvomno pozna vsak, kdor je že kdaj bil tam; je sredi vasi nasproti vodnja­ku, na zunanjih stenah pa ima lepe freske; menda je bila včasih tu velika kmetija, pred leti mi je nekdo pripo­vedoval, da so bili kar štirje grunti skupaj, imeli pa so tu­di gostilno. V bajti, ki je bila njihova in kjer se danes reče pri Uknarju, je bil »kevder« (klet), zato je — razen dveh sten hiše — vsa zidana, če­prav je stara menda že okrog 300 let. Sedanja lastnica mi je namreč povedala, da je na nekem tramu na ostrešju letnica, ki izpričuje približno tako starost, ne ve pa, kje je. Bajto je menda kupil stari oče Marije Smajc, k i je iz »kevdra« naredil hlev in pod in nakupil nekaj zemlje. Majhna kmetija se je obdrža­la do današnjih dni, vendar ni naslednikov, ki bi hoteli tu živeti in delati; nekaj zemlje so že prodali, približ­no 1 ha, tako da jo je zdaj le še okrog 7 ha, od tega 3,5 ha gozda in le 60 a orne zemlje. Prej, ko je živel še oče sedanje lastnice (umrl je pred približno 18 leti star 92 let), so obdelovali več zemlje, zdaj pa je zasejana, ker Marija Smajc sama ne more vsega obdelati. Prej so redili tudi po dve kravi in enega teleta ali pa kravo in vola, zdaj pa ima samo kra­vo; tudi prašičev nima, prej

pa so imeli dva ali tri. Vča­sih so tudi pasli, zlasti jese­ni, z volom pa so orali. Zdaj ji zor je sosed, za »Ion« pa pase svoje krave na njenem svetu, ker mu drugače ne more plačati. »Dohodke imam le od krave; od gozda ne dobim skoraj nič.«

Hiša je majhna, vsa krita s slamo. Po nekaj stopnič­kah se pride v vežo, ki je obenem tudi črna kuhinja; v njej je še ogniše, vendar lastnica zdaj kuha na kup­ljenem »šporgetu«, včasih pa je vse v peči. Pod črnim »velbom« še danes suši svinj­sko meso, last soseda, kajti sama ne kolje prašiča. Peč v hiši je nova, narejena leta 1923, prej pa je bila »s ka-helcami«. »V njih smo otroci greli krompir. Enajst otrok je bilo pri hiši, trije bratje so še majhni umrli, osem de­klet pa je živelo. Težko je bilo s hrano na tako majhni kmetiji. Vsi smo ležali v hiši, tu Je bil edini prostor. Ne­koč je ponoči prišla krava v hišo, kajti iz veže so bila vrata v hlev, zato je lahko prišla notri.«

Hiša je še danes edini dnevni prostor in spalnica. V kotu nasproti peči je miza, v kotu zdaj jaslice in po ste­nah nabožne slike, ob severni steni skrinja, šivalni stroj in postelja med mizo in skrinjo. Na južni in vzhodni steni, ki sta leseni in znotraj prebe-Ijeni, so majhna okenca s ši-

"pami v lesenih okvirih, ki se odpirajo in zapirajo še po starem, po nekakšnem žlebu; v slovenski etnografski lite­

raturi imenujejo to »okna na smuk«. V zidani steni med vrati in pečjo je bila včasih odprtina med hišo in vežo, ki so ji rekli leva; zdaj je zazidana.

Zahodno od veže je hlev# v katerega so vrata iz veže ki pa jih zdaj ne uporab­ljajo več) in z dvorišča, na katerem je' neobzidana gnoj­na jama. Hlev pa ni po vsej širini hiše, ampak je ob zad­nji steni še »kevder«, in sicer nasproti ognjišča; od veže s steno sploh ni ločen. Od hleva naprej je pod, v njem pa je na steni še »riti«, podo­ben grabljami s precej dalj­šimi lesenimi zobmi, ki so ga včasih uporabljali za čiščenje ržene slame za škopnike. Nad podom in hlevom je prostor za krmo. Supa za steljo je prislonjena na bliž­nje gospodarsko poslopje so­sedne kmelije, takoj pod hišo, v sadovnjaku, pa je še nekaj štantov kozolca z lopo. Svinjak je prislonjen ob dvo­riščno steno hiše zraven vrat; nad njim je prostor za ko­koši.

Pri Bridežu (štev. 13) je še skoraj vse leseno, razen kamre za hišo, ki je bila ver­jetno pozneje prizidana, in obokanega »kevdra« za vežo s črno kuhinjo. Tudi tu ima­jo še ognjišče. Približno juž­no od veže je hiša, severno pa najprej hram (shramba), naprej pod, na katerega vo­dijo stopnice, z dvorišča, pod njm pa zidan hlev, naprej pa še šupa za steljo in pred njo svinjak. Pod hramom je manjši prostor »za rištengo« (za brkljarijo). Nov lesen pod kot samostojno stavbo so na­redili leta 1932. Vsa hiša je krita s slamo. Zdaj imajo okrog 3 ha vse zemlje in eno kravo, včasih pa je bilo vse zemlje okrog 4 ha, od tega okrog 2 ha njiv in travnikov.

