PRIROČNIK ZA BRUCE

To gradivo je nastalo z namenom, da bi dijakinjam in dijakom, ki se zanimajo za študij psihologije, ponudili kar največ informacij o študiju na kar se da majhnem prostoru. V njem boš našla/našel razlago nekaterih pojmov, ki se pojavljajo v zvezi s študijem psihologije, nekatera dejstva o študiju psihologije, kratek opis predmetov, ki jih poslušamo tekom študija (kot jih vidimo študentje), predstavitev našega Društva, ki je to gradivo pripravilo, in še kaj. Razumljivo je, da tukaj ni odgovorov na vsa vprašanja, ki bi jih želela oziroma želel dobiti. Ampak brez strahu! Na Oddelku za psihologijo je ogromno prijaznih študentk in študentov, profesorjev, asistentov, prijazna tajnica, laborant in še kdo, ki ti lahko odgovori na njih. Zato se ne boj vprašati; oglasi se na Oddelku za psihologijo tudi po informativnem dnevu, oglej si vzdušje na njem, obišči katero izmed predavanj, ki so odprta (da vidiš, kako življenje tu poteka), povprašaj študentke in študente po njihovem počutju, predstojnika ali tajnico pa o formalnih zahtevah študija - nobeden izmed njih ne grize ☺. Nekaj osnovnih pojmov v zvezi s potekom študija psihologije, ki ste jih zagotovo že slišali, morda pa ne veste, kaj natančno pomenijo. Predavanja so podobna šolskim uram - profesorji na predavanjih razložijo snov. Svetujemo, da obiščeš vsaj kakšno predavanje, saj se potem veliko lažje pripraviš na izpit. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, pomembno pa je, da si na začetku in na koncu semestra priskrbite frekvence in inskripcije pri vseh predmetih. Inskripcija je profesorjev podpis v indeks na začetku semestra, frekvenco pa profesor podpiše na koncu semestra. Vaje so nekakšen praktičen vpogled v snov, ki jo na predavanjih razloži profesor, prisotnost pa je obvezna (najpogosteje 80 % prisotnost). Tako kot pri vajah iz kemije ali biologije v srednji šoli se tudi tukaj skušamo na vajah prepričati, ali teorije, ki jih spoznamo na predavanjih, držijo. O vsaki vaji mora študent napisati poročilo, v katerem opiše ugotovitve, ki iz vaje sledijo. Ta poročila se ocenjujejo in navadno tvorijo 50 % ocene iz vaj. Ostalih 50 % ocene si študent pridobi s kolokvijem iz vaj. Ocena iz vaj se tako kot ocena iz izpita vpiše v indeks, pozitivna ocena iz vaj pa je tudi pogoj za opravljanje izpita. Seminar je aktivno pridobivanje znanja v obliki sodelovanja med študenti in profesorji. Študentje si na podlagi predloga profesorja ali sami izberejo temo, ki jo želijo obdelati. Na izbrano temo nato študent napiše seminarsko nalogo, ki jo predstavi na seminarju svojim sošolcem. Seminarje bi lahko še najbolje primerjali s srednješolskimi referati, le da so seminarji nekoliko bolj strokovni in obsežni. Z izpitom profesorji preverjajo znanje študenta. Vsak izpit ima več rokov, kar pomeni, da ga lahko opravljamo v tistem roku, za katerega se odločimo, oziroma ga delamo večkrat. Izpit lahko primerjamo z dokaj obsežno kontrolno nalogo iz srednje šole, ki zajema snov celega leta. Izpit je lahko pisni ali ustni, nekateri profesorji pa zahtevajo tako pisni kot ustni del. Kolokvij je nekakšen delni izpit, povzemajo nekoliko manj snovi kot izpiti. Pri študiju psihologije so ponavadi kolokviji iz vaj. To pomeni, da kolokvij zajema tematiko, ki je bila posebej izpostavljena na vajah in o kateri so študentje pisali poročila.

2

PREDSTAVITEV ŠTUDIJA PSIHOLOGIJE

Študij psihologije je univerzitetni program. Program nima smeri, je enopredmeten. To pomeni, da poleg psihologije ne moreš študirati še katerega drugega programa, razen če vpišeš vzporedni študij. Prvostopenjski program traja 3 leta organiziranega študija, posameznik pa pridobi naziv diplomirani/-a psiholog/-inja. Na prvi stopnji študija se študent orientira v različnih področjih psihologije. Pridobi osnovno izobrazbo v vseh psiholoških disciplinah, spozna glavne teorije in metode v psihologiji, pridobi osnovne psihološke spretnosti in spozna osnove raziskovanja v psihologiji. Pridobljena teoretična in metodološka znanja lahko prenaša na druga področja družboslovja. Prva stopnja študija psihologije še ne zagotavlja poklicne kvalifikacije za delo psihologa, saj ne omogoča pridobitve kompetentnosti za opravljanje samostojne psihološke prakse. Na tej stopnji pridobljena znanja so osnova za strokovno delo in za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija (na drugi stopnji študija psihologije) in strokovnega izpopolnjevanja. Predmetnik študija psihologije je zasnovan tako, da omogoča vključevanje v ECTS (European Credit Transfer System oz. evropski nabirno-izbirni sistem). S tem se študij psihologije povezuje z medoddelčno, medfakultetno in meduniverzitetno ponudbo izbirnih predmetov na slovenskih univerzah, omogoča pa tudi mednarodno izmenjavo študentov na podlagi ECTS. Če želi študent napredovati v 2. letnik mora v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje v 3. letnik je potrebno opraviti predpisane študijske obveznosti v višini 120 KT. Pri prehodu v višji letnik se študento izjemoma lahko spregleda do 6 KT študijskih obveznosti, ki morajo biti opravljene pred vpisom v naslednji, višji letnik. Spregled je možen le na podlagi pisne prošnje, v kateri študent navede utemeljene razloge za spregled obveznosti. Prošnje rešuje Odbor za študentska vprašanja in svetovanje Filozofske fakultete, pritožbeni organ je Senat Filozofske fakultete. In morda najpomembnejše – kakšni so pogoji za vpis na študij psihologije? Osnovni pogoji za vpis so določeni z Zakonom o visokem šolstvu, kar pomeni, da se v študijski program Psihologija lahko vpiše: (a) kdor je opravil maturo in (b) kdor je do 1. junija 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Predvideno število vpisnih mest je 70 za redni študij in 60 za izredni študij (pri čemer izredni študij ni razpisan vsako leto, temveč občasno po presoji glede na povpraševanje). Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, so kandidati izbrani glede na: (1) splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk), (2) splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).

