Priloga 7_Rimska arhitektura.pdf

Avtor: Kaja Lorbek, 1.a

Mentor: V. Kušar

Pomlad 2014

Rimska arhitektura

Avtor: Kaja Lorbek © 1

Kazalo vsebine

Kazalo vsebine ........................................................................................................................... 1

Povzetek ..................................................................................................................................... 2

Summary .................................................................................................................................... 2

Rimska arhitektura ..................................................................................................................... 3

Posvetna arhitektura ............................................................................................................... 3

Zasebna arhitektura ................................................................................................................. 4

Sakralna arhitektura ................................................................................................................ 4

Terme .................................................................................................................................. 4

Rimske ceste ....................................................................................................................... 6

Vodovodi ............................................................................................................................. 6

Palače in stanovanjske hiše ................................................................................................. 6

Forum .................................................................................................................................. 7

Amfiteater ........................................................................................................................... 7

Slavolok Septimija Severa .................................................................................................. 8

Titov slavolok ..................................................................................................................... 8

Konstantinov slavolok ........................................................................................................ 9

Ceste .................................................................................................................................... 9

Rimski cirkus .................................................................................................................... 10

Panteon .............................................................................................................................. 10

Angelski grad .................................................................................................................... 11

Cerkev sv. Petra ................................................................................................................ 11

Italijanski arhitekti ......................................................................................................... 13

Kazala grafov, slik in tabel ........................................................................................................ A

Stvarno kazalo ........................................................................................................................... B

Viri ............................................................................................................................................ C

Rimska arhitektura


Povzetek

V tej seminarski nalogi oziroma referatu bom predstavila temo rimska arhitektura. Izbrala sem

jo zato ker se mi zdi zelo zanimiva in me je pritegnila. Cilj moje naloge je boljše spoznati vse

o tej temi in se o njej še veliko več naučiti. Podrobneje bom opisala posamezne arhitekturne

dosežke kot so različni slavoloki (najbolj znan Konstantinov in Titov slavolok), akvadukti,

kolosej, circus maximus, rimske ceste, rimske hiše in domusi, terme, bazilike, znamenite in

prelepe cerkve, rimski trg in še mnogo več. Predstavila bom tudi znamenite arhitekte

preteklega časa kot je naprimer Michelangelo in tudi kakšne njihove dosežke. Rimska

arhitektura dolguje tehnološkim dosežkom dobršen del svoje podobe in je zelo pomembna. Ta

arhitektura je sprejela številne vidike starogrške arhitekture in oblikovala nov arhitekturni slog.

Rimljani so bili zadolženi svojim etruščanskim sosedom, ki so jim dobavljali bogastvo znanja

ki je bistvenega pomena za prihodnje arhitekturne rešitve, kot so hidravlika pri gradnji lokov.

Summary

In this seminar project or report I will present a topi cof roman architecture. I chose it because

I find it very interesting and I was intrigued. The aim of my project is to know better about

everything about this topic and to learn more about it. I will describe in more detail the

individual architectural achievements such as various triumphal arches (the most famous

Triumphal Arch of Constantine and Tito), aqueducts, the Colosseum, Circus Maximus, the

Roman roads, Roman house and Domus, spas, basil, famous and beautiful churches, the

Roman market, and much more. I will also present the famous architects in past time as, for

example, Michelangelo and what their achievements were. Roman architecture owes a good

deal of technological developments. Ancient Roman architecture adopted many aspects of

Ancient Greek architecture, creating a new architectural style. The Romans were indebted to

their Etruscan neighbors and forefathers who supplied them with a wealth of knowledge

essential for future architectural solutions, such as hydraulics in the construction of arches.

Rimska arhitektura


Rimska arhitektura

Na rimsko arhitekturo je v veliki meri vplivala grška in etruščanska tehnika zidanja. Zidali so

iz opeka, na suho, brez malte. Če so bili kamni neenakomerne oblike, je bil zid OPUS

SILICEUM, če pa so bili kamni enakomerni je bil OPUS QUADRATUM. Kamne so držali

skupaj zatiči in agrafe (spenjalnik, sklepnik) pa njihova teža sama, vendar to ni zagotavljalo

zadostne trdnosti stavbe. Tako so Rimljani iznašli in razvili OPUS CAEMENTICUM ali uliti

zid. V opaž iz desk so izmenoma dajali malto, plast kamna in lomljenca, dokler zid ne doseže

zaželene višine. Zid so nato obložili z drobnimi lomljenci ali opečnimi zidaki. Ta zidna

obloga je služila prikritju ulitega zidu. S to tehniko je bilo mogoče postaviti loke in oboke,

zmožne velike nosilnosti. Rimljani so si že v 2. st.pr.Kr. izmislili banjasti lokI, med 1. st.pr.Kr.

sta nastali nato kupola in polkupola, kmalu pa jima je sledil grebenasti križni obok, to sta dva

banjasta svoda, ki se križata v pravem kotu. V podobi rimskega mesta izstopajo mogočna

svetišča, kopališča, športne in gledališke stavbe ter večnadstropni stanovanjski najemniški

bloki. Rimljani so pri gradnji pazili na trdnost, smotrnost in prijeten videz.