A. Triler

MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTj;

^zberške občine, da se mora

jtteval od žene, naj postane fajim ali pa jo bodo prisilili,

(naj ostane v Trstu. Mogoče |e bo z Anno na jasnem. I Stefi ni presenečena ne za-s, da morajo v Nemčijo. Samo rt. Ali res ni mogoče, da bi Jveznik. Lahko bi ga pustili

oški državljani so. Ubogati ženj države, suženj oblasti.

J v Trstu. Toda Franc pravi, • bi ostala in poskrbela za I kupovala.

in se pobrigati za službo.

Da, seveda! Na to Stefi ni pomislila. k Franc bo stopil samo še na konzulat. Mora dobiti dovoljenje,

da bi lahko Stefi ostala v Trstu dalj kakor teden, če bi se transport oprave zavlekel.

Na konzulatu imajo razumevanje. S transportom je zdaj res težko. Vojska razpolaga z vagoni. In vojski je vagonov vedno pre­malo. Zato bo Stefi lahko ostala, dokler teh stvari ne bo uredila. Najbolje bo, da počaka tu do takrat, dokler ji ne bo pisal, da ima službo in stanovanje. Franc se boji, da bi se Stefi z njegovo materjo ne razumela. »Saj veš, kakšna je.-«

Da, spominja se tašče iz tistih dni, ki sta jih po poroki preživela v Penzbergu. Spominja se taščinih besed, ko je očitala Francu, zakaj se je poročil in zakaj ni počakal še kakšnih osem do deset let. In spominja se, kako ji je na vlaku nekje na progi sredi Tirolske potem pojasnil mož, kaj je tašča pravzaprav mislila. Počakal naj bi na deklico lastnika njihove hiše. »Saj je nora! Dekletcu je šele deset let!« Tako ji je rekel pied sedmimi leti in pol. Bogve kakšno mnenje bo imel sedaj o tej deklici? Zdaj je ta deklica že skoro osemnajst-letno dekle. Franc je komaj deset let starejši od nje in je na pogled še vedno tak kakor pred sedmimi leti.

Toda, zakaj neki ji hodi na misel to dekle. Za Franca se ne boji, da bi se zaljubil vanjo, ali pa, da bi se to dekle zaljubilo vanj. Dekle ima najbrž že svojega fanta. A Franc ni ženskar. Zato temu dekletu vso srečo, a tašči mir! Zato ima Franc prav, da bo za vse bolje, če najdeta zase svoje stanovanje. Upa, da ga bo tako težko dobil. A do takrat bo že počakala.

t Da, počakala bo. Stefi ne ve, da se za Francovimi besedami skrivajo popolnoma

drugi nameni. Saj je tako prijazen z njo. Skoro vso noč jo ljubkuje.

Kako neki naj bi vedela, da mu je samo objekt in da je Franc v svojih mislih že ves pri Anni.

Zjutraj bo prav gotovo zaspan, razmišlja. A ko pride ura in je treba vstati, je Franc svež in spočit, kakor da bi prespal trdno vso noč. Težje je spraviti iz postelje Slavka. Ne da se mu še vstati. Naj gre očka sam, on bo raje počakal pri mami.

Francov obraz se za trenutek zmrači. Stefi misli, da je užaljen. »Ne verjemi mu! Prav gotovo gre raje s teboj, kakor da bi ostal

pri meni. Samo zaspan je še, zato mu je zdaj postelja ljubša od naju. Ali je tako, Slavko?« j

Slavko pritrdi, ker tako želi mama. Stefi ga dvigne iz postelje. Slavko se brani, da bi ga nesla. «Saj

nisem več majhen, da bi me nosila.-« Da, velik je. Velik! 2e pravi fant! A ker se mudi, naj dovoli,

da mu pomaga. Tako bo hitreje oblečen. Potem ju Stefi spremi na postajo. »Kmalu uredi! In kmalu mi piši!-« mu naroča. »Da, da,« pritrjuje. Cez teden ali dva bo že vedela, pri čem je. »Tudi jaz ti bom pisal, mama. Vsak dan pisal« « Piši, Slavko! Piši!« Vlak se premakne. Počasi zapušča postajo, ki je zatrpana z vo-i

jaškimi vlaki. Štefi strmi za njim in jima maha v slovo. Zdaj je sama.,

Štirinajsto poglavje Plaz se je sprožil in Evropa drsi v prepad. Avstro-Ogrska, take

novice prihajajo iz Quirinala, je že dobila za svoj napad na Srbijo blagoslov papeža Benedika XV.