3

NEKATERA DEJSTVA O ŠTUDIJU PSIHOLOGIJE

1. SEMESTER

Uvod v psihologijo

Študij začnemo z osnovnim predmetom, ki nam bo predstavil cilje, metode in predmet preučevanja psihologije. Spoznamo psihologijo kot znanost in tako dobimo podlago za nadaljni študij. Dobimo vpogled v to, kaj psihologija proučuje, s katerimi problemi se ukvarja, kakšne cilje si postavlja in kakšne metode uporablja. Ne bomo pa šli tudi mimo njene zgodovine in velikih imen v psihologiji kot so Wundt, Freud, Jung, Pavlov, Maslow, Piaget in mnogi drugi.

Metodologija psihološkega raziskovanja

Pri tem predmetu se učimo različnih metodah raziskovanja in spoznali raziskovalne pristope. Naučimo se tudi poročanja o rezultatih raziskovanja in pisanja poročil, kar potrebujemo še pri ostalih predmetih. Predmet vključuje tudi nekaj informatike, saj se naučimo uporabljati bibliografske baze podatkov in bolj kakovostne uporabe spleta.

Opisna statistika

Opisna statistika je le del področja statistike. Pri tem predmetu se naučimo vnašanja, pregledovanja, urejevanja in opisovanja podatkov (od nekaterim že znanega računanje mediane, modusa, aritmetične sredine do razpršenosti, oblike porazdelitve, korelacije...). Poleg tega pa pridobimo tudi več izkušenj z uporabo računalnika, saj se pri tem predmetu srečamo s statističnimi programi kot sta MS Excel in SPSS. Programa nam bosta zelo v pomoč, saj olajšata računanje, risanje tabel in grafov.

Motivacija in emocije

Pri tem predmetu se študenti srečamo z opredelitvama, značilnostmi in področji motivacije in emicij oz. čustev. Spoznamo najosnovnejša čustva, jih znamo prepoznati, spoznamo razlike v doživljanju in izražanju čustev, psihofiziološke vidike čustev... Obravnavamo tudi motivacijo, hierarhijo potreb, zadovoljevanje potreb, odnose med motivi, konflikte,... Pri vajah področja motivacije in emocij spoznavamo preko merskih pripomočkov, s katerimi merimo lastne značilnosti, rezultate nato primerjamo s celotnim letnikom in ostalimi študenti in na ta način ugotavljamo tudi lastno stanje na področjih motivacije in emocij.

Razvojna psihologija otroštva

Pri razvojni psihologiji otroštva se bomo seznanili z metodami in pristopi k preučevanju otrokovega razvoja. Spoznamo razvojna obdobja (od prednatalnega do poznega otroštva) in njihove značilnosti na telesnem, gibalnem, zaznavnem spoznavnem, govornem, čustvenem, osebnostnem, socialnem in

4

PREDMETNIK

moralnem področju. Pri vajah opazujemo videoposnetke otrok in se z njimi srečamo tudi v vrtcu. Svoje izkušnje z otroki in teoretično znanje predstavimo v poročilih. Predmet razvojna psihologija otroštva se nadaljuje v drugem semestru s predmetom psihologija mladostništva in odraslosti. Tako dodobra spoznamo razvoj telesnih značilnosti in duševnih procesov pri človeku od spočetja do smrti.

Nevrofiziologija

Pri tem predmetu študenti spoznavamo biološko plat psihologije-govorili bomo namreč o človeškem organizmu. Poudarek je na delovanju živčnega sistema, predvsem na sestavi in delovanju celice in živčne celice, spoznavamo pa tudi kako kako zaznavamo zunanje dražljaje in se nanje odzivamo...

2. SEMESTER

Statisti čno zaklju čevanje

Ta predmet se povezuje z opisno statistiko v prvem semestru. Študenti pri tem predmetu pridobimo osnovna in zahtevnejša znanja iz analize podatkov ter se naučimo statistično zaključevati: primerjati mere povprečja, mere razpršenosti, deleže in korelacije v dveh ali več neodvisnih ali odvisnih vzorcih. Naučimo pa se tudi izvajanja teh statističnih analiz z računalnikom.