Javne stavbe se delijo na tri skupine:

obrambi služijo predvsem mestno obzidje, stolpi in vrata za neprestano odbijanje

sovražnih napadov.

bogoslužju gradnja svetišč

splošnim koristi pa ureditev javnih naprav, kot so pristanišča, živilski trgi, stebrišča,

kopališča, gledališča, pokriti pločniki, in drugo

Od 2. stoletja pr. n. št. so uporabljali pri gradnji kot vezivo beton, malti so primešali drobno

kamenje. Ker ga je bilo lahko oblikovati, so tako zgradili mnoge stavbe. Sčasoma so preučili

njegove tehnične kakovosti in uporabljali vedno bolj zapletene oblike, kot so lok, obok in

končno kupolo. Ti elementi so postali značilnost rimske arhitekture. Ker beton ni lepega

videza, so ga zakrili s ploščami iz klesanega kamna, imenujemo jih paramenti.

Najpomembnejše stavbe so bile iz marmorja, s katerim so dobili vtis bogatih notranjosti.

Uporabljali so tudi opeko. Zunanji zidovi niso bili nosilni, zato so dobili estetski pomen, kar

je pomembno za razvoj reliefov. S stebri in polstebri so okrasili zunanjost stavb, velikokrat so

uporabili stebre korintskega sloga. Po drugi strani betonska gradnja omogoča gradnjo vedno

večjih stavb.

Posvetna arhitektura

To je arhitektura, ki služi šolstvu, upravi, bivanju, zabavi…

Rimska posvetna arhitektura je strmela za dvema glavnima vodnicama, ustreči je morala

praktičnim potrebam in izkazovati mogočnost, veličastnost. Značilni tipi so Bazilika,

kopališče, gledališče in amfiteaterII. Bazilika je lahko bila sodišče ali tržnica, pravokotna

stavba, razdeljena v tri ladje. Glavna ladja je imela v zgornjem delu okna in je bila izmed vseh

najvišja. Končala se je v polkrožno apsido, kjer je zasedal sodni zbor. Kopališče je povsem

iznajdba. V vsakdanjem življenju je bilo kopališče pomembno, saj so se tu srečevali pri

I Oblika oboka

II Stavba, kjer so se v preteklosti bojevali gladiatorji

Rimska arhitektura


kopanju in urejali številne zadeve. Gledališče je podobno oblikovano kot grško stopničasto

gledališče, vzidano v pobočje hriba. Razlika je v tem, da je od celotne zidane stavbe okrašena

le stena za odrom z arhitekturnimi kulisami. Amfiteater je rimska iznajdba. Zasnovali so ga za

cirkuške igre in borbe gladiatorjev.

Zasebna arhitektura

O razkošnem življenju pričajo razkošni bivalni prostori. Domusi, premožnejše mestne stavbe,

so posnemali shemo helenističnega obdobja. Bili so zgrajeni okoli atrija in peristila, dvorišča,

obdanega s stebriščem. Razkošne vile na podeželju so ohranile nekaj značilnosti kmetij.

Nasprotje tem razkošnim stavbam so bila revna mestna naselja, kjer so se je v enem prostoru

gnetlo po več družin hkrati.

Stavba/prostor način življenja značilnosti

Domus ....................................... premožnejši ............................. zgrajeni okoli atrija

Vile ............................................... razkošni .................. ohranjene značilnosti kmetij

Mestna naselja ................................. reven .................................................. en prostor

Tabela 1 zasebna arhitektura

Sakralna arhitektura

Arhitektura svetišč predstavlja ne le moč boga, ampak tudi cesarjevo. Svetišče je namenjeno

čaščenju pobožnega cesarja. Značilno je posnemanje etruščanske in italske sheme. Za vzvišen

položaj je zgrajeno na visokem podstavku. Stebrišče podpira preddverje, ki se nadaljuje s

stebri ob stenah svetiščne celice. Je psevdoperipter. Okrasja je na zunanjosti malo, zato pa je

notranjost toliko bolj okrašena. Gradili so tudi okrogla svetišča, zamisel po grškem tolosu.

Uporaba betona je vplivala tudi na sakralno arhitekturo. Nastanejo svetišča z okroglim

tlorisom, ki se zaključi s kupolo, najbolj znan je Hadrijanov Parteon.

Terme

Večina »Latinskih« mest je imelo vsaj ene termeIII

. Višji sloji prebivalstva je v terme zahajalo

dnevno med tem ko so nižji sloji zahajali v terme le enkrat na teden. Terme so bile območje

za višanje higienskih standardov ter tudi za druženje. Od vseh sproščujočih aktivnosti, je bilo

kopanje Rimljanom najbolj pomembno, saj je bila za večino ljudi v sestavi vsakdana.