KRONIKA 19. JANUAR 1966 *

Spor se je ponovil Preteklo sredo se je pred senatom okrožnega sodišča v Kranju zagovarjal 34-letni Vladimir Ropret iz Šenčurja. Obtožnica ga je bremenila, da je Franca Rakovca težko telesno poškodoval s hladnim orožjem. V no*i med 14. in 15. majem lani ga je v Šenčurju v bližini hiše št. 62 - nožem namreč hudo ranil, tako da je bilo njegovo življenje v nevarnosti.

Na obravnavi se je izkaza­lo, da je med njima nastal spor že pred leti, vendar sta se tisti večer nameravala po­botati. Ko sta prišla v bliži­no doma, sta se ponovno spr­la potem pa je odšel Ropret

v hišo po nož in z njim zabo­del Rakovca.

Sodišče ga je obsodilo na eno leto in šest mesecev stro­gega zapora, vendar se lahko pritoži na vrhovno sodišče SRS, ki bo o tom nadalje od­ločalo. — JJ

Ni se mu po s

45m vožnje na pokrivalu

V sredo zvečer je peljal voznik osebnega avtomobila LJ 376-70 iz Trebi je proti Go­renji vasi. Ko je pripeljal v Podgoro v dvojni pregledni ovinek pravilno po desni strani, ga je na prvem ovin­ku zaneslo na levo stran ces­te v obcestni jarek. Misleč, da bo izpeljal iz jarka, je močno pritisnil na plin, pri tem pa ga je zaneslo vzvrat­no preko ceste, prevrnil se je in obstal 13 metrov pod nasi­pom ceste ob reki Sori. Voz­nik se je pri nesreči poško-

Klubski prostor za upokojence

Društvo upokojencev v Šenčurju že nekaj časa ure­ja svoj klubski prostor, ki so ga preuredili iz nekdanjega lokala sredi vasi, v katerem je bila trgovina. Izvedeli smo, da bo njihov klubski pro­stor namenjen tudi članom borčevskih organizacij.

šenčurski upokojenci so že vsa leta po vojni zelo aktiv­ni in se jim je dolgoletna želja po lastnem klubskem prostoru sedaj uresničila.

doval, prvo pomoč so mu nu­dili v Zdravstvenem domu Gorenja vas. Na vozilu je škode za okoli 5.000 novih dinarjev. JJ

Iz gostišča »Pri Zajcu« v Lahovčah se je v nedeljo zvečer ob pol polnoči vračal proti domu Anton Stular. Šel je proti Kranju po cesti II. reda. Ko je bil približno 200 metrov od gostilne, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila K 28-718 — A Jože Bolka. Pri srečava-nju ga je z vozilom zadel in ga 45 metrov daleč peljal na pokrivalu avtomobila. Poško­dovani Stular je potem pa­del z avtomobila v vrtno gredo pri hiši št. 4. Avtomobil se je dva metra zatem usta­vil, in sicer izven ceste na dvorišču. Medtem je voznik z avtomobilom zadel v drevo, pred hišo št. 4 pa je s spred­njim delom avtomobila od­lomil in podrl tri hrastove kole.

Stular je dobil kompliciran zlom leve noge in so ga z rešilnim avtomobilom takoj odpeljali v ljubljansko bol­

nišnico. Vozniku in pešca tt

odvzeli kri. Materialna ^ da znaša okoli 3.000 no^ dinarjev. jj

Ni jima uspelo

Zvedeli smo # Pred nedavnim so bile

v Smledniku volitve občin­skega odbornika, ker je prvot­ni odbornik, ki je bil izvoljen pred letom dni odstopil.

% Dramska sekcija KUD Davorin Jenko iz Cerkelj bo danes (v sredo) popoldne po­novila v prostorih zadružnega doma v Cerkljah pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. To bo že tretja ponovitev.

# V soboto je bil v Kranju občni zbor PK Triglav, vče­raj (v torek) pa so polagali letni obračun tudi kranjski košarkarji.

# V zadnjem tednu je šte­vilo prometnih nesreč naras­lo skoraj za polovico. Vzrok je predvsem v tem, da so bile ceste po večini zaradi majhnih količin snega ne-splužene.

# Prihodnji teden bosta v

Kranju in v Tržiču plenuma občinskih sindikalnih svetov, na katerih bodo razpravljali tudi o tem, kako naj bi de­lovne organizacije uporabile denar od ukinjenih »sindikal­nih kart«. Priporočila plenu-mov bodo delovnim organiza­cijam prav gotovo dobrodošla. # Pred kratkim se je na Brniku končal krajši tečaj »Nega bolnika na domu«. Organizirala ga je organiza­cija RK Brnik v sodelovanju z občinskim odborom RK Kranj. Tečaja se je udeležilo veliko deklet in žena. - jj

V ponedeljek opoldan se je pripetila v Poljčah pri Begu­njah huda prometna nesreča. Voznik avtobusa, last Trans-turista iz škofje Loke, U 326-80 je vozil na redni progi Begunje-Jesenice. Ko je pri­peljal v Poljče do hiše št. 4, mu je pripeljal nasproti na nepreglednem ovinku rešilni avtomobil LJ 274-00. Na tem

delu je cesta zožena in je ^ čanje nemogoče. Voznika ^ vozili zavrla, vendar ju je ^ radi poledenele in zasnež^ ceste zaneslo in sta trt^ škode na obeh vozilih je a

okoli 6.000 novih dinarj^ Rešilnemu avtomobilu so ^ vzeli registrske tablice, kerK

za nada!;,. bil sposoben vožnjo.