Kognitivna psihologija

Pri tem predmetu spoznamo načela zaznavanja, učenja in spomina ter mišljenja kot aktivnih procesov, s katerim človek spoznava in presega svoje okolje. Vaje iz predmeta vključujejo praktično preverjanje nekaterih teorij, ki jih spoznamo pri predavanjih, kar omogoča lažje razumevanje teoretičnih osnov. Obravnavamo postopke dobrega učenja, asociacije, poskušamo razložiti nekatere zakonitosti mišljenja in se posvetimo tudi drugim zanimivim področjem kognitivne psihologije. Znanje iz tega predmeta ima veliko praktično vrednost v pedagoški psihologiji, psihopatologiji ter v reklamiranju, prehrambeni in kozmetični industriji. arhitekturi, pri osvetljevanju prostorov, odpravljanju hrupa,…

Psihologija mladostništva in odraslosti

Pri tem predmetu se spoznamo s tematikami povezanimi s puberteto, adolescence, odraslostjo, staranjem, smrtjo in pridobimo razumevanje temeljnih zakonitosti, dejavnikov in sodobnih razlag vseživljenjskega razvoja. Pridobimo tudi vpogled v metodologijo znanstvenega preučevanja psihičnega razvoja ter razvoj spretnosti za uporabo pridobljenega znanja pri strokovnem delu z različno starimi mladostniki in odraslimi. Pri vajah obravnavamo adolescentov odnos z družino, socialni razvoj, moralno presojanje,…Tematike, obravnavane pri tem predmetu pridejo prav predvsem pri delu v šolah, bolnicah, domovih za starejše občane, pa tudi v zasebnem življenju.

5

PREDMETNIK

Uvod v socialno psihologijo

Seznanimo se z glavnimi predmetnimi (tematskimi), metodološkimi, zgodovinsko razvojnimi in aktualnimi značilnostmi sodobne socialne psihologije in njenim odnosom do drugih psiholoških in nepsiholoških disciplin. Obravnavane tematike (npr. socialno vplivanje, psihologija množic, norme, stališča,..) pridejo zelo prav v delu s skupinami – bodisi v šolah, v terapevtskih skupinah, pri izobraževanju kadrov,...

Uvod v psihologijo dela in organizacije

Študenti spoznamo predmet in glavna področja te veje uporabne psihologije, ki se ukvarja s človekom pri delu. Seznanimo se z osnovnimi pristopi pri reševanju problemov človekovega dela in etične ter pravne vidike, ki so s tem povezani. Razumemo karierne možnosti za zaposlitev ter spoznamo možnosti za uporabo psiholoških spoznanj v zvezi z realnimi problemi v delovnih organizacijah.

3. SEMESTER

Korelacijske metode

V korelacijskih raziskavah se uporabljajo različne metode multivariatne statistike, pri tem predmetu pa se študenti naučimo izvajati osnovne metode in analize z uporabo računalnika. Predmet nam nudi tudi osnovna in zahtevnejša znanja iz analize podatkov, od matričnega računa, splošnega linearnega modela, do različnih metod napovedovanja in klasifikacije ter strukturiranja. Pridobljeno znanje pride prav tako v empiričnih raziskavah kot pri praktičnem delu.

Psihologija osebnosti

Pri predmetu psihologija osebnosti se študenti spoznamo z nalogami, cilji in metodami psihologije osebnosti, dobimo vpogled v različne najpomembnejše teorije in modele osebnosti. Spoznamo se s tem, kaj je osebnost, z izsledki na področju strukture, dinamike in razvoja osebnosti, ter tudi z medosebnimi razlikami. Pri tem predmetu se prav tako naučimo povezovati, kritično presojati in uporabiti pridobljeno znanje tako v svojem strokovnem izobraževanju kot v svojem življenju.

Socialno vplivanje

Pri tem predmetu se spoznavamo z osrednjimi vprašanji sodobne socialne psihologije. Slednja se osredotoča predvsem na preučevanje socialnega vplivanja in povezavo s temeljnima vprašanjema človekove socialne motivacije ter odnosa med posameznikom in družbo.

6

PREDMETNIK

Nevropsihologija

Pri tem predmetu se obravnava in spoznava anatomske korelate psihičnih funkcij in bolezenskih stanj v možganih. Glavni poudarek predmeta je spoznavanje sestave in delovanja možganov ter značilnosti vedenja, ki so posledica možganskih okvar, preko tega pa dobi študent vpogled in razumevanje v normalno in patološko anatomijo in fiziologijo višjih duševnih procesov. Študenti se pri tem predmetu srečamo tudi s komunikacijo z nevrološkim bolnikom in s kratkimi preizkusi kognitivnih funkcij. Snov, ki jo obravnavamo, pride v praksi prav predvsem pri delu z ljudmi, ki imajo nevrološke poškodbe, in pri nevropsiholoških raziskavah.

Uvod v pedagoško psihologijo

Predmeta se bodo razveselili vsi, ki si želijo delati na področju izobraževanja in vzgoje, pridobljena znanja pa so uporabna tudi na drugih področjih dela z ljudmi. Poudarek pri tem predmetu je na spoznavanju predmeta in nalog pedagoške psihologije, razvoja tega psihološkega področja ter metodologije pedagoško psihološkega raziskovanja.

Uvod v klini čno psihologijo

Predmet nas seznani z osnovami klinične psihologije; od definicije, zgodovine, aplikacije in področij, do opredelitve normalnega in patološkega. Študenti se seznanimo tudi s konceptualnimi okviri klini čno psihološke metode ter različnimi teoretičnimi okviri klinične psihologije. Predmet pa se dotakne tudi etike klinične psihologije. Na teh znanjih temelji nadaljnje razumevanje posebnosti klinično psihološke metode in njene umestitve v druge psihološke discipline.