Vstopnina v terme je bila smešno nizka in zatorej so si jih lahko privoščili skoraj vsi.

Dandanes veliko ljudi gleda na kopanje in osebno higieno kot na osebno stvar, ki bi jo najraje

pustili v prijetni samoti doma, kar pa je popolno nasprotje temu, kar se je dogajalo pri

Rimljanih. Rimljani so gledali na higieno kot odlično priložnost za družbene aktivnosti.

Čeprav so Rimljani zidali bazene tudi v svojih podeželskih vilah ter v mestnih hišah, so vedno

našli posebno veselje v druženju med kopanjem. Terme so bile sestavljene iz več delov in sob,

ki so služili različnim namenom, recimo soba za potenje ter soba za rekreacijo. Imeli so vroče

bazene, hladne bazene, mlačne bazene, mrzle sobe, ter še veliko drugih delov. Prav tako so se

v termah lahko »čistili« saj so imeli v večeru po dnevu posta orgije ter veličastne pojedine, ter

III

Kjer so se ljudje kopali, zabavali in družili

Rimska arhitektura


tudi masažne mize, za dodatno sprostitev po naporni noči. Vse to je pripomoglo k

priljubljenosti term. V termah so prav tako imeli manjše bazene odstavljene od ostalih, za

razne senatorje ter druge pomembneže. Ti bazeni so imeli še posebno čisto vodo ter tudi

nekatere dišavnice, kar je pripomoglo k nasičenosti zraka z prijetnimi vonjavami sivke in

podobnih v ta namen uporabnih zelišč. Najbolj znane so Dioklecijanove terme, ki so lahko v

posamične bazene sprejele do 1000 ljudi, v celoti pa tudi do 3000 ljudi nižjih slojev, manjši

bazeni, pa so imeli še dodatno podporo za premožne. Ker se je začel delovni dan ob sončnem

vzhodu je bilo navadno dela konec okoli poldneva, kar je pomenilo, da so možje odšli po

obedovanju ostankov prejšnjega večera v terme, ter doma pustili žene z nalogo kuhe večerje.

Možje so ostali v termah tudi do več ur igranja športov, plavanja, kopanja, ter klepetanja.

Republiška kopališča, prav tako kot tudi terme so imela razdeljen prostor za moške in za

ženske. Običaj je bil pustiti vstop ženskam do časa, ko so začeli prihajati moški, se pravi do

zgodnjega dela popoldneva. Moški so nato imeli moč ostati do zaprtja, nekje do sončnega

zahoda. Mešano kopanje je bilo v večini preganjano, je bilo vedno tudi nekaj izjem, čeprav so

mešana kopanja bila prepovedana z strani večine vladarjev. Seveda se ženske, ki so skrbele za

spoštovanje drugih niso pogosto hodile v terme v času kopanja moških, vendar so bile terme

izjemno priročen objekt, za prostitutke, ki so v terme zahajale večinoma po poldnevu.

Tabela 2. Uporaba javnih kopališč

Vek Številka

Stari 70

Srednji 20

Novi 55

Graf 1. Uporaba javnih kopališč

Stari vek 48%

Srednji vek 14%

Novi vek 38%

Uporaba javnih kopališč

Rimska arhitektura


Rimske ceste

Rimljani so bili prvo antično ljudstvo, ki so gradili asfaltirane, oz. tlakovane ceste. Blato ali

pesek sta se hitro potlačila, predvsem takrat, ko so po poti šli konji, ki se jim je pod nogami

vdiralo. Rimski inženirji se niso zadovoljili samo z tlakovanjem cest, ceste so tudi oblikovali

tako, da so bile na sredini malo višje, kot ob straneh, da je voda lahko odtekala s cest. Doline

in reke so prečkali s pomočjo viaduktov in mostov, delali pa so tudi tunele. Ob cestah so

označevali (zapisovali) oddaljenost od večjih mest.

Prvo cesto je dal zgraditi Apij KlavdijIV

. Po njem se je imenovala VIA APPIA in je vodila iz

Rima na jug. Ostanke te ceste si lahko ogledamo še danes.

Vodovodi

Vodovodi v rimski državi pripeljejo

vodo mestnim porabnikom pogosto iz

zelo oddaljenih izvirov. Najstarejši

vodovod je dal napeljati za Rim Apij

Klavdij Cek 312 pr.Kr.. Dolg je bil

16,55 km. Vodovod Anio Vetus, je bil

dolg 60 km dolg in hkrati prvi viadukt.

Prvi nadzemni akvedukt pa je bil

zgrajen 144 pr.Kr. – Aqua Marcia, ki so

mu dodali še nadaljnji akvadukt -

Aqua Augusta.

