PRIMERJAVA PROGRAMIRANJA OBDELAVE IZDELKA S … · 2018. 8. 24. · Ključne besede: CAD/CAM, CNC,NC programiranje UDK:004.896:621.7/.9 (043.2). POVZETEK Diplomska naloga zajema primerjavo

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Lovro ZALOŽNIK

PRIMERJAVA PROGRAMIRANJA OBDELAVE IZDELKA S

SODOBNIMI CAM APLIKACIJAMI

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje

Strojništvo

Maribor, september 2017

PRIMERJAVA PROGRAMIRANJA OBDELAVE IZDELKA S

SODOBNIMI CAM APLIKACIJAMI

Diplomsko delo

Študent: Lovro ZALOŽNIK

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Strojništvo

Smer: Proizvodno strojništvo

Mentor: doc. dr. Simon KLANČNIK

Somentor: asist. Janez GOTLIH

Maribor, september 2017

II

I Z J A V A

Podpisani Lovro ZALOŽNIK, izjavljam, da:

je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,

je predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali

univerze,

so rezultati korektno navedeni,

nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških

fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o

istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela.

Maribor,september 2017 Podpis: ________________________

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju,doc. dr. Simonu KLANČNIKU,

ter somentorju,asist. Janezu GOTLIHU, univ. dipl. inž.

str.,za vso pomoč, moralno podporo in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi staršem in prijateljem, ki so me ob

celotnem študiju podpirali in mi stali ob strani.

IV

PRIMERJAVA PROGRAMIRANJA OBDELAVE IZDELKA S SODOBNIMI CAM

APLIKACIJAMI

Ključne besede: CAD/CAM, CNC,NC programiranje

UDK:004.896:621.7/.9 (043.2).

POVZETEK

Diplomska naloga zajema primerjavo programiranja obdelave izdelka s sodobnimi CAM-

aplikacijami. Na praktičnem primeru gredi, ki je vgrajena v reduktorski motor, ki poganja

mešalo v industriji, sem v programskem paketu MasterCam prikazal način programiranja ter

izdelave na CNC-stroju. V današnjem času se soočamo z veliko kompleksnimi izdelki, ki

zahtevajo kompleksnejšo obdelavo, ki je na klasičnem stroju nemoremo izdelati. Zato se je

tudi razvila CNC-tehnologija obdelave in CNC-programski CAD/CAM-paketi. Diplomskanaloga

zajema razvoj NC-in CNC-tehnologije, ter pomen CAD/CAM-sistemov. Opisani so osnovni

pojmi, ki jih moramo obvladati, če sploh hočemo programirati na CNC-obdelovalnih strojih.

Diplomsko delo zajema tudi primerjavo dveh programskih paketov NX in MasterCam, na

koncu pa tudi primer programiranja v programskem paketu MasterCam in končni komentar

obdelave.

V

COMPARISON OF PROGRAMING APPROACH BETWEEN ADVANCED CAM

APPLICATIONS

Key words:CAD/CAM, CNC,NC programing

UDK:004.896:621.7/.9 (043.2).

ABSTRACT

Theassignmentincludesthecomparisonofthe modern CAM applicationsthrough a

programmingprocessof a product. Withthepracticalexamplebased on a shaftthat is

integrated in thegear reduction motorthatdrivesthestirrer I

haveshowedtheprogrammingandthemanufacturingofthe CNC machine in theMasterCam

software. In thisdayand age we are facing a lot ofcomplexproductsthatrequire more

complexprocessing, whichcannot be manufactured on a conventionalmachine. That'swhy

CNC processingtechnologyand CAD/CAM software packageshavebeendeveloped.

Theassignmentcoversthedevelopmentof NC and CNC

manufacturingtechnologyandtheimportanceof CAD-CAM software’s, plus,

thedescriptionsofthebasicconceptsthatweneed to masterwhentrying to program on a CNC

machine. It alsoincludesthecomparisonoftwosoftware’s, NX andMasterCam,

andanexampleofprogramming in theMasterCam software with a

finalcommentoftheprocessing.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ....................................................................................................... 1

1.1 Opis splošnega področja dela: ............................................................ 1

1.2 Opredelitev dela ................................................................................. 1

1.3 Struktura diplomskega dela: ............................................................... 1

2 OSNOVE CAD/CAM SISTEMOV ................................................................. 2

2.1 Splošne značilnosti razvoja CAD .......................................................... 2

2.2 Definicija CAM sistema ....................................................................... 3

2.3 Ključne značilnosti za izbiro programskih paketov CAD/CAM ............. 4

3 OSNOVE PRI PROGRAMIRANJU CNC STROJEV .......................................... 4

3.1 Predstavitev CNC tehnologije: ............................................................ 4

3.2 Metode, ki jih uporabljamo pri programiranju. ................................... 6

4 PRIMERJAVA PROGRAMSKIH PAKETOV NX TER MASTERCAM ................ 12

4.1 Predstavitev programskega paketa NX ............................................ 12

4.2 Predstavitev programskega paketa MasterCam ................................ 13

5 PREDSTAVITEV PROGRAMIRANJA ZDELKA V PROGRAMU MASTERCAM. 15

5.1 Izbira stroja ...................................................................................... 15

5.2 Postopek izdelave za 1. vpetje .......................................................... 16

5.3 Postopek obdelave za 2. vpetje ........................................................ 24

5.4 Izdelava utora za moznik na gredi ..................................................... 29

6 ZAKLJUČEK ............................................................................................. 31

VII

7 VIRI ........................................................................................................ 32

8 PRILOGE ................................................................................................. 33

VIII

KAZALO SLIK

Slika 1: Informacijski tok pri opravljanju NC [2] ................................................ 5

Slika 2: Zgradba krmilja stroja CNC [1] ............................................................... 6

Slika 3: Desnoročni kartezijev koordinatni sistem [8] .......................................... 7

Slika 4: Koordinatni sistem na vertikalnem frezalnem stroju [9] ......................... 7

Slika 5: Koordinatni sistem na stružnici [2] .......................................................... 8

Slika 6: Koordinatni sistem na horizontalnem frezalnem stroju [2] ..................... 8

Slika 7: Premikanje orodja od točke A do točke B [3] ......................................... 9

Slika 9: Premikanje orodja po ravnini [3] ............................................................. 9

Slika 8: Izdelava konture [3] ................................................................................. 9

Slika 10: Zgradba programskega stavka [9] ....................................................... 10

Slika 11: Primer zapisa programa obdelave [9] .................................................. 10