4. SEMESTER

Osnove merjenja v psihologiji

Študenti pridobimo osnovna znanja o merjenju v psihologiji. Spoznamo različne metode za merjenje občutkov, stališč, mnenj ipd. Med različnimi postopki se naučimo izbrati in uporabiti za dani problem najustreznejši postopek merjenja (npr. sestaviti lestvice za merjenje različnih pojavov, izmeriti senzorno občutljivost osebe).

Socialna resni čnost

Študenti spoznamo zaznavanje in razumevanje obstoja družbene ravni pojavov ter krožen odnos med konstitucijo družbenih in individualno-psiholoških pojavov. Seznanimo se s pojmom socialne resničnosti in glavnimi teorijami, ki ga razlagajo, nato pa to znanje umestimo v okvir temeljnega vprašanja odnosa med posameznikom in družbo. S tem povežemo

7

PREDMETNIK

svoje predhodno znanje o socialnem vplivanju in socialni motivaciji z razumevanjem socialne resničnosti. Dodaten cilj predmeta je problematizacija znanstvenosti socialne psihologije in družbene konstrukcije znanosti nasploh.

Pedagogika in andragogika za psihologe

Predmet seznani študenta z osnovnimi pojmi pedagogike, andragogike in didaktike. Študenti spoznamo šolo kot družbeno institucijo, vzgojne dimenzije šolskega programa ter problematiko moralne vzgoje. Spoznamo temeljne didaktične koncepte, strukturne dejavnike pouka in njihov pomen za vodenje kakovostnega učnega procesa, funkcije posameznih didaktičnih faz, učnih oblik in metod, značilnosti učnega načrtovanja ter kurikularne dokumente. Spoznamo tudi izobraževanje odraslih kot potrebo družbe, institucije in potrebo posameznika ter profesionalni razvoj odrasle osebe in pomen vseživljenjskega izobraževanja in učenja odraslih. Študenti spoznamo različna andragoška načela, metode, oblike in tehnike za delo z odraslimi.

Psihologija u čenja

Pri tem predmetu spoznamo osnovne teorije in oblike šolskega učenja, pomnjenja, transfera ter dejavnike učne uspešnosti, značilnosti samoregulacijskega učenja, spozna temeljne elemente učne motivacije, načine merjenja le-te ter motiviranja učencev ter ključne dejavnike učne neuspešnosti.

IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI V 4. SEMESTRU

Fiziologija dela

Študenti spoznamo obremenitve in obremenjenosti zaposlenih, udeležencev prometu in športnikov (rekreativcev) oziroma obremenjenosti v kompleksnem delovnem okolju (v katerem se izvaja delo oz. druge aktivnosti in vključuje tudi delovne razmere, postopke, socialne odnose ter druge vplive zunanjega okolja) z namenom ocenjevanja, merjenja in vključevanja v ergonomsko preoblikovanje v smislu vzpostavljanja najbolj optimalnih odnosov med biološkimi, tehničnimi in ekološkimi sistemi.

Komunikologija za psihologe

Študent se pri tem predmetu srečamo z osnovami psihologije komunikacije na osnovi študija ritualnih interakcij, osebnostnih, motivacijskih in emocionalnih korelatov (odkritost, zaupanje, odpuščanje itd.), specifičnih za medosebne realne in virtualne interakcije. Spoznamo temeljne značilnosti in zakonitosti komunikacije z namenom, da jih bomo znali uporabljati pri bodočem delu in drugih komunikacijskih oblikah.

Medvrstniško nasilje v šoli

Predmet nam posreduje znanje o različnih oblikah medvrstniškega nasilja, o različnih vlogah, njihovih psiholoških značilnostih ter pomenu skupine in šolske klime v procesu medvrstniškega nasilja.

8

PREDMETNIK

Kvalitativno psihološko raziskovanje

Študenti pridobimo osnovna znanja iz uporabe kvalitativnih metod v psihologiji. Spoznamo in se naučimo uporabiti različne kvalitativne raziskovalne pristope in načrte, potek kvalitativnega raziskovanja, različne metode in tehnike za zbiranje in obdelavo kvalitativnih podatkov, ter se naučimo pripraviti raziskovalno poročilo, ki obravnava kvalitativno raziskavo.

Nova, mejna in posebna podro čja psihologije

Študenti se seznanimo s tematikami, ki zadevajo nova, mejna in posebna področja, perspektive in usmeritve psihologije in znanosti, tesno povezanih s psihologijo. Spoznamo najpomembnejše sodobne koncepcije, modele in teorije zavestnega in nezavednega delovanja, paranormalnih in transcendentnih vidikov osebnosti ter pristope, metode in tehnike pri raziskovanju na teh področjih, tako da se usposobimo za analitično in znanstveno utemeljeno presojanje teh področij in z njimi povezanega raziskovanja.

Otroška igra in risba

Študenti spoznamo razvojnopsihološke teorije, ki razlagajo otroško igro in risbo, strukturo in vsebino otroške igre, ocenjevanje in analizo otroške igre in risbe z razvojnopsihološkega vidika, vlogo otroške risbe in igre v otrokovem razvoju in učenju. Naučimo se z razvojnopsihološkega vidika analizirati otroške knjige in njihov učinek na otrokov razvoj ter razumeti (a) dejavnike, ki so povezani z otrokovim doživljanjem in izražanjem v igri, ob knjigi, pri risanju, ter (b) specifičnosti igre in risbe pri različnih skupinah posameznikov.