Vodovodi so napeljave s padcem. Da bi se izognili vzpetinam, jih dostikrat speljejo po

ovinkih. Rečne doline pa premagajo z akvadukti, tako da kanal poteka po mostu. Z blagimi

padci napeljave preprečijo, da bi imela voda premočan pritisk. Rimski akvadukti so mojstrski

dosežki tehnike. Da bi dosegli potrebno višino in trdnost, postavljajo drugega nad drugim več

nadstropij zaokroženih obokov. Loki prestrezajo pritisk zidu. Konec 1 st.pr.Kr. so zgradili

trinadstropni akvadukt PONT DU GARD, ki je visok 49 m in dolg 272 m ter v bližini Nimesa

prekorači dolino Gard.

Rimska oskrba mest z vodo je bila odlično razvita, saj so s pomočjo velikih vodovodov

napeljali izlive in javne vodnjake po ulicah. Lastne dovode so imela tudi kopališča in javna

stranišča.

Palače in stanovanjske hiše

Bogati Rimljani razkošno živijo v krasnih palačah veličastnih razsežnosti.

Navadni rimski državljani pa so živeli v ATRIJSKIH in najemniških hišah. Atrijske hiše

(DOMUS) so bile pravokotnega tlorisa. Sredi atrija se je nabirala deževnica v zbiralniku, ki je

bil tako velik kot strešna odprtina nad njim.

IV

Znan Rimski politik, državnik, pravnik, govornik, pesnik in slovničar

Slika 1. Akvadukt

Rimska arhitektura


Temelji najemniških hiš, visokih dostikrat čez 20 m so bili majhni, navadno ne merijo več kot

300 m2 .

Forum

ForumV

je območje, ki je

namenjeno javnim

zborovanjem. Rimski forum je

ležal v dolini med Palatinom in

Kapitolom, kjer je nastalo več

dvorov in spomenikov.

Predvsem je forum mesto, ki je

pripadalo vsemu narodu – tako

senatorjem kot beračem.

Forumi sprva velikokrat niso

bili obzidani, kasneje pa si

javni trgi bili stopničasto razdeljeni in obdani s stebrišči. Forum so krasile različne javne

stavbe, tržnice, spomeniki, obeliski, ki so bili pripeljani iz Egipta, slavoloki in bazilike.

Bazilike uporabljajo kot trgovske in denarniške borze, kot sodišča in sedeže najrazličnejših

uradov. Bazilike cesarskih palač imajo vlogo prestolne dvorane, so tri- ali več ladijska

poslopja na pravokotni osnovni ploskvi. V notranjosti so vrste stebrov, ki potekajo vzporedno

z vzdolžno osjo srednje ladje ali pa tudi naokoli, ločujejo ladje. Najbolj zgodnjo baziliko v

Rimu – BASILICO PORCIO – je zgradil Katon 184 pr.Kr., vendar ne obstaja več. V istem

času zgrajena bazilika Emilija pa še stoji na severni strani foruma. Postavili so jo leta 179

pr.Kr. in jo večkrat obnovili. Fasada, ki je bila odprta proti forumu, je imela dve vrsti arkad,

slonečih druga nad drugo na pilastrih (stenski slop) iz polstebrov.

Na Rimskem forumi, ki se je začel razvijati v Času Julija Cezarja in se z vladanjem Cesarja

Avgusta, Neona in Trejana vedno bolj širil, so se sklepali trgovski posli, potekali najsvetejši

obredi, govorniški boji, pogrebne svečanosti in triumfi. Tu sta se zbirala senat in ljudstvo. V

cesarskem Rimu je bilo več forumov.

Amfiteater

Najbolj priljubljena zabava Rimljanov so bile

gladiatorske igre, kjer so se posebej izurjeni

sužnji borili med seboj, pa tudi z zvermi, kar je

veljalo za najbolj okrutno igro tedanjega časa.

V Rimu odprejo flavijski amfiteater, ki pozneje

dobi ime Kolosej, po kolosealnem, velikanskem

Neronovem kipu, ki je stal tam blizu. To je

največja sklenjena zgradba rimske antike.

Visoka je 57 m in pokriva površino 186 x 156

V Rimsko mesto

Slika 2. Forum

Slika 3. Amfiteater

Rimska arhitektura


m. V njej je prostora za 50.000 gledalcev. Cesarska loža je 3,5 m nad ovalno areno (78 x 46

m). V prvem nadstropju so sedeži dvora in visokih uradnikov, v drugem so sedeži odličnih

družin, tretjo in četrto nadstropje sta za ljudstvo.

Zunanja stena koloseja je bila iz travertinaVI

. Nadstropja so okrašena z dorskimi, jonskimi in

korintskimi stebri. Najvišje nadstropje pa krasijo pilastri. Fasado poživljajo s polstebri

uokvirjene arkade. Vstop v poslopje je mogoč skozi arkade v pritličju, nato skozi razne

hodnike in stopnišča.