Za kranjske drsalce Kranj, 14. januarja — Z da­

našnjim dnem začne redno poslovati prvo drsališče v Kranju, ki ga je za letošnjo zimsko sezono pripravil za otroke Zavod za vzdrževanje športnih objektov skupno z društvom prijateljev mladine v Kranju. Na prostoru opu­ščenega letnega kina nad kopališčem so uredili dve ploskvi s površino 1.000 kvad­ratnih metrov in jih s stal­nim polivanjem z vodo v zadnjem času pokrili z debe­lo ledeno plastjo. Ker v Kra­nju ni bilo doslej urejenega drsališča je med mladino ve­liko zanimanje za to. Urejene

Se javno razsvetljavo

Danes ob 11. uri bodo na Zelenici slovesno izročili prometu drugi del žičnice. Žičnica sicer obratuje že od konca decem­bra in popelje obiskovalce na 1544 m nadmorske višine

Oglas v »Glasu« -vaš poslovni uspeh!

Prebivalci Cerkljanske Dob­rave so v zadnjem času po­svetili veliko pozornost ure­janju cest in potov. Še pred leti je v vas vodila le kolo­vozna pot, sedaj pa je moč po lepi cesti priti z vsemi motornimi vozili. Največ del so opravili prebivalci sami, vodil pa jih je Franc Zupan, član krajevne skupnosti Za­log. Tudi v finančnem pogle-

Nov stanovanjski blok v Šenčurju Te dni je bil v Šenčurju

dograjen stanovanjski blok za prosvetne delavce, v katerem je 9 družinskih stanovanj in 4 garsonjere. Stoji v bližini nove šole med Šenčurjem in Srednjo vasjo in je za tam­kajšnje prebivalstvo velikega pomena. Z izpraznitvijo ne­katerih stanovanj, ki so jih doslej zasedali prosvetni de­lavci, je krajevnim organom uspelo rešiti skoraj vse sta­novanjske probleme v Šen­čurju. Teh pa je bilo še pred nedavnim precej, saj je Šen­čur kot predmestje Kranja vsak dan večji in ima že sedaj nad 700 prebivalcev, ki so zaposleni v kranjski indu­striji in drugod. -5 ,

du jim je pomagala krajevna skupnost Zalog. V letošnjem letu bi radi uredili še javno razsvetljavo ob novi cesti.

so tam že sanitarije, če pa ^ potrebno pa bodo odprli ty bife, uredili osvetlitev, pos^ vili mize in podobno^ VsW nina je 50 dinarjev. K. M.

V CERKLJAH

Veliko zanimanje za kuharski tečaj Krajevna organizacija )

in druge družbeno politi^, organizacije v Cerkljah LL pravljajo vse potrebno, da\ v teh zimskih mesecih or^ nizirali kuharski tečaj, ^ katerem bi tečajnice, ra* običajnega znanja o kuhi gospodinjstvu, pridobile | y znanje za kuho dietične * K ne in drugo znanje, ki ga S i >

dobna gospodinja potreb^ v vsakdanjem življenju. ^ tečaj je med dekleti, pa t^ mlajšimi ženami, veliko manje.

Blejsko jezero že pod ledom

Sredi prejšnjega tedna smo na gladini blejskega jezera že videli prve letošnje drsalce in sprehajalce. Jezero je letos zamrznilo okrog 8. januarja, ko je pri­tisnil hujši mraz z vetrom. Vendar ledena skorja zdaj še ni debela; zdrži že, vendar je še nevarno. »Kakih 5 cm ga je!« mi je v sredo prejšnji teden rekel sta­rejši Blejčan; »ko ga je enkrat 10 cm, potem pa gre brez skrbi vsak gor, tudi voz in avto.«

Jezero navadno zamrzne po Novem letu; le redko­kdaj je v 'decembru tako mraz, da zamrzne že prej. Blejčani pomnijo, da je bila ledena skorja debela tudi 70 cm. Ob obali, kjer je betonirano ali leseno (npr. v kopališču), led pozimi žagajo, da ne podere teh ob­jektov. »Včasih je bilo že toliko ledu, da smo ga s sekiro kar težko prebili, da smo mogli potem žagati!« mi je pripovedoval isti Blejčan.