Slika 12: Prikaz referenčnih točk pri operaciji CNC-struženja [8] ..................... 12

Slika 13: Grafični vmesnik Siemens NX [7] ...................................................... 13

Slika 14: Mill-Turn kombinacija [7] ................................................................... 14

Slika 15: Število uspešno prodanih licenc na svetu [6] ...................................... 14

Slika 17: Doosan DNM 6700 .............................................................................. 15

Slika 16: EMCO TURN 500 ............................................................................... 15

Slika 18: Vstavljanje gredi različice Mastercam 6.............................................. 16

Slika 19 Novejša različica Mastercam 13 ........................................................... 16

Slika 20: Vstavljanje surovca .............................................................................. 17

Slika 21 : Vstavljanje koordinatnega sistema ..................................................... 17

Slika 22: Grobo struženje .................................................................................... 18

file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917167file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917169file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917170file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917171file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917172file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917174file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917175file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917179file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917180file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917181file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917182file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917183file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917184file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917186file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917187file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917188

IX

Slika 23: Izbira orodja za grobo struženje .......................................................... 18

Slika 24: Izbira rezalnih parametrov ................................................................... 19

Slika 25: Postopek fine obdelave ter izbira orodja. ........................................... 20

Slika 26: Izbira noža za izdelavo konture utora .................................................. 20

Slika 27: Vstavljanje parametrov globine struženja ........................................... 21

Slika 28: Simulacija izdelave utora ..................................................................... 21

Slika 29: Izbira navojnega noža .......................................................................... 22

Slika 30: določevanje parametrov za vrezovanje navoja .................................... 22

Slika 31: Fino in grobo struženje pri drugem vpetju .......................................... 25

Slika 32:Nastavitev globine vrtanja svedra ......................................................... 26

Slika 33: Simulacija vrtanja izvrtine ................................................................... 26

Slika 34: Prikaz izbire navojnega svedra ............................................................ 26

Slika 35: Simulacija vrezovanja navoja .............................................................. 27

Slika 36: Izbira rezkarja ...................................................................................... 29

Slika 37: Rezkanje utora za moznik .................................................................... 30

file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917189file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917190file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917191file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917192file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917193file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917194file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917195file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917196file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917199file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917200file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917201file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917202file:///C:/Users/Lovro/Desktop/Diplomska%20naloga_LovroZ%2004-lektorirano.docx%23_Toc492917203

X

UPORABLJENI SIMBOLI

W ničelna točka

P ničelna točka orodja

M izhodišče koordinatnega sistema

R referenčna točka

S obrati

f pomik orodja

XI

UPORABLJENE KRATICE

CNC ComputerNumericialControl

NC NumericialControl

CAD ComputerAided Design

CAM ComputerAidedManufacturing

Univerza v Mariboru‒ Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

1

1 UVOD

1.1 Opis splošnega področja dela

V diplomski nalogi bom opisal primerjavo CAM-programskih paketov NX in MasterCam ter

prikazal način programiranja v programskem paketu MasterCam. Proces izdelave bo

struženje. Izdelek je preprosta gred reduktorskega motorja, ki poganja industrijsko mešalo.

Oba programska paketa bom primerjal med sabo ter na podlagi simulacije skušal ugotoviti

obdelavo samega izdelka. V diplomski nalogi so opisanetudi bistvene značilnosti

programiranja operacije-CAM/CAD.

1.2 Opredelitev dela

Na trgu je vse več komercialnih CAM-programov, ki se med seboj razlikujejo po načinu

programiranja. V diplomski nalogi želim ugotoviti, kaj so glavne skupne točke in kaj glavne

razlike med temi programi. Pri vseh programih je potrebno definirati surovce, orodja,

ničelno točko ter začetno točko.Omejitve so vezane na izbrano programsko opremo. Omejen

bom na modelirnikMasterCam, čeprav je na trgu veliko podobnih programov.

1.3 Struktura diplomskega dela:

Cilj diplomske naloge je primerjavamed programskima CAM-paketoma NX 10 in MasterCam

ter programiranje v programskem paketu MasterCam.Nalogazajema tudi splošni opis

CAD/CAM-sistemov,osnovne značilnosti programiranja CNC-strojev ter opis CNC-tehnologije.

Predstavljena so tudi osnovna pravila, s katerimi se moramo soočiti pri programiranju, kot so

določevanje koordinatnega sistema, ničelne točke in generiranje G-kode.


2

2 OSNOVE CAD/CAM SISTEMOV

2.1 Splošne značilnosti razvoja CAD

Kratico CAD v angleščini razvežemo kotComputerAided Design in pomeni ꞌračunalniško

podprto konstruiranjeꞌ, pri katerem konstrukterza izdelavo izdelka uporablja računalnik ter

ustrezne programske pakete (programe). Računalniško konstruiranje CAD nam omogoča

veliko značilnosti, kot so: snovanje in razvoj posameznih izdelkov, konstruiranje elementov,

sklopov ter detajlov, modifikacija in ovrednotenje konstrukcije[2].

Od samega razvoja in moči računalnika je odvisentudirazvoj CAD-sistema, k temu tudi veliko

pripomore razvoj grafične kartice računalnika, saj jedro CAD-sistema tvori sodobna

interaktivna računalniška grafika, ki je v povezavi med konstrukterjem in grafičnim

programskim CAD-sistemom. Na začetku razvoja računalnika ni bilo poudarka na nadgradnji

ter zmogljivosti grafične kartice. Šele kasneje, ko je PC doživel vzpone in začel graditi na

zmogljivosti delov v računalniku, se je temu primerno tudi nadgrajevala ter krepila moč

kvalitete grafične kartice[2].

Meja med PC-računalnikom in delovno postajo CAD je danes zabrisana bolj, kakor smo je bili

vajeni včasih, ko je bila izrazito vidna. Pri vsakodnevni inženirski rabi ta meja postane

popolnoma nevidna[2].

Značilnost, pri kateri se delovna postaja CAD razlikuje od PC-osebnega računalnika, je:

nadgrajena močna grafična kartica, maksimalna moč RAM-ov,moč procesorja ter vodila za

prenos podatkov[2].

CAD-sisteme lahko razdelimo v štiri pomembna funkcionalna področja:

inženirske analize

pregled in ovrednotenje konstrukcije

avtomatizirano risanje

geometrijsko modeliranje [2].


