Upload
geo4ever
View
234
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 1/28
1
PROCESI NA POBOČJIH (pobočniprocesi)
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 2/28
2
• Na pobočjih se odvija zelozapleten splet najrazličnejših
geomorfnih procesov (preperevanje, graviklastičniprocesi, zemeljski plazovi,
polzenje tal, soliflukcija,
denudacija idr.), ki so
sestavni del globalnega
geološkega ciklusa.
• Nastajanje pobočij in njihovaoblika sta odvisni od jakosti
preperevanja in odnašanja
prepereline.
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 3/28
3
• Osnova vseh teh procesov je sila teže, ki deluje v smeri navpično protisredišču Zemlje.
• Ker premikanje prepereline v tej smeri praviloma ni možno (v krasu je ?!), sajto preprečuje matična kamnina, deluje na delce prepereline komponenta sile
teže, ki je vzporedna s površjem. Ta komponenta je vsebovana v vseh drugih
silah, ki delujejo na delce od tod izvira izrazito prevladujoča (neto) smerpremikanja delcev po pobočju navzdol.
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 4/28
4
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 5/28
5
• RAZTAPLJANJE KAMNIN
• Nastanek pobočij je tesno povezan z odnašanjem delcev po pobočju navzdol,
vendar se precejšen del matične kamnine "izgubi" odnese v raztopini in tomorda (?? – ne vemo) nima nobenega vpliva na obliko pobočij.
• Tak način odnašanja je v krasu prevladujoč – odnašanje v vodi topnegaCa(HCO3)2.
• Tudi v nekarbonatnih kamninah je raztapljanje, tako da se v raztopljenem
stanju ali v suspenziji izgubi 10 –50 utežnih % matične kamnine.
• POLZENJE TAL
• je počasno premikanje prepereline po pobočju navzdol, verjetno kot netorezultat gibanja vsakega posamičnega delca. Pri tem sodelujejo najrazličnejšimehanizmi (spremembe temperature, zmrzal, nabrekanje in sušenje, idr.).
• Pospešena oblika polzenja tal je SOLIFLUKCIJA (v subpolarnih, polarnih invisokogorskih območjih).
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 6/28
6
• DENUDACIJA
• je proces razgaljanja, odnašanja prepereline z nagnjenih površin. • Pri tem razlikujemo tri bolj ali manj ločene procese: • 1. udarjanje dežnih kapljic (tudi "dežna erozija") • 2. površinsko odtekanje in spiranje
• – ploskovno (površje sklenjeno prekrito s tanko plastjo vode, ki se premika navzdol) • – linijsko (voda odteka v nestalnih curkih po majhnih "kanalih", ki se stalno
spreminjajo in prestavljajo – torej delujejo ploskovno)
• 3. Odtekanje skozi preperelino
• Osnovni pogoj za površinsko odtekanje je, da je intenzivnost dežja večja odpronicanja vode v preperelino (infiltracijska kapaciteta).
• površinsko odtekanje = jakost padavin – infiltracija
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 7/28
7
UDARJANJE DEŽNIH KAPLJIC
• (angl. raindrop impact) je najočitnejše nagolih tleh s kamenčki, pod kateriminastanejo zemeljske piramide, velike nekaj
mm do več 10 m.
• Ko dežne kaplje udarjajo ob tla, imajoprecejšnjo kinetično energijo, ki je odvisnaod:
• – velikosti kapljic
• – hitrosti padanja
• – jakosti padavin
• Velikost kapljic znaša od 0,2 do 5 mm(najpogosteje 1 –2 mm) in te padajo s
hitrostjo 4 –6 m/s – to hitrost dosežejo že po8 m prostega padanja.
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 8/28
8
Ob udarcu v tla se kinetična energija:
• večinoma pretvori v toplotno energijo
• del se porabi za premagovanje adhezijskih sil
(razbijanje delcev)
• del se porabi za prestavljanje delcev
Učinki dežnih kapljic:
• razdruževanje delcev prepereline
• premikanje delcev (do 0,5 m daleč ob enemudarcu – ena poletna nevihta na 1 ha golih tal
lahko premakne do 225 t gradiva)
• pore v tleh se zamašijo s finimi delci in s tem sezmanjša infiltracija
• fini delci se iz prepereline izpirajo, povečuje sedelež debelejših delcev
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 9/28
9Copyright © Richard Kesel 2002
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 10/28
10
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 11/28
11
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 12/28
12
POVRŠINSKO SPIRANJE
(angl. surface wash) • je odnašanje delcev po površini. Padavinska voda sprva odteka večinoma
ploskovno in zadeva na najrazličnejše drobne ovire (delci prepereline, rastline,
deli odmrlih rastlin), tako da teče počasi in ima zaradi velikega trenja le majhnotransportno moč. Odnaša lahko le najfinejše delce, večinoma v suspenziji.
