VPENJALNE IN MERILNE PRIPRAVE ZA MERJENJE V TREH …MetrosoftCM V3.5 omogoča neposredno primerjavo merjenca in CAD modela izdelka (točkovno). 90% meritev se izvaja na CAD modelu

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Jože OŠLAK

VPENJALNE IN MERILNE PRIPRAVE ZA MERJENJE V TREH KOORDINATAH

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo

Maribor, maj 2009

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa


Študent: Jože OŠLAK

Študijski program: Visokošolski strokovni; Strojništvo

Smer: Proizvodno strojništvo

Mentor: izr. prof. dr. Bojan AČKO

Maribor, maj 2009

- II -

- III -

I Z J A V A

Podpisani Jože Ošlak izjavljam, da:

• je predložena diplomska naloga samostojno delo, ki je bilo opravljeno pod

mentorstvom izr. prof. dr. Bojana Ačko

• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, maj 2009 Podpis: ___________________________

- IV -

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Bojanu Ačku

za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega

dela. Zahvaljujem se tudi podjetju Gorenje

Orodjarna d.o.o., da mi je omogočilo študij.

- V -


Ključne besede: vpenjalna priprava, merilna priprava, meritev, ponovljivost, tolerance,

UDK: 658.56:[621.7.08:629.3.023.2](043.2)

POVZETEK

V Gorenje Orodjarna izdelujemo orodja za preoblikovanje pločevine za dobavitelje

karoserijskih delov v avtomobilski industriji. V sklopu orodja se zahteva tudi izdelava

kontrolne priprave, ki omogoča kontrolo izdelkov iz orodij pod enakimi pogoji, kot bodo

nastopili pri montaži in uporabi.

V diplomski nalogi je dokumentiran proces izdelave kontrolne priprave s poudarkom na

meritvah. Do sedaj takega dokumenta v Gorenju Orodjarna ni bilo. Ker sem v Gorenju

Orodjarna edini strokovno usposobljen na tem področju, se je pojavila potreba po

dokumentiranju postopkov in metod pri procesu izdelave kontrolne priprave

Vpeljal sem delitev kontrolnih priprav na vpenjalne in merilne priprave. S tem je

odpravljeno nejasno opisovanje v tehnično tehnološki mapi zahtev ob pričetku projekta.

Diplomska naloga na kratko prikaže proces izdelave kontrolne priprave in ga podrobno

vodi skozi proces meritve. Prikazani so primeri in podana dovoljena odstopanja pri meritvi.

- VI -

FIXTURE AND MEASURING APPLIANCES FOR MEASUREMENTS IN THE THREE COORDINATES

Key words: fixture, measuring appliance, measurement, repeatability, tolerances

UDK: 658.56:[621.7.08:629.3.023.2](043.2)

ABSTRACT

Gorenje Orodjarna produces tools to transform the sheet metal for the bodywork parts

suppliers in the automotive industry. In the context of the tools required for production of

control appliance which allow control of the products of the tools under the same conditions

as they occur in the installation and use.

The Thesis is a documented process of manufacture of the control appliance, with

emphasis on measurements. Such document did no exist in Gorenje Orodjarna until now.

Since I am in Gorenje Orodjarna only technically competent in this area, there is need for

documentation of procedures and methods in the process of manufacture of the control

appliance.

I introduced the division of control appliances for the fixture and measuring appliances.

This is a vague description to avoid the technical requirements of technological folder at the

start of the project.

Thesis briefly displays the process of manufacture of the control appliance and detail

through the process of measurement. They are examples and given the tolerances in the

measurement.

- VII -

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................................1 1.1 Področje naloge ...................................................................................... 1

1.2 Tema naloge ............................................................................................ 1

1.3 Opis strukture diplomskega dela ............................................................. 2

2 PREDSTAVITEV PODJETJA GORENJE ORODJARNA........ 3 2.1 Splošno ................................................................................................... 3

2.2 Merilnica.................................................................................................. 4

3 SPLOŠNO O MERJENJU........................................................ 7 3.1 Pojmi merjenja......................................................................................... 7

3.2 Referenčna temperatura........................................................................... 9

4 ORODJE ZA PREOBLIKOVANJE ........................................ 10 4.1 Osnovna delitev ..................................................................................... 10

4.2 Progresivno orodje................................................................................. 11

4.3 Transferno orodje .................................................................................. 12

5 KONTROLNA PRIPRAVA ..................................................... 13 5.1 Uvod ..................................................................................................... 13

5.2 Cilji kontrolne priprave ......................................................................... 15

5.3 Zasnova in izdelava priprave................................................................. 16

6 KONTROLA KONTROLNE PRIPRAVE ................................ 26 6.1 Funkcijska kontrola priprave ................................................................ 26

6.2 Merska kontrola priprave ...................................................................... 36

6.3 Meritev ponovljivosti priprave ............................................................. 50

7 OZNAČEVANJE KONTROLNE PRIPRAVE.......................... 56 7.1 Identifikacija priprave ........................................................................... 56

7.2 Navodilo za uporabo priprave .............................................................. 65

- VIII -

8 PREVZEM KONTROLNE PRIPRAVE ................................... 67 8.1 Pregled načrtovanja priprave ................................................................ 67

8.2 Predprevzem priprave ........................................................................... 68

8.3 Prevzem in potrditev priprave .............................................................. 70

9 VZDRŽEVANJE KONTROLNE PRIPRAVE .......................... 71 10 ZAKLJUČEK........................................................................ 72 11 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ..................................... 73 12 PRILOGE.............................................................................. 74 13 KRATEK ŽIVLJENJEPIS..................................................... 90

- IX -

UPORABLJENI SIMBOLI

∅ - premer

HRC - trdota po Rockwellu za kaljeno jeklo

Sr - tipno odstopanje ponovljivosti

IT - tolerančno polje (|zg. toleranca| + |sp. toleranca|)

Σ - vsota

- X -

UPORABLJENE KRATICE GO - Gorenje Orodjarna, d.o.o.

OE - Organizacijska enota

CNC - Computer Numeric Control

CAD - Computer Aided Design

NOM - nazivna mera

CZ - Common zone - skupno območje

TOL - tolerančno območje

3D - tri dimenzijsko - prostorsko

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 Področje naloge

Naloga raziskuje področje kontrole kakovosti kontrolnih priprav namenjenih za meritev

pločevinskih sestavnih delov karoserije avtomobila. Priprave omogočajo merjenje odpreskov

pod enakimi pogoji, kot nastopajo kasneje pri montaži in uporabi sestavnih delov. S tem se

prepreči možnost uporabe neskladnih sestavnih delov v končnih izdelkih zaradi napak v

postopku meritve.

Na tem področju sem pričel pred 10. leti s konstruiranjem priprave za kupca Renault na

grafični 2D delovni postaji. Danes se načrtuje v 3D okolju, kar je znatno olajšalo delo. Pred 8.

leti sem prevzel vodenje merilnice in v okviru tega sem odgovoren za meritve kontrolnih

priprav. Sprva je delo potekalo na merilnih strojih pri zunanjih izvajalcih in brez grafičnega

modula. Danes vse meritve opravimo na lastnem merilnem stroju in v grafičnem okolju, kar je

znatno skrajšalo čas merjenja.

1.2 Tema naloge

V Gorenju Orodjarna je ena od mojih nalog tudi obvladovanje kontrolnih priprav, ki

služijo za serijsko kontrolo odpreskov za avtomobilsko industrijo. Obvladovanje pomeni

spremljanje procesa od podanih zahtev kupcev preko izdelave študije, svetovanje pri

načrtovanju in izdelavi, meritve in prevzem. Ker je dokumentacije na tem področju relativno

malo ali jo imajo le nekateri kupci, je v podjetju nastala potreba, da se izdelajo splošna

navodila za kontrolne priprave. Uporabimo jih lahko pri izdelavi priprav za kupce, ki ne

predložijo nobenih tehničnih zahtev. To so pretežno poddobavitelji delov ali podsklopov za

avtomobilsko industrijo. Nekateri kupci orodij sicer imajo svoje tehnične zahteve, ki

definirajo zasnovo in izdelavo kontrolnih priprav, pri meritvah pa so opredeljene le tolerance

brez postopkov, kar pa za celovito obvladovanje procesa ni dovolj. Pri procesu izdelave

kontrolne priprave sodelujem že v fazi načrtovanja (svetovanje), nadzorujem izdelavo in

sestavo ter sem odgovoren za njeno dokončanje (meritve in predajo kupcu).


- 2 -

1.3 Opis strukture diplomskega dela

V nalogi sem okvirno predstavil potek načrtovanja in izdelave kontrolne priprave, glavni

poudarek pa je na kontroli in meritvah.

V uvodnih poglavjih sem kratko predstavil podjetje Gorenje Orodjarna in njegove

proizvode. Sledijo splošni podatki o merjenju in orodju, ki je glavni proizvod Gorenja

Orodjarne. Poglavje 6 pa obravnava jedro dela.


- 3 -

2 PREDSTAVITEV PODJETJA GORENJE ORODJARNA

2.1 Splošno

Začetki izdelave orodij v Gorenju segajo v leto 1966. V teh letih je bila prehojena pot od

začetka izdelave enostavnih orodij za lastne potrebe, do danes ko izdelujemo najzahtevnejša

orodja za proizvodnjo bele tehnike in avtomobilsko industrijo. Gorenje Orodjarna, d.o.o. je

bilo ustanovljeno leta 1993 kot hčerinsko podjetje Gorenja, d.d. Danes je v podjetju zaposleno

preko 200 izkušenih strokovnjakov. Kakovost naših orodij zagotavljamo skozi računalniško

nadzorovani proizvodni proces [1].

To potrjujejo tudi pridobljeni certifikati:

- certifikat sistema kakovosti ISO 9001

- certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001

- certifikat zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001

Gorenje Orodjarna razvija, izdeluje, trži in vzdržuje orodja za predelavo pločevine,

brizganje polimernih materialov, stiroporno embalažo in merilne sisteme za kontrolo in

preverjanje funkcionalnih in varnostnih lastnosti različnih aparatov.

Pot do ustreznega končnega izdelka olajšajo sodobni 3D CAD in MKE paketi, kot so

»Pamstamp 2G« in »Moldflow«. Orodja konstruiramo v 3D CAD okolju s programskimi

paketi (Unigraphics, Pro/ENGINEER, CATIAV5, AutoCAD, Genius) in izdelujemo na

sodobnih obdelovalnih centrih s CAM programi (Mastercam, Depocam, Unigraphics NX2,

WorkNC). Celotni proces izdelave polizdelkov se spremlja preko črtne kode, ki omogoča

takojšen pregled opravljenega dela. Proces izdelave poteka na 3 osnih vertikalnih in

horizontalnih rezkalnih strojih, brusilnih strojih različnih profilov, žične in potopne erozije,

stružnic, koordinatnih vrtalnih strojev, 5 osnega laserskega stroja, mehanske in hidravlične

stiskalnice in 3 koordinatne merilne opreme [1].

V programu orodjarstva izdelujemo:

a) Kombinirana orodja za preoblikovanje pločevine (rezilna, upogibna in vlečna):

- progresivna orodja za avtomobilsko industrijo v velikosti do 3000 x 1500 mm

- transferna orodja za avtomobilsko industrijo v velikosti do 4000 x 1500 mm

- posamična orodja za ročno prelaganje za belo tehniko v velikosti do 3000 x 1500 mm


- 4 -

b) Ostala orodja:

- orodja za brizganje termoplastičnih materialov v velikosti do 1000 x 1000 mm

- orodja za stiroporno embalažo v velikosti do 550 x 1000 x 1800 mm

Vsa orodja za preoblikovanje pločevine se preskušajo in optimirajo na lastni hidravlični

stiskalnici (6300 kN) in mehanski stiskalnici (8000 kN). Odpreski in odbrizganci se

preverjajo na 3 koordinatnem CNC merilnem stroju in 3 koordinatni merilni roki ter ostali

merilni opremi.

Orodja za preoblikovanje pločevine izdelujemo za večino evropskih proizvajalcev

avtomobilov oz. njihove poddobavitelje sestavnih delov.

2.2 Merilnica

Merilnica oz. OE Kontrola kakovosti je v GO samostojna enota. Izvajamo kontrolo

polizdelkov, izdelkov (odpreskov in odbrizgancev) in obvladujemo merila za lastne potrebe.

Redkeje izvajamo zunanje usluge, saj smo kadrovsko prešibki. Za izvajanje meritev

uporabljamo:

- 3 koordinatni CNC merilni stroj Wenzel LH86

- 3 koordinatno merilno roko CimCore

- višinomer Trimos in Mitutoyo

- mikroskop

- merilec trdote HRC Mitutoyo in HV Briviskop

- ostalo ročno merilno orodje (mikrometri, pomična merila, …)

Vsa merilna oprema je kalibrirana in obvladovana. Večina meritev se izvaja na

merilnem stroju in merilni roki. Največ merjencev je odpreskov iz orodij za avtomobilsko

industrijo.