Psihologija vsakdanjega življenja

Študenti se seznanimo s problematiko in področji (s predmetom, cilji in nalogami, metodami, najpomembnejšimi teorijami in modeli) psihologije vsakdanjega življenja ter z glavnimi zakonitostmi, koncepti, teorijami in raziskovalnimi pristopi, ki jih obravnava moderna psihologija. Spoznamo, kako so glavne sfere človekovega življenja vpete v vsakodnevno življenje.

Socialna psihologija in družboslovje/humanistika

Predmet nam posreduje temeljne vsebine predmeta in metode izbranih družboslovnih in humanističnih strok, tako na nivoju teorije kot na nivoju empiričnega raziskovanja, aplikacije, medkulturnih študij in antropoloških sintez, študenti dobimo pregled nad sodobno socialno psihologijo ter poglobimo razumevanje njene povezanosti z drugimi disciplinami.

Učenje v skupinah

Študenti pri predmetu spoznamo možnosti uporabe učenja v skupinah v različnih življenjskih obdobjih ter okoliščinah, spoznamo značilnosti uspešne interakcije pri učenju v skupinah ter načine in strategije za njeno oblikovanje.

9

PREDMETNIK

5. SEMESTER

Testna teorija

Študent pridobimo osnovna znanja o sestavljanju in analizi psiholoških testov. Podrobno spoznamo klasično testno teorijo, informativno pa se seznanimo s teorijo odgovora na postavko in drugimi paradigmami. Naučimo se sestaviti preprost psihološki test (npr. test znanja) in določiti njegove merske lastnosti.

Stališ ča, socialne kognicije in reprezentacije

Študenti se naučimo upoštevati sodobno paradigmo socialne psihologije pri pregledu temeljnih znanj v zvezi z različnimi koncepti mentalnih oz. socialnih reprezentacij, stališč, socialnih znanj, evaluacij, socialnih kognicij, ter spoznamo empirično metodologijo njihovega raziskovanja. Te pojave predmet obravnava v zvezi s komunikacijo oz. s poudarkom na vlogi splošnih socialnih znanj in lingvistike.

Psihopatologija in socialna patologija

Pri tem predmetu pridobimo osnovna znanja iz psihopatologije, tako da lahko prepoznavamo psihopatološke fenomene in jih smiselno povezujemo v sindrome in psihične motnje. Spoznamo tudi osnovne dimenzije fenomenologije in etiologije socialno patoloških pojavov in z njimi povezanih obravnalnih ideologij in praks.

Psihologija pouka

Študenti se seznanimo s psihološkimi vidiki pouka: spoznamo teoretične osnove poučevanja, pogoje učinkovitega pouka, individualne značilnosti učencev in psihološke vidike individualizacije ter vrednotenje učnih rezultatov; spoznamo tudi značilnosti učencev s posebnimi potrebami, oblike psihološke in pedagoške pomoči tem učencem ter vrednotenje učnih dosežkov.

Psihologija dela

Predmet nas seznani z osnovnimi teoretičnimi pojmi in praktičnimi aplikacijami pri obravnavanju človeka pri delu v okviru področja psihologije dela. Študenti spoznamo eksplanatorne in tehnološke teorije in pridobimo temeljne diagnostične in intervencijske spretnosti ter profesionalne in raziskovalne kompetentnosti na področju psihologije dela.

Uvod v svetovanje in psihoterapijo

Študenti se informativno seznanimo s področjem svetovanja in psihoterapije in s strokovnim jezikom; pa tudi s standardi in normativi tega poklicnega področja ter se začnemo usposabljati za vodenje psihološko utemeljenega razgovora in prepoznavanje motenosti. Naučimo se suportivno intervenirati pri situacijsko pogojenih stiskah zdravih osebnosti.

10

PREDMETNIK

6. SEMESTER

Zgodovina in smeri psihologije

Te zanima, kako se je vse skupaj začelo? Predmet o psihologiji nekoč, zgodovinskih izvorih, predstopnjah, nastajanju in razvoju psihologije, o razvoju psiholoških spoznanj v preteklosti, o značilnostih predznanstvenega in znanstvenega razvoja proučevanj duševnosti, obnašanja in osebnosti …

Uporabna razvojna psihologija

Ker so otroci naše največje bogastvo, pri tem predmetu študenti spoznamo specifičnosti otrokovega razvoja in učenja, različne metode in pristope za ocenjevanje otrokovega razvoja in kontekstov le-tega (npr. lestvice govornega razvoja, pripovedovanje zgodbe, ocenjevanje kakovosti v vrtcu, kakovosti družinskega okolja, pogovore z otroki). Spoznamo še otroško igro, risbo, knjigo, računalniško tehnologijo kot kontekst za otrokov razvoj in učenje ter vlogo medijev v otrokovem govornem razvoju in razvoju sporazumevalnih spretnosti ter povezavo med govornim razvojem in otrokovo zgodnjo in kasnejšo pismenostjo.

Razvojnopsihološka diagnostika

Z malo raziskovalnega duha študenti tukaj spoznamo sodobne razvojnopsihološke pristope, metode, tehnike in preizkuse ter temeljne zakonitosti razvojnopsihološkega ocenjevanja; naučimo se izvesti enostavne razvojnopsihološke preizkuse in rezultate interpretirati v skladu z razvojnopsihološkimi razlagami normativnega razvoja.