Stari ljudje pripovedujejo, da je led takrat dovolj trden, ko gre enkrat lisica po njem. »Ce je šla po ledu lisica, potem gre brez skrbi lahko tudi človek. Lisičji sledovi na ledu so zanesljivo merilo njegove trdnosti.«

19. JANUAR 1966 * GLAS CGLASI — OBJAVE 15

Prodam dva prašiča *po 40 kg težka, in otroško postelji­ca Velesovo 35 Cerklje —209

Prodam eno leto starega bika. Tenetiše 13 Golnik 219

Prodam prašiča za zakol 150 kg težkega. Rupa 11, Kra­nj — 211 Prodam nov avtomobil Ma­jor 10 Škofjeloška 5 Kranj

— 212 Prodam težko kravo, ki bo

v treh tednih teletila. Naklo 45 _ 213

Prodam 16 eolski gumi voz In črno srednje veliko suk-Djo. Naklo 47 — 214

Prodam kravo, ki bo v 6 tednih teletila tretjič. Moč­nik, Stiska vas, Cerklje 215

Prodam prašiča 100 kg tež­kega Oljševek* 52, Preddvor

— 216 Prodam 500 kg drobnega

krompirja. Sp. Brnik 4, Cer­klje — 217

Prodam prašiča za zakol. Velesovo 12, Cerklje — 218

Prodam Opel-Kadet kara­van prevoženih 6000 km. Nasl. v ogl. odd. — 219

Ugodno prodam vrtalni atroj EVS, Gmajnica 30/c Komenda — 220 menda —

Ugodno prodam kravo po teletu. Kranj, Rupa 21 — 221

Kravo 7 mesecev .brejo pro­dam. Sušteršič, Svetje Med­vode — 222

Prodam 150 kg težkega pra­šiča za zakol. Glinje 2, Cerklje - » — 223

Prodam prašiča za zakol. Pšenična polica 9 Cerklje

— 224 Prodam kravo z drugim

teličkom. Zg. Bitnje 44 žab-nica — 225

Prodam fiat 1100, letnik 1962/63 Nasl. v ogl. odd.

— 136 Prodam kmečki mlin. Nasl.

v ogl. odd. — 164 Prodam dobro ohranjen

moped T 12 prevoženih 2000 km, Gorica 7 Radovljica

— 230 Prodam štedilnik tobl Te- ,

netiše 12, Golnik — 231 A

Kupim dobro ohranjen ši­valni stroj. Stagar Franc, Koroška 49 Kranj — 226

Kupim deske od 18—20 mm, Voglje 83 Šenčur — 227

Kupim vprežne sani za pre­voz lesa. Nasl. v ogl. odd.

•«- 228 Kupim novejši voz zaprav-

ljlvček na gume ali šine, gumi voz, vprežno kosilnico na 14 ali 16 nožev. žabjek, Dolenjska 155 Ljubljana —229

Sprejmem preprosto sosta­novalko. Nasl. v ogl. odd.

— 232 Izgubil sem 8. 1. 1966 na av­

tobusu od Golnika do Goric denarnico z dokumenti. Na­prošam stranke, ki so se pe­ljale proti Kranju naj mi

vrnejo dokumente. Denar naj si zadrži, dam še 10.000.— nagrade. — 233

Sporočam, da sem odprl v Radovljici Linhartov trg 8 elektromehanično delavnico. Opravljam v to svrho spa­dajoča dela strokovno in po

Prešernovo gledališče Kranj r a z p i s u j e prosto delovno mesto

RAČUNOVODJE. Pogoji razpisa: 1. Ekonomska srednja šola 2. Najmanj štiri do pet­

letna praksa v finančni stroki.

3. Znanje strojepisja Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe sprejema uprava Prešernovega gledališča.

zmernih cenah. Ravnih Slavko - 234

Preklicujem neresnične be­sede o izplačilu pokojnine za januar 1966. Denar sem pre­jel v redu. Zahvaljujem se upravi ptt in Doles Francu, da so odstopili od tožbe.

Hotel Evropa Kranj nudi v mesecu

januarju poleg bogate izbire po jedil­nem listu še razne

specialitete, kot bekonovo mrzlo pečenko (bekoni farme Hrastje), pi­kantno obloženo jajce na na­čin hotel Evropa, štajerski želodec, ajdove žgance z go­bovo juho, kranjsko pojedino, ajdov kruh*, sladico pastirček z breskvijo.

Cene zmerne, mirna in pri­jetna restavracija.

VABLJENI!

• M I H

Z A H V A L A V 87. letu starosti nas »je za vedno zapustila naša

draga mama

MARIJA ŠPAROVEC roj. Dolhar

se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih dnevih. Sorodnikom in znancem, ter dr. Bajželnu, ki jim je lajšal bolečine, č. duhovščini, za darovane vence, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.

žalujoči: sinovi Janko, Peter, Francelj, hčerki Micka in Ivanka z družinami.

Z A H V A L A Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, sta­

rega očeta, brata, strica

JANEZA PINTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem posebno pa dobrim sosedom, ki so nam kakor koli pomagali in z nami sočustvovali v teh težkih dneh. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku in č. g. župniku iz Ovsiš. Prisrčna hvala za darovane vence in cvetje in izražena sožalja. Zahvaljujemo se vsem ti­stim, ki so ga obiskali v času njegove bolezni in vsem, ki so ga spremili na njegov poslednji dom. Vsem še enkrat lepa hvala.