3

CAD lahko uporabljamo za konstruiranje modela v 2D (dvodimenzionalnem okolju) ter 3D

(trodimenzionalnem prostoru). Risanjeinkonstruiranje nam v CAD-u omogočajo naslednji

programi:

Pro/ENGINNER

CATIA

CREO

SolidWorks

AutoCAD

….[2].

Ti programi služijo v veliko avtomobilskih in letalskih industrijah, robotizaciji in industrijah,v

katerih izdelujejo CNC-stroje. Veliko pripomorejo k risanju kompleksnejših linij krivulj in

delov [1].

2.2 Definicija CAM-sistema

Kratica CAM je v angleščini ComputerAidedManufacturingin pomeni ꞌračunalniško podprto

proizvodnjoꞌ. Definicija CAM je računalniški sistem, ki nam služi za uporabo pri samem

načrtovanju izdelkov (modelov), kontroliranju in upravljanju samega proizvodnega procesa

in za uporabo širokega spektra računalniških orodij [1].

Inženirji in CNC-operaterji uporabljajo CAM-programe kot orodje za NC-programiranje.

Konstrukter ustvari 3D-model v CAD-programu, model služi za generiranje NC-kode, ki

poganja numerično krmilje obdelovalnih strojev [1].

CAM-tehnologijo lahko uporabljamo na naslednjih področjih:

NC-programiranje

računalniško podprta priprava proizvodnje (priprava delovnih listov operacijskih

listov, določevanje obdelovalnih časov …)

prilagodljivi obdelovalni sistemi

tehnološko načrtovanje proizvodnje

kontrola proizvodnje


4

industrijski roboti [3].

Tipični CAM-programi, ki se uporabljajo v industrijah:

Mastercam

Edgecam

NX

CATIA

SolidCAM[3].

2.3 Ključne značilnosti za izbiro programskih CAD/CAM-paketov:

CAD/CAM paket mora biti svetovno že zelo ocenjen, na trgu mora imeti dovolj močan tržni

delež in vsebovatifunkcije, ki nam služijo pri obdelavi[1].

Bistvene funkcije, ki jih morata vsebovati CAD/CAM-paketa v industrijah, so:

močan uporabniški vmesnik,

hitrost sistema (dinamika hitrosti premikanja, senčenja, rotiranja in povečavanja),

razvit volumski modelirnik,

omogočanje translacije G-kode,

dobro razvit NC-modul z do 5-osno obdelavo ali dobro povezavo z drugimi NC-

sistemi,

delovanje na običajnih osebnih računalnikih s programskim paketom Windows,

enostavnost za učenje in uporabo,

znana fiksna cena za lažjo analizo in

skladnost z ostalimi CAM/CAD-paketi za lažjo izmenjavo podatkov[1].

3 OSNOVE PRI PROGRAMIRANJU CNC-STROJEV

3.1 Predstavitev CNC-tehnologije

Zaradi naprednega razvoja elektronike so NC-krmilja zamenjala krmilja CNC. Če na splošno

pojasnimo pojem: NC-programiranje pomeni v angleškem prevodu ꞌNumericialControlꞌ, kar v

slovenskem jeziku pomeni ꞌnumerično programiranjeꞌ. Numerično programiranje lahko še


5

Slika 1: Informacijski tok pri opravljanju NC[2]

vedno najdemo v praksi, vendar se vse redkeje uporablja, saj krmilja postajajo vedno cenejša

in zmogljivejša[4].

Program NC je običajno zapisan na papirnatem traku v koordinatni obliki. Krmilje »prebere«

NC-stavek, informacijo pošlje k stroju, ki proces tudi izvede.Postopek se nato ponavlja,

dokler izdelava ni zaključena, kot je prikazano na sliki 1. Hitrost je odvisna od čitalnika

luknjanega traka, pri čemer je odvisnatudi hitrost izvajanja programa. Za NC lahko rečemo,

da je predhodnik CNC-programiranja [1].

V praksi upravlja CNC-krmilje v bistvu enake naloge kot NC-krmilje, vendar lahko zaradi

vgradnje računalnika pri CNC prevzame bistveno višjo zahtevnost nalog programiranja, na

primer: višjostopnjointerpolacije, programsko povezanost krmilja sstrojem, korekcijo radija

rezalnega roba, tehniko podprogramov itd[2].

Kratica CNC v angleškem jeziku pomeni ComputerNumericalControl, kar v prevodu

pomeniꞌračunalniško numerično programiranjeꞌ. CNC stroj je sestavljen iz mehanskega dela,

ki ima v primerjavi s klasičnim strojem kar nekaj prednosti, kot so: revolverska glava, večji

zalogovnik orodij (shramba), ki omogoča predvsem avtomatsko vodenje, izbiro orodja,

natančno nameščanje orodij, boljšo togost, ki omogoča večjo natančnost same obdelave [2].

Krmilje CNC-ja ima vgrajen računalnik, s pomočjo katerega se lahko shrani program NC na

polnilnik v celoti, pri nekaterih krmiljih pa le del programa NC, pri čemer je dodana možnost

čitanja iz pregrajene diskovne enote ali strežnika[2].


6

Slika 2: Zgradba krmilja stroja CNC[1]

V vsaki krmilni enoti je vgrajen še PLC (angl. ProgrammableLogicControlier), ki omogoča

vodenje procesa obdelave. Ta ima zelo pomembno vlogo, saj kontrolira stanja senzorjev na

stroju in nato ustrezno logično generira ukaze za uporabnika in CNC-jev del krmilnika. Na sliki

2 je prikazana zgradba CNC-stroja ter delovanje, pri čemer izraz »taho« predstavlja dajalnik

pozicije zasuka gredi elektromotorja[2].

Osnovne prednosti CNC-obdelovanih strojev, ki se razlikujejo od klasičnih, so:

program vnesemo v stroj in ga shranimo,

enostavno popravljanje že shranjenega programa,

višja produktivnost strojev,

višja kvaliteta in natančnost izdelave izdelkov,

izdelava kompleksnejših delov in

visoka prilagodljivost pri sami obdelavi [2].

3.2 Metodeprogramiranja

3.2.1 Koordinatni sistem

Za nas najbolj značilni koordinatni sistem, ki se uporablja pri CNC-obdelovalnih strojih, je

desnoročni kartezijev koordinatni sistem. Koordinatni sistem je prikazan na sliki 3[4].