Interakcija, skupina, aplikacija

Ker je lepše, ko nas je več in smo skupaj, se pri tem predmetu študenti seznanimo z različnimi vrstami skupin oz. organizacij … Predmet je pomemben za izbrana področja socialne (inter)akcije (agresivnost, altruizem, medosebno privlačevanje ipd.) in vidike intra/intergrupnega nivoja (struktura, procesi, klima, kultura). Odnos »skupina – posameznik« obravnava z različnih identitetnih vidikov, procese v skupini in med skupinami pa z vidika komunikacij, interakcij in socialnih izmenjav.

11

PREDMETNIK

IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI V 6. SEMESTRU

Individualne razlike v otroštvu in mladostništvu

Vse o individualnih razlikah na enem mestu! Študenti spoznamo, kako jih razlagajo sodobni razlagalni modeli, vrste doslednosti in sprememb v individualnih razlikah, kateri temeljni dejavniki vplivajo na njihov razvoj, kakšen je njihov pomen v razvojnopsiholoških izhodih, ter starostno primerno metodologijo, s katero jih preučujemo.

Inteligentnost, nadarjenost, ustvarjalnost

S kančkom kreativnosti in modrosti se študenti naučimo spremljati razvoj inteligentnosti v posameznih razvojnih obdobjih in diagnosticirati ter razvijati kognitivne in ustvarjalne kapacitete posameznika. Spoznamo specifična strokovno-etična načela obravnave problematike inteligentnosti in ustvarjalnosti ter pomembnosti njune družbene vpetosti, različne možnosti obravnavanja in ocenjevanja nadarjenih ter posameznikov z izrazitejšim ustvarjalnim potencialom, mehanizme nadarjenosti in ustvarjalnosti na različnih področjih dela in ustvarjanja v znanosti in umetnosti.

Psihologija potrošnika

Študenti se seznanimo z uporabo bazičnih ugotovitev psihološke znanosti na področju potrošnje kot specifičnem polju človekovega vsakdanjega delovanja, naučimo se teoretično in empirično proučevati človekovo vedenje, ki je povezano z načini menjave denarja, časa in energije za dobrine, izdelke in storitve. Ampak to še ni vse! Pridobljeno znanje omogoča tudi razumevanje in uporabo psiholoških znanj na področju marketinga in tudi pri oblikovanju regulative ter samozaščitnega vedenja potrošnikov.

Psihološka preventiva

Bolje prej kot prepozno! Pri tem predmetu se študenti izobrazimo o načrtovanju in izvajanju primarnih, sekundarnih in terciarnih preventivnih postopkov, znamo identificirati rizične skupine, spremljati epidemiologije in izvesti osnovno preventivno informiranje.

Zdravstvena psihologija

Kako že pravijo, zdravje je osnovno? Študenti se tukaj seznanimo s področjem, modeli in koncepti zdravstvene psihologije, njenim socialnim kontekstom, kvalitativnimi raziskavami in integracijo v zdravstveni psihologiji, biološkimi mehanizmi zdravja in bolezni, kognicijami, vezanimi na zdravje, ter odnosom med zdravjem stresom.

12

PREDMETNIK

Znanje diplomiranega psihologa je primerno za zaposlitev na različnih področjih: v državni upravi (v ministrstvih in njihovih uradih, npr. Uradu za droge, Uradu za mladino) in vladnih službah (npr. pri Varuhu človekovih pravic), nevladnih organizacijah, v ustanovah in službah Evropske unije, v gospodarstvu in zasebnem sektorju, zlasti v oddelkih za trženje, kadrovskih službah in razvojnih oddelkih podjetij, v tržnoraziskovalnih agencijah, novinarstvu, socialnem skrbstvu itd. Diplomanti so zaposljivi predvsem na področju organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju, v marketingu, na področju stikov z javnostmi, v založništvu in medijih (npr. kot uredniki, redaktorji, svetovalci pri pripravi medijskih oddaj, npr. za otroke). Izvajajo lahko motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč, opravljajo delo z begunci. Potem pa je tu še kar nekaj diplomiranih psihologov, ki ne opravljajo poklica v svoji stroki, ampak so službo našli na nekem povsem drugem področju, na katerem pa zelo verjetno uporabljajo tudi znanje psihologije. Psihologova znanja namreč pomagajo pri skoraj vsaki zaposlitvi.

13

KAJ PA PO DIPLOMI?

Osnovni cilji Društva študentov psihologije Slovenije so povezovanje, razširitev študija z obštudijskimi dejavnostmi, mednarodno povezovanje in zastopanje študentov psihologije. Z delom v društvu študentje pridobivamo znanja in spretnosti, ki nam bodo prišla prav pri našem nadaljnjem delu. DŠPS se deli na več delovnih skupin. Društvo ima danes okrog 150 članov, od katerih jih je približno 80 aktivnih. Projekti, ki potekajo v Društvu, se izvajajo bodisi v okviru dela delovnih skupin (opis delovnih nalog in projektov delovnih skupin si lahko preberete v nadaljevanju), bodisi v okviru sodelovanja med skupinami oziroma v okviru dela izvršnega odbora društva. Z aktivno vključitvijo v njegove projekte se študentje soočamo s prevzemanjem odgovornosti za lastno delo, spoznavamo kolege, s katerimi bomo morda v prihodnosti profesionalno sodelovali, pridobivamo nove prijatelje, obiskujemo tuje države in študente ter se seveda zabavamo. Če vsa zanima kaj več v zvezi s študijem ali društvom, nas boste zagotovo našli v naši pisarni, v tretji kabini na Oddelku za psihologijo, v času uradnih ur, ki so v torek od 11.00 do 13.00. Pogosto pa je kakšen član društva v kabini tudi izven uradnih ur - prav gotovo vas bo z veseljem sprejel in odgovoril na vaša vprašanja.

