Priloga 8_Rimska arhitektura.pdf

Avtor: Tamara Vesel, 1.c

Mentor: V. Kušar

Pomlad 2014

Rimska arhitektura Tamara Vesel

1

Kazalo

Povzetek .............................................................................................................. 3

Summary ............................................................................................................. 3

UVOD .................................................................................................................. 4

GRADBENI MATERIAL ........................................................................................... 4

RIMSKI URBANIZEM ............................................................................................. 6

MESTO ....................................................................................................... 6

FORUM ....................................................................................................... 6

SAKRALNA ARHITEKTURA .................................................................................... 7

PANTEON ................................................................................................... 7

JAVNE ZGRADBE .................................................................................................. 9

BAZILIKA .................................................................................................... 9

TERME ....................................................................................................... 9

GLEDALIŠČE ............................................................................................. 10

CIRKUS .................................................................................................... 10

AMFITEATER ............................................................................................ 11

STANOVANJSKA ARHITEKTURA .......................................................................... 12

INZULA..................................................................................................... 12

DOMUS .................................................................................................... 12

VILA ......................................................................................................... 13

PALAČA .................................................................................................... 13

MONUMENTALNA ARHITEKTURA ........................................................................ 13

SLAVOLOK ................................................................................................ 14

...................................................................................................................... 15


2

STEBER .................................................................................................... 15

POSEBNA ARHITEKTURA .................................................................................... 16

RIMSKE CESTE.......................................................................................... 16

MESTNE ULICE ......................................................................................... 17

MOSTOVI ................................................................................................. 17

Kazalo grafov, tabel in slik ............................................................................... 19

Stvarno kazalo ................................................................................................ 20

VIRI: .............................................................................................................. 21

Spletni: ....................................................................................................... 21

Pisni: .......................................................................................................... 21


3

Povzetek

V tem referatu vam bom predstavila antično arhitekturo in gradbeništvo. Rimljani so

navdih za svoje zgradbe (domus, inzula,..) in ostale gradbene objekte (amfiteater,

gledališče, cirkus,..) črpali tudi od svojih sodobnikov Grkov. Njihov največkrat

uporabljen material pri gradnji je bil beton. Gradili so stavbe, ki so bile namenjene

vsem slojem prebivalstva, od vladarjev do najpreprostejših ljudi. Veliko so dali tudi na

bivanjsko kulturo, zato so zgradili kanalizacijo in vodovod in s tem uredili higienske in

zdravstvene razmere v cesarstvu. Zgradili so ceste, tunele, akvadukte, mostove –

vse to tudi z namenom povečati rimski imperij, saj je tako vojska imela olajšan dostop

do neosvojenih ozemelj. Rimljani so bili tudi ljubitelji blišča, zabave, druženja – v ta

namen so zgradili cirkus, Kolosej in vsem dostopne terme, kjer so se poleg druženja

med posameznimi sloji prebivalstva sklepali tudi posli.

Najbolj zanimivo se mi zdi to, kako napredni, iznajdljivi in vsestranski gradbeniki so

bili Rimljani. Njihove gradbene mojstrovine odlično kljubujejo zobu časa in jih lahko

občudujemo ter uporabljamo tudi danes.

Summary

In this paper I will present ancient architecture and construction. The Romans were

inspired by ther contemporaries greeks. The most used material in the construction

was concrete. Build buildings were intended for all sections of the population, from

the rulers to the simplest people. Residntial culture have been very important, so

they built a sewage system and water supply and thereby regulate the hygiene and

health conditions in the Empire. They built roads, tunnels, aqueducts, bridges –

everyting with a view to increasing, that the army had easier access to not won

terriories. The Romans were also fans of glamour, parties, gatherings – for this

purpose the circus werw built, the Colosseum and the spas accessible to all, where

in addition to the association between the individual layers population suggest a

business.

It seems to me that the most interesting thing about the Romans was how advanced,

resourceful and versatile builders were they. Their construction masterpieces can be

admired and used even today.


4

UVOD

Antično1 obdobje obsega čas rimske osvojitve Vzhodnih Alp od začetku štetja let do

ustalitve njihove civilizacije2 v prvih treh stoletjih našega štetja. Rimska kultura je

dosegla višek antične kulture in umetnosti. Rimljani so z izgradnjo cest, ustanovitvijo

trgovskih poti in postavljanjem vojaških taborov, dali našim krajem zgodovinski

pomen. Razvile so se razne obrti, ustanavljali so mesta, ki so v prirejeni obliki

ohranila imena. Posledice vplivov rimske civilizacije v preteklosti so vidne še danes.