CNC PLC

GLAVNI POGON POGONI OSI

Releji

Kontaktorji

Sklopke

Akumulatorji

Ventili

Končna stikala

Tipala

Senzorji

Enkoder Taho

Motoro

r

Taho

Motor

DAJALNIKI POZICIJE


7

Slika 3: Desnoročni kartezični koordinatni sistem[8]

Slika 4: Koordinatni sistem na vertikalnem frezalnem stroju[9]

Na naslednjih slikah je prikazan položaj kartezičnega koordinatnega sistema na obdelovalnih

strojih.Na sliki 4je prikazan položaj koordinatnega sistema na vertikalnem frezalnem stroju,

na sliki 5položaj na horizontalnem frezalnem stroju ter na sliki 6položaj koordinatnega

sistema na stružnici z dodatno C-osjo. Vsi koordinatni sistemi so standardizirani po DIN-

standardu[2].


8

Slika 6: Koordinatni sistem na horizontalnem frezalnem stroju[2]

Slika 5: Koordinatni sistem na stružnici[2]

+

3.2.2 Gibanje orodja

Pri sami obdelavi je zelo pomembno, kako se premika (giblje)samo orodje;orodje lahko

krmilimo od točke do točke, pri čemer se orodje premika iz točke A v točko B, kot

jeprikazano na sliki 7. Orodje med samim vrtenjem ne obdeluje, takšen način krmiljenja je

zelo enostaven, uporablja se večinoma pri vrtalnih strojih za izdelavo izvrtin. Orodje se lahko

giblje tudi po ravnih linijah,kot nam to prikazuje slika 8. Tako vrsto gibanja najbolj

uporabljamo pri operaciji frezanja;frezalo namrečpreprosto obdeluje obdelovanec po ravni

liniji. Gibanje po poljubni poti (konturi): orodje se giblje po poljubni poti, pri čemer izdeluje

konturo, ki je podana numerično (slika 9). Ta princip lahko primerjamo s kopiranjem modela

poljubne oblike. Ločimo pa tudi prostorsko gibanje orodja; ta je kompleksnejša, saj se orodje

giblje v višjih koordinatnih točkah istočasno [1].


9

Slika 8:Premikanje orodja po ravnini[3] Slika 9:Izdelava konture[3]

Slika 7: Premikanje orodja od točke A do točkeB[3]

3.2.3 Zgradba programskega stavka

Da lahko CNC-obdelovalni stroj krmili, je potreben program oziroma NC-zapis. Program je

sestavljen iz NC-programskih stavkov, ki opisujejo določeno operacijo, ki jo CNC-obdelovalni

stroj razume, da lahko krmili obdelavo. Stavek je sestavljen iz NC-znakov, ki so lahko črka,

številka in ostali znaki. Vrstni red besed v programskem stavku je običajno tudi predpisan ter

je tudi standardiziran po evropskem DIN 66025-standardu[2].


10

Vrstni red ter zapis NC-stavka je prikazan na sliki 10.

Slika 10:Zgradba programskega stavka[9]

Na prvem mestu je običajno številka programa (N.), ki določa zaporedje programskega

stavka. Na drugem mestu je delovna funkcija, ki predstavlja obnašanje orodja med samo

obdelavo in se običajno začne s črko (G). Od tretjega in do petega mesta so predstavljene

koordinate (X, Y,Z), ki določajo, po katerih točkah (koordinatah) se giblje orodje giblje;

primer zapisa programa je prikazan na sliki 11. Programski stavek zajema tudi vrtilne in

podajalne hitrosti orodja, ki jih označimo z (F) ‒podajanje in (S) ‒vrtljaji. Da stroj prepozna

orodje, ki ga mora izbrati za obdelavo, ga v programu označimo s črko (T); k črki je

predpisana številka, ki določa orodje, ki smo ga izbrali iz magazina. Programski stavek pa

vsebuje tudi pomožne (M) funkcije, ki jim sledijo dvomestna števila, ki določajo hlajenje pri

obdelavi, menjavo orodja, smer vrtenja orodja ter konec obdelave[2].

Slika 11:Primer zapisa programa obdelave[9]


11

Nekatere pomembne G-funkcije:

G90 ‒ G92‒absolutni način programiranja G91‒inkrementani način programiranja G00‒ hitri pomik G01‒linearni delovni pomik orodja G02‒krožna interpolacija v smeri gibanja urinega kazalca G03‒krožna interpolacija v nasprotni smeri gibanja urinega kazalca G81‒vrtalni cikel G82‒vrtanje z zastojem G83‒vrtanje globokih izvrtin G73‒ vrtanje z prekinitvijo G85‒ povrtavanje G89‒povrtavanje z zastojem Gxx‒ cikel za grobo struženje Gyy‒cikel za grobo prečno struženje Gxy‒cikel za fino končno struženje G30/G33‒ struženje zunanjih, čelnih ali notranjih navojev [9].

Nekatere pomembne pomožne M-funkcije: M03‒ vključitev vrtenja glavnega vretena v desno M05‒izključitev vretena M06‒ menjava orodja M30‒konec izvajanja programa M00‒prekinitev programa do ponovne vključitve[9].

3.2.4 Upoštevanje ničelne in referenčne točke

Pri programiranju na obdelovalnih strojih je potrebno določiti tudi koordinatna izhodišča, ki

jih označimo tako: ničelno točko obdelave (W) določi sam programer, ki ustvari NC-program;

(P) je ničelna točka orodja, ki določuje gibanje samega orodja;izhodišče koordinatnega

sistema določa ničelna točka, označena s črko (M);konstantna referenčna točka (P)je fiksna

na stroju, predstavlja pa razdaljo do ničelne točke stroja (M). Na spodnji sliki je prikazana

postavitev ničelnih in referenčnih točk pri procesu CNC-struženja, pri čemer (ZMR)

predstavlja razdaljo referenčne točke po Z-osi, (XMR) pa razdaljo referenčne točka po X-osi.

(R) je referenčna točka stroja ter oznaka (F), ki pomeni enako kot oznaka (P), ki določa

ničelno točko orodja. (slika 12)[2].


12

Slika 12: Prikaz referenčnih točk pri operaciji CNC-struženja[8]

4 PRIMERJAVA PROGRAMSKIH PAKETOV NX TER MASTERCAM

4.1 Predstavitev programskega paketa NX

NX spada med generacijo integriranih programskih rešitev za razvoj, inženiring in

proizvodnjo. Podjetja lahko s pomočjo programskega paketa NX hitreje in ceneje umestijo

na tržišče produkte najzahtevnejše kakovosti in kompleksnosti. NX-programski paket na

tržišču prevladuje predvsem v avtomobilski industriji.Za razvoj, proizvodnjo in inžinering ga

uporabljajo znana podjetja, kot so Fiat, Nissan, Chrysler, Daimler (Mercedes), GM, Mazda in

Suzuki. NX-programski paket zavzema CAD-modeliranje, CAE–multidisciplinirano simulacijo

struktur ter CAM-programiranje.Na spodnji sliki 13 je prikazan grafični vmesnik Simens NX.