404 leta je cesar Honorij prepovedal gladiatorske dvoboje, dve stoletji pozneje pa so bile

prepovedane tudi igre z zvermi. V 13 st. je poslopje kupila družina Frangipani, v 15 st. pa je

služil kolosej kot kamnolom pri gradnji palač. V 18. st je papež Benedikt XIV. Posvetil

poslopje mučencem, ki so bili na tem kraju usmrčeni, okrog arene pa so uredili postaje

križevega pota.

Tabela 3. Možnost obiska v preteklosti

Ženske Moški Sužnji

Kolosej DA DA NE

Circus Maximus DA DA NE

Slavolok Septimija Severa

Slavolok Septimija Severa (italijansko L'Arco di Settimio Severo) je eden izmed slavolokov v

Rimu.

Nahaja se na severnem delu Rimskega Foruma in je bil zgrajen v spomin na zmage Septimija

Severa, rimskega cesarja, in njegovih dveh sinov v partskih vojnah.

Titov slavolok

Titov slavolok (latinsko Arcus Titi, italijansko Arco di Tito) je eden izmed slavolokov v Rimu,

ki ima en sam lok.

Slavolok so zgradili kmalu po smrti rimskega cesarja Tita leta 81 v spomin nanj in na njegovo

veliko zmago nad velikim judovskim uporom leta 70.

VI

Trda kamnina, ki nastane z odlaganjem kalcijevega karbonata v rečnem koritu

Rimska arhitektura


Konstantinov slavolok

Konstantinov slavolok (latinsko Arcus Constantini,

italijansko Arco di Costantino) je eden izmed slavolokov

v Rimu.

Spomenik so začeli graditi leta 313 n. št., končali pa so ga

leta 315 n. št. Sam spomenik so postavili v počastitev

Konstantinove zmage v bitki za Milvijanski most 28.

oktobra 312 n. št. Je najmlajši slavolok v Rimu, ki je

nastal s procesom spoliacije, uporabo delov starejših

objektov.

Slavolok je visok 21 m, širok 25,7 m in globok 7,4 m. Ima tri loke, pri čemer je srednji

največji (11,5 m visok in 6,5 širok), medtem ko sta stranska velika 7,4m in široka 3,4 m.

Tabela 4. Leta izgradnje slavolokov

Slavolok Leto izgradnje

Konstantinov 315

Titov 81

Septimija Severa 203

Ceste

Za Rimljane so bile ceste izrednega pomena. Povezovale so osvojene dežele z Rimom,

omogočale so gospodarske stike, politično in vojaško kontrolo nad celotnim ozemljem,

komunikacijo in pretok znanja. Brez njih ne bi bilo mogoče širjenje rimske kulture, načina

življenja in latinskega jezika. Skratka, ceste povezovale rimsko državo na vseh področjih

življenja. Glavna razloga sta bila utrjevanje moči in širjenje vojske. Prvo cesto je dal zgraditi

Apij Klavdij, prav tisti, ki je Rimu priskrbel prvi akvadukt. Po cestah se je odvijal tudi

vsakodnevni promet - tako v privatne kot v trgovske namene, a kljub temu velike gneče ni

bilo. Ob glavnih cestah so postavili poštne postaje - počivališča, kjer so popotniki lahko

prenočili in zamenjali utrujene konje. Na splošno je bilo potovanje po cesti zelo naporno,

izčrpujoče, pa tudi nevarno, saj so popotnike ogrožali razbojniki. Rimljani so se trudili, da bi

ceste zgradili ravne. Pri tem jih niso ovirale naravne danosti. Doline in reke so prečkali s

pomočjo viaduktov in mostov, znali so narediti tudi tunele, ceste so pogosto potekale na

nasipih. Ceste so bile peščene, v mestih ter v njihovi bližini pa tlakovani z kamnitimi

ploščicami. V mestu so bili prav tako pločniki, ki so bili kar višji, kot današnji. Ceste so

gradili vojaki in sužnji.

Slika 4. Konstantinov slavolok

Rimska arhitektura


Rimski cirkus

Cirkusi so bili podolgovate oblike ter na enem koncu zaokroženi . V njih so se odvijali dirke z

vozovi ter konji. Na koncu so še ponavadi častili bogu vojne tj. Marsu. Na splošno pa so

cirkusi bili namenjeni množični publiki.

Glavni cirkus, ki je prestal vse čase, je Circus Maximus. Zgradil ga je Julij Cezar in je bil

največji v Rimu. Dirkališče je bilo dolgo 1500 metrov in je sprejel kar 150.000 gledalcev.

Dirke so se ločile po številu vpreženih konj. Tekmovalne vozove na dveh kolesih so

praviloma vlekli štirje konji (QUADRIGA), čeprav niso bile redke tudi dvovprege (BIGA) in

trojke (TRIGA). Vsako leto so v Rimu na praznik "oktoberskega konja" priredili veliko

konjsko dirko. Ta dogodek je bil vedno obiskalo veliko ljudi in je nasploh imel velik socialni

pomen. Po koncu vsake dirke, so zmagovalna konja žrtvovali bogu vojne Marsu, glavo konja

pa so javno razstavili.