Kontaktni podatki društva:

Oddelek za psihologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 1000 Ljubljana

http://www.dsps.si in http://www.kakosi.si info.dsps@gmail.com

PREDSTAVITVE DELOVNIH SKUPIN

OBŠTUDIJCI

Naša delovna skupina skuša z organizacijo različnih oblik izobraževanja na sami fakulteti in obiskov različnih psiholoških institucij obogatiti in dopolniti študijski program psihologije. V preteklih letih smo med drugim organizirali obisk Freudove hiše in razstave na Dunaju, obiskali smo Krizni center, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Inštitut za klinično psihologijo… Skupina poleg ogledov različnih institucij pripravi vsak mesec po vsaj eno predavanje, na katerem zunanji gostje predstavijo svoje videnje in izkušnje v zvezi z obravnavano temo, ogledamo pa si tudi kakšen film. Vsako leto organiziramo tudi strokovno ekskurzijo (ponavadi eno-tedensko). Bili smo že v Švici, Italiji, Franciji, Avstriji, na Češkem,... Pri delu v delovni skupini se spoznamo z organizacijo različnih oblik izobraževanja, z zunanjimi predavatelji, pridobimo nekatere spretnosti dela v skupini, obiskujemo zanimive institucije… Vsi, ki vas zanima organizacija obiskov psiholoških institucij, ekskurzij in predstavitev različnih tem na fakulteti, ste zelo lepo vabljeni!

DRUŠTVO ŠTUDENTOV PSIHOLOGIJE SLOVENIJE

14

PSIHOMOČ

Namen delovne skupine PsihoMOČ je izboljšati kakovost življenja študentov na celotni Filozofski fakulteti. Ponudili bi jim radi čim več uporabnih znanj s psiholoških področij, ki jih zanimajo in se jim zdijo pomembna v vsakdanjem življenju. Aktualne teme spoznavamo in jih predstavljamo drugim študentom skozi veliko praktičnih vaj in delavnic na zabaven, zanimiv način. Da bi znali kvalitetno izvesti delavnice, se tudi sami udeležujemo izobraževanj, na katerih se od izkušenih trenerjev in predavateljev učimo, kako nastopati, voditi diskusije, animirati udeležence in združiti prijetno s koristnim – ob zabavi pridobiti še nekaj uporabnih znanj.

PANIKA

PANIKA je revija študentov psihologije katerega poslanstvo je mogoče povzeti v treh točkah: • študentom psihologije želi PANIKA nuditi medij, ki razširja in dopolnjuje študijski program

psihologije s teoretičnimi in praktičnimi vprašanji, spoznanji s področja psihologije in sorodnih ved, • študentom psihologije želi nuditi medij, ki omogoča komuniciranje svojih idej in spoznanj, tako s

področja psihologije in sorodnih ved kot tudi z drugih področij življenja, • preko vključevanja v študijsko in družabno življenje študentov psihologije povezovati študente v

prijeten in aktiven kolektiv ter krepiti njihovo pripadnost Oddelku za psihologijo, Društvu študentov psihologije in stroki. Obenem je PANIKA zanimiva tudi za študente drugih, sorodnih (ali pa tudi ne) smeri, pa tudi za strokovnjake na področju psihologije in njej sorodnih ved.

PANIKA izhaja že od leta 1996. Nastala je na pobudo dveh nadebudnih študentov (sedaj že diplomiranih psihologov), ki sta na skupščini Društva študentov psihologije oznanila, da želita ustvarjati časopis, in povabila študente k sodelovanju. Od težkih začetkov pa do danes smo izdali že okrog 40 številk. Zadnja leta so vse številke tematske, kar pomeni, da poskušamo določeno temo (npr. svetovanje, prehod v odraslost, humor, policija, sodstvo in vojska, jezik, ekstremi idr.) predstaviti čim bolj celovito. Poleg tega ima vsaka številka še strokovni sklop, ki zajema prispevke z različnih področij psihologije (obča, klinična, pedagoška, socialna, razvojna, organizacijska psihologija in metodologija). Pomemben del revije je posvečen tudi študentom; tu lahko najdete potopise, literarne utrinke, kolumno ter druge razvedrilne vsebine. In kaj načrtujemo v prihodnje? Še izboljšati kakovost revije, razširiti krog bralcev in se promovirati tudi v širši javnosti. Vsaka sveža ideja je dobrodošla. Pri PANIKI smo zelo veseli vsakega novega člana. V naši delovni skupini lahko pridobiš ogromno izkušenj s področja novinarstva, preko iskanja piscev člankov spoznavaš nove ljudi, širiš svoja obzorja, poleg tega pa se še zabavaš.

SPLETKARJI

Nameni in cilji Spletkarjev so oblikovati, vzdrževati in izpopolnjevati informacijske strani o DŠPS in o vsem, kar je povezano z društvom ter s študijem psihologije. Članom delovne skupine pa podati znanje, ki jim bo omogočilo suvereno uporabo interneta ter prevzem nadzora nad stranmi DŠPS, hiperaktivno sodelovanje z ostalimi delovnimi skupinami v DŠPS, izmenjavo informacij med študenti znotraj društva in oddelka za psihologijo ter z ostalimi študenti po svetu preko interneta. Z delom pri Spletkarjih se lahko naučiš oblikovati in urejati spletne strani. Seveda pa ne pozabi na zanimive ljudi, ki že sodelujejo v tej skupini in zabavo!! Trenutno se skupina ukvarja s posodobitvijo internetne strani društva, ki si jo lahko ogledate na http://www.dsps.si.