Značilnosti CAD-modeliranja NX:[5].

Hitra, prilagodljiva, učinkovita konstrukcija izdelkov, ki omogoča hitrejše in

učinkovitejše delo v celotnem razponu projektnih nalog od 2D-risanja do 3D-

modeliranja, sestavljanje sklopov in izdelavo tehniške dokumentacije.

Uspešno delo s podatki iz drugih CAD-sistemov (NX lahko izvozi ter spremeni CAD-

geometrijo iz katerega koli vira).

Zmogljivost(NX-orodja za sestavljanje sklopov so ustvarjena za izdelavo

najkompleksnejših sklopov)[5].


13

Slika 13: Grafični vmesnik Siemens NX[7]

Pri CAM-programiranju nudi NX najširši možni izbor orodij za NC-programiranje, saj nudi

orodja, s katerimi lahko bistveno skrajšamo čas obdelave izdelka ter s tem prilagajamo

stroške in hkrati dosežemo višjo kakovost izdelka. NX samodejno izračuna poti orodja,

združuje konstruriranje orodij in proizvodni proces. Podjetje lahko s programskim paketom

NX CAM zmanjša količino odpadkov in znatno poveča produktivnost virov. NX ima tudi zelo

dober simulacjiski prikaz, saj zagotavlja popolno simulacijo gibanja orodja in delov

obdelovalnega stroja. Simulacija temelji na bazi postprocesiranih podatkov in se v celoti

odvija v NX-programskem okolju[5].

4.2 Predstavitev programskega paketa MasterCam

MasterCam je CAD/CAM-programskih paket, ki seuporablja za CAD-modeliranje ter CAM

programiranje CNC-strojev. Omogoča izjemne rešitve na področju 2-, 3-, 4- in 5-osnega

rezkanja, struženja in žične erozije.MasterCam je vodilni CAD/CAM izdelek, ki temelji na

operacijskem sistemu Windows in ima na trgu prodanih zelo veliko licenc. Prednosti paketa

Mastercam so :[5]

prvi po številu namestitev,

najboljši v izobraževanju,

številka ena po funkcijah,

najboljši v podpori za industrijo,

najlažji za uporabo,

močno podprte visoko hitrostne obdelave (HST) in

številka ena pri kreiranju orodij v programu[5].


14

Slika 15: Število uspešno prodanih licenc na svetu[6]

Slika 14:Mill-Turn kombinacija[7]

Bistvena značilnost programskega paketa MasterCam je razvoj programskega okolja Mill-

Turn, ki prikazuje frezanje in struženje na istem stroju. S tem je MasterCam močno izboljšal

natančnost izdelka, saj se tako lahko izognemo večkratnim vpenjanjem obdelovancev v stroj.

Na naslednji sliki lahko vidimo kombinacijo rezkanja in struženja na izdelku (slika14)[6].

Kot je razvidno na spodnjem grafu, ki nam prikazuje število prodanih licenc od obstoja

paketa naprej, MasterCam prevladuje tudi po številu prodanih licenc na svetu. Iz grafa je

razvidno, da je MasterCam zelo iskan programski paket med inženirji. Število prodanih licenc

je dvakrat večje od prodaje največjega konkurenta NX. (slika 15)[6].


15

Slika 17: EMCO TURN 500 Slika 16:Doosan DNM 6700

MasterCamomogoča še:

Preprosto izdelavo 2D/3D-geometrije.

Shranjevanje najpogosteje uporabljenih operacij s parametri in s tem skrajša čas za

pripravo programov.

Grobo obdelavo po več površinah (MultisurfaceRoughPocket).

Fino paralelno obdelavo po več površinah[6].

Mastercam vsebuje tri različne vrste simulacije, pri čemer prva prikazuje gibanje orodja,

druga volumski odvzem materiala, tretja pa lahko simulira celotni obdelovalni stroj, kar je

najbolj učinkovito pri večosni obdelavi[6].

5 PREDSTAVITEV PROGRAMIRANJA IZDELKA V PROGRAMU MASTERCAM

5.1 Izbira stroja

V naslednjih korakih bom predstavil postopek programiranja s programskim paketom

MasterCam. Operacijo,ki jo bom izvajal, je CNC-struženje ter tudi rezkanje, saj je na izdelku

narejen utor, ki ga na razpolagajoči CNC-stružnici ne moremo narediti. Izdelek je

preprostagred reduktorskega motorja, ki poganja industrijsko mešalo. Gred bom izdelal v

treh vpetjih. Delavniška risba gredi ter oba strojna lista sta priložena v prilogi.


16

5.2 Postopek izdelave za 1. vpetje

Najprej sem v CAD-modelirnikuSolidWorks skonstruiral obstoječo gred prikazano nasliki 18.

Za prenos datoteke iz SolidWorksa v Mastercam sem uporabil step. datoteko. Pri samem

programiranju sem uporabljal starejšo različico modelirnika Mastercam6,saj je ta bil na voljo

v podjetju. Na naslednji sliki 19, je prikazan grafični vmesnik Mastercam 13, ki se po izgledu

glavnega menija od starejše različice bistveno ne razlikuje.

Slika 19 Novejša različica Mastercam 13

Slika 18: Vstavljanje gredi različice Mastercam 6


17

Slika 20: Vstavljanje surovca

5.2.1 Kreiranje surovca

Na sliki 20 je prikazano kreiranje surovcaØ90x524. V Z-osi sem pustil 2mm nadmere zaradi

lažjega vpenjanja surovca v CNC-obdelovalni strojEMCO TURN 500. Surovec sem kreiralpo

naslednjih korakih: File –MachineComponent manager‒ Insert –Stock.

5.2.2 Vstavljanje koordinatnega sistema

Pri naslednjem koraku sem vstavil koordinatni sistem. Najprej sem ga vstavil na ploskev

desne strani gredi, kjer se nahaja navoj. Pri vstavljanju koordinatnega sistema sem uporabljal

kartezično koordinatno postavitev ter prilagodil koordinatni sistem, kot je podan na CNC.

obdelovanih strojih za struženje. (slika 21)

.