Žalujoči: Pintarjevi Rovte, 14. januarja 1966

Z A H V A L A Ob nenadni izgubi na e drage hčerke in sestre

SONJE ŠTUPNIKAft se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, družbenim organizacijam, sošolcem in znancem za po­moč in sočustvovanje pri težki izgubi. Posebno se za­hvaljujemo Hudobivnik Janezu iz Kokrice, godbi, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: starši in sestre z družinami

Šuštar Leopold, Kranjska gora 185/d - 235

Pes nemški ptičar se je za­tekel, sliši na ime »Ris«. Prosim javite na naslov Jože Logonder Žabnica. — 236

Fant 27/180 z avtomobilom fiat 1300 in obrtjo želi spoz­nati pridno in pošteno dekte od 19—25 let. Ponudbe poslati pod »Resnost« — 237

PLESNI TEČAJI ZA ZAČETNIKE Sobotni plesni tečaj se bo

začel 22. januarja in bo samo ob sobotah od 18.30 do 22.30.

Drugi začetniški tečaj bo ob sredah in petkih od 18.30 do 20.30 ure in se bo začel 28. ja­nuarja. Vpisovanje v Plesni šoli nasproti avtobusne posta­je vsak dan od 18.30 ure da­lje.

AVTOMEHANIKA takoj sprejmemo.

Avto moto društvo Kranj

Razpisna komisija pri Samopostrežni restavraciji Kranj razpisuje delovna mesta:

1. računovodje 2. tehničnega vodje Pogoji: 1) — Višja strokovna izo­

brazba in 3 leta ustrezne prakse — srednja strokovna izo­brazba in 8 let ustrezne prakse — nepopolna srednja stro­kovna izobrazba ia 10 let »strežne prakse

2) — Visokokvalificirani ku­har z 8 letno ustrezno prakso — kvalificirani kuhar z 10 letno ustrezno prakso

Razpis velja do 29. 1. 1966

Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave Skupščine občine Kranj

r a z p i s u j e prosto delovno mesto

ŠEFA Krajevnega urada Gorice

Pogoji: 1. srednja strokovna izo­

brazba 2. 5 let delovnih izkušenj 3. poiskusna doba Kandidati naj v roku 15 dni od objave vlože pis­mene ponudbe z življenje­pisom in z navedbo ter dokazili strokovnosti in delovnih izkušenj na na­slov: »Razpisna komisija pri svetu delovne skupno­sti uprave Skupščine ob­čine Kranj.«

DELAVSKA TJNPVERZA »TOMO BREJC« KRANJ

sprejema prijave za:

1. Začetni kuharski tečaj s pričetkom v ponedeljek, 24. 1. 1966 ob 15. uri (tečaj bo dvakrat tedensko in bo trajal 5 tednov) Tečaj bo vo­dila: Danica Rot v

2. Tridnevni kuharski tečaj za pripravo jedi ob pustovanju

Pričetek: 26. 1. 1966 ob 15. uri Tečaj bo vodila: Majda Kni-f ic

Tečaja bosta v prostorih Delavske univerze »Tomo Brejc« Kranj.

Prijave — telefon ično: 212-43, pismeno ali osebno: Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1.

Gozdno gospodarstvo Bled r a z g l a š a prosta delovna mesta za:

1. revirnega gozdarja v gozdnem obratu Bohinjska Bistrica

2. revirnega gozdarja v gozdnem obratu Jesenice

3. pomočnika revirnega gozdarja v gozdnem obratu Jesenice

Pogoj za zasedbo delovnega mesta je gozdarska sred­nja šola s 3 letno prakso v stroki in strokovnim izpi­tom, ali nižja gozdarska šola z 10 letno prakso v stroki in strokovnim izpitom.

Poseben pogoj je poskusno delo. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi

sprejema organizacijsko kadrovski sektor najdalj 15 dni po objavi v časopisu.

19. JANUAR 1966 * 5Us

RAZSTAVA O KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH

Ljudje naj zvedo kako je bilo nekoč

Po Gorenjskem so začeli zbirati gradivo o koncentra­cijskih taboriščih Nemčije in drugod, kjer so naši ljudje preživljali največje zločine v času nacističnega nasilja. Po­budo za to so dale razne or­ganizacije, vodstvo pa je prevzel oddelek NOB kranj­skega muzeja. Razen že zbra­nih slikovnih in pisanih do­kumentov v Kranju predvi­devajo veliko pomoč iz zbirk v Tržiču, Skofji Loki in še

posebno na Jesenicah kjer imajo nekaj tisoč slik. Po sedanjih predvidevanjih bodo razstavo pripravili do aprila meseca in bo zaradi omeje­nega razstavnega prostora v Kranju in drugod, koder naj bi potovala, obsegala le 40 panojev z 240 slikami in ustreznimi dokumenti. Orga­nizatorji menijo, da bo to doslej najbolj pretresljiva razstava o nacističnih tabo­riščih smrti. K. M.