GRADBENI MATERIAL

Gradbeni material je vsaka snov, ki jo lahko uporabimo v gradbeništvu, pri izdelavi

konstrukcij. Za gradnjo domovanj in drugih objektov je človek preizkusil že veliko

večino materialov, ki pa jih je poiskal v naravi.

Tudi Rimljani so uporabljali naravne gradbene materiale kot so kamen, les, glina. V

glavnem so Rimljani uporabljali zidavo, katero so prekopirali iz grške in etruščanske

tehnike. Njen temeljni material je bila opeka, zidana na suho brez malte. Kamne so

držali skupaj zatiči. Vendar je imela ta tehnika tudi nekaj pomanjkljivosti. Dvigalne

naprave, ki so bile v presenetljivem tehničnem razvoju, so ob dviganju blokov pustile

sledi. Druga pomanjkljivost pa je bila ta, da zatiči niso zagotavljali zadostne trdnosti

stavbe.

MATERIAL Delež materiala zgrajenih stavb (%)

Les 19 %

Beton 50 %

Kamen 31 %

Tabela 1: Delež materiala

1 Doba starih Grkov in Rimljanov 2 Prikaz faz razvoja skupnosti


5

Graf 1: Delež materiala zgrajenih stavb

Eden od vzrokov za razmah opečne vezave je tehnična iznajdba imenovana OPUS

CAEMENTICUM ali uliti zid. Pri tem postopku so malto nadevali v opaž iz desk, nato

pa nanjo nalagali plast kamnov ter to ponavljali dokler, zid ni dosegel želene višine.

Zid so nato obložili z drobnimi lomljenci ali opečnimi zidaki. S to tehniko je bilo

mogoče postaviti loke in oboke, zmožne velike nosilnosti. Zidne obloge so se na

trenutke menjale. Omenila bom le najpomembnejše. OPUS INCERTUM – sestavljen iz

majhnih koščkov lomljenca, položenih drug ob drugem

OPUS RETICULATUM – sestavljen iz majhnih, rombastih kamnitnih blokov, ki

spominjajo na mrežo

OPUS QUASI RETICULATUM - je podobna prej omenjeni, le manj izdelana

OPUS LATERICIUM – je zidna obloga za oblikovanje pripravnih opečnih zidakov

OPUS MAXTUM – je mešanica obeh prej omenjenih kamnitnih in opečnatih oblok

Približni časovni podatki o nastopih različnih tehnik:

Tehnika zidne obloge Časovni podatki

Opus quadratum ..................................................................... 8. stoletje pred Kr.

Opus caemenicum ......................................................... konec 3. stoletja pred Kr.

Opus incertum .............................................................. konec 3. stoletja pred Kr.

Opus reticulatum ............................................................. sredi 1. stoletja pred Kr.

Opus quasi reticulatum .................................................... sredi 1. stoletja pred Kr.

Opus latericium ............................................................... sredi 1. stoletja pred Kr.

Opus mixtum ..................................................................... sredi 1. stoletja po Kr.

19%

50%

31%

Delež materiala zgrajenih stavb(%)

Les

Beton

Kamen


6

RIMSKI URBANIZEM

MESTO

Rim je bil naraščajoče mesto, na sedmih gričih se je širilo spontano. Tako hitro

naraščajoča mesta so bila v imperiju redka. Mestno jedro je bilo na Kapitolu –

rimska akropola z Jupitrovim središčem s forumom (glavni trg) ob vznožju. Med

hišami so bile raztreseni različni arhitekturni elementi.: terme, gledališča, javne

knjižnice, amfiteatri… Dvanajst akvaduktov je Rimu dnevno dovajalo več kot milijardo

litrov sveže gorske vode. Odplake je odvajal sistem podzemnih kanalov – nekateri so

bili še iz etruščanskih časov.

Nova mesta so načrtovali geometrično pravilno, po vzorcu rimskih vojaških taborov.

Ti so imeli svoja izhodišča v etruščanski shemi mest – URBUS QUADRATA. Rimska

urbus quadrata je bila komunalno dobro opremljena (tekoča voda, kanalizacija itd.).

FORUM

Na mestu današnjega rimskega foruma so imeli Etruščani tržnico, v Rimu pa je ta

kraj dobil izrazito političen in gospodarski pomen. Najpomembnejše stavbe na

forumu so bili državni arhivi (tabularium), slavoloki, govorniški oder (rostra) in pa

senat (kurija).