Slika 21: Vstavljanje koordinatnega sistema


18

Slika 23: Izbira orodja za grobo struženje

Na zgornji sliki 21 je tudi razvidno, da sem si nastavil 2D-pogled obdelovanca, in sicer zaradi

lažje predstave pogleda pri programiranju.

5.2.3 Postopek obdelave za grobo struženje

Prvi korak je korak grobega struženja prikazano na sliki 22.Za to operacijo sem si najprej

nastavil orodje. Iz knjižnice orodij sem uporabil že obstoječo orodje,ki ga imajo na voljo v

podjetju. Dimenzije ploščice ter držala na orodju ni bilo potrebno spreminjati, saj so že

vsiparametri orodja vstavljeni v samo knjižnico. Za vstavljanje orodja sem uporabil ukaze

File‒ DefineTool‒Insert Tool, izbral sem SHLIHT-SHROP NOZ R0,8 (slika 23).

Slika 22: Grobo struženje


19

Na sliki 22je prikazana izbira rezalnih parametrov, ki sem jih uporabil pri obdelavi grobega

struženja s funkcijo Roughparameters; nastavil sem maksimalno globino struženja odvzema

materiala (Depthofcut), in sicer 2mm, ter minimalno globino struženja stružnega noža

(Minimum cutdepth), ki znaša 0,01 mm. Predviden čas obdelave pri obratih S=250min-1 in

pomiku F=0,25mm/vrtz dodatnim hlajenjem z emulzijo je bil 0h 17min 21s.

5.2.4 Postopek finega struženja

Isto stran sem kasneje postružil s fino obdelavo, pri kateri sem izbral stružni nož SLIHT NOZ

R0,4 SPIC NOZ. Postopek izbire orodja je bil enak kot pri grobem struženju (slika 24), le da

sem pri določevanju parametrov upošteval minimalno globino (Minimum cutdeph)‒ 0,01

mmm, ki smo jo postružili na končno mero. Postopek finega struženja in okence za izbiro

orodja je prikazan na sliki 25.Predviden čas obdelave pri obratih S = 200min-1 in pomiku F =

0,15 mm/vrt z dodatnim hlajenjem z emulzijo je bil 0 h 2 min 26 s.

Slika 24:Izbira rezalnih parametrov


20

5.2.5 Izdelava konture utora na gredi

Za izdelavo konture utora na gredi sem uporabil stružni nož za izdelovanje utorov, prikazan

na spodnji sliki 26.

Slika 25: Postopek fine obdelave ter izbira orodja.

Slika 26:Izbira noža za izdelavo konture utora


21

Slika 28:Simulacija izdelave utora

Stružni nož za izdelovanje kontureutora se imenuje UTOR NOŽ SIRINA 5,0. Razlika pri izbiri

noža je enaka kot pri izbiri noža za grobo in fino struženje, le da v tem primeru izberemo

drugačno stružno operacijo in orodje za izdelavo utorov. Ker imamo že dano knjižnico, v

kateri so parametri orodja in ploščice že določeni, preprosto izberemo ime stružnega noža

ter določimo parametre struženja utora(slika 26).

S funkcijo Groveroughparameters (izbira parametrov za globino struženja) sem določil

maksimalni odvzem materiala 2mm‒Stock distance.(slika 27)

Za izdelavo utora pri izbranih obratih S= 500min-1 in pomiku F=0,12mm/vrt pri dodajanju

hlajenja z emulzijo je obdelovalni čas 00 h, 7 min in 20 s. Na sliki 28 je prikazana simulacija

izdelave utora.

Slika 27:Vstavljanje parametrov globine struženja


22

Slika 30: določevanje parametrov za vrezovanje navoja

5.2.6 Izdelava navoja M38x2

Za končano prvo vpetje sem na koncu izdelal navoj M38x2, pri čemer sem uporabil navojni

nož koraka 2. mm. Navojni nož sem izbral po naslednjih korakih: File‒ insert‒LatheThreat

parameter, v katerem sem iz knjižnice izbral obstoječi navojni nož. (slika 29)

Pri izbiri parametrov stružnega noža TreadShapeparametersmi ni bilo potrebno ničesar

spreminjati, saj so parametri že samodejno določeni iz knjižice.Potrebno je paziti le,da je

predpisan pravilen korak navoja Lead‒2mm. Pri določevanju parametrov za podajanje sem

upošteval pomik Stockclerance‒2mm (slika 30).

Slika 29:Izbira navojnega noža


23

Obdelovalni čas izdelave navoja M38x2 pri izbranih obratih S= 410min-1 in pomiku

F=2mm/vrt, z dodajanjem emulzije za hlajenje, je 0h 0min 6s.

5.2.7 Izpis orodnega lista ter generiranje G-kode za 1. vpetje

Na koncu sledi postprocesiranje G-kode, ki jo lahko iz računalnika neposredno prenesemo na

CNC-obdelovalni strojEMCO TURN 500. Zapisana koda je prikazana za vsako obdelavo

posebej, tako da lahko operater na CNC-stroju lažje vodi obdelavo, da ne pride do kakšnih

napak. Generirana G-koda za 1. vpetje je tudi priložena v prilogah. MasterCamnam ponuja

možnost, da za vsako vpetje izdela tudi orodni list orodja. Program izdela preproste tabele,

kot so prikazane spodaj, za vsako orodje posebej, pri čemer navede:1.ime orodja, 2. pozicijo

orodja, 3. podajanje, obrate in vklop emulzije, 4. začetno globino obdelave, 5. končno

globino obdelave, 6. predviden izračunan čas obdelave operacije.

SLIHT-SROP NOZ R0.8 1

T9 2

S=250 F=0.25 hl:EMULZ. 3

ZAC. GLOB.: Z0 4

KON GLOB.: Z-496,9 ČAS OBDELAVE: 0 h 17min 21 s 5/6

SLIHT NOZ R0.4 SPIC NOZ 1

T7 2

S=200 F=0.14 hl:EMULZ. 3

ZAC. GLOB.: Z0 4

KON GLOB.: Z-497 ČAS OBDELAVE: 0h 2min 26 s 5/6

UTOR NOZ SIRINA 5.0 1

T6 2

S=500 F=0.12 hl:EMULZ. 3


24

ZAC. GLOB.: Z0 4

KON GLOB.: Z-474.1 ČAS OBDELAVE: 0h 7min 20 s 5/6

NAVOJNI NOZ –KORAK 2. 1

T5 2

S=410 F=0.2 hl:EMULZ. 3

ZAC. GLOB.: Z0 4

KON GLOB.: Z-34 ČAS OBDELAVE: 0 h 0 min 7 s 5/6

Program je izračunal skupni čas obdelave gredi pri prvem vpetju: 0 h 26 min 54 s.