15

DRUŠTVO ŠTUDENTOV PSIHOLOGIJE SLOVENIJE

MEDNARODNI ODNOSI

Skupina za mednarodne odnose skrbi predvsem za mednarodno sodelovanje z drugimi študenti psihologije po Evropi ter povezavo našega društva z evropsko zvezo združenj študentov psihologije (EFPSA = European Federation of Psychology Students' Associations). Naša glavna, rdeča nit skozi vsa leta je organiziranje mednarodnih študentskih izmenjav, ko za približno teden dni pride k nam skupina študentov iz tujine. Mi jim poiščemo prenočišča pri študentih, poskrbimo za prehrano, organiziramo predavanja, delavnice in kakšen izlet ter razne kulturne in družabne večere. Čez nekaj mesecev seveda obisk vrnemo. Bili smo že na Nizozemksem, v Grčiji, na Poljskem, Češkem,... Sodelovanje z EFPSO pa se kaže predvsem na dva načina. Kot polnopravni člani imamo svojega nacionalnega predstavnika (Member Representative - MR), ki skrbi za informiranje o dogajanju v EFPSI ter se udeležuje sestankov nacionalnih predstavnikov (MR meeting), kjer zastopa Slovenijo, člani DŠPS pa lahko sodelujejo tudi v izvršnem odboru (executive board – EB) EFPSE. Enega izmed EB/MR meetingov smo novembra 2010 organizirali tudi v Sloveniji. Poleg MR in EB meetingov pa se udeležujemo tudi letnih EFPSA kongresov študentov psihologije, ki vsako leto potekajo v drugi državi Evrope, letos na Poljskem..

PSIHOŠOLA

Ideja zimskih in poletnih šol psihologije se je porodila iz želje razširiti in udejanjiti znanja, ki jih nudi sam študij, ter želje, da bi se študentje med seboj bolje povezali. Konkretni cilji delovne skupine so: seznanitev s področji psihologije, ki jih študij ne pokriva, seznanitev z novimi spoznanji, smermi in aktualnimi temami v psihologiji, oblikovanje projektnega raziskovalnega dela, samospoznavanje, seznanjanje s praktičnim delom in njegovimi problemi, premagovanje prepada med študijem in prakso, medsebojno spoznavanje študentov, spoznavanje študentov in profesorjev, spoznavanje študentov in praktikov. Naštete cilje je delovna skupina uspešno uresničevala skozi organizacijo štirinjastih poletnih in štirinjastih zimskih Psihošol. Poleg tega je skupina organizirala tudi več motivacijskih vikendov za študente psihologije. Skupina je v septembru pripravila psihošolo na temo forenzična psihologija, v februarju pa že načrtujemo naslednjo psihošolo. Član naše skupine bo navezal poznanstva s strokovnjaki različnih področij, preizkušal svoje sposobnosti načrtovanja in izvajanja Psihošol, pridobival nova znanja, se zabaval, dobil mnogo novih prijateljev tako znotraj skupine kot med študenti, včasih bo obupaval nad pisanjem številnih prošenj za donacije in dotacije, predvsem pa bo na končni izdelek lahko vedno ponosen.

SKUPINA ZA STIKE Z JAVNOSTMI oz. PR

Delovna skupina za stike z javnostmi oz. PR se ukvarja s promocijo DŠPS in psihologije ter obveščanje članov in šriše javnosti o delovanju in aktivnostih društva. Skrbimo za predstavitve društva na raznoraznih prireditvah, promocijski material, skupaj z ostalimi delovnimi skupinami organiziramo motivacijski vikend in spoznavni žur za študente psihologije, decembra skupaj s tutorji poskrbimo za praznično vzdušje na oddelku. Med naše delo pa sodi tudi urejanje tega priročnika za bruce.

KAKO SI?

Kako si? je projekt, ki ga študentje psihologije od leta 2008 dalje pripravljamo ob dnevu duševnega zdravja, da bi širšo javnost seznanili s skrbjo za duševno zdravje v najširšem pomenu. Prvo leto smo se lotili duševnega zdravja med mladim, drugo leto pa smo si za osrednjo temo zadali duševno zdravje v času negotovosti. Tema projekta v letu 2010 je bila družina in duševno zdravje, za naslednje leto pa temo

16

DRUŠTVO ŠTUDENTOV PSIHOLOGIJE SLOVENIJE

DRUŠTVO ŠTUDENTOV PSIHOLOGIJE SLOVENIJE

še izbiramo. Rezultati projekta do sedaj so bili spletni iskalnik po inštitucijah, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, različna predavanja in delavnice ter brošure z nasveti na temo duševnega zdravja ter še marsikaj drugega. Iz leta v leto je projekt v javnosti bolj poznan in predavanja ter delavnice bolje obiskana Več o projektu najdeš na http://www.kakosi.si lahko pa si prebereš tudi naš blog na http://kako-si.blogspot.si in http://kakosi.blog.siol.net oz. se udeležiš katerega od sestankov in se pridružiš ekipi, ki ustvarja ta pomemben projekt. Spletna stran: http://www.dsps.si Kontakt: info.dsps@gmail.com Besedilo je pripravila delovna skupina PR Slikovno gradivo: Katja Žibrek Oblikovanje: Jernej Andromako Posodobljeno: februar 2011

17