Forum se je nahajal v križišču glavnih cest

(carda in decumanusa) in je bil srce mesta.

Namenjen je bil političnemu,

gospodarskemu in javnemu življenju

prebivalcev. Poleg javnih zgradb prej

omenjenih, so ga krasili tudi obeliski,

pripeljani iz Egipta. Rimski forum se je

začel razvijati v času Julija Cezarja in se je

z vladanjem Avgusta, Nerona in Trajanja

čedalje bolj širil. Na njem so se sklepali

posli, tu so potekali najsvetejši družabni

obredi, govorniki boji, zmagoslavja in pogrebne svečanosti; tu sta se zbirala senat in

ljudstvo.

Slika 1: Ostanek foruma


7

SAKRALNA ARHITEKTURA

Rimljani so gradili pravokotna in okrogla svetišča. Rimski tempelj združuje

etruščansko zasnovo (oblika) in grško stebrišče (dekoracija). Tempelj stoji na

visokem podstavku, po stopnicah je dostopen le s prednje strani. Polovico templja

zavzema eno ali triladijska celota, drugo polovico pa trem – nadstrešek na stebrih.

Znameniti rimski tempelj je rimski Panteon.

PANTEON

Panteon je temelj posvečen vsem

bogovom religije ali mitologije

določene kulture. Panteon v Rimu

je najbolj ohranjena stavba

starega Rima in morda tudi ena

najbolj ohranjenih stavb tistega

časa. Je ena od najbolj

pomembnih stavb v zgodovini

arhitekture. Zgradil ga je rimski

imperator Hadrijan med 118-128,

na mestu, kjer je stal manjši

tempelj, ki ga je zgradil državnik

Markus Vipsanius Agrippa 27 pred

našim štetjem. V začetku 7 stol. je

bil posvečen v katoliško cerkev, kar

ga je obvarovalo pred uničenjem. Panteon je najstarejši stoječi objekt kupolaste

oblike.

Preddverje je sestavljeno iz 16 korintskih granitnih stebrov, ki so visoki 12,50 m.

Ogrodje strehe je bilo iz brona, ki ga je papež Urban VIII.

porabil za baldahin v cerkvi sv. Petra. Streha preddverja je

bila iz pozlačenih bronastih ploščic; to je leta 665 cesar

Konstant II. odpeljal v Carigrad. Stavba je iz zidane opeke

in je bila večkrat obnovljena (leta 80 jo je zaradi požara

obnovil Domicijan, nato Hadrijan, Septimij Sever in

Karakala, zadnjo obnovo je izvedel papež Pij IX.). Vhodna

bronasta vrata so še stara. V notranjosti je bilo v sedmih

vdolbinah med marmornatimi stebri sedem kipov glavnih

planetarnih bogov, in sicer: Apolona, Diane, Jupitra,

Marsa, Merkurja, Saturna in Venere. Vse stene v

notranjosti so bile pokrite z marmorjem. Kasete v kupoli so

Slika 2: Sprednja stran panteona

Slika 3: Okulus


8

bile okrašene z modrimi polji in pozlačenimi bronastimi zvezdami. Kupola ima 43,3m

premera (142 ft.), na vrhu je okulus, odprtina s premerom 9m, skozi katero je

prostor osvetljen. Kupola, v bistvu obok nad okroglim tlorisom, je bila poleg križnega

oboka nad vse pomembno rimljansko inženirsko odkritje. Zaradi horizontalnih sil je

bila omejena njena konstrukcija, a še vedno bolj stabilna kot sodasti obok. Debelina

kupole se giblje od 6,4 m pri tleh do 1,2 m na vrhu. Temelji Panteona pa so dolgi kar

7,4 m visoki pa 4,5 m.

OKULUS je okrogla luknja na strehi, premera

približno 9m. Služi za prezračevalne in

klimatske ter optične namene. Svetloba, ki

pada skozenj, obsije večino notranjščine (na

tleh so narejene luknjice, ki skrbijo za

drenažo). Okulus ni namenjen samo dekoraciji,

ampak predvsem zmanjšanju mase strehe, saj

je le-ta ogromna.

Kot sem že omenila, je Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) antični

naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom. Predstava o panteonu, kot svetišču

vseh bogov izvira iz sumerske, grške in manihejske mitologije in je bila že zgodaj

povezana s konkretnim krajem oz. samo zgradbo templja.