Merilni stroj »WENZEL«

Je mostni merilni stroj z merilnim območjem X:800 Y:1500 Z:600. Merilna negotovost

stroja je: U1 = 2,5 μm + L / 400 [μm ] (L v mm) znaša: 3,0 - 3,1 μm

U3 = 3 μm + L / 350 [μm ] (L v mm) znaša: 4,2 μm


- 5 -

Stroj ima v opremi merilno glavo Renishaw PH10M in merilno sondo TP200B. Izdelan

je 1996. leta. Celotna struktura stroja je granitna in zračno uležajena. Merilni program

MetrosoftCM V3.5 omogoča neposredno primerjavo merjenca in CAD modela izdelka

(točkovno). 90% meritev se izvaja na CAD modelu merjenca. Kupci podajo 3D model izdelka

(površinski ali solid model) in 2D risbo s podanimi izhodišči in tolerancami. Vse meritve se

izvajajo v globalnem koordinatnem sistemu avtomobila (izhodišče je sprednja os avtomobila).

Slika 2.1 CNC Merilni stroj »Wenzel«

Slika 2.2 Merilni program »MetroSoftCM 3.5«


- 6 -

Merilna roka »CimCore INFINITE«

Merilno roko uporabljamo za meritev orodij, saj je premična in z njo lahko izmerimo

detajle na orodju, ki je vpeto na stiskalnici. Z njo merimo tudi manj zahtevne odpreske.

Merilna negotovost je 0,04 mm. Merilni program »PowerInspect V4.230« (»DELCAM«) ima

nekoliko manjše sposobnosti v primerjavi s programom na merilnem stroju. Tudi tu se večino

meritev opravi neposredno s primerjanjem merjenca in 3D CAD modela (točkovno).

Slika 2.3 Merilna roka »CimCore INFINITE«

Slika 2.4 Merilni program »PowerINSPECT«


- 7 -

3 SPLOŠNO O MERJENJU

Merjenje je osnova za kvalitativni in kvantitativni opis procesov in predmetov. Je vedno

eksperimentalni proces, pri katerem primerjamo posebno vrednost fizikalne veličine (merilne

veličine) z referenčno veličino.

Meroslovje je znanost o merjenju. Služi kot znanstvena podlaga pri razvoju merilnih

naprav in postopkov.

Merilna tehnika omogoča prenos znanstvenih spoznanj meroslovja v tehniko merilnih

sredstev in njihovo uporabo.

Proizvodna merilna tehnika je del merilne tehnike, ki omogoča uporabo merilnih

sredstev in postopkov v okolju proizvodnega procesa. Obsega tehnike dolžinskega merjenja in

merjenje mehanskih lastnosti materialov. Obsega:

- merilno tehniko v merilnicah,

- merilno tehniko v proizvodnem procesu

3.1 Pojmi merjenja [3]

Meritev, merjenje

Je eksperimentalni proces, s katerim določamo posebno vrednost merilne veličine kot

mnogokratnik ali del enote oz. dogovorjene referenčne vrednosti.

Statično merjenje

Je merjenje veličine, katere vrednost se med potekom meritve ne spreminja.

Dinamično merjenje

Je določanje trenutne vrednosti merjene veličine in če je potrebno tudi njenega

časovnega poteka.

Merjena veličina

Je veličina, ki jo merimo in je opisana je z merilnim rezultatom.


- 8 -

Merilna negotovost

Pomeni dvom v veljavnost merilnega rezultata. Je odraz pomanjkljivega poznavanja

natančne vrednosti merilne veličine. Po mednarodnem slovarju je uradna definicija izraza

»negotovost meritve« naslednja:

Negotovost meritve je parameter, ki je povezan z merilnim rezultatom in označuje raztros

vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati merjeni veličini.

Merilni rezultat

Je z merjenjem dobljena vrednost, pripisana merjeni veličini.

(Merilni) pogrešek

Je razlika med merilnim rezultatom in pravo vrednostjo merjene veličine (merilni

rezultat minus prava vrednost merjene veličine).

Umerjanje, kalibracija

Je niz operacij za ugotavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilni instrument

ali merilni sistem, oz. vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena mera ali referenčni material,

in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni pri določenih pogojih.

Sledljivost

Je lastnost meritvenega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoča navezavo na

navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, z neprekinjeno verigo

primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost.

Preskušanje s kalibri (pomerjanje)

Je primerjava mere preskušanega predmeta z mero kalibra. Ugotavljamo, ali mera

presega predpisane meje. S tem postopkom ne moremo ugotavljati velikosti odstopkov od

imenske mere.

Etalon

Je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem,

katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več

vrednosti veličine, tako da se uporabi kot referenca.


- 9 -

Merilna oprema

Je skupek merilnih naprav in merilnih pomožnih sredstev, ki so potrebna za prevzem

merilne veličine, njeno obdelavo in prikaz izmerjenih vrednosti.

Merilno območje

Je niz vrednosti merjenih veličin, za katere je pogrešek merilnega instrumenta v okviru

zahtevanih meja.

Ločljivost (prikazovalne naprave)

Je najmanjša razlika med kazanji prikazovalne naprave, ki jo je še mogoče razločiti.

Ponovljivost (merilnega instrumenta)

Je sposobnost merilnega instrumenta, da pri istih pogojih merjenja in pri ponavljanju

iste merjene veličine zelo podobno kaže.

3.2 Referenčna temperatura [2]

Referenčna temperatura za merilna sredstva in merjence znaša po DIN 102 20°C.

Priporočljivo je, da sta merjenec in merilno sredstvo iz enakega materiala in imata enako

temperaturo. V tem primeru lahko temperatura merjenja odstopa od referenčne temperature in

ni potrebno izvesti korekcijskega preračuna. Natančno merjenje je v vsakem primeru potrebno

izvajati v merilnicah ali merilnih laboratorijih pri temperaturi 20°C. Upoštevati moramo

različne temperature in temperaturne razteznosti materialov.


- 10 -

4 ORODJE ZA PREOBLIKOVANJE

4.1 Osnovna delitev

Orodje za preoblikovanje omogoča izdelavo velikih serij (100.000 do milijon) enakih

izdelkov. Izdelano mora biti iz ustreznih materialov, ki ohranjajo svoje mehanske lastnosti

skozi celotno življenjsko dobo. V Gorenju Orodjarna izdelujemo orodja za avtomobilsko

industrijo in industrijo malih ter velikih gospodinjskih aparatov.

Orodja, ki jih izdelujemo v Gorenje Orodjarna delimo na:

- orodje za preoblikovanje pločevine

- orodje za brizganje polimernih materialov

- orodje za izdelavo stiroporne embalaže

Slika 4.1 Orodje za preoblikovanje pločevine

Slika 4.2 Orodje za brizganje polimernih materialov


- 11 -

Slika 4.3 Orodje za izdelavo stiroporne embalaže

Orodja za preoblikovanje pločevine, ki predstavljajo največji delež v GO, pa nadalje delimo:

- rezilna orodja

- upogibna orodja

- vlečna orodja

- kombinirana orodja, ki so kombinacija zgornjih treh

Glavni delež izdelave predstavljajo kombinirana orodja, ki ji delimo:

- progresivna orodja za preoblikovanje pločevine

- transferna orodja za preoblikovanje pločevine

4.2 Progresivno orodje

Pri progresivnemu orodju je pločevina za preoblikovanje navita na kolutu, ki preko

podajalne in ravnalne naprave potuje v orodje. Za premik med posameznimi operacijami

(enotami) v orodju skrbi podajalna naprava z natančnimi premiki traku. Omogoča hitre cikle

delovanja orodja. Tako orodje pogojuje izdelek, ki skozi operacije potuje v osnovni legi

skupaj s trakom in se odreže na končni izdelek šele v zadnji rezilni enoti.

Slika 4.4 Progresivno orodje


- 12 -

4.3 Transferno orodje

Tudi tukaj potuje pločevina iz koluta, vendar podajalna priprava podaja pločevino le do

prve operacije, kjer se trak razreže na posamezno platino. Platina nato potuje skozi vse

operacije na orodju s pomočjo transferne naprave. Le ta polizdelek z ustreznimi prijemali

prime v predhodni operaciji in ga prenese na naslednjo. Vmes lahko polizdelek tudi rotira. V

vsaki operaciji so potrebni lovilci, ki polizdelek natančno pozicionirajo. Taka orodja se

izdelujejo običajno za bolj zahtevne odpreske za avtomobilsko industrijo.

Slika 4.5 Transferno orodje


- 13 -

KONTROLA DELOV

5 KONTROLNA PRIPRAVA

5.1 Uvod

V GO izdelujemo orodja za preoblikovanje pločevine za proizvajalce avtomobilov ali

njihove dobavitelje. Sestavni del naročila orodja pa je lahko tudi kontrolna priprava, ki služi

za preverjanje kakovosti odpreskov.

Kontrolna priprava je fizična podpora, katere namen je ponazoriti pogoje uporabe delov

v vozilu ali montaži in omogočiti natančno in ponovljivo kontrolo le-teh. Za zagotavljanje

ustreznosti delov se lahko izvaja več vrst kontrole.

V GO kontrolne priprave delimo na:

- merilne priprave

- vpenjalne priprave

MERITVE

Šablone Kladice Pomično merilo Merilni trakovi 3D koordinatni merilni stroj Merilne ure

GRE / NE GRE

Kalibri mini – maxi Ploščice

VIZUELNO

Zarisovanje mini – maxi Kalibri


- 14 -

5.1.1 Merilna priprava

Merilne priprave v GO predstavljajo večino vseh izdelanih kontrolnih priprav.

Omogočajo vpetje merjenca na enak način, kot bo sestavljen v sklop v avtomobilu. Z njimi

izvajamo merjenje odpreska na merilnem stroju in merjenje oz. kontrolo z merilnimi

pripomočki (kalibri, merilne ure, zarisane oblike, …) tudi brez uporabe merilnega stroja. Pri

merjenju brez merilnega stroja, lahko dobimo stanje merjenca (dober – slab) z uporabo

kalibrov (gre – ne gre), vizuelno kontrolo ali pa dejanske vrednosti odstopkov z uporabo

merilne ure.

Slika 5.1 Merilna priprava

5.1.2 Vpenjalna priprava

Tudi vpenjalna priprava omogoča vpetje merjenca na enak način, kot bo sestavljen v

sklop oz. simulira enake pogoje, kot bodo v avtomobilu. Ker nima merilnih pripomočkov

(kalibrov), se merjenje lahko opravi samo na merilnem stroju, in samo tako dobimo podatke o

merjencu.


- 15 -

Slika 5.2 Vpenjalna priprava

5.2 Cilji kontrolne priprave [8]

Cilj je omogočiti dimenzijsko kontrolo delov na:

- vgradljivosti

- funkcionalnosti

Za omogočanje le-tega sta potrebni dve glavni funkciji:

a) REFERENCE

Deli so na kontrolni pripravi primerjani s koordinatami izhodišč, kakršna so zapisana

na načrtu (ali v geometrijskem dosjeju), kar pomeni, da je primerljivo z globalnim

koordinatnim sistemom v vozilu. Opore so reprezentativne tako po obliki, položaju in

dimenziji dotikalnih mest na vozilu.

b) PRITRDITEV

Pritrditev in položaj vpenjal, služi za pritrditev dela, ki so reprezentativna vpenjalom v

vozilu: položaj, vrstni red zapiranja, moment, …


- 16 -

5.3 Zasnova in izdelava priprave

V okviru zasnove je določen terminski plan za izdelavo kontrolne priprave in zajema sledeče

etape:

Terminski plan kontrolne priprave Datum

Začetek predštudije oz. pregled tehničnih pogojev

Predložitev predštudije kupcu (to je uporabnik orodja) v informacijo

Študija in načrtovanje kontrolne priprave

Predložitev načrtov kontrolne priprave kupcu v potrditev

Izdelava kontrolne priprave po posameznih sestavnih delih

Sestava kontrolne priprave

Preverjanje kontrolne priprave (kontrola in merjenje)

Popravila in dodelave s ponovnim preverjanjem

Prevzem kotrolne priprave

Uporaba

Redna preverjanja kontrolne priprave po planu kakovosti

5.3.1 Predštudija kontrolne priprave

Namen te faze je, da se pred začetkom študije potrdi zasnova kontrolne priprave. Da bi

to dosegli, moramo kupcu dostaviti osnutke načrtov.