Panteon

Panteon, svetišče vseh božanstev so zgradili na začetku 2.stoletja v času cesarja Hadrijana.

Ima obliko velike krogle, katere premer je enak višini, ki meri 43 m. Zgradil ga je Avgustov

zet Agripa leta 27 pr. n. št. in je najbolje ohranjena antična stavba v Rimu. Ni povsem gotovo,

ali je bil Panteon namenjen samo čaščenju sedmih planetov - bogov, zlasti Marsu in Veneri

kot daljnim predhodnikom julijske cesarske hiše; morda so častili v njem tudi druge v Rimu

znane bogove.

Preddverje je sestavljeno iz 16 korintskih granitnih stebrov, ki so visoki 12,50 m. Ogrodje

strehe je bilo iz brona, ki ga je papež Urban VIII. porabil za baldahin v cerkvi sv. Petra.

Streha preddverja je bila iz pozlačenih bronastih ploščic; to je leta 665 cesar Konstant II.

odpeljal v Carigrad. Stavba je iz zidane opeke in je bila večkrat obnovljena (leta 80 jo je

zaradi požara obnovil Domicijan, nato Hadrijan, Septimij Sever in Karakala, zadnjo obnovo je

izvedel papež Pij IX.). Vhodna bronasta vrata so še stara. V notranjosti je bilo v sedmih

vdolbinah med marmornatimi stebri sedem kipov glavnih planetarnih bogov, in sicer:

Apolona, Diane, Jupitra, Marsa, Merkurja, Saturna in Venere. Vse stene v notranjosti so bile

pokrite z marmorjem. Kasete v kupoli so bile okrašene z modrimi polji in pozlačenimi

bronastimi zvezdami. Svetloba prihaja iz edine odprtine na vrhu kupole, ki ima premer 9 m.

Cerkev: Skozi stoletja so zgradbo oropali vsega okrasja. Pred popolnim uničenjem jo je rešil

papež Bonificij IV., ki jo je 13. 5. 609 posvetil v cerkev na čast Mariji Kraljici mučencev; sem

so pripeljali 28 vozov relikvij iz katakomb, ki so jih nato razdelili cerkvam po vsem

katoliškem svetu.

Panteon je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.

Predstava o panteonu, kot svetišču vseh bogov izvira iz sumerske, grške in manihejske

mitologije in je bila že zgodaj povezana s konkretnim krajem oz. samo zgradbo templja.

S takšnim smislom je bila beseda prenesena tudi v Rimsko cesarstvo. Ker je danes Panteon v

Rimu edini dobro ohranjen panteon na svetu, je postal sinonim za vse zgradbe na svetu, ki

služijo enakemu namenu.

Rimska arhitektura


Angelski grad

Angelski grad (izvirno italijansko Castel Sant'Angelo) je trdnjava v Rimu.

Zgraditi ga je dal rimski cesar Hadrijan kot mavzolej zase in za svojo družino. Pozneje je bil v

rabi kot zapor oziroma trdnjava, danes pa je muzej.

Mavzolej je bil zgrajen med letoma 135 in 139. Ime je dobil po kipu angela na vrhu stavbe.

Hadrijanov pepel so spravili v stavbi po njegovi smrti leta 138, skupaj s pepelom njegove

žene Sabine in posvojenca Lucija Elija. Pozneje so mavzolej uporabljali za posmrtno

počivališče tudi drugih cesarjev, vse do leta 217. Shranjene vaze s pepelom so bile uničene

leta 410, ko so Vizigoti oplenili Rim.

Leta 401 je bil mavzolej spremenjen v trdnjavo, nato pa so jo papeži od 14. stoletja

uporabljali kot grad v primeru napada na Rim. Vatikan je grad uporabljal tudi kot zapor (npr.

Giordano Bruno je bil tu zaprt šest let).

Angelski grad je med drugim kraj dogajanja zgodbe, opisane v drami Victoriena Sardouja z

naslovom La Tosca (1887), po kateri je nastal libreto (avtorja Luigi Illica in Giuseppe Giacosa)

znamenite istoimenske opere (1899) italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija

Cerkev sv. Petra

Bazilika svetega Petra je ena od štirih velikih bazilik v Rimu. Je najznamenitejša zgradba v

Vatikanu, njena kupola pa je izrazita na panoramskem pogledu na Rim. Zanimivo je, da je

bazilika patriarhalna cerkev Konstantinopla, medtem ko je patriarhalna cerkev Rima

Lateranska bazilika. Je največja cerkev v krščanskem svetu, pokriva 2,3 hektare in sprejme

več kot 60.000 ljudi. Je eno najsvetejših mest krščanstva, po tradiciji je v njej pokopan sveti

Peter, Jezusov apostol in naslednik ter prvi rimski škof.