Od razsvetljenstva naprej se je v evropski duhovni zgodovini, kakor tudi v nauku o

veri, pojem besede »panteon« sčasoma posplošil in danes ne opisuje več samo (po

pristojnostih/namembnosti razvrščene) skupine bogov sumerske, grške, manihejske

ali rimske veroizpovedi, temveč se uporablja pri vseh mnogobožnih (politeističnih)

religijah. Posamično ga uporabljajo tudi pri veroizpovedih, ki predstave o

razvrščenosti bogov po pristojnostih, ne povezujejo s konkretnim zbirnim mestom za

njihovo čaščenje. Med slednje sodita med drugim hinduizem in budizem.

Slika 4: Cel Panteon


9

JAVNE ZGRADBE

BAZILIKA

Ime te zgradbe prihaja iz grške

besede Basilika Stoa. 3 V

grškem svetu je bila to

zgradba, katero notranjščino so

delili stebri na različne ladje.

Rimska bazilika pa je bila čisto

nasprotje Grški. V Rimu je bila

bazilika namenjena sodišču,

trgovanju in javnim shodom.

Bila je ena pomembnejših stavb

na forumu. Lahko je bila eno,

tri ali pa pet ladijska, s

pravokotnim tlorisom. Kip, pod

katerem so razsojali, je stal na

koncu osrednje ladje. Nad

stanskimi ladjami so zgradili galerije, zato da je bila dobro osvetljena tudi glavna oz.

osrednja ladja.

TERME

Terme Rimljanov niso bile namenjene samo

za kopanje temveč so bile večnamenski

objekt s prostori za rekreacijo in duhovno

sprostitev. Sredi parka, ki so ga obdajali

družbeni prostori, knjižnice, tekališča,

športna igrišča, je stala kopališka zgradba

oz. terme v ožjem pomenu besede.

V termah so bili prostori s toplim zrakom,

topla in mrzla kopel, potilna kopel, masažni

prostori, restavracije. Značilni so bili izjemni

oboki in kupole iz betona nad glavnimi

dvoranami. Notranjščina je bila zelo

razkošna. Da bi cesarji dosegli večjo priljubljenost med ljudmi, si je skoraj vsak cesar

v Rimu zamislil svoje terme.

3 Velika stebrna dvorana v Atenah

Slika 5: Bazilika sv. Petra

Slika 6: Stare rimske terme


10

Za ogrevanje so Rimljani izumili oseben sistem ogrevanja kopališč, ki se je imenoval

HIPOKAVST. Ta sistem je izgledal tako, da so naredili dvojna tla. Zgornji sloj, po

katerem so hodili, je bil postavljen na približno 60 cm visokih stebričkih. V vmesnem

prostoru je krožil vroč zrak, ki so ga ogrevali v velikih pečeh. Vroči zrak je krožil tudi

po ceveh, ki so bile vgrajene v zidove. Kasneje so ta sistem ogrevanja začeli

uporabljati tudi v zasebnih hišah. Vodo, ki so jo potrebovali za kopališča in terme, so

zbirali v posebnih zbiralnikih. Javna kopališča so imela tudi javna stranišča. Vso

odpadno vodo iz kopališč so speljali do stranišč in z njo odplakovali iztrebke v javno

kanalizacijo.

GLEDALIŠČE

Gledališče so Rimljani postavili na

ravnem – kot samostojno zgradbo sredi

mesta. Gledališča so bila lesena, dokler

ni dal Pompej zgraditi v Rimu prvo

zidano gledališče. Igralci so nastopali

na odru, za katerim se je dvigala zidana

stena z nadstreškom. Orkestra tako ni

več služil kot prostor za nastopajoče,

ampak kot prostor, kjer so sedeli

senatorji.

CIRKUS

Najstarejša oblika rimskih iger so bile

konjske dirke, ki so jih prirejali v kotlini z

imenom Vallis Marcia. Cirkus je

pravokotnik, njegovi krajši stranici sta bili

zaokroženi in nesimetrični. Areno je po

dolgem delil dvignjen zid, ki je omejeval

dirkališče.

Najslavnejši in največji cirkus v Rimu je

Cirkus Maximus; zgradil ga je Julij Cezar.

Najpogostejše so bile dirke s konji. V

Cezarjevem času pa so bile dokaj pogosti

tudi boji z zvermi.