Ti dokumenti morajo zajemati [8]:

- postavitev dela vgrajenega v vozilo (določeno je na samem načrtu izdelka na osnovi

dosjeja geometrije)

- predstavitev kontrolnih točk (na osnovi načrta izdelka)

- pogled načina kontrole, ki se mora izvajati v globalnem koordinatnem sistemu

vozila

- vrsto kontrolne priprave (1D, 3D, mešano, …)


- 17 -

Slika 5.3 Načrt postavitve kosa na pripravo za »Thyssenkrupp«

5.3.2 Študija kontrolne priprave

Ta etapa pomeni načrtovanje oz. konstrukcijo z upoštevanjem vseh tehničnih zahtev,

standardov in opomb podanih v fazi predštudije.

Ti dokumenti morajo vsebovati [8]:

- vse elemente iz predštudije

- prikaz izvedbe postavitve dela, položaja kontrolnih točk (X,Y,Z koordinate)

- opozorila in navodila za uporabo priprave

- vse detajlne načrte


- 18 -

Študija se potrdi ko obe strani (kupec in proizvajalec) podpišeta zapis o pregledu. Vsaka

sprememba, ki bi se izvajala po tej potrditvi, mora biti odobrena s strani kupca (še posebej to

velja za tiste spremembe, ki vplivajo na fukcionalnost ali način uporabe kontrolne priprave.

Kontrolna priprava mora biti razstavljiva. Zato je obvezno označevanje začetnih

položajev vseh elementov, ki so pritrjeni na osnovno ploščo, da jih lahko ponovno namestimo

na popolnoma isto mesto.

Osnovni sestavni deli kontrolne priprave:

a) Podstavek kontrolne priprave:

Aluminijev odlitek se uporabi za večje dele, pri katerih bi bil potreben velik odvzem materiela

pri obdelavi.

Slika 5.4 Shema podstavka iz odlitka

Slika 5.5 Kontrolna priprava s podstavkom iz aluminijevega odlitka


- 19 -

Aluminijeva plošča se v GO uporablja v večini primerov, ker velikosti kontrolnih priprav ne

presegajo 600 x 1000 mm.

Slika 5.6 Kontrolna priprava s podstavkom iz aluminijeve plošče

Kovinski zvarjen podstavek se uporablja za priprave katerih dimezije so večje od 600 x 1000

mm.

Podstavek iz profiliranih aluminijevih cevi se uporablja za priprave katerih teža mora biti

minimizirana, hkrati pa zagotavlja dolgoročno trdnost in stabilnost (npr. Audi).

Slika 5.7 Kontrolna priprava iz aluminijevih profilov


- 20 -

b) Opore in centrirni elementi:

Naležne površine morajo biti reprezentativne tako po obliki, dimenziji in položaju opor

v vozilu. Centrirni elementi služijo za aretiranje dela v vseh treh oseh gibanja. Spodnja tabela

podaja različne simbole za uporabo elementov, ki jih uporabljamo za priprave »Renault«.

Centriranje / naleganje Omejitev po št. osi Centrirni element

1 osi Podporna ploščica

2 osi

1 osi

Cilindrični zatič

Premični rombični zatič

2 osi

Cilindrični zatič (I=L)

Rombični zatič (I≠L)

1 osi Premični rombični zatič (I=L)

Premični cilindrični zatič (I≠L)

2 osi

1 os

Rombični zatič

Premični cilindrični zatič

Centrirni elementi morajo biti snemljivi. Njihovi položaji morajo biti označeni, da je

preprečena morebitna zamenjava.

c) Vpenjala:

Vpenjala služijo za pritrditev dela – merjenca na kontrolno pripravo. Za funkcijo

merilne priprave je zelo pomembna pravilna izbira in nastavitev priteznega momenta.

Uporabljamo mehanske pritisne spone (Destaco) ali magnete vgrajene v osnovne naslone.

Slika 5.8 Spona »Destaco«

I

L


- 21 -

Slika 5.9 Magnetna vpenjala

d) Kalibri ki podajo vrednost odstopka:

Tovrstna kontrola je zelo razširjena. Hitro in s preprostim merjenjem lahko dobimo

vrednost odstopka. Uporabljajo se merilne ure z različnimi nastavki. Na pripravi mora biti

nameščen tudi ustrezni etalon za nastavitev ničelnega položaja merilne ure.

Slika 5.10 Merilna ura

Slika 5.11 Kalibri tipa J33, D, B, ki jih uporablja »Renault« [6]


- 22 -

e) Kalibri za atributivno kontrolo:

Kalibri kažejo ali je merjenec znotraj ali zunaj tolerance. Vrednosti odstopka pa ne

moremo dobiti.

Slika 5.12 Kaliber GRE / NE GRE

Obliko merjenca lahko tudi kontroliramo po zarisani obliki ali po robu, ki je poravnan z

merjencem.

Slika 5.13 Vizuelna kontrola

f) Referenčne – izhodiščne ravnine:

Kontrolna priprava mora imeti natančno izdelane in jasno označene referenčne »točke«.

Te omogočajo trieder prostora z omejitvami v vseh 6 prostostnih stopnjah (3 podpore za

primarno smer – npr. ravnina , 2 podpori za sekundarno smer – npr. daljica in 1 podporo za

omejitev – točka).

Na kontrolnih pripravah se uporabljajo različni načini izdelave:

- referenčne površine 3-2-1 (sl. 5.14)

- 4 referenčne puše z ravnino (sl. 5.15)

- 4 referenčne krogle (sl. 5.16)


- 23 -

Slika 5.14 Referenčne površine

Slika 5.15 Referenčne puše

Slika 5.16 Referenčne krogle

5.3.3 Strojna izdelava kontrolne priprave

Tehnologija mora zagotoviti takšen proces izdelave, da bo dosežena zahtevana točnost

in funkcionalnost. V večini primerov so posamezni sestavni deli takšne zasnove, da je

potrebna 3 ali 5 osna obdelava. Za nekatere dele je potrebno izvesti tudi vmesno kontrolo –

merjenje, ki določi podatke potrebne za nadaljni postopek izdelave.


- 24 -

5.3.4 Sestava kontrolne priprave

V GO posvečamo velik poudarek sestavi priprave. Orodjar, ki je odgovoren za sestavo

je usposobljen in mora razumeti funkcijo kontrolne priprave. Samo tako lahko izdelamo

kakovostno pripravo. Pri sestavi kontrolne priprave sodelujeta tudi konstrukter priprave

(svetovanje) in kontrolor, ki občasno nadzoruje potek dela.

5.3.5 Prvo preverjenje kontrolne priprave

Preverjanje se izvede v oddelku kontrole z uporabo merilnih pripomočkov. Prvo

preverjanje se izvede v nakaj karakterističnih točkah (funkcionalnost priprave, točke

naleganja, ali so prisotni in montirani vsi sestavni deli, itd). V primeru neskladnosti, se takoj

izvedejo dodelave, saj ni smiselna nadaljna kontrola.

5.3.6 Merjenje kontrolne priprave

Postopek je podrobneje opisan v poglavju 6. Tukaj naj omenim samo osnovne

značilnosti. Postopek meritve se izvaja na 3-koordinatnem merilnem stroju in ročno merilno

opremo. Večina kupcev zahteva natančnost priprave v območju glavnih področij ±0,1 mm.

Merilni stroj zagotavlja potrebno 10 x večjo natančnost. Kalibri in ostali sestavni deli se

preverjajo z mikrometri, merilnimi urami, itd.

Postopek kontrole zajema:

1. Funkcijsko kontrolo

2. Geometrijsko oz. mersko kontrolo

3. Kontrolo ponovljivosti

Ko je zadovoljeno vsem pogojem, se izvede dokončna finalizacija kontrolne priprave,

kot je antikorozijska zaščita (npr. barvanje, fosfatiranje,…), identifikacija priprave (napisne

ploščice in nalepke) in pojasnitev uporabe (navodila za uporabo).


- 25 -

5.3.7 Prevzem kotrolne priprave

Prevzem kontrolne priprave se izvede v GO še pred pričetkom izdelave prvih vzorcev iz

pripadajočega orodja. Nekateri kupci imajo svoje kontrolne dokumente, kjer se preko spiska

zahtev preveri funkcionalnost, geometrijska točnost, ponovljivost, uporaba standardnih in

zamenljivih delov, dokumentacija, itd. Podrobneje je postopek opisan v poglavju 8.

5.3.8 Redna preverjanja kontrolne priprave

Ker se kontrolna priprava odpremi skupaj z orodjem in v GO nismo dobavitelji delov

(odpreskov), periodične kontrole izvajajo podobavitelji oz. izdelovalci podsklopov ali

avtomobilov po svojem planu kontrole. Le v primeru sprememb na orodju, ki vplivajo tudi na

geometrijske lastnosti odpreskov, izvedemo morebitne dodelave in posledično kontrolo

priprave v GO tudi po preteku garancijske dobe dogovorjene po pogodbi.


- 26 -

6 KONTROLA KONTROLNE PRIPRAVE

6.1 Funkcijska kontrola priprave

Po sestavi osnovnih sestavnih delov (osnovna plošča z izhodišči, oblikovni ali naslonski

vložek, centrirni elementi, vpenjala), pričnemo s postopkom funkcijske kontrole priprave.

Glede na vrsto uporabe se preveri osnovna struktura priprave. Kontrolne priprave služijo

različnim postopkom uporabe:

a) Merilne priprave za kontrolo opreskov neposredno pri stiskalnicah

b) Merilne in vpenjalne priprave za kontrolo odpreskov v obratnih in centralnih

merilnicah

Uporaba določa zahtevnost izdelave in kontrolo priprave. Pri uporabi ob stiskalnici,

mora merilna priprava omogočati enostavno uporabo, saj kontrolo izvede delavec, ki ni

specialist merilec. Merjenec mora enostavno vpeti in izmeriti predpisane merilne točke. To so

lahko vrednosti ali samo kazalniki (dobro – slabo).

Referenčni dokument je načrt odpreska, zvezek zahtev, standard, dosje geometrije itd.

Vsak kupec ima lahko svoje specifične zahteve. Postopek funkcijske kontrole poteka po

sledečem zaporedju:

- pridobitev vseh referenčnih dokumentov

- ali je izdelan pravilni tip priprave (1D, 3D, vpenjalna, …)

- zunanje dimenzije in teža priprave (to pogojuje uporabo in manipuliranje)

- material priprave

- identifikacija sestavnih delov

- položaj merjenca na pripravi

- stabilnost in togost merjenca

- zaščita proti koroziji

- varnost pri uporabi


- 27 -

6.1.1 Referenčni dokumenti

Nekateri kupci imajo dokumente, s svojimi nazivi, zato bom v nadaljevanju skušal

uporabiti izraze, ki so se ustalili v GO.

a) Načrt odpreska:

Na njem so podana izhodišča za centriranje, razmejitev pomembnih delov (naleganja)

od nepomembnih, izdelavne tolerance, itd.

Slika 6.1 Načrt odpreska s področji naleganja (»Renault«)

b) Dosje geometrije:

Dokument natančno določa postavitev merjenca v prostor priprave, način vpetja, točke

kontrole s tolerancami in smermi meritev.

Slika 6.2 Del dosjeja geometrije priprave (»PSA«)


- 28 -

c) Zvezek zahtev oz. tehnične zahteve za izdelavo priprave:

Kadar kupec predloži svoje zahteve, mora biti priprava načrtovana skladno z njimi. Če

teh zahtev ne poda, se predlagan sistem pri pregledu študije in načrtov potrdi ali zavrne.

6.1.2 Tip priprave

a) Vpenjalna priprava

Vpenjalna priprava služi samo za stabilno in ponovljivo vpetje merjencev. Meritev se

izvaja na 3 koordinatnem merilnem stroju. Brez merilnega stroja ni mogoče oceniti kakovost

merjenca. Priprava mora imeti jasna in natančno izdelana referenčna izhodišča s pomočjo

katerih se določi koordinatni sistem merjenca. Običajno je enak globalnemu koordinatnemu

sistemu avtomobila, to je položaju merjenca v avtomobilu.

Slika 6.3 Globalni koordinatni sistem v avtomobilu

Slika 6.4 Vpenjalna priprava


- 29 -

b) 1D merilna priprava

Na 1D merilni pripravi se izvede merjenje s pomočjo merilnih inštrumentov (npr.

merilna ura, merilni trn, kaliber GRE - NE GRE). Referenčnih izhodišč za postavitev

koordinatnega sistema na merilnem stroju nima, mora pa natančno in ponovljivo centrirati

merjenec. Te priprave so najpogosteje locirane ob stiskalnicah in sestavljalnicah posameznih

sklopov. Izdelane morajo biti togo, da ves čas uporabe dajejo reprezentativne rezultate, saj jih

uporabljajo nespecializirani merilci.

Slika 6.5 1D merilna priprava

c) 3D merilna priprava

Plastična 3D merilna priprava je kombinacija vpenjalne in 1D merilne priprave.