5.3 Postopek obdelave za 2. vpetje

Pri izdelavi drugega vpetja sem isti koordinatni sistem, ki sem ga uporabljal za prvo petje,

prekopiral na drugo stran površine gredi Ø 80. Pri drugem vpetju sem z operacijo finega in

grobega struženja izdelal Ø40 ter Ø85 površino ter izvrtal navojne luknje M12.

5.3.1 Grobo in fino struženje pri 2. vpetju

Za grobo struženje sem uporabil enak stružni nož kot pri prvem vpetju za grobo struženje,

torej SLIHT-SROP NOZ 0, 8 kot je prikazan na slikah 22 in23.S funkcijoRoughparameterssem

nastavil maksimalno globino struženja odvzema materiala (Depthofcut), in sicer 2 mm. S to

funkcijo sem nastavil tudi minimalno globino struženja stružnega noža (Minimum cutdepth)‒

0,01 mm, torej sem uporabil enake nastavitve kot pri prvem vpetju (glej sliko 24).

Za fino struženje pa sem uporabil enak stružni nož kot pri finem struženju za prvo vpetje,

torejSLIHT NOZ R0.4, ki je prikazan na sliki 22).Pri določevanju parametrov sem upošteval

minimalno globino (Minimum cutdepth), ki znaša 0,01 mm.


25

Predviden čas obdelave pri obratih za grobo struženje (S=250min-1 in pomik F=0.25mm/vrt)

z dodatnim hlajenjem z emulzijo je bil 0h 1min 31s. Za fino struženje pri S=200min-1in

pomiku F=0,15mm/vrt z dodatnim hlajenjem z emulzijo je bil predviden 0h 0min 14s.

Slika 31: Fino in grobo struženje pri drugem vpetju

5.3.2 Izdelavo navojnih lukenj M12

Za izdelavo navojne izvrtine M12 sem najprej uporabil sveder WHM Ø10,2 mm. Za izdelavo

izvrtine smos pomočjo gnanega orodja uporabili C-Axsis. Orodje SVEDRU WHM fi 10,2

definiramo kot gnano ter aksialno vpeto. Parametre vrtanja sem v programu izbral po

korakihFile – C Axsis Face Drilter nato nastavil parametre, kot je prikazano na sliki 32.


26

Slika 34: Prikaz izbire navojnega svedra

Slika 33:Nastavitev globine vrtanja svedra

Končni obdelovalni čas izdelave izvrtinØ10,2 mm pri izbranih obratih S= 1800min-1in pomiku

F=150mm/vrt,z dodajanjem emulzije za hlajenje, je 0 h 1min 9s. Na zgornji sliki 33 je

prikazana simulacija vrtanja izvrtin v 3D-projekciji.

Nato je sledilo vrtanje navoja M12. Za izdelavo navoja sem uporabil navojni sveder,

imenovan NAVOJNI SVEDER M12 KORAK 1,75, ki sem ga izbral iz knjižnice orodij (slika 34).

Slika 32: Simulacija vrtanja izvrtine


27

Slika 35:Simulacija vrezovanja navoja

Končni obdelovalni čas navojne izvrtine M12 pri izbranih obratih S= 400 min-1 in pomiku

F=700 mm/vrt,z dodajanjem emulzije za hlajenje, je: 0 h 0 min 25 s.Slika 35 prikazuje

vrezovanje navoja M12.

5.3.3 Izpis orodnega lista ter generiranje G-kode za 2. vpetje

Enako kot pri 1. vpetju,MasterCam generira G-kodo, ki je priložena v prilogi, ter izdela tabelo

orodij, kot prikazujejo spodnje tabele: 1.ime orodja, 2. pozicija orodja, 3. podajanje, obrati in

vklop emulzije, 4. začetna globina obdelave, 5. končna globina obdelave, 6. predviden

izračunan čas obdelave operacije.

SLIHT-SROP NOZ R0.8 1

T9 2

S=250 F=0.25

hl:EMULZ.

3

ZAC. GLOB.: Z0 Kompenzacija: 3D-obdelava 4

KON GLOB.: Z-496.9 ČAS OBDELAVE: 00h 1min 31 s 5/6


28

SLIHT NOZ R0.4 SPIC

NOZ

1

T7 2

S=200 F=0.15

hl:EMULZ.

3


KON GLOB.: Z-25.324 ČAS OBDELAVE: 0 h 0 min 14 s 5/6

SREDIŠČNI SVEDER 2,5 X

6.3

1

T1 C-AXIS FACE DRILL 2

S=1600 F=0.60 hl:EMULZ. 3


KON GLOB.: Z-3.8 ČAS OBDELAVE: 0 h 0 min 5 s 5/6

SVEDER WHM FI 10.2 NAVOJ

M12

1

T2 2

S=1800 F=150 hl:EMULZ. 3

ZAC. GLOB.: Z-24 Kompenzacija: 3D-obdelava 4

KON GLOB.: Z-50 ČAS OBDELAVE: 0 h 1min 9 s 5/6

NAVOJNI SVEDER M12 KORAK

1.75

1

T3 2


29

S=400 F=700 hl:EMULZ. 3

ZAC. GLOB.: Z-24 Kompenzacija: 3D-obdelava 4

KON GLOB.: Z-50 ČAS OBDELAVE: 0h 0min 25s 5/6

Skupni strojni čas za izdelavo drugega vpetja je MasterCam predvidel: 0 h 3 min 55 s.

5.4 Izdelava utora za moznik na gredi

Na koncu je sledila izdelava gredi, ker na tej CNC-stružnici, ki smo jo imeli na voljo,nismo

mogli izdelati utora, saj nam stružnica ne ponuja primernega orodja za izdelavo.Ker nam

stružnica to ni omogočala, smo ga izdelali na CNC- frezalnem strojuDoosan DNM 6700 (slika

17).

V programu smo izbrali drugi proces obdelave MILL,iz knjižnice orodij izbrali rezkar FREZALO

WHM Ø8, kot je prikazan na sliki 36, nastavili vrtljaje S= 3000 min-1 in podajanje F=

300mm/vrt ter preprosto označili utor, ki smo ga rezkali.