Slika 7: Gledališče

Slika 8: Zasnova cirkusa


11

AMFITEATER

Najslavnejši amfiteater, amfiteater Flavijcev, bolj znan kot Kolosej, so začeli graditi

pod Vespazijanom. Ime je dobil po kolosalnem, velikanskem Neronovem kipu, ki je

stal v bližini.

Kolosej ima štiri nadstropja, ki so gledano od

spodaj navzgor, okrašena z dorskimi,

jonskimi in korintskimi stebri. Četrto, najvišje

nadstropje krasijo, pilastri. Dostop v poslopje

je bil možen le skozi arkade v pritličju, nato

so se gledalci po hodnikih razdelili po

gledališču. Stebriščne konzole so nosile

jambore, ki bi gledalce ščitile pred slabim

vremenom.

Sedeži gledalcev so bili razdeljeni po

družbenih slojih. Čisto zgoraj, s stebri

podprta terasa, je bila prostor za žene. Sužnji

so morali na terasah stati. Edini del tribune,

ki je bil zgrajen iz marmorja, je bil namenjen

senatorjem. Vsak senator je imel sedež s

svojim imenom. Visok je 54 m, veliki premer

elipse meri 188 m, mali pa 156 m; s temi

merami res dela čast svojemu vzdevku –

Kolosej.

Napoved angleškega zgodovinarja Beda Venerabilis:

˝Dokler bo stal Kolosej, bo stal tudi Rim.

če bo padel Kolosej, bo padel tudi Rim.

in če bo padel Rim, bo padel tudi ves svet.

Stavba Gledalci

Cirkus 400.000

Kolosej 50.000

Tabela 2: Javne zgradbe 0

100.000

200.000

300.000

400.000

Cirkus Kolosej

Gledalci

Cirkus

Kolosej

Graf 2: Število gledalcev

Slika 9: Amfiteater

Slika 10: Kolosej


12

STANOVANJSKA ARHITEKTURA

Rimljani so razvili številne stanovanjske zgradbe – inzula, domus, vila ter palača.

Imeli so najvišjo bivalno kulturo antičnega sveta. Sodobnost je te vrhunske dosežke

presegla le na tehničnem področju. Kakovost bivanja je ostajala vzor.

INZULA

Inzula (lat. Otok) je bila

večnadstropna najemniška

stanovanjska zgradba.

Danes bi ji lahko rekli

blok. Ime je dobila po

svoji postavitvi. Stale so

med ulicami kot otoki in

tako ohranjale pravokotno

zasnovo omrežja ulic v

mestu. Visoke so bile

približno 6 nadstropji (21

m). Niso poznali navpične kanalizacije, zato so bili prebivalci inzul prisiljeni uporabljati

javna stranišča. Bivalne razmere so bile slabe, zato so najemniki večino časa preživeli

zunaj in svoja stanovanja uporabljali le, ko so to morali – za spanje. Pogosti so bili

tudi požari.

DOMUS

Domus je bila atrijska –enodružinska

hiša. Pravimo mu tudi pompejska hiša,

saj se je ta tip arhitekture najbolj ohranil

prav v Pompejih. Ima značilen atrij –

notranje dvorišče.

Tloris ima v obliki pravokotnika. Ob ožji

stranici je bil vhod s ceste. Za vhodom

je veža (vestibul), ki vodi v notranje

dvorišče (atrij) z bazenom za vodo v tleh

(impluvij – hlajenje) in odprtino v stropu

(compluvij – svetloba), skozi katero

pada dež v bazen. Ob vestibulu so krila – to so prostori za čaščenje larov in penatov

ter skladišča za živež. Lari so skrbeli za dober pridelek, penati pa za zalogo živeža –

oboji so pomenili zaščitnike doma. Edikula je bil majhen tempelj, hišica, niši podoben

arhitekturni element, namenjen za kip, oltar ali grob. Atrij se zaključuje s sprejemnico

Slika 11: Rimska insula

Slika 12: Rimski domus


13

z ležišči – tu se je čakalo na sprejem. Sledi družinski del, ki ima v sredini peristil –

parkovno urejen zunanji prostor, obdan s stebrišči. Ob vzdolžni stranici so sobe, na

drugi strani pa je obednica. Če je zemljišče dovolj veliko, se družinski del nadaljuje v

vrt. Vsi prostori so obrnjeni navznoter ali v atrij. Taberne so trgovine in obrtne

delavnice, ki se odpirajo na cesto in ne spadajo v gospodinjstvo domus.