Omogoča hitro kontrolo z uporabo merilne ure, kalibrov in vizuelno kontrolo ter hkrati

uporabo za meritev na 3D koordinatnem merilnem stroju. Plastična 3D priprava pomeni, da

podaja senco oblike celotnega merjenca. Oblika je vzporedna merjencu z odmikom, ki je

običajno 3 ali 5 mm.

6.6 Plastična 3D merilna priprava


- 30 -

Klasična 3D merilna priprava ima izdelane samo nastavke na katere se merjenec

pozicionira in področja, kjer se kontrolirajo merilne točke.

Slika 6.7 Klasična 3D merilna priprava

6.1.3 Dimenzije kontrolne priprave

Kupci omejujejo dimenzije priprave in s tem povezano težo. To je pogojeno z strojno

opremo kupca (merilni stroj, transportni mehanizmi itd.). Na splošno se poskuša izdelati čim

manjše kontrolne priprave, tako po dimenzijah, kot tudi po teži.

V GO se upošteva naslednji princip:

- teža kontrolne ≤ 15 kg:

priprava ima za prenašanje ročaje

- teža kontrolne > 15 ≤ 50 kg:

priprava mora imeti ušesne vijake pritrjene z vijaki za transport z dvigalom

- teža kontrolne > 50 kg:

priprava mora imeti ušesne vijake za transport z dvigalom in ustrezne podstavke za

transport z viličarjem

Maksimalna dimenzija priprave izdelane v GO je 700 x 1300 x 450 mm. To je omejeno

z delovnim območjem merilnega stroja.


- 31 -

6.1.4 Material

Za izdelavo priprav se uporabljajo materiali z majhno specifično težo in odpornostjo

proti koroziji. Za osnovno ploščo in oblikovne dele, ki niso podvrženi obrabi med uporabo se

uporabi aluminij ustrezne trdnosti ali umetne mase, ki so temperaturno stabilne.

Za dele, ki so drsno odremenjeni (nasloni, puše, kalibri, …) se uporabi jeklo kaljeno na

min. 50HRc ali nerjavno jeklo (42CrMo4). V primeru navadnega jekla je potrebno izvesti

antikorozijsko zaščito (fosfatiranje).

Za napisne ploščice uporabimo aluminij, umetne mase ali plastificiran papir.

6.1.5 Identifikacija sestavnih delov

Vsi sestavni deli kontrolne priprave morajo biti nedvoumno označeni (graviranje), da je

možno rastavljanje in izdelava sprememb. Gibljivi deli morajo imeti označene nastavitvene

položaje. Pritisne spone imajo oštevilčen vrstni red zapiranja. Na osnovni plošči so napisne

ploščice, ki identificirajo pripravo:

- ploščica za identifikacijo priprave

- identifikacijska ploščica izhodišč

- identifikacija centrirnikov, podpor in kalibrov

- identifikacija pritisnih spon

Podrobno je identifikacija opisana v poglavju 7.

6.1.6 Položaj merjenca na pripravi

Lega merjenca je zelo pomembna za reprezentativno merjenje. Običajno je položaj enak

položaju, ki ga ima del v končnem sklopu avtomobila. Kupec mora orientacijo podati v

referenčnem dokumentu (dosje geometrije), saj je za določitev lege potrebno dobro poznati

funkcijsko značilnost merjenca v sklopu avtomobila. Položaj mora omogočati definiranje

koordinatnega izhodišča na osnovi 6 prostostnih stopenj.


- 32 -

Merjenec se dotika podpornih točk na točno določenih mestih (tako po položaju kot po

velikosti). Drugje pa je v odvisnosti od tipa priprave, oblika merjenca z definirano zračnostjo,

ali poravnavo.

Slika 6.8 Podpore za naleganje merjenca

Podpore morajo omogočati stabilen položaj merjenca. To pomeni, da je onemogočen

premik merjenca v katerikoli osi med merjenjem. To dodatno zagotovimo s sponami ali

magneti.

Ko merjenec postavimo na podpore in pritrdimo (npr. s spono), se ne sme deformirati. V

primeru deformacije, je vzrok v labilnem merjencu ali slabi kakovosti merjenca. Vzrok je

lahko tudi v neustreznih podporah naleganja na pripravi. S spremembo položaja ali velikosti

podpor, lahko znatno zmanjšamo ali odpravimo deformacijo. Vendar lahko to spremembo

odobri samo kupec, saj ima to za posledico spremembo dokumentacije in novo načrtovanje

montaže izdelka.

Na deformacijo merjenca ima velik vpliv tudi kvaliteta in debelina pločevine. Tanjši

merjenci so deformacijsko bolj občutljivi, zato je potrebno taki kontrolni pripravi posvetiti še

večjo pozornost.

Slika 6.9 Podpore naleganja z magneti


- 33 -

Slika 6.10 Podpore naleganja s pritisnimi sponami »Destaco«

Sila pritisne spone ali magneta mora biti takšna, da merjenec ne deformira. V praksi je

to težko zagotoviti. Neka mininimalna deformacija se vedno pojavi. Vzrok temu je, da so

praktično izdelane naležne površine na odpresku vedno nekoliko drugačne od teoretično

kreiranih (in izdelanim blizu teoretičnim na pripravi). Kolikšna je še dopustna deformacija,

določimo na osnovi izkušenj (ali skupaj z naročnikom).

6.1.7 Stabilnost in togost priprave

Priprava mora biti izdelana tako, da je temperaturno in mehansko čim bolj stabilna. To

dosežemo z izbiro pravilnih materialov (aluminij zaradi lastne teže in antikorozijske

obstojnosti) in robustno konstrukcijo. Še posebej je potrebno biti pozoren na načrtovanje

premičnih delov. Le ti morajo ves čas uporabe zagotavljati nastavitev začetnih položajev v

območju zahtevanih toleranc.

6.1.8 Zaščita in barvanje

Barvanje ali fosfatiranje ima antikorozijsko funkcijo. Odpornost te zaščite mora biti

najmanj 400 ur v slani kopeli. Odvisna je od materialov uporabljenih pri izdelavi. Barvo in

mesto barvanja osnovnih delov določi kupec in je običajno enaka barvi pripadajočega orodja

oz. projekta. Če mesto za barvo projekta kupec ne poda, potem izberemo rob osnovne plošče,

lahko pa je to tudi celotna priprava, razen mest, kjer se kontrolira oblika (zračnost ali

poravnanost).


- 34 -

Najpogosteje so kontrolne priprave izdelane iz aluminija. S tem je v osnovi preprečena

korozija. Posamezni sestavni deli, ki so izpostavljeni obrabi, so iz jekla in toplotno obdelani

na ustrezno trdoto. To so centrirniki, kalibri, kontrolni nastavki, itd. Te je potrebno

antikorozijsko zaščititi. Uporabljamo fosfatiranje, ki ga za nas opravi kooperant.

Barva podnožja, varjenih delov na pritisnih sponah in nosilcih spon je siva (barva

aluminija). Matice na pritisnih sponah, potem ko je bila nastavljena sila zapiranja in potrjena s

ponovljivostjo, pobarvamo rumeno ali rdeče, da je takoj opazno morebitno odvitje.

Referenčne površine in izhodišča morajo biti pri skladiščenju zaščitena proti

poškodbam. Zato uporabljamo pokrivne ploščice iz polimernih materialov ali aluminija.

Montaža in demontaža mora biti enostavna, hitra.

Slika 6.11 Zaščita referenčnih površin

Slika 6.12 Pobarvana priprava


- 35 -

6.1.9 Varnost pri uporabi

Priprava se lahko uporablja na različnih mestih (v proizvodnji odpreskov, pri montaži, v

merilnici). Glede na to mora biti skladno izdelana.

V presernici na pripravi ugotavljajo kakovost delov običajno nizkokvalificirani delavci,

zato se tu zahteva enostavna uporaba, brez dodatnih navodil in načrtov. Tudi obseg kontrole

je razmeroma majhen (nekaj karakterističnih točk). Meritev mora biti jasna, brez možnosti

zamenjave kontrolnih točk ali kontrolnih kalibrov. Priprava mora biti robustna, brez ostrih

robov, izstopajočih ali premičnih sestavnih delov, dobro antikorozijsko zaščitena in enostavna

za transport z dvigali, vozički ali viličarji. Vitalni deli morajo biti zaščiteni pred možnostjo

poškodbe pri transportu.

Enaki pogoji so tudi za pripravo, ki se uporablja v obratu montaže podsklopov in

sklopov.

Priprava, ki se uporablja v merilnici je običajno bolj zahtevna in omogoča kontrolo

celotnega merjenca. Uporabljajo jo kontrolorji, ki so specialisti in imajo širša teoretična in

praktična znanja o merjenju. Priprava mora imeti izhodišča za centriranje na merilnem stroju,

ki morajo biti nedvoumno označena. Podane morajo biti vrednosti X,Y,Z. Priložen je celoten

načrt od postavitve merjenca na pripravo, do izvedbe kontrole in morebitne opombe za

pazljivost pri izvedbi meritve.

Slika 6.13 Merilna priprava


- 36 -

6.2 Merska kontrola priprave Ko je funkcijsko priprava potrjena, pričnemo z glavnim postopkom, to je merska

kontrola priprave. Postopek ima več faz:

- kontrola izhodišč

- merska kontrola sestavnih delov (ujemi in tolerance kalibrov, puš, delov za

etaloniranje in nastavljanje)

- merska kontrola osnovne oblike (običajno primerjava s CAD modelom odpreska)

- izdelava merilnega poročila

Dovoljena odstopanja, ki so navedena v nadaljevanju, uporabljamo v primeru, ko kupec

naroči pripravo v GO in ne poda svojih zahtev točnosti oz. tehničnih zahtev za izdelavo. V

nasprotnem primeru se uporabijo kupčeve zahteve, za morebitne manjkajoče podatke, pa

uporabimo ta dokument.

6.2.1 Kontrola izhodišč

Pričnemo s kontrolo osnovnih mer priprave. Preverimo skladnost načrta, zahtev oz.

dosjeja geometrije z dejansko izvedbo. Maksimalne mere in s tem teža, so pomembne zaradi

možnosti manipuliranja s pripravo in merilnim območjem merilne opreme.

Osnovne plošče morajo biti izdelane na strani izhodišč z brušenjem ali finim rezkanjem.

- površinska obdelava Ra max 6,3 [μm] ; stopnja hrapavosti N9

- delna ravnost 0,1 mm na razdalji 1000 mm

- skupna ravnost: 0,04+L/25000 [mm] ; CZ »common zone«

Slika 6.14 Izhodiščne ravnine


- 37 -

- pravokotnost dveh referenčnih robov: 0,05 mm na razdalji 150 mm

- paralelnost izhodišč: 0,05 mm na razdalji 150 mm

- izvrtine za referenčne krogle in odmične centrirne trne:

∅ H7 ; pravokotnost 0,03 mm

Slika 6.15 Referenčne krogle

Kvaliteta izdelave površine se preveri s primerjalnimi ploščicami in se ne zahteva

izmerjena vrednost hrapavosti površine.

Slika 6.16 Primerjalna ploščica za hrapavost površine

Ravnost in paralelnost se izmeri s 3D koordinatnim merilnim strojem. Premeri izvrtin za

referenčne krogle in odmične centrirne trne se izmerijo z ročnim tročeljustnim mikrometrom

ali merilno uro, položaj izvrtine pa z merilnim strojem.


- 38 -

Slika 6.17 Tročeljustni mikrometer

V primeru odstopanja katerekoli veličine izven tolerance, sledi takojšnja korekcija

(popravilo, dodelava ali izdelava novega dela), saj ni smiselna nadaljna kontrola.

6.2.2 Kontrola sestavnih delov

Na vpenjalni pripravi, so to centrirniki in podpore, na merilni pripravi pa je več

sestavnih elementov.

Deli se preverijo posamično in v sestavi. To so običajno:

- odmični in fiksni centrirniki

- podpore za naleganje merjenca (3 ali 5 mm)

- kalibri za meritev dimenzij izsekov

- kalibri za meritev položaja izsekov

- kalibri za meritev geometrije po površini merjenca (rega 3 ali 5 mm)

- kalibri za meritev robov – rezine

- odmični nastavki za merilne ure

- etaloni za nastavitev merilnih ur

a) Centrirnik:

Centriniki omogočajo pozicioniranje merjenca na pripravo in omejitev gibanja po izseku

ali robu. Izdelani so na ustrezno trdoto (min 50 HRc), da so odporni proti obrabi in vstavljeni

v vodilno pušo, le ta pa je s tesnim prilegom vstavljena v osnovno obliko priprave.