Čeprav vatikanska bazilika ni uraden

papežev sedež kot sedež rimskega

škofa (to je Lateranska bazilika), je

gotovo njegova glavna cerkev in v njej

se odvija večina papeških ceremonij.

Med drugim so vzrok velikost, lokacija

in bližina papeške rezidence.

Somračne žarke je mogoče videti v

Baziliki svetega Petra ob določenih

časih ob sončnih dnevih.

V baziliki je shranjena tudi relikvija

sedeža apostola Petra. Ta sedež,

imenovan tudi Cathedra Petri, je svečan

škofovski stol (katedra), od koder je papež izvajal svojo službo. Do danes so ohranjeni le

drobci originalnega stola, vzidani v oltar, še vedno pa se za izvajanje papeške oblasti

uporablja izraz ex cathedra - s (Petrovega) stola. Kod dogma je bil ta članek katoliške vere

razglašen na Prvem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru.

Slika 5. Cerkev sv. Petra

Rimska arhitektura


"Stol svetega Petra" je bronasta relikvija v obliki stola, ki nosi prestol apostola Petra. Stol je

veliko večji od običajnega. Ta stol je bogato okrašen z reljefi in zlatimi listi.

"Gloria", ki obdaja okroglo okno, je skulptura sestavljena iz oblakov in sončnih žarkov, ki jih

obdajajo angeli; vse je pokrito z bogato pozlačenimi listi. Do Drugega vatikanskega

vesoljnega cerkvenega zbora je papež opravljal beatifikacijo in kanonizacijo v cerkvi svetega

Petra; ob razglasitvi so spustili zaveso s svetnikove slike, ki je visela v Berninijevi gloriji.

Rimska arhitektura


Tabela 5. Kapaciteta ljudi v amfiteatru in Cerkvi sv. Petra

Graf 2. Kapaciteta ljudi v Amfiteatru in Cerkvi sv. Petra

Italijanski arhitekti

Michelangelo:

Michelangelo je naredil tudi veliko načrtov

za zgradbe.

Okrog leta 1530 so po njegovih načrtih

sezidali Lavretinsko knjižnico (Biblioteco

Laurenziana) v Firencah, ki se drži cerkve

svetega Lorenza. Uporabil je nove stile, kot

so stebri, ki se proti vrhu tanjšajo in stopnišče

s kontrastnimi pravokotnimi in okroglimi

oblikami.

Leta 1546 so Michelangela postavili za

glavnega arhitekta nove bazilike svetega

Petra v Vatikanu. Izboljšal in poenostavil je

načrt in naredil je načrte za njeno kupolo. Njegov največji prispevek je zunanji del s

skulpturami. Leta 2007 je bila najdena Michelangelova skica za kupolo izdelana pred smrtjo

leta 1564. Odkrili so jo v Vatikanskem arhivu.

Michelangelo je tudi zasnoval trg na Kapitolskem griču (Piazza del Campidoglio). To mu je

naročil papež Pavel III., da bi s simbolom novega Rima očaral nemškega kralja Karla V., ki

Zgradba Kapaciteta ljudi

Amfiteater 50000

Cerkev. Sv Petra 60000

45000

50000

55000

60000

Amfiteater Cerkev sv. Petra

50000

60000

Kapaciteta ljudi

Slika 6. Sikstinska kapela

Rimska arhitektura


naj bi Rim obiskal leta 1538. Michelangelo je narisal elipsasto oblikovan tlak na trgu, na sredi

katerega stoji kip rimskega cesarja Marka Avrelija. Trg je oblikovan tako, da za gledalca, ki

stoji na balkonu nad njim, izgleda okrogel. Trg so po njegovem osnutku dokončali šele sto let

po Michelangelovi smrti. Po Kapitolu se zgleduje tudi Prešernov trg v Ljubljani.

Michelangelo je načrtoval tudi novi pročelji za Palazzo dei Conservatori in Palazzo Senatore,

v katerih se danes nahaja Kapitolski muzej.

Barelli:

Barellija je v München povabila Henrietta Adelaide Savojska, da tam zgradi teatinsko cerkev

sv. Kajetana leta 1664. Oblikoval jo je po vzoru cerkve Sant'Andrea della Valle iz Rima, ki

velja za osnovno cerkev teatinskega reda. Njegovo delo na tej cerkvi je bilo sicer polno

prepirov z nadzornikom gradnje Spinellijem. Cerkev je dokončal Enrico Zucalli.[1]

Barelli je tudi ustvaril osnutek gradnje dvorca Nymphenburg. Po letu 1664 sta ga tam

zamenjala dva Italijana (Giovanni Antonio Viscardi in zopet Enrico Zucalli) in leta 1674 se je

vrnil domov v Bologno. Umrl je okoli leta 1687. Pomemben je predvsem zato, ker je

italijanski barok uvedel na Bavarsko.