VILA

Vila je bila razkošna hiša za

bivanje v poletnem času. Danes

bi ji lahko rekli vikend. Sestavlja

jo več zgradb, vrtovi in parki.

Tloris je bil poljuben. Lep primer

je Hadrijanova vila v Tivoliju, ki

je izjemen arhitekturni

kompleks. Če vili dodamo še

gospodarske prostore (oljarne,

vinarne, skladišča,..) dobimo

villo rustico.

PALAČA

Palača je imela osnovno shemo

domusa, vendar ogromnih

razsežnosti. Znan primer je

Dioklecijanova palača v Splitu, ki kaže

ureditev po načelu rimskega mesta –

urbus quadrata.

MONUMENTALNA ARHITEKTURA

V nasprotju z grško arhitekturo, ki je v svoje središče postavljala tempelj, so Rimljani

v središče svoje gradbene umetnosti postavili izjemne, trajne umetniške

(monumentalne) stavbe, ki so nastale iz praktičnih življenjskih potreb. Ta arhitektura

je lahko izraža politično moč posameznika.

Slika 13: Rimska vila

Slika 14: Dioklecijanova palača (Split)


14

SLAVOLOK

Je verskega izvora. Ob vrnitvi z vojnih pohodov so morali vojaki, da so se otresli

maščevalne moči, sprehoditi skozi sveta vrata. Kasneje so bili slavoloki bolj

namenjeni za simbol zmage enega samega moža. Pokazala se je težnja po slavljenju

posameznika, tako so vedno bolj slavili človeka in ne zmage. Zaradi želje, da bi bilo

mogoče ohraniti ta politično pomemben dogodek, so lok sezidali iz kamna ali

marmorja. Ti loki so imeli praviloma en ali tri prehode, s stebri in ploskovnimi reliefi

ob strani.

Nekaj znamenitih slavolokov:

Titov slavolok(1. stol. n. št.): nekakšen

posmrtni izraz spoštovanja do zmagovalca.

Tit je bil pomemben, saj je osvojil

Jerzualem in tako končal vojaški pohod, ki

ga je njegov oče vodil od leta 66.

Slavolok Semptija Severa (18. – 19. stol.):

gre za triločen slavolok

Konstantinov slavolok (4. Stol.): za

spomin zmage v bitki pri Milvijskem

mestu; zaradi visoke kvalitete umetniških

del, ga imamo lahko za pravo zbirko

uradne rimske skulpture.

Slika 15: Titov slavolok

Slika 16: Slavolok Semptija Severa

Slika 17: Konstantinov slavolok


15

Slavolok Višina (m)

Titov 15,4

Septimija Severe 20,88

Konstantinov 21

Tabela 3: Slavoloki

STEBER

Rimski steber ima kip vladarja na vrhu. Plašč stebra je v celoti okrašen s spiralastim

vzpenjajočim se reliefom4, ki pripoveduje o rimskih bojih in zmagah. Steber je sicer

votel. Ohranila sta se Trajanov steber in steber Marka Avrelija. Kipe cesarjev so po

sprejetju krščanstva nadomestili s kipi svetnikov.

Rimljani so trem grškim stebrnim redom dodali še dva: toskanskega (spremenjen jonski steber, sprejeli so ga od Etruščanov) in kompozitnega (ki združuje elemente jonskega in korintskega stebrnega reda).

4 kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve

Graf 3: Višina slavolokov

Slika 18: Odlomljen rimski steber

15,4

20,88 21

0

5

10

15

20

25

Titov Semptija Severe Konstantinov

Višina (m)


16

POSEBNA ARHITEKTURA

V posebno arhitekturo uvrščamo zgradbe, ki opravljajo določeno javno, običajno

vlogo, a so zaradi oblikovne kakovosti prerasle v arhitekturo. Rimljani so bili mojstri

inženirske gradnje (vodovodi,mostovi,…).

RIMSKE CESTE

V času starega Rima so imele ceste zelo pomemben pomen. Ceste so povezovale vse

osvojene dežele z Rimom, omogočale so gospodarske

stike ter vojaško in politično kontrolo nad celotnim

imperijem. Brez cest se ne bi mogla širiti rimska

kultura, način življenja in vsega ostalega znanja.

Glavni razlog za postavitev cest pa je bil seveda tudi

ta, da je lahko vojska v najhitrejšem možnem času

prišla na vse konce imperija in branila svoje meje

pred vpadi “barbarov”.