- 39 -

Centrirnik je lahko izdelan v dveh oblikah:

a) cilindrični centrirnik, ki je togo vstavljen v osnovno obliko

b) konični cenrirnik v osnovni obliki in z vzmetjo

c) odmični cilindrični ali konični centrirnik z ročajem

Pri cilindričnem centrirniku, ki je togo pritrjen v osnovno obliko, lahko pride do težav

pri aretiranju merjenca. Če ima centrirni izsek na merjencu velik razpon v toleranci, je lahko

zračnost med centrirnikom in merjencem prevelika. V tem primeru sledi dogovor s kupcem o

izdelavi centrirnika na dimenzijo izdelanega izseka v orodju (dimenzije rezilnega noža –

prebijača).

Slika 6.18 Cilindrični centrirnik - togo pritrjen

Slika 6.19 Rombični centrirnik - togo pritrjen


- 40 -

Konični centrirnik je gibljiv s pomočjo vzmeti. Njegova dobra lastnost je, da omogoča

dobro naleganje v premer centrirnega izseka, neodvisno od velikosti (zgornja ali spodnja meja

tolerance). Slabost pa je, da je merjenec ulovljen le po robu izseka, zato mora biti kot na

konusu dovolj majhen. Običajno se uporablja od 15° do 30°. Preveriti je potrebno zračnost po

celotnem hodu centrirnika, ki jo ocenimo izkustveno ali s pomočjo merilne ure.

Slika 6.20 Konični centrirnik z vzmetjo

Odmični cilindrični ali konični centrirnik z ročajem se uporabi za centriranje mejenca

takrat, ko dimenzija centrirnega izseka precej varira ali pa ni možno postaviti merjenec na

pripravo zaradi nasprotno delujočih centrirnih elementov. Dobra stran je, da lahko centrirnik

odstranimo (pri tem je potrebno biti pozoren, da se merjenec ne premakne) in izmerimo

dimezijo centrirnega izseka.

Slika 6.21 Odmični cilindrični in konični centrirnik z ročajem


- 41 -

Slika 6.22 Odmični rombični centrirnik z ročajem

- toleranca ujema puša - vodilni trn: H7/g6 (z zadostno dolžino vodenja)

- premer cilindričnega centrirnika: NOM – 0,05 ±0,02 mm

- položaj centrirnika (X,Y,Z): j 0,2 mm (± 0,1)

Primer 1:

Izsek: ∅ 10,2 +0,2/-0,15 [mm]

Centrirnik: ∅ 10,2 - 0,05 = ∅ 10,15±0,02 [mm]

Primer 2 (centrirnik na dimenziji izsekanega):

Izsek: ∅ 10,2 +0,2/-0,15 [mm] ; Rezini nož na orodju: ∅ 10,40 mm

Centrirnik: ∅ 10,40 - 0,05 = ∅ 10,35 ±0,02 [mm]

Slika 6.23 Odmični rombični centrirnik z ročajem (dvodelni)

Centrirniki morajo omogočati enostavno demontažo (skoznje luknje v osnovni plošči),

brez demontaže osnovnega oblikovnega dela priprave.


- 42 -

b) Podpora:

Podpore služijo za naleganje merjenca po površini. Izdelane so iz jekla in kaljene na

ustrezno trdoto (min 50 HRc). Privijačene so v navojne vstavke, ki so zalepljene ali

privijačene v osnovno obliko (aluminij). Preveri se velikost podpor, ki mora biti enaka

predpisani. Debelina podpore za naleganje se izmeri s klasičnim mikrometrom ali pomičnim

merilom.

Slika 6.24 Shema podpore

Slika 6.25 Načrt za podporo 5 mm

Slika 6.26 Meritev podpore


- 43 -

- Š x D ali ∅: NOM ± 1 mm

- debelina: 3 ali 5 mm ± 0,02 mm

- položaj v smeri naleganja podpore: d 0,2 mm (± 0,1)

- položaj podpore v prostih smereh: j 1,0 mm

Preveriti je potrebno naleganje na obliko priprave. Zračnost med podporo in osnovno

površino se preveri s kontrolnimi lističi debeline 0,03 mm in meritvijo točke na podpori in ob

podpori.

c) Kaliber za kontrolo dimenzije izseka:

S kalibri se preveri ustreznost prebitega izseka (okrogli ali ovalni). Meritev se izvede še

preden se merjenec postavi na kontrolno pripravo.

Slika 6.27 Načrt kalibra

Slika 6.28 Kaliber

- D x Š ali ∅: stran NE GRE: NOM + zg.tol. + 0,02 mm

stran GRE: NOM - sp.tol. - 0,02 mm


- 44 -

Primer:

Izsek ∅ 10,2 +0,05/-0,15 [mm]

Kaliber NE GRE: ∅ 10,2 + 0,05 = ∅ 10,25+0,02 [mm]

Kaliber GRE: ∅ 10,2 - 0,15 = ∅ 10,05-0,02 [mm]

Stran GRE in stran NE GRE se lahko izdelata tudi skupaj na isti strani (stopničasti

kaliber). V tem primeru se kaliber lahko montira na isti ročaj skupaj s kalibrom za kontrolo

položaja izseka.

d) Kaliber za kontrolo položaja izseka:

Pomembna je centričnost obeh cilindrov (vstavljenega v vodilno pušo in cilindra, s

katerim se kontrolira položaj). V praksi se izdela samo kaliber »GRE«.

Slika 6.29 Načrt kalibra

- D x Š ali ∅: stran GRE: NOM - sp.tol. – j ± 0,02 mm

- vodilni cilinder: standardna puša / kaliber: H7/g6

- soosnost: r 0,02 mm

- položaj puše za kaliber: j 0,2 mm (± 0,1)


- 45 -

Primer:

Izsek ∅ 10,2 +0,05/-0,15 [mm] ; položaj j 0,5 mm

Kaliber GRE: ∅ 10,2 - 0,15 – 0,5 = ∅ 9,55±0,02 [mm]

e) Kaliber za kontrolo robov ali površine z rego 3 ali 5 mm

Kaliber se uporablja za meritev zračnosti med merjencem in obliko na merilni pripravi.

Izdelani so kot krogle ali cilindri in pritrjeni na držalo. Dimenzija je določena s toleranco na

načrtu (d) .

Slika 6.30 Kaliber

- dimenzija (∅): stran NE GRE: REGA + zg.tol. + 0,02 mm

stran GRE: REGA - sp.tol. - 0,02 mm

Primer:

Rega = 5 mm ; d 0,5 mm (simetrična toleranca ±0,25 mm)

Kaliber NE GRE: ∅ 5 + 0,25 = ∅ 5,25+0,02 [mm]

Kaliber GRE: ∅ 5 - 0,25 = ∅ 4,75-0,02 [mm]


- 46 -

f) Kaliber za kontrolo robov ali površine s poravnanostjo

Uporablja se kontrolna ploščica s stopnico.

Slika 6.31 Kaliber - ploščica

Slika 6.32 Meritev s ploščico

Primer:

Tol. obreza: k 1,0 (simetrična toleranca ±0,5 mm)

Stopnica: 0,5 ±0,02 mm ; vzporednost f 0,02 mm


- 47 -

g) Nastavek za merilno uro

Nastavki se montirajo na osnovno ploščo ali oblikovni vložek in s pomočjo merilne ure

omogočajo merjenje na točno določeni točki. V primeru, da je ovirana postavitev merjenca, se

izdelajo na premičnih nosilcih.

Slika 6.33 Nastavek za merilno uro

Če so izdelani iz aluminija, morajo imeti vstavljene kaljene puše (običajno se uporabijo

standardne puše »Fibro«). Dimenzije so odvisne od izbrane merilne ure. Pomembna je

razdalja med nastavkom in nominalno točko na merjencu, ki se preveri s 3D koordinatnim

merilnim strojem.

Slika 6.34 Merilna ura tip J33 [6]

- NOM razdalja ± 0,10 mm


- 48 -

h) Etalon

Etaloni se uporabljajo za nastavitev ničelnega položaja merilne ure. Preveri se razdalja, ki je

enaka razdalji med nastavkom merilne ure in merilno točko na merjencu.

Slika 6.35 Etalon za nastavitev merilne ure

- NOM razdalja ± 0,02 mm


- 49 -

6.2.3 Kontrola osnovne oblike

Plastična merilna priprava, ki ima izdelano celotno površinsko obliko izdelka z

zračnostjo 3 ali 5 mm in rob s poravnavo ali zračnostjo, se izmeri s 3D koordinatnim

merilnim strojem. Postopek meritve je neposredno točkovno merjenje med CAD modelom

odpreska (originalni CAD zapis) in obliko priprave z upoštevanje odmika 3 ali 5 mm. Število

merilnih točk je v odločitvi merilca, ki mora upoštevati kompleksnost oblike in tolerance

merjenca. Na mestih naleganja in področjih ožjih toleranc je več merilnih točk, kot pa jih je

na ostalih področjih.

Slika 6.36 3D Meritev osnovne oblike

- položaj površine ali roba: d 0,3 mm (± 0,15)

6.2.4 Merilno poročilo

Merilni protokol mora vsebovati vse meritve, ki potrjujejo mersko ustreznost priprave.

V primeru izdelave merilne priprave vsebuje tudi meritev vseh kalibrov. V prilogi 12 je

primer merilnega poročila.


- 50 -

6.3 Meritev ponovljivosti priprave

Namen meritve ponovljivosti priprave je številčno opredeliti raztrose rezultatov.

Na osnovi odobrene ponovljivosti se je možno [6]:

- prepričati, če priprava in proces omogočata izvajanje operacije, za katero je bila

zasnovana (funkcionalna sposobnost)

- preveriti, če je zanesljivost meritev kompatibilna s toleranco kosa

Referenčna metoda je število 5 merjencev, vendar se začasna odobritev ponovljivosti

lahko izdela tudi z manjšim številom merjencev. Izvede se lahko 5 meritev na 1 merjencu, do

5 meritev na 5 merjencih, dokler niso izpolnjene zahteve v tabeli sprejemljivosti (Slika 6.37).

Vrednost Sr (tipno odstopanje ponovljivosti oz. standardna deviacija):

Sr=1

)( 2

−−Σ

nXXi

Xi [mm] - izmerjen odstopek (X1 do X5)

X [mm] - povprečna vrednost

n - število meritev (5)

Sr ≤ IT/16

IT [mm] - tolerančno polje (|zg. toleranca| + |sp. toleranca|)

V nekaterih primerih (zahteve naročnikov) se izvede meritev reproduktivnosti. Namen

je številčno opredeliti raztrose procesa kontrole. Postopek se izvaja enako kot pri

ponovljivosti, vendar pa bo kontrolirano 5 merjencev, operacija pa bo izvedena ob eni ali

dveh zamenjavah izvajalcev. V tem primeru je vrednost Sr:

Sr ≤ IT/12


- 51 -

6.3.1 Priprava priprave in merjenca

Določiti je potrebno vrstni red zapiranja pritisnih spon in ugotoviti skladnost vrstnega

reda s podatki na referenčnih dokumentih, ki predpisujejo pomembnost posameznih točk

pritrditve merjenca.

Prepričati se moramo, če merjenec dobro nalega na referenčne točke in če so vpenjalci

pravilno nastavljeni (sila pritiskanja). Pri vpenjanju se merjenec ne sme deformirati. Priprava

mora omogočati pozicioniranje merjenca brez posebnih dodatnih ukrepov ob upoštevanju

vrstnega reda zapiranja.

a) Merjenec

Uporabljen merjenec mora biti serijski kos ali reprezentativni kos iz serije. V GO v ta

namen izdelamo manjšo serijo (do 10 kosov), saj ne izdelujemo velikih serij. Iz te serije se

določi eden reprezentativni kos za meritev. Pomembni so centrirni izseki, ki morajo biti

izdelani na orodju. Le v skrajnih primerih lahko uporabimo prototipne kose, ki imajo izseke

izdelane na laserskem stroju. V tem primeru se odobri začasna ponovljivost, po izdelavi

centrirnih izsekov na orodju, pa se ponovno izdela ponovljivost.

b) Merilne točke

Definirati je potrebno merilne točke (najmanj 6), ki zadovoljivo preverijo kakovost

izhodiščnih referenc in vpetja. Z nekaterimi kupci skupaj definiramo te točke v skladu z

merilnim postopkom, drugi imajo to že določeno v dokumentih plana kontrole, ostali pa to

izbiro prepuščajo dobavitelju (GO).