Premalo športnih objektov

Ni res, da se mladina ne zanima za šport. Treba ji je le omogočiti to udejstvovanje na ustreznih igriščih in ob­jektih, jo usmerjati v to. Toda v Tržiču hudo primanj­kuje teh objektov, kar pa jih je, so neizkoriščeni, zane­marjeni itd. Primer za to je zimski bazen v šola na Zalem rovtu in igrišče za bloki na Cankarjevi cesti. Tudi ugo­tovitve, da ni denarja za urejanje teh objektov ni moč kar sprejeti. Treba bi bilo le več sodelovanja med organi­zacijami, društvi in kolekti­vi, več načrtnega, enotnega delovanja na tem območju.

Taka je bila osnovna ugo­tovitev razširjenega plenuma občinskega komiteja ZMS v Tržiču pred dnevi skupno s predstavniki telesno vzgojnih organizacij in mladine. Mla­dina si samo želi, da bi njena pobuda kaj hasnila. S. B.

Glas ž e l e z a

ZA BOLJŠO POVEZAVO MED SORSKIM POLJEM IN SELŠKO DOLINO

Samo nekaj sto dinarjev

Največkrat sem bil v škripcih, ko sem moral moje pevce loviti po gostilnah. To­da tudi kakšen preveč »ko­ra jžen« navadno ni napravil zmede na odru. Zgodilo pa se je, da sem mojal dosti­krat poprijeti z niojim gla­som, ker imam še danes to možnost, da pojem visoke ni nizke glasove.«

Tako nam je ondan pove­dal Cene Ambroiič na Jeseni­cah, ki bo prav ta petek sla­vil častitljivo 83-letnico roj-

ude\r

Zaradi povečanega cestnega prometa, posebno v poletnih mesecih; pozabljamo na to, da bi lahko naše ceste razbreme­nili s tem, če bi zvabili domače in tuje turiste v bližnjo okolico, prijetne hribovske vasi.

ki leži pod sedlom Cepulje Pot, ki povezuje Sorsko polje preko Cepulj s Selško dolino je pozabljena, čeprav so po njej pred dvajsetimi leti prevažali pretežni del živeža za osvobojeno ozemlje Primorske in Selške doline. Po poti srečujemo ljudi, ki obiskujejo te kraje in obuja­jo spomine nanje. Kranjska občina je financirala razširi­tev poti od Stražišča preko sedla Cepulje do Planice. Zato danes ni več novost, če po tej poti pelje osebni avto ali pa celo kamion.

Nekaj podobnega je tudi na Selški strani po dolini Bu-kovščice. Škofjeloška občina je s pomočjo prebivalcev iz okoliških vasi speljala tudi lepo avtomobilsko cesto. Pre­bivalci male vasice Strmica

pa še danes ne mirujejo. Pred dobrim mesecem je tudi k njim prvič v zgodovini pripeljal poltovorni avtomo­bil

Prav malo truda bi bilo še potrebno in Strmica bi bila povezana tudi s Cepuljami. Sedaj povezuje ta dva hri­bovska kraja kolovozna pot, brez posebnega vzpona, Ikozi smrekov gozd po sončnem pobočju pod gamsovim re­virjem Spičastega hriba, po kateri se z velikim trudom že lahko pripelješ na mopedu ali dober šofer s fičkom. # Občini Škofja Loka in % Kranj bi morali zagotoviti # le nekaj sto tisoč dinarjev % pa bi bila Sorsko polje in

Na pragu družbenih planov za 1966. leto

Najprej beseda občanov % prizadete zaradi nezado-6 stnih virov dohodkov. S. B.

Park lalcev

% Na seji izvršnega odbora # SZDL v Tržiču so se do-% menili, da je treba pred % sestavljanjem predloga za % letošnji družbeni plan ob 0 čine organizirati javne po-# govore z občani. Tako naj # bi občani dali svoje pred-0 loge in misli o glavnih 0 pogledih na plan in prora-6 čun. Praksa, da so občane 0 bolj seznanjali kot pa # vključili v konstruktivno # razpravo, hočejo prekiniti. # Občinske službe naj bi # začele sestavljati plan še-# le po javnih razpravah z # občani. To je letos toliko # važneje, ker bodo marsi-# katere dejavnosti v občini

stva in, kar je 6^-letnico pevskega vanja, največ kot pevovJj Ponudil je šilce Iganj^f Z neverjetno svežino sv<>. ^ pogleda pripovedoval o % kih dogodkih po Jeseu^ Dobravi, Bohinju in dn^l ko je s svojimi pevci nag°*, nih misli nastopal po S. svetovni vojni. Pravil je, J*, so jih žandar ji pregazi str azili, celo zaprli in ^ri pali enkrat v Bohinjski 'L strici, kako je ustan\..< pevsko društvo »Marxy 7*1 so ga prepovedali še p*' i