Ceste so v večini primerov gradili vojaki. Na začetku

so gradili ceste, ki so bile na ravnih odsekih široke

2,45m in 4,90m na ovinkih. Kasneje se je širina ceste

ustalila med štirimi in šestimi metri. To je omogočalo,

da sta se na cesti normalno srečala dva voza. Na

nekaterih mestih naj bi bile ceste tudi široke do

7,50m. Za te dele ceste arheologi predvidevajo, da so bila neke vrste počivališča ob

cesti. S pomočjo mostov in viaduktov so prečkali reke in doline, znali so tudi narediti

tunele. Ceste so pogosto potekale na nasipih. Ob glavnih cestah so postavljali tudi

miljnike, s katerimi so označevali razdaljo do večjih mest. Postavljali so jih na razdalji

ene milje (=147 8,5m = 1000 rimskih korakov).

Pri gradnji cest so najprej na vsaki strani

naredili odtočni jarek5 in potem vmesni prostor

odkopavali, dokler niso prišli do trdne kamnite

podloge. Jarek, ki je nastal, so nato napolnili v

večjih plasteh. Najprej so steptali sloj zemlje in

nato položili plast drobnega kamenja, zalitega z

malto. Na ta sloj so položili trdo polnilo iz malte

in nato velike kamnite plošče.

5 v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina

Slika 19: Tlakovane rimske ceste

Slika 20: Rimske ceste na slovenskem


17

MESTNE ULICE

Ulice v Rimu in kasneje v ostalih mestih imperija ne spadajo v pojem rimska cesta.

Ulice so imenovali VIAE VICINALES, kar bi slovenščini pomenilo poti do soseda. V

Rimu so bile ulice že opremljene z odtočnimi

kanali, pločniki in prehodi za pešce, kar je bilo

takrat prava redkost. Čeprav sta takrat pojma

mesto in država sovpadala , pa je bilo

oskrbovanje in vzdrževanje strogo ločeno. Ulice

so oskrbovale mesten uprave. Razlike med cesto

in ulico pa so bile v rimskem času velike. Cesta

so bile zgrajene brez ovinkov zaradi vojaškega

napredovanja, ulice pa so bile namenoma

speljane skozi ozke obokane prehode.

MOSTOVI

V času antike so bili Rimljani največji graditelji mostov. Zaradi velikosti imperija so

morali Rimljani izpiliti znanje gradnje mostov. Z njimi so si omogočili lažje in varnejše

potovanje do vseh delov imperija. Za gradnjo večjih in pomembnejših mostov so

uporabljali kamne, katere so lepili med

seboj z malto, imenovano pozzola (=

mešanica vode, peska, apna in

vulkanskih kamnin). Za začasne

mostove so uporabljali les, da so lahko

most kasneje porušili. Če vodni tok ni

bil premočan, si je vojska izdelala most

tudi s pomočjo ladij. Trdno so privezali

ladjo ob ladji in si tako naredili prehod

preko reke.

Napeljava, ki naj bi vodo pripeljala na nek kraj, pravzaprav ni bila Rimskega izvora. V

času, ki sega daleč nazaj v Antiko, so v

Mezopotamiji že oskrbovali stanovanjske hiše

z vodo. Rimljani so bili prvi, ki so si izmislili

velikanski vodovod. Nagnjenost vodovodov so

kar se da skrbno izračunali, da bi se ognili

prevelikemu naklonu in s tem prehudemu

pritisku. Med potjo so bili postavljeni

rezervatorji, iz njih je tekla voda po bronastih

ceveh v svinčene razdelitve cevi. Tehnika

Slika 22: Rimski most

Slika 23: Akvadukt

Slika 21: Ulica v Pompejih


18

ulitega zidu je omogočala gradnjo velikih obokov. Na deželi so se veliki oboki, ki so

večkrat nosili večnadstropne vodovode, čudovito prilagodili pokrajini in so

predstavljali včasih prave umetnine.

Preskrba z vodo je bila vedno ena glavnih cesarjevih skrbi, kajti voda je bila potrebna

tako za terme kot za varnost rimskega mesta nasploh.

V celoti gledano je tehnologija 6 omogočila odličen napredek z iznajdbo in

izpopolnitvijo gradnje vodovodnih mest. Če količina vode, ki jo navaja Frontin –

992.200 kubičnih metrov na dan- zares drži, moramo mirne duše reči, da so imeli

prebivalci antičnega Rima bistveno več pitne vode na razpolago, kot jo imajo

prebivalci v današnjih velemestih.