Upoštevati je potrebno naslednje kriterije:

- smer merjenja v vseh oseh (X,Y,Z)

- tolerance merjenca

- porazdelitev točk po celotnem merjencu (3 točke v najpomembnejši dimenziji, 2 točki

za potrditev pozicioniranja dela, 1 točka za potrditev tretje dimenzije)

- točke morajo biti v območjih prileganja in funkcionalnih območjih (območja

zmanjšanih toleranc oz. območij sklopov z drugimi deli)


- 52 -

6.3.2 Postopek merjenja

Meri se samo en kos. Meritev kosa se izvaja petkrat, med vsako meritvijo se merjenec

demontira in ponovno montira. Operacijo je potrebno izvajati brez kakršnegakoli posega na

pripravi (nastavitev spon, vpenjajnje, …). Upoštevati je potrebno zaporedje vpenjalcev in v

primeru napake ponoviti postopek montaže.

Izvajati je torej možno pet meritev na enem merjencu ali pet meritev na petih merjencih,

dokler niso izpolnjene vse zahteve (sinoptik v nadaljevanju je povzet po standardu

RENAULT).

Slika 6.37 Sinoptik [6]


- 53 -

6.3.3 Analiza merjenja

Med dvema serijama meritev je potrebno odstopanja, ki so večja od 0,15 takoj

analizirati in ugotoviti vzroke, potem ko smo se predhodno s kontrolo točnosti (5 meritev

točke brez demontaže merjenca) prepričali o zanesljivosti sistema merjenja.

Izračun povprečja in odstopanja

Izračun se izvaja za vsako točko. Uporabi se dokument naročnika. To je datoteka

programa »Excel« z računskimi operacijami. Po vpisu odstopkov meritev, se avtomatično

izvede izračun in potrdi ali zavrne ponovljivost.

Slika 6.38 Tabela ponovljivosti »RENAULT« [6]


- 54 -

Slika 6.39 Tabela ponovljivosti »TPV« [8]

Izračunski tabeli je priložen tudi merilni protokol z izmerjenimi točkami.

Slika 6.40 Meritev ponovljivosti na 3D merilnem stroju


- 55 -

6.3.4 Spremembe kontrolne priprave

Vsaka sprememba merjenca (sprememba kontrolne priprave), ki neposredno vpliva na

referenčne točke ali na točke merjenja zahteva ponovno preverjanje ponovljivosti kontrolne

priprave. Tudi vsaka sprememba tolerance pri neki točki merjenja, zahteva ponovno preučitev

pogojev za potrditev. Zaradi skrajševanja časov od zasnove do izdelave avtomobila, prihaja

do pogostih sprememb na odpreskih. Posledice so spremembe tako v fazi načrtovanja,

izdelave in finalizacije orodja in priprave. Temu sledi večkratna ponovitev merjenja

ponovljivosti.


- 56 -

7 OZNAČEVANJE KONTROLNE PRIPRAVE

7.1 Identifikacija priprave

Identifikacija priprave poteka:

- osnovna identifikacija

- oznaka izhodišč

- oznaka koordinatnih osi X, Y, Z

- spone

- centrirniki

- kalibri

- zračnost , poravnanost

- morebitna identifikacija merilnih točk

- sestavni deli

7.1.1 Osnovna identifikacija priprave

Za identifikacijo se uporabljajo ploščice, ki so vgravirane ali lasersko izpisane ter

pritrjene z vijaki ali kovicami na kontrolno pripravo. Za enostavnejše odčitavanje podatkov s

ploščic, naj bodo le-te, če je možno, čimbolj skupaj in obrnjene v isto smer. Za začasno

nastavitev priprave lahko uporabimo tudi etikete. Nekateri naročniki imajo določene svoje

ploščice, za katere nam dostavijo načrte ali pa neizpolnjene ploščice (Renault, PSA). Za druge

naročnike izdelamo oblike ploščic, ki jih definiramo skupaj pri prevzemu konstrukcije

(študije) priprave.

Če ni drugače določeno, uporabimo dve ploščici.

a) Osnovna ploščica, ki vsebuje naslednje podatke:

- matična številka priprave

- tip sklopa ali projekta

- naziv in številka dela (merjenca)

- indeks spremembe dela (merjenca)

- teža priprave


- 57 -

b) Ploščica sprememb vsebuje:

- naziv in številka dela (merjenca)

- indeks priprave in prostor za vpis kasnejših sprememb

- datum in žig sprejema

c) V primeru prisotnosti etalonov, dodamo še tretjo ploščico s podatki:

- številka etalona

- veljavnost kalibracije etalona

Slika 7.1 Osnovna in ploščica sprememb

Slika 7.2 Osnovna ploščica

7.1.2 Identifikacija izhodišč priprave

Ploščice navajajo vrednost triedra (vrednosti X,Y,Z koordinat v globalnem

koordinatnem sistemu avtomobila). Podatki služijo za postavitev koordinatnega sistema

priprave pri merjenju na 3D koordinatnem merilnem stroju.


- 58 -

Izhodišča so lahko:

a) Robovi plošč

Ploščice podajajo vrednosti koordinat referenčnih robov v natančnosti 0,01 mm.

Pritrjene so ob referenčnem robu in s puščico kažejo smer izhodišča globalnega

koordinatnega sistema.

Slika 7.3 Identifikacija izhodiščnih robov

Lahko uporabimo tudi eno ploščico na kateri so izpisane vrednosti vseh treh koordinat

in smer izhodišča globalnega koordinatnega sistema. Pri vsakem referenčnem robu pa mora

biti še ploščica, ki določa koordinatno os.

Slika 7.4 Identifikacija izhodiščnih robov


- 59 -

b) Referenčne krogle

Na osnovno ploščo so vstavljene štiri vodilne puše, v katere se postavijo referenčne

krogle. Krogle ne izdelujemo v GO, ampak jih kupimo pri dobaviteljih, saj se zahteva velika

natančnost krožnosti (0,0015 mm). Prednost referenčnih krogel je, da lahko orientiramo

merjenec poljubno rotiran (ugodno za izdelavo) na osnovno ploščo in ni potrebno, da leži

vzporedno s koordinatno ravnino globalnega koordinatnega sistema avtomobila.

Ob vsaki puši je pritrjena po ena ploščica s vsemi tremi vrednostmi koordinat (X,Y,Z).

Na njej so jasno označene tiste vrednosti, ki postavljajo koordinatni sistem (3 vrednosti v prvi

osi, 2 vrednosti v drugi osi in 1 vrednost v tretji osi). Četrta referenčna krogla služi za

kontrolo morebitnih napak pri centriranju. Ploščica je lahko privijačena tako, da z obračanjem

zakrijemo pušo v katero se vstavi referenčna krogla.

Slika 7.5 Identifikacija referenčnih krogel

Slika 7.6 Identifikacija referenčnih krogel


- 60 -

c) Referenčne puše

Tudi tu so montirane štiri vodilne puše, za izhodišče pa se uporabi točka na vrhu osi

puše. Puša mora imeti dovolj širok rob za meritev ravnine. Točka se določi tako, da se izmeri

ravnina na puši in cilinder. Presečna točka ravnine na puši in cilindra je referenčna točka. V

primeru meritve kroga, pa je predhodno izmerjena ravnina na puši referečna za meritev kroga.

Center kroga je referenčna točka.

Ploščica je enaka kot pri referenčni krogli.

Slika 7.7 Identifikacija referenčnih puš

7.1.3 Ploščica koordinatnih osi

Ploščica kvadratne oblike grafično ponazarja smer dveh v ravnino položenih osi.

Običajno se zahteva, da je priprava konstruirana tako, da sta dve koordinatni osi (globalnega

koordinatnega sistema avtomobila) v ravnini osnovne plošče. V primerih če je dogovor

drugačen, se označijo tiste osi, ki so najbližje ravnini osnovne plošče priprave.

Slika 7.8 Ploščica koordinatnih osi


- 61 -

7.1.4 Identifikacija pritisnih spon

Na sponah so oznake (arabske številke), ki določajo vrstni red zapiranja spon. Vrstni red

je lahko določen v tehničnih zahtevah ali ga določi kontrolor in potrdi s kontrolo ponovljivosti

priprave.

Uporabimo lahko ploščice, v praksi pa dobro služijo plastificirane nalepke, ki jih

izdelamo z »Brother« tiskalnikom.

Slika 7.9 Identifikacija pritisnih spon

7.1.5 Identifikacija centrirnikov

Centrirnike označimo z barvanjem. Okoli glavnih centrinikov in podpor se obarva

zeleno, okoli pomožnih (dodatnih) pa rumeno. V primeru naleganja oz. centriranja na

položajih z asimetrično – decentrirno toleranco (npr. 0 / -0,5), se dodatno obarva rob podpore

z rdečo barvo. Ob podpori se pritrdi nalepka z vrednostjo (debelina) podpore. Druge številčne

oznake ni potrebno nameščati. V navodilu za uporabo, se označijo šifre centrirnikov, ki so

skladne z dokumentacijo za izdelavo.

Slika 7.10 Identifikacija centrirnikov in podpor


- 62 -

7.1.6 Identifikacija kalibrov

Vsi kontrolni kalibri in ploščice morajo biti nedvoumno označeni. Če kupec poda šifre,

so le te vgravirane na držalu. Vgravirana je dimenzija mere, ki se kontrolira s pripadajočo

toleranco. Poleg vrednosti imajo lahko na strani GRE zeleno oznako, na strani NE GRE pa

rdečo (obroba ročaja ali drugače).

Vsi kalibri morajo biti pritrjeni na verigo ali vrvico, da je onemogočena njihova

neželjena odstranitev. Na osnovni plošči je nameščeno odlagalno mesto, kamor se lahko

varno shranijo, ko niso v uporabi.

Na pripravi se lahko barvno ali s črkami oz. številkami določijo mesta za kontroliranje.

Z različnimi premeri puš (poke-yoke sistem), se prepreči morebitna zamenjava med

različnimi kontrolnimi mesti. Če pa je kalibrov malo, lahko z različnimi dolžinami verig in

položaji odlagalnih mest prav tako preprečimo napačno uporabo.

Slika 7.11 Identifikacija kalibrov



- 63 -


7.1.7 Identifikacija zračnosti, poravnanosti

Če je kontrolna priprava izdelana po celotni obliki merjenca vključno z robom (plastična

3D merilna priprava), je potrebno označiti razdaljo med merjencem in obliko na pripravi.

Običajno je zračnost po celotni obliki enaka in je dovolj ena oznaka vrednosti na napisni

tablici ali na obliki (npr. LL=3 mm). Enako velja za poravnanost. Če pa so zračnosti različne,

mora biti to še posebej jasno vidno označeno.

Mesta kjer zračnost ali poravnanost ni izdelana (zaradi nezmožnosti izdelave ali drugih

težav), je potrebno pobarvati z barvo aluminija (siva).

Slika 7.14 Identifikacija zračnosti in poravnanosti


- 64 -

7.1.8 Identifikacija merilnih točk

Ko se izdeluje 1D merilna priprava, kjer se merilne točke merijo s standardiziranimi

kalibri, mora biti poleg mesta meritve nalepka ali ploščica z oznako merilne točke, ki vsebuje:

- številka merilne točke

- toleranca merilne točke

- šifra ustreznega kalibra s katerim se točka izmeri

Za druge kontrolne priprave se oznake merilnih točk ne uporabljajo, saj se izmerijo s

pomočjo 3D koordinatnega merilnega stroja in je izbor točk v domeni merilca specialista.

Slika 7.15 Identifikacija merilnih točk

7.1.9 Identifikacija sestavnih delov

Kontrolna priprava mora biti razstavljiva. Zato je obvezno označevanje vseh sestavnih

delov, ki so pritrjeni na osnovno ploščo ali glavni vložek in položajev kjer so montirani. To

mora biti tako jasno, da je možna ponovna namestitev na popolnoma isto mesto, brez

možnosti zamenjave. Najenostavnejši način ki ga uporabljamo v GO, je uporaba arabskih

številk po zaporedju.


- 65 -

7.2 Navodilo za uporabo priprave

Za zahtevnejše kontrolne priprave je potrebno izdelati tudi navodilo za uporabo. Izjema

so enostavne in manjše priprave, pri katerih je uporaba razmeroma preprosta.

Navodilo se izdela v velikosti formata A4 ali A5. Pritrjeno je na osnovno ploščo

priprave:

- na večjih pripravah se pritrdi na zgornjo osnovno ploščo in zaščiti s »pleksi« steklom

- kjer ni prostora na vrhu plošče, se izdela odlagalni izvlečni predal pod osnovno ploščo

(možno je le pri pripravah, ki imajo podstavke)

- na manjših pripravah se izdela pločevinsko držalo, ki se pritrdi pokončno na rob

osnovne plošče; pri tem je potrebno paziti, da ni motena manipulacija priprave

Slika 7.16 Pritrditev navodila na ploščo

Navodilo mora vsebovati:

- jasno identifikacijo priprave (naziv in številka dela ali priprave)

- spisek referenc – točk naleganja z X,Y,Z vrednostimi

- grafično podoba merjenca (točke naleganja in morebitne merilne točke)

- opombe za pripravo merjenca pred meritvijo

- način postavitve merjenca in njegovo imobilizacijo na pripravi (vrstni red spon)

- postopek merjenja z opisom kontrolnih trnov

- postopek demontaže merjenca

- pri vsaki točki so še posebej pomembna morebitna opozorila za preprečitev napak

merjenja


- 66 -

Slika 7.17 Navodilo za uporabo priprave za Revoz

Kopija navodila (na papirju in v elektronski obliki) je priložena tudi spremni

dokumentaciji kontrolne priprave.