• Jakost površinskega spiranja je močno odvisna od podnebja, bodisi
neposredno (jakost, količina in letna razporeditev padavin), pa tudi posredno(rastje):
• v polarnem podnebju šibko (sicer skromno rastje, vendar šibke in malo padavin) • v zmerno toplem podnebju razmeroma šibko (precej rastja, debela plast humusa
in rastlinskih ostankov)
• v semiaridnem in savanskem podnebju je precej močno (tanek sloj humusa inorganskih snovi, redko rastje, požari v sušni dobi, močne občasne padavine)
• v aridnem podnebju je površje golo, vendar je spiranje majhno zaradi redkih
padavin in velike infiltracijske kapacitete (kamnita in peščena tla) • v ekvatorialnem podnebju je zelo močno (malo ostankov rastja na tleh, močne
padavine, voda teče po deblih)
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 13/28
13
Jakost površinskega spiranja:
• v zmerno toplem podnebju do 0,03 mm/leto
• v semiaridnem podnebju 2 –8 mm/leto
•v ekvatorialnem podnebju 5 –15 mm/leto
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 14/28
14
Letna količina odnešene prepereline (v t/km2) ob različnih rabah talna peščenih tleh v vzhodnem Midlandsu (V. Britanija) (A. Goudie, 1995: The changing Earth, str. 137)
Raba tal Udarci
kapljic
Ploskov
ni odtok
Linijski
odtok
Skupaj
1. Na golih tleh
na vrhu pobočja 32 667 10 710
sredi pobočja 82 1648 39 1769
na dnu pobočja 62 1434 6 1502
2. Trava
na vrhu pobočja 9 9 0 18
sredi pobočja 9 57 0 68
na dnu pobočja 12 5 0 173. Gozd
na vrhu pobočja 0 0 0 0
sredi pobočja 0 1,2 0 1,2
na dnu pobočja 0 0,8 0 0,8
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 15/28
15
Površinsko spiranje in zniževanja površja na različnih rabah tal v obdobju 28. 4.
2005 – 26. 4. 2006
gola prst travnik gozd – manjši naklon gozd – večji naklon
erozija prsti
zniže
vanje
površj
a
erozija prsti
zniže
vanje
povr
šja
erozija prsti
znižev
anje
površja
erozija prsti
zniževan
je
površja
g/m2 kg/ha mm g/m2 kg/h
amm g/m2 kg/ha mm g/m2 kg/ha mm
povprečn
o nateden (12
mesecev)
173,34 1733,35 0,16 3,23 32,34 0,003 7,52 75,22 0,01 7,98 79,78 0,01
skupaj
(12
mesecev)9013,43 90.134,31 8,54
168,
15
168
1,510,16
391,
15
3911,4
90,37 414,87 4148,68 0,39
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 16/28
16
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 17/28
17
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 18/28
18
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 19/28
19
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 20/28
20
ODTEKANJE SKOZI PREPERELINO(angl. throughflow ali interflow)
• Z odtekanjem padavinske vode skozi preperelino je povezana vrsta
geomorfnih procesov, med katerimi sta glavna:
• lateralno izpiranje (angl. lateral eluviation)
• nastajanje podzemnih kanalov (angl. tunnelling ali piping)
• Vsi ti procesi so hkrati pomembni sestavni del pedogeneze (nastajanje prsti)
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 21/28
21
• 1. Lateralno (bočno) izpiranje je
močno v debeli preperelini z velikoinfiltracijsko kapaciteto, ki pa se v
spodnjih plasteh zmanjša (npr. B-
horizont). Ko voda teče skozi
preperelino, izpira iz nje katione intudi glinene delce ter jih odnaša, nesamo v nižji horizont (B-horizont),
temveč tudi po pobočju navzdol.
• Pogosto pride voda v nižjih delihpobočja spet na površje.
• Geomorfni učinki tega procesa šeniso prepričljivo dokazani.
• 2. Nastajanje podzemnih kanalov.
Voda, ki teče skozi preperelino, se vdoločenih pogojih združuje v kanalein v njih tudi erozijsko deluje. Kanali
so večinoma zelo majhni inkratkotrajni, v določenih okoliščinahimajo tudi do 50 cm premera.
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 22/28
22
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 23/28
23
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 24/28
24
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 25/28
25
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 26/28
26
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 27/28
27
8/16/2019 Procesi na pobočjih
http://slidepdf.com/reader/full/procesi-na-pobocjih 28/28
28