6 skupek postopkov obdelave, predelave od začetka do končnega stanja


19

Kazalo grafov, tabel in slik

Graf 1 delež materiala zgrajenih stavb ................................................................... 5

Graf 2 število gledalcev ....................................................................................... 11

Graf 3 višina slavolokov ...................................................................................... 15

Tabela 1 delež materiala ....................................................................................... 4

Tabela 2 javne zgradbe ...................................................................................... 11

Tabela 3 Slavoloki .............................................................................................. 15

Slika 1: Ostanek foruma ....................................................................................... 6

Slika 2: Sprednja stran panteona ........................................................................... 7

Slika 3: Okulus ..................................................................................................... 7

Slika 4: Cel Panteon ............................................................................................. 8

Slika 5: Bazilika sv. Petra ...................................................................................... 9

Slika 6: Stare rimske terme ................................................................................... 9

Slika 7: Gledališče .............................................................................................. 10

Slika 8: Zasnova cirkusa...................................................................................... 10

Slika 9: Amfiteater .............................................................................................. 11

Slika 10: Kolosej ................................................................................................. 11

Slika 11: Rimska insula ....................................................................................... 12

Slika 12: Rimski domus ....................................................................................... 12

Slika 13: Rimska vila ........................................................................................... 13

Slika 14: Dioklecijanova palača (Split) ................................................................. 13

Slika 15: Titov slavolok ....................................................................................... 14


20

Slika 16: Slavolok Septimija Severa ..................................................................... 14

Slika 17: Konstantinov slavolok ........................................................................... 14

Slika 18: Odlomljen rimski steber ........................................................................ 15

Slika 19: Tlakovane rimske ceste ......................................................................... 16

Slika 20: Rimske ceste na slovenskem ................................................................. 16

Slika 21 Ulica v Pompejih .................................................................................... 17

Slika 22: Rimski most ......................................................................................... 17

Slika 23: Akvadukt .............................................................................................. 17

Stvarno kazalo

B

Basilika Stoa .................................................................... 9

C

cest ................................................................................ 16

Cirkus Maximus ............................................................. 10

D

Domus ........................................................................... 12

F

Forum .............................................................................. 7

G

gradbeništvu.................................................................... 4

K

kamen, les, glina .............................................................. 5

Kolosej ........................................................................... 11

M

mesto .............................................................................. 6

monumentalne ............................................................. 13

O

OPUS CAEMENTICUM ..................................................... 5

P

Palača ............................................................................ 13

Panteon ........................................................................... 8

R

Rimska kultura ................................................................ 4

S

svetišča. ........................................................................... 7

T

Terme .............................................................................. 9


21

V Vila ................................................................................ 13

VIRI:

Spletni:

bs.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/rimski most.

kulturaantickogrima.blogspot.com. (2013). Pridobljeno iz 2013/11/stanovanje-

u-antickomrimu-rimska-kuca.

sl.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/rimska arhitektura.

sl.wikipedia.org. (brez datuma). Pridobljeno iz slika:sevenarches.

sl.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/slika:rome-forum romanum.

www.dars.si. (brez datuma). Pridobljeno iz

Dokumenti/O_avtocestah/Avtocestne_zanimivosti/Rimska_cesta.

www.rtvslo.si. (brez datuma). Pridobljeno iz tureavanture/novice/21-

kandidatov-za-novih-7-cudes-sveta-1/200393.

www.slideshare.net. (brez datuma). Pridobljeno iz iskraclaudia/rimska

arhitektura.

www2.arnes.si. (brez datuma). Pridobljeno iz ~gljsentvid10/slo_denar.

Pisni:

Kerrigan, M. (2002). Stari Rim in rimsko cesarstvo . Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Steele, P. (2009). Stari Rim . Učila international.

velike kuture sveta. (1999). Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva založba.

Slike:

cirkus. http://www.aviewoncities.com/rome/circusmaximus.htm.

forum,r. http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rome-Forum_romanum.jpg.


22

kolosej.http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/21-kandidatov-za-novih-7-

cudes-sveta-1/200393.

okolus. http://zlataleta.com/rim-vecno-mesto-1-del/.

panteon. http://pl.wikipedia.org/wiki/Panteon_w_Rzymie.

Pompejih, u. v.. http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pompeii-Street.jpg.

terme, s. r. http://sh.wikipedia.org/wiki/Rimske_terme.

Documents

Priloga 8_Rimska arhitektura.pdf