- 67 -

8 PREVZEM KONTROLNE PRIPRAVE

Prevzem priprave se izvaja v treh fazah:

1. Pregled zasnove v fazi načrtovanja priprave

2. Predprevzem kontrolne priprave

3. Prevzem in potrditev kontrolne priprave

8.1 Pregled načrtovanja priprave

Pregled se izvede po dokončanju konstrukcije. Uporabljajo se 2D načrti in 3D modeli

prikazani na delovni grafični postaji. Pregled se po predhodnem dogovoru izvaja v GO ali pri

kupcu. Ob pregledu morajo biti prisotni:

- odgovorna oseba za prevzem kontronih priprav s strani kupca

- konstrukter kontrolne priprave v GO

- kontrolor v GO

- vodja projekta v GO (po potrebi)

Vizuelno se pregledajo konstrukcijske rešitve in upoštevajo tehnične zahteve kupca.

Običajno v tej fazi izvedbe izdelek še ni dokončno potrjen, ampak je še velika verjetnost

sprememb. Zato je potrebno biti ves čas pozoren na sprotno dograjevanje oz. spreminjanje

detajlov na pripravi.

Vse morebitne pripombe se dokumentirajo. Za odpravo pripomb se določijo roki in

odgovorni.


- 68 -

8.2 Predprevzem priprave

Za izvedbo predprevzema mora biti kontrolna priprava fizično dokončana. Spremna

dokumentacija mora biti izdelana in skladna s pripravo.

a) Pregled priprave:

Pregled vsebuje vse točke, ki sem jih opisal že v predhodnih poglavjih, zato bom tu

omenil le nekatere.

Pregledajo se vsi pomembnejši deli priprave. Še posebna pozornost se posveča točkam

naleganja (aretiranje merjenca). Kupec običajno izvede kontrolo nekaterih centrirnikov, pri

čemer je pomembna pravilna zračnost med merjencem in centrirnikom. Merjenec mora

stabilno ležati na podporah, brez nevarnosti izpadanja ali morebitnega dodatnega

pozicioniranja. Merjenec se večkrat položi na pripravo in opazuje njegovo naleganje brez

zapiranja pritisnih spon. Sledi preverjanje aretiranja merjenca s pomočjo pritisnih spon. Spone

se morajo zapirati po vrstnem redu, ki je določen ob meritvi ponovljivosti. Ob vsakem zaprtju

spon se preverja sila zapiranja (vse spone morajo biti nastavljene na približno enako silo

zapiranja) in opazuje deformacija merjenca. Ta sme biti le neznatna in se oceni izkustveno.

Kupec lahko zaradi večje deformacije merjenca pripravo zavrne ali pa kljub temu sprejme.

Odločilna je funkcija merjenca in sestava v sklop. Odločitev kupca je dokončna.

Preveri se togost priprave, ki mora zagotavljati stabilnost merjenca in zadovoljivo

natančnost meritev skozi vso dobo uporabe. Morebitni gibljivi deli morajo biti v končnih

položajih fiksirani.

Tudi estetsko in varnostno mora biti priprava ustrezno izdelana.

b) Pregled dokumentacije:

Načrti priprave

Načrt zajema sestavno risbo, kosovnico, detajlne risbe in 3D model priprave. Glede na

zahteve v pogodbi se za določene kupce izdela dokumentacija v papirni obliki, med tem ko je

za druge dovolj na elektronskem mediju (dogovor pri pregledu načrtovanja).


- 69 -

Kontrolni dokumenti

Merilni protokol priprave mora biti izdelan. Vse karakteristike morajo biti znotraj

dogovorjenih oz. predpisanih toleranc. Merilni protokol zajema geometrijsko kontrolo

priprave, meritev ponovljivosti in navodilo za uporabo priprave. Vsi dokumenti se pregledajo

in potrdijo na prevzemnem listu. Primer merilnega protokola je v prilogi 12.

Kupci imajo lahko svoje kontrolne liste v katere se beležijo skladnosti in morebitne

neskladnosti. Za vsako neskladnost se določi rok in odgovorno osebo za odpravo. Običajno

sta dva prevzemna dokumenta:

- prevzemni list priprave

- list o ustreznosti ponovljivosti

Slika 8.1 Del prevzemnega lista za Revoz

Lahko se opravi tudi vzorčna kontrola geometrijske točnosti in ponovljivosti v

prisotnosti merilca in kupca. To je običajno pri novih kupcih oz. projektih. Kontrolna priprava

se pred redno uporabo lahko preveri še pri kupcu, tako da odpade vsaka možnost uporabe

neskladne kontrolne priprave. Priprava se označi s certifikatom in rokom za ponovni pregled.


- 70 -

8.3 Prevzem in potrditev priprave

To je dokončni prevzem priprave. Izvede se lahko še v GO ali pa že na mestu uporabe

pri kupcu. Odločitev je na strani kupca.

Preveri se ali so odpravljene vse neskladnosti ugotovljene na predprevzemu in zapisane

na prevzemnem zapisniku. Na istem dokumentu se overijo odpravljene neskladnosti in

podpiše dokončni prevzem, ki je podlaga za odpremo. S tem datumom prične teči garancijski

rok.


- 71 -

9 VZDRŽEVANJE KONTROLNE PRIPRAVE

V garancijski dobi je GO odgovorna za odpravo morebitnih skritih napak. Običajno

izdelamo tudi spremembe, ki so posledica razvoja izdelka in tipa vozila. Vsa dokumentacija

se hrani najmanj 3 leta. To omogoča hitro in učinkoviti popravilo, dodelave in spremembe.

Kontrolne priprave večinoma ne zahtevajo posebnih vzdrževalnih posegov. Izdelane so

iz antikorozijskih in mersko stabilnih materialov in so časovno zelo obstojne. Potrebne so le

redne kalibracije in preverjanja po planu kontrole.

Slika 9.1 Končana kontrolna priprava


- 72 -

10 ZAKLJUČEK

Kontrolne priprave imajo danes v avtomobilski industriji velik pomen. Bistvo, ki

opravičuje stroške njihove izdelave, je izdelek skladen zahtevam in preprečevanje vgrajevanja

nekakovostnih sestavnih delov v avtomobil. Za vsak pločevinski del avtomobila se izdela

pripadajoča kontrolna priprava, ki omogoča reprezentativno kontrolo le-tega in v pogojih

enakim pri vgradnji ter uporabi. Tako se lahko s pomočjo kontrolne priprave in plana kontrole

spremlja morebitno slabšanje kakovosti merjenca in posredno orodja. S tem poskrbimo, da

orodje servisiramo še preden se pojavi prvi neskladen kos.

Kontrolne priprave uporabljamo v Gorenju Orodjarna že v fazi optimiranja orodja, saj

nam to zelo olajša delo in skrajša čas optimiranja. To je pomembno tudi zaradi slabe

kakovosti prvih kosov ali v primeru nestabilnih merjencev, ki jih brez priprave ni mogoče

vpeti in meriti pod pogoji enakimi montaži in uporabi.

Če kontrolor upošteva nasvete in ugotovitve, ki sem jih podal v diplomski nalogi, je to

zagotovilo za izdelavo skladne kontrolne priprave.

V bodoče bodo v izdelavi oblikovno vse bolj zahtevni avtomobili, zato bodo temu

sledile tudi višje zahteve po kakovostnih odpreskih in posledično kontrolnih pripravah.

Diploma podaja zahteve, ki jih mora priprava izpolnjevati. Dopušča pa še dograjevanje in

študije v prihodnosti.


- 73 -

11 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] . . . Gorenje Orodjarna, d.o.o. Katalog predstavitve družbe. Velenje, 2008.

[2] . . . AČKO, Bojan. Management kakovosti – meroslovje – zapiski predavanj. Maribor,

oktober 2002.

[3] . . . AČKO, Bojan. Osnove meroslovja in merjenje dolžin. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2008. VII, 293 str., ilustr. ISBN 978-961-248-107-0. [COBISS.SI-ID 61170433]

[4] . . . ŠOSTAR, Adolf. Management kakovosti. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2000. VII,

274 str., graf. prikazi. ISBN 86-435-0345-2. [COBISS.SI-ID 45230337]

[5] . . . PSA PEUGEOT CITROËN. Chaier des Charges des Moyens de Controle des pieces

Emboutissage. DME CC EE 212 E, Ind. E , 05/05/2004, 97 str.

[6] . . . D.I.C.A.P. RENAULT, Sce 65390. Moyens de mesure specifiques. Type de mesure,

Etude-Realisation, Les Elements de constitution, Agrement-Geometrique-Fonctionnel-

Repetabilite. EM40.GO.010-030, 2005

[7] . . . P. Adeline. ThyssenKrupp Sofedit. Specification technique: Cahier des Charges

Moyen de Controle serie. S001, Version 3, 36 str.

[8] . . . TPV, Projektanti nadzora procesa - RAZVOJ. Zvezek zahtev – kontrolna sredstva.

Izdaja 00, Novo Mesto, 11.12.2006, 14 str.


- 74 -

12 PRILOGE

Priloga 1: Kontrolno poročilo priprave za REVOZ:

- Merilni protokol kontrolne priprave (9 strani)

- Meritev ponovljivosti priprave (6 strani))

Workpiece: 64 / REVOZ (3N - 38070) Moyen 26.01.09 16:57

Quality ControlINSPECTION REPORT Metro soft CM

New tool Repair Other Report-No: 069 - 01 / 08

TOOL PART

DN: 3N - 38070

Measurement: 1 / Kont-1

Part-No.: 745A60003R

Name: KONTROLNA PRIPRAVA

Workpiece: 64 / REVOZ (3N - 38070) Moyen

Renfort int. Plancher ar.

Dateof made: 26.01.2009

Material thickness: Al.

User: Jože Ošlak Date: 26.01.09 Signature:Page: 1 / 9

Comment: .

Part name:

Stamp.

Metrosoft CM ® 3.50 SP2, July 20, 2004 Page 1

OSLAK

New Stamp

X

Y Z

A1 Zp

1 Dev-0.008

2 Dev-0.013

3 Dev-0.007

A2 Zp

4 Dev0.005

5 Dev0.001

6 Dev-0.001

A3 Zp

7 Dev-0.005

8 Dev-0.001

9 Dev-0.005 10 Dev

0.002

11 Dev0.011

A4 Zs

12 Dev0.017

U-Tol L-Tol0.100 -0.100

A113XYD

Nom2671.868

-85.28212.000

Act2671.949

-84.94312.244

Dev0.0810.3390.244

A214XYD

Nom2614.821367.72312.000

Act2614.943367.76212.196

Dev0.1210.0390.196

Tol. + - 0,10

A315XYZD

Nom2293.231309.29842.97512.000

Act2293.246309.45642.99512.247

Dev0.0150.1570.0200.247

A416XYZD

Nom2317.483

-61.64343.04512.000

Act2317.620

-61.48343.02712.210

Dev0.1370.160-0.0180.210

B1-C XpYp

17

XYZBD

Nom

2408.90823.61022.229

5.350

Act

2408.93323.60922.258

5.304

Dev

0.025-0.0010.0290.024-0.046

U-Tol L-Tol0.2000.100 -0.1000.100 -0.1000.500 -0.5000.100-0.020 -0.070

%DevB2 Xp

18

XYZBD

Nom

2432.323256.57622.255

5.350

Act

2432.290256.57122.270

5.307

Dev

-0.033-0.0050.0160.034-0.043

U-Tol L-Tol0.2000.100 -0.1000.100 -0.1000.500 -0.5000.100-0.020 -0.070

%Dev

Inspection report Metrosoft CM Workpiece:Part-No.:Part name:Measurement:

64 / REVOZ (3N - 38070) Moyen745A60003R Renfort int. Plancher ar.