Utor smo z enim rezkarjem izdelali kar v končni velikosti. Pri izbranih vrtljajih jecelotni strojni

čas obdelave ob izračunu znašal 0 h 2 min 21 s. Na sliki 37 je prikazana simulacija rezkanja

utora za moznik na gredi.

Slika 36: Izbira rezkarja


30

Slika 37:Rezkanje utora za moznik

5.4.1 Generiranje G-kode ter tabela orodij za izdelavo utora moznika gredi

Generirana G-koda za izdelavo utora gredi je priložena v prilogi. Tabela orodja za izdelavo

utora moznika gredi je prikazana v spodnji tabeli:1. ime orodja, 2. pozicija orodja, 3.

podajanje, obrati in vklop emulzije, 4. začetna globina obdelave, 5. končna globina obdelave,

6. predviden izračunan čas obdelave operacije.

FREZALO WHM FI 8

T4008 D4008 H4008

S=3000 F=300 hl:EMULZ.

ZAC. GLOB.: Z21

KON GLOB.: Z16.1 ČAS OBDELAVE: 0 h 2min 21 s

1

2

3

4

5/6


31

6 ZAKLJUČEK

Naloga obravnava bistvene sodobne tehnologije ter načine njihove uporabe. CNC-

programiranje namreč zahteva ogromno znanja na področju postavitve koordinatnega

sistema, 2D- in 3D-geometrije, zgradbe programskega stavka ter soočanje s programskimi

CAD/CAM-paketi.

Med programiranjems programskim paketom Mastercam sem opazil kar nekaj prednosti,

kajti MasterCam ima zelo dobro razvit grafični vmesnik, ki nam, tudi če ne razumemo

angleškega prevoda, slikovno prikaže pomen obdelave, za katero smo se odločili.

Na preprosti gredi sem skušal predstaviti uporabo CAM-programiranja z operacijama

struženja in rezkanja ter komentirati obdelovalne čase. Pri samem programiranju z

MasterCam-om sem ugotovil, da se bistveno ne razlikuje od glavnega menija ter operacij od

programskega paketa NX. Končni obdelovalni čas je močno odvisen od parametrov, ki smo

jih podajali, ter orodja, ki smo ga imel na izbiro.

Seveda bi lahko obdelovalni čas bistveno skrajšali, če bi podali večje rezalne hitrosti ter

hitrosti podajanja orodja, vendar bi prišlo tudi do velike obrabe ploščic. MasterCamima zelo

dobro razvito lastnost pri zapisu G-stavka,saj taoperaterju na CNC-stroju omogoča lažje

vodenje programa pri obdelavi izdelka. Obdelovalni čas bi lahko skrajšali tudi, če bi imeli na

voljo CNC-obdelovalni stroj z gnanim orodjem. Pri našem EMCO TURN 500 ni gnanega

orodja, zato tudi nemoremo izdelati utora, ki ga moramo izdelati na CNC-frezalnem stroju

Doosan DNM 6700, pri čemer pride tudi do časovnega prevpenjanja.

Pri obdelavi stapomembna tudi spretnost in znanje delavca s CNC-strojem, saj je od tega

odvisnahitost nastavitve stroja za obdelavo in kako se bo obdelovanec vpel v sam stroj. Pri

tem se tudi bistveno podaljša obdelovalni čas izdelka.


32

7 VIRI

[1]Karel Kuzman. Moderno proizvodno inženirstvo- priročnik. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

2001.

[2]Balič Jože. CAD/CAM postopki: univerzitetni učbenik. Maribor: fakulteta za strojništvo,

2001

[3] M. Brezočnik: Proizvodne tehnologije – Osnove posebnih postopkov obdelave, Fakulteta

za strojništvo, Univerza v Mariboru, 2011

[4]Zapiski predavanj pri predmetu CAM postopki, Univerza v Mariboru, Fakulteta za

strojništvo, Maribor. Dosegljivo : https://estudij.um.si/mod/folder/view.php?id=34409

[Datum dostopa: 17.7.2017]

[5]Pahole, I., Ficko, M. 2004. Programiranje numerično krmiljenih strojev -

struženje. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2015

[6] NX: Simens PLM Software. [splet], Dosegljivo :

https://www.plm.automation.siemens.com/en/products/nx[Datum dostopa: 10.7.2017]

[7] Mastercam CAD/CAM Software [splet], Dosegljivo: http://www.mastercam.com/en-us/

[Datum dostopa: 17.7.2017]

[8] Računalnisško podprta proizvodnja, slike [splet], Dosegljivo:

https://www.google.si/search?q=cad+cam&rlz=1C1CAFA_enSI726SI726&tbm=isch&tbo=u&s

ource=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiq_sAxJvWAhXGCsAKHRezAKQQsAQIYQ&biw=790&bih=77

4[Datum dostopa: 10.7.2017]

[9] Simulacija obdelave in zapis G-kode. [splet], Dosegljivo :

https://www.solidworld.si/izobrazevanje/video-navodila/solidcam/solidcam-

prvikoraki?video=769[Datum dostopa 23.7.2017]

https://estudij.um.si/mod/folder/view.php?id=34409https://www.plm.automation.siemens.com/en/products/nxhttp://www.mastercam.com/en-us/https://www.google.si/search?q=cad+cam&rlz=1C1CAFA_enSI726SI726&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiq_sAxJvWAhXGCsAKHRezAKQQsAQIYQ&biw=790&bih=774https://www.google.si/search?q=cad+cam&rlz=1C1CAFA_enSI726SI726&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiq_sAxJvWAhXGCsAKHRezAKQQsAQIYQ&biw=790&bih=774https://www.google.si/search?q=cad+cam&rlz=1C1CAFA_enSI726SI726&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiq_sAxJvWAhXGCsAKHRezAKQQsAQIYQ&biw=790&bih=774https://www.solidworld.si/izobrazevanje/video-navodila/solidcam/solidcam-prvikoraki?video=769https://www.solidworld.si/izobrazevanje/video-navodila/solidcam/solidcam-prvikoraki?video=769


33

8 PRILOGE

V prilogah je priloženo:

NC- program

ORODNI LIST ZA EMCO TURN 500

ORODNI LISTZADoosan DNM 6700

RISBA GREDI


2

Documents

PRIMERJAVA PROGRAMIRANJA OBDELAVE IZDELKA S … · 2018. 8. 24. · Ključne besede: CAD/CAM, CNC,NC programiranje UDK:004.896:621.7/.9 (043.2). POVZETEK Diplomska naloga zajema primerjavo