Buonalenti:

Slovel je kot izvrsten arhitekt in inženir fortifikacij. Vse življenje je služil pri hiši Medičejcev.

Njegovo najpomembnejše delo je urbanistična zasnova in obramba mesta Livorno, načrtoval

pa je tudi fortifikacije v Firencah, Grossetu, Pratu, Pistoii, Portoferraiu (Elba) ter Neaplju.

Giotto di Bondone:

Giotto di Bondone (1266/7 - 8. januar 1337), bolj znan kot Giotto, je italijanski slikar in

arhitekt poznega srednjega veka iz Firenc. Na splošno velja za prvega v vrsti velikih

umetnikov, ki so prispevali delež k italijanski renesansi. Med letoma 1306 in 1311 je Giotto

delal v Assisiju, kjer je naslikal freske v prečni ladji Spodnje cerkve, vključno Kristusovo

življenje, Frančiškove alegorije in Magdalenino kapelico z zgodbami iz Zlate legende,

vključno portret škofa Teobalda Pontana, ki je bilo naročeno delo.

Marchioni:

Sprva je deloval kot kipar, nato pa je postal arhitekt. Deloval je predvsem v Rimu in Vatikanu.

Tako je vodil dela na baziliki sv. Petra.

Rimska arhitektura


0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

15. stol. 16. stol. 17. stol. 18. stol. 19. stol.

Število najbolj poznanih rimskih

arhitektov v preteklosti

Tabela 6. Rimski arhitekti v preteklosti

Stoletje Število najslavnejših rimskih arhitektov v preteklosti

15. stol. 9

16. stol. 8

17. stol. 1

18. stol. 1

19. stol. 3

Graf 3. Rimski arhitekti v preteklosti

Rimska arhitektura razna kazala

Avtor: Kaja Lorbek © A

Kazala grafov, slik in tabel

Graf 1. Uporaba javnih kopališč ................................................................................................ 5

Graf 2. Kapaciteta ljudi v Amfiteatru in Cerkvi sv. Petra ........................................................ 13

Graf 3. Rimski arhitekti v preteklosti ....................................................................................... 15

Tabela 1 zasebna arhitektura ...................................................................................................... 4

Tabela 2. Uporaba javnih kopališč ............................................................................................. 5

Tabela 3. Možnost obiska v preteklosti ...................................................................................... 8

Tabela 4. Leta izgradnje slavolokov .......................................................................................... 9

Tabela 5. Kapaciteta ljudi v amfiteatru in Cerkvi sv. Petra ..................................................... 13

Tabela 6. Rimski arhitekti v preteklosti ................................................................................... 15

Slika 1. Akvadukt ....................................................................................................................... 6

Slika 2. Forum ............................................................................................................................ 7

Slika 3. Amfiteater ..................................................................................................................... 7

Slika 4. Konstantinov slavolok ................................................................................................... 9

Slika 5. Cerkev sv. Petra .......................................................................................................... 11

Slika 6. Sikstinska kapela ......................................................................................................... 13


Avtor: Kaja Lorbek © B

Stvarno kazalo

A

Apij Klavdij ....................................................................... 7

D

Domusi ............................................................................ 5

G

gladiatorske igre .............................................................. 8

H

Hadrijan ......................................................................... 12

K

križni obok ....................................................................... 4

P

posvetna arhitektura ....................................................... 4

R

Rimski forum ................................................................... 8

S

svetišča ............................................................................ 5

T

terme .............................................................................. 5

tlakovane ceste ............................................................... 7

V

vatikanska bazilika ........................................................ 12


Avtor: Kaja Lorbek © C

Viri

Pisni viri:

ADAM, J. P. (2007). Roman building : materials and techniques. London: Routledge.

GORIŠEK, S. N. (1993). Rimska arhitektura - Villa. Maribor.

MARINKO, J. (1997). Antična arhitektura. Ljubljana: Delo.

Spletni viri:

wikipedija. . Prevzeto 14. 5 2014 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_arhitektura

wikipedija. . Prevzeto 14. 5. 2014 iz http://en.wikipedia.org/wiki/Ancient_Roman_architecture

wikipedija. . Prevzeto 14. 5. 2014 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_umetnost

Viri slik:

http://umeni.euweb.cz/obsah/rim/akvaduktvnimes.jpg

http://img1.advisor.travel/657x340px-7332226884d6790c348048265370047.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Colosseum-2003-07-09.jpg/300px-Colosseum-

2003-07-09.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/RomeConstantine%27sArch03.jpg/250px-

RomeConstantine%27sArch03.jpg

http://stres.a.gape.org/skrb_za_genom/dvojnost_dobr_zla/Vatican_palace_stone_casti%20copy.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e3/Jugement_dernier.jpg/300px-Jugement_dernier.jpg

Documents

Priloga 7_Rimska arhitektura.pdf