1 /

6 / Kont-KS2

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

Piloti , Centrirniki Tol. +/- 0.1

2 / 9 8:46:35

too much materialnot enough materialin toleranceinside warning limitoutside tolerance

X

Y Z

1 Dev0.011

2 Dev0.024

3 Dev0.024

4 Dev-0.011

5 Dev0.003

6 Dev-0.021

7 Dev0.008 8 Dev

0.006

9 Dev-0.001

10 Dev0.014 11 Dev

0.00312 Dev0.012

A5 Zs13XYD

Nom2493.006-109.065

12.000

Act2492.616-108.776

12.000

Dev-0.3900.2900.000

A6 Zs14XYD

Nom2742.104175.01712.000

Act2742.049175.07211.954

Dev-0.0550.055-0.046

A7 Zs15XYD

Nom2473.001382.10412.000

Act2472.845382.03312.002

Dev-0.155-0.0710.002

A8 Zs16XYD

Nom2227.916106.99012.000

Act2227.795107.13211.973

Dev-0.1210.141-0.027

Tol. + - 0,10 mm



1 /

5 / Kontrolna

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

Podpore - Dodatno Tol. +/- 0.1

3 / 9 13:09:54


X

Y

Z

15 Dev0.006

16 Dev-0.004

17 Dev-0.007

18 Dev-0.004

19 Dev-0.004

20 Dev0.002

21 Dev0.008

22 Dev0.001

23 Dev0.000 24 Dev

0.003 25 Dev-0.006 26 Dev

-0.006 27 Dev0.001 28 Dev

-0.001

29 Dev-0.010

30

MD

Nom

-5.650

Dev-0.003

U-Tol L-Tol0.100 -0.100

31 Dev0.000

32 Dev0.004

33 Dev0.001

34 Dev0.011

35 Dev-0.006

36 Dev0.002

37 Dev-0.001

38 Dev-0.001

39 Dev0.000

40 Dev0.000

41 Dev-0.008

42 Dev-0.004

43 Dev-0.005

44 Dev0.00145 Dev

-0.00446 Dev-0.00547 Dev

-0.00348 Dev-0.00249 Dev

-0.00450 Dev-0.00351 Dev

-0.00352 Dev-0.004

53 Dev0.001

54 Dev-0.008

55 Dev-0.008

56 Dev-0.006

57 Dev0.001

Forma - Rega 5 mm


64 / REVOZ (3N - 38070) Moyen 745A60003R Renfort int. Plancher ar.

1 / Kont-1

6 / Kontr-1_KS2

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

Rega 5 mm Tol. +/- 0.15

4 / 9 10:05:24


X

Y

Z

58 Dev-0.002

59 Dev-0.012

60 Dev0.000

61 Dev-0.010

62 Dev0.001

63 Dev-0.005

64 Dev0.004

65 Dev0.006

66 Dev0.000

67 Dev0.003

68 Dev-0.014

69 Dev-0.004

70 Dev-0.010

71 Dev-0.005 72 Dev

0.002 73 Dev0.004 74 Dev

0.002

75 Dev0.000

76 Dev0.004

77

MD

Nom

-5.650

Dev0.014

U-Tol L-Tol0.150 -0.15078 Dev

0.00679 Dev0.007

80 Dev0.007

81 Dev0.009

82 Dev0.001

83 Dev0.019

Forma - Rega 5 mm



1 / Kont-1

6 / Kontr-1_KS2

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

Rega 5 mm Tol. +/- 0.15

5 / 9 10:05:24


X

Y Z

84 Dev-0.002

85 Dev-0.002

86 Dev-0.005

87 Dev-0.020

88 Dev-0.018

U-Tol L-Tol0.200 -0.200

89 Dev-0.030

90 Dev-0.038

91 Dev-0.018

92 Dev-0.019

93 Dev0.006

94 Dev0.004

95 Dev0.011

96 Dev-0.004

97 Dev0.009

98 Dev0.000

99 Dev-0.020

100 Dev-0.025

101 Dev-0.029

102 Dev-0.035

103 Dev-0.047

104 Dev-0.033

105 Dev-0.042

106 Dev-0.029

107 Dev-0.043

108 Dev-0.024109 Dev

-0.027

110 Dev-0.025

111 Dev-0.029

112 Dev-0.010

113 Dev-0.003

115 Dev-0.005

117 Dev-0.009

119 Dev-0.009 121 Dev

-0.028

123 Dev-0.002

124 Dev-0.004

126 Dev0.005

128 Dev-0.003

OBREZ - poravnano



1 / Kont-1

6 / Kontr-1_KS2

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

Poravnano Tol. +/- 0.2

6 / 9 10:05:24


X

Y Z

Diameter12 Nom Act Dev U-Tol L-TolD 30.000 30.012 0.012 0.100 -0.100

Diameter13 Nom Act Dev U-Tol L-TolD 30.000 30.006 0.006 0.100 -0.100

Distance point - point [Y]14 Nom Act Dev U-Tol L-TolY -400.000 -400.018 -0.018 0.200 -0.200



2 /

21 /

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

Puše .

7 / 9 8:46:35


X

Y

Z

Point/plane, measured4 PosY 480.000

Line/plane, measured3 PosX 2150.000

Plane, measured2 PosZ -54.826



2 /

4 /

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

.Izhodišca .

8 / 9 8:46:35


X

Y Z

1 / SDDiameter

Nom Act Dev U-Tol L-Tol %DevD 20.000 20.003 0.003 0.010 -0.010

2 / SDVectorial position [X Y Z]

Nom Act Dev U-Tol L-Tol %DevX 2195.023 2195.023 0.000 0.010 -0.010Y -165.041 -165.041 0.000 0.010 -0.010Z -9.179 -9.179 0.000 0.010 -0.010

3 / SLDiameter

Nom Act Dev U-Tol L-Tol %DevD 20.000 19.999 -0.001 0.010 -0.010

4 / SLVectorial position [X Y Z]

Nom Act Dev U-Tol L-Tol %DevX 2195.000 2195.000 0.000 0.010 -0.010Y 434.972 434.971 -0.001 0.050 -0.050Z -9.227 -9.227 0.000 0.010 -0.010

5 / ZLDiameter

Nom Act Dev U-Tol L-Tol %DevD 20.000 19.999 -0.001 0.010 -0.010

6 / ZLVectorial position [X Y Z]

Nom Act Dev U-Tol L-Tol %DevX 2795.016 2795.016 0.000 0.050 -0.050Y 435.023 435.023 0.000 0.050 -0.050Z -9.084 -9.084 0.000 0.010 -0.010

7 / ZDDiameter

Nom Act Dev U-Tol L-Tol %DevD 20.000 20.001 0.001 0.010 -0.010

8 / ZDVectorial position [X Y Z]

Nom Act Dev U-Tol L-Tol %DevX 2794.980 2794.981 0.001 0.050 -0.050Y -164.933 -164.933 0.000 0.050 -0.050Z -9.150 -9.149 0.001 0.050 -0.050


64 / REVOZ (3N - 38070) Moyen 745A60003R Renfort int. Plancher ar.

1 / Kont-1

13 /

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

Sfere .

9 / 9 10:05:24


Št.prip.: E236438 500 Način merjenja Realizacija sprem.PO NORMI Metrol.št.: P069-01/08_3N-38070 ind BE ind MdC

E 41 36 115 N Št.dela: 745A60003R 1D 3D A 0

TIP VOZILA: X33 Ime komada: RENFORT INT PLANCHER ARTol. zg.: 0,7 1 1 0,7 0,7 0,7 1 1Tol. sp.: -0,7 -1 -1 -0,7 -0,7 -0,7 -1 -1IT= 1,4 2 2 1,4 1,4 1,4 2 2 Smer merjenja Z X X Z Z Z Y Y

TOČKA 1 2 3 4 5 6 7 8Meritev 1 0,56 -0,15 -0,26 -0,32 0,19 -0,07 -0,2 -0,27Meritev 2 0,48 -0,21 -0,27 -0,33 0,18 -0,08 -0,19 -0,28Meritev 3 0,49 -0,21 -0,27 -0,33 0,17 -0,08 -0,19 -0,28Meritev 4 0,48 -0,2 -0,27 -0,33 0,17 -0,08 -0,19 -0,27Meritev 5 0,48 -0,21 -0,27 -0,33 0,17 -0,08 -0,19 -0,28

Razpon W 0,08 0,06 0,01 0,01 0,02 0,01 0,01 0,01

Povprečje X 0,498 -0,196 -0,268 -0,328 0,176 -0,078 -0,192 -0,276

Ponavljivost Sr 0,035 0,026 0,004 0,004 0,009 0,004 0,004 0,005

IT/16 0,088 0,125 0,125 0,088 0,088 0,088 0,125 0,125

Pogoj za sprejemljivost kontrolne priprave: Sr<=IT/16Odločitev DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO

no 00225-96-C200003-001POROČILORenault - Tovarna Novo mestoSlužba: SQ- MetrologijaIzdajatelj/Avtor: Jože OšlakDatum: 26.01.2009 Page: 1 / 6

POROČILO PONOVLJIVOSTI KONTROLNE PRIPRAVE

Datum kreacije:15/02/96Referenčni dok.: 00050-95-P022-05

Formular: 00225-96-F200003-002Datum spremembe: 26/02/2001

Avtor: M. KocjančičČas arhiviranja zapisa: 3 letaSTRAN 1/1

OSLAK

Line

OSLAK

Line

X

Y

Z

1 Dev0.561

2B

Dev-0.195

3B

Dev-0.258

4 Dev-0.316

5 Dev0.188

6 Dev-0.073

7B

Dev-0.200

8B

Dev-0.273



3 / Repet

21 / Repet-N1

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

RepeatabilityN°1

2 / 6 13:09:54


X

Y

Z

1 Dev0.482

2B

Dev-0.213

3B

Dev-0.272

4 Dev-0.327

5 Dev0.176

6 Dev-0.084

7B

Dev-0.193

8B

Dev-0.277



3 / Repet

21 / Repet-N2

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

RepeatabilityN°2

3 / 6 13:09:54


X

Y

Z

1 Dev0.494

2B

Dev-0.210

3B

Dev-0.272

4 Dev-0.331

5 Dev0.176

6 Dev-0.084

7B

Dev-0.192

8B

Dev-0.281



3 / Repet

21 / Repet-N3

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

RepeatabilityN°3

4 / 6 13:09:54


X

Y

Z

1 Dev0.481

2B

Dev-0.205

3B

Dev-0.270

4 Dev-0.332

5 Dev0.175

6 Dev-0.080

7B

Dev-0.189

8B

Dev-0.273



3 / Repet

21 / Repet-N4

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

RepeatabilityN°4

5 / 6 13:09:54


X

Y

Z

1 Dev0.480

2B

Dev-0.207

3B

Dev-0.269

4 Dev-0.334

5 Dev0.167

6 Dev-0.082

7B

Dev-0.187

8B

Dev-0.279



3 / Repet

21 / Repet-N5

User:

Date:

Jože Ošlak

26.01.09

Element:Comment:

Page:

RepeatabilityN°5

6 / 6 13:09:54



- 90 -

13 KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Rodil sem se leta 1965 v Slovenj Gradcu. Po uspešno zaključeni srednji strojni šoli v

Velenju in prvi stopnji študija strojništva, sem leta 1990 diplomiral na takratni Tehniški

fakulteti Univerze v Mariboru smer Strojništvo. Zaposlil sem se v podjetju Gornje Procesna

oprema, OE Orodjarna, ki je danes samostojna družba znotraj Gorenja.

Sprva sem delal kratek čas na področju prenosa tehnoloških podatkov med programskim

mestom in obdelovalnimi centri (potopna in žična erozija). Nato sem bil tehnolog za orodja za

brizganje plastike in programer za žično erozijo. Kasneje sem prešel v oddelek konstrukcije,

kjer sem konstruiral orodja za brizganje plastike za področje bele tehnike za gospodinjske

aparate in kontrolne priprave za avtomobilsko industrijo.

Leta 1996 smo kupili prvi tri koordinatni merilni stroj. Prevzel sem vodenje enote

Kontrola kakovosti (merilnica). Uvedel sem novo organizacijo dela, saj so se do takrat

meritve izvajale izključno z ročnim merilnim orodjem. Sprva sem poleg vodenja tudi edini

izvajal meritve na merilnem stroju, danes pa sta na stroju še dva operaterja.

Za področje kontrolnih priprav nadziram proces izdelave in svetujem v fazi načrtovanja.

V procesu meritev sem odgovoren za izdelavo skladnih priprav (meritve) in prevzem do

kupca.

Ker sem želel nadgraditi dosedanje znanje, sem se vpisal na izredni visokošolski

strokovni študij Strojništva smer Proizvodno strojništvo. V času študija sem pridobil veliko

novih znanj, tako s področja orodjarstva in meritev, kot tudi ostala teoretična znanja v

strojništvu.

Z diplomsko nalogo sem svoje izkušnje in ugotovitve dokumentiral tako, da so

praktično uporabna pri delu.

Jože Ošlak

Documents

VPENJALNE IN MERILNE PRIPRAVE ZA MERJENJE V TREH …MetrosoftCM V3.5 omogoča neposredno primerjavo merjenca in CAD modela izdelka (točkovno). 90% meritev se izvaja na CAD modelu