je zaživelo in podobno. Zanimivo pa je, da je r> ^

še sedaj vneti pevovodja.^: jeseniškimi upokojenci^4

njihovem domu na Ja\>^-ku. Še vedno zbira o» , sebe stare »Svobodaše*, rf: kole« in druge, ki so preko pesmi utirali pot vemu času. Zato je Ulj^ Ijeno pravil eden njegovih sopevcev, da j 1?' Cenetov glas vedno gla^ " volucionarnih železarjev, [J njihovih plavžev in ive>\$^. debelih jeklenih plošč}*' ob teh mislih se mi je " da v resnici slišim glas 5£ za, ko sem poslušal ttj$f

pevski zbor na Javor^T

JESENIŠKI HOKEJ PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM

Najzanimivejše pred prvenstvom Za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je narejen že podro SnTačrrizdelani so urniki za ^ T e ^ e l ^ ločena mesta prenočišč za posamezne reprezentance.

Krajevna organizacija ZB NOV v Šenčurju pripravlja za letos obširen program svo­jega dela. Namerava izdati zbornik spominov iz dela v času NOV, pripravlja obno­vitev nekaterih spomenikov in spominskih obeležij in ure­ditev Parka talcev. Tega bi uredili, če bo šlo vse po sre­či, v gozdičku nasproti spo­menika 41 talcem med Sred­njo vasjo in Šenčurjem.

čeprav smo se dolgo bali, da bo svetovno prvenstvo za j Jesenice minilo precej ne­opazno, kaže da bo imela »matična luka« našega hoke­ja le nekaj od tega največ­jega tekmovanja. Jeseničani so se morali bolj ali manj neradi sprijazniti z odločit­vijo, da bodo v njihovem mestu le tekme C skupine, vendar oni ne bi ostali zvesti svoji vlogi glavnega propaga-torja hokeja v državi, če ne bi znali prvenstva tudi Izko­ristiti.

0 Marljivi športni delavci 9 so se že dogovorili z vod-# stvi nekaterih reprezen-9) tanc, da bodo pred pr-O venstvom nastopile tudi # na Jeseničani že 1. febru-# arja bo na Jesenicah med­

narodni dvoboj med Av­strijo hi Jugoslavijo. Ne­posredno pred samim svetovnim prvenstvom bo­do na sporedu tri zani-

© miva srečanja. 27. febru-6 arja se bosta srečali # reprezentanca Anglije ln # Kranjske gore, ki jo # bodo okrepili nekateri # igralci Jesenic (reprezen-# tanti bodo v tem dnevu # zasedeni). Najzanimivejše # srečanje bo naslednji dan, # ko se bo ekipa Jesenic O pomerila z reprezentanco

Kanade. Za zaključek ve­likih srečanj pa bo 1. marca še srečanje držav­nih reprezentanc ZDA in

J.Afrika, Danska : it*> 10. marca: Bolgarija : jji*'

marca: Ital

9 Jugoslavije. V C skupini svetovnega pr­

venstva bodo nastopile ekipe Južne Afrike, Danske, Bolga­rije, Francije ln Italije. Urnik skupine izgleda takole: 3. marca: J. Afrika : Italija, Danska : Bolgarija, 5. marca: Bolgarija : J. Afrika, Danska : Francija; 7. marca: Italija : Bolgarija, Danska : J. Afrika in Švica : ,Jugaslavija (B skupina); 9. marca: Francija :

se

cija in 12. Francija.

Vse prve tekme pričele ob 16. uri, drof^* ob 19. 7. marca bo pri Jt izjemoma ob 13. url, k*^ zvečer srečanje B skOJ med Švico in Jugosla^ Zadnji dve tekmi na tuoK ju (10. in 13. marca) s*^ sta pričeli zvečer ob 19. ™.

P.ColA^

Gorenjski sejem Kranj proda osebni avto

FIAT 1100 v voznem stanju. Leto iz­delave 1960. Ogled avto­mobila je možen na Za­vodu Kranj, C. St. Žagar­ja 27 vsak dan od 7. do 14. ure. Prednost pri na­kupu ima družbeni sektor in najbolj ugoden ponud­nik. Ponudbe sprejemamo do 1. II. 1966.

URADNI VESTNk GORENJSKE ^

Izdaja in tiska CP »(L renjskl tisk« Kranj, KOK 8ka cesta 8. Naslov ur T ništva: Kranj, Cesta neta Žagarja 27 in upraV^ Kranj, Koroška cesta »:

Tekoči račun prt NB Kranju 515-1-1135. TelefOk. redakcije 21-835, 22-l j uprava in tiskarna 21-1 21-475, 21-897. Naročni^ letna 20 ndvih dinark\ (n. d.) ali 2.000 starih \ narjev (s. d.), mesečno l<\ n. d. ali 170 s. d. Cena t\ sameznlh številk 0.40 n- q ali 40 s. d. Mali oglasi ^ naročnike 0.40 n. d. ali % s. d, za nenaročnike 0- n. d. ali 50 s. d. beseda. plačanih oglasov ne A

javljamo