Jfiez Janša, pred#d nik vladeT«Hmn Puc Foto: Primož Lavre £p|

v r ' W-•- - :*■■.■■ud- - D

fsak, kdor teliP^^ w*g^g^ _A____&i_______k M_J ■ £'__£& _dfllSBOlllaflRlL K if\T_

~ ~ ~ ~ ~^ j5_Sf^i -L j * • 1 ________________________■_■ j_B

f*« __A __P.Ba_V__HHn _P_-_-_-

■«_b^^_»_j_f ~ jJ

01fIUl___VMflf___čvif '

_r ML \ s

»Vrata koalicije so odprta v obe smeri. Vsak, kdor želi po-magati, je dobrodošel. In vsak, kdor ni sposoben držatidane besede, bi ravnal pošteno, da iz nje odide,« je v po-govoru dejal predsednik vlade Janez Janša. Jeseni bodoocenili uresničevanje koalicijske pogodbe, predvsemprednostnih ukrepov, in na tej podlagi bo sprejeta tudiodločitev, ali je potrebna rekonstrukcija vlade. Premier sestrinja z izjavo gospodarskega ministra Radovana Žerjava,da si na sestanku predsednikov in vodij poslanskih skupinparlamentarnih strank julija niso zaslužili niti kave, ki sojo spili. »Takojšnja posledica prelaganja odločitev je bilodrastično znižanje bonitetnih ocen.«

>*•'- '■-'..>,, m ______■ _Hk- ■___-.-^.»■- ( ****_»_ 91 <_______. £_____! I____•^i •'■ ' * i-l _______! w_lflfr l_______l"i"" jS^ £!___■_____ V _______________ 1_______I ____■.'-■'• ; V^ i §____________■ _H__H !_____■

:'~ __r s _______l ASE' !________■ v^- 1' ___^ m 19______i il_MM_l' l_______l

__r ;" T______________k 1 _____H llllt _H'^••■• :"' fl& m _______l BK ____

* . t® ________ . '!____v?_ .<' i^h9^^^^^B, v 9__^K ______£j§£" f ~ "J^T^^r^^^^^H I ______■ ilE ■__—!?*!i. k

_________________________ H !_______! I^MHFJi- 1 t .■mi, ___^_ii____________ > i _______ 1111 B38^ i r _*_£%_ -1____P9SH__________ I ______■ mm _____w-?- ww~~? i ______■ '^EK H

_^__- ■?■' - Jr _____k__iJ________r^ 1 _________H lili HS-SS? # N^_______l^_____________f I _______________ lSs S|p|| t I _____■ ; JB ___emššf^hi^ * ||| j^_____________________________l ; illisfflii* '!_____!

___________________________________________ /_________________________________________________________________— I *^-#^f& _____^____________________________________E____ r <_________________________________________________________________■_.- :*^_4 H___H__________________________________H___^____ l^^5BIJ!!_______________* l__________________________________________________________________k -]_______________________________________H__^___ _^^HH___________J______________________________________ :^111 I_____________________________________________& ____&, a Sifif. HH__________________________________________■&& _______■_■_____. - 3______Ek^Š3_I__________________________________________________________________________. _^S, ____________________________________________________________P .•

:*lf __________________■______< __^^ : ': '^^^^____r^^^''0^«___________________________________L ''Sili 9_____________________________S____________________EK&y~^ ________■ -' ~3_£p"v_______________________________________' /'^if? L i__l_______________RnBn^H^HB&r i«__Kr#?^ 1^^^^^^H^^^^^^B^^^^^^^^^^^H_^H_£_?II '9_____________________________________^h_hH_j___^______H_K> v J^^^Mfe^v^ i^H

1______________________^ mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmW jŠl 2_HJ_l_________k

__________________________________________l^___^_________-_»l_^___@** t_l_#_M»____________V_?^' ___■_____________________________

J§^^^^^^^^^^^^^km3^1^^^^^^^BHh1||_^^K"~< _U^____w_!_l______________________a:*<'* ___________________________________________________________________________________________£§_______________________________H__i____H" 4-S__R__^_______________________________^_^i^^^^^^^^m^^^^^HH^^ '^__I_B_^M_^____^______________rC i:1 jjtfS^^^^H^H|^|^^^^^^^^^^^^^^^^^^H

H_^_________f_______P'" '

( i ,, M _JHK_Z__Esl_____________________________ni_i*^^__£_^___J____s_8_H______________mh8______

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmW& : 3m____9&!_^______________NY . __£_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H_____________________»' JT)K_I________^ .:v__i_____________________________________

s r ■_i^__el_l______________________________________________________________________________l_____________________■' J_i_l_________B':; --.:|pf_^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^H____________________________________________________ 2__h^s_______p^^ : J_____________________________________H______________________________________________B i^P__________________________________________l______________________________________________Bi______________________HV-' _______________________________________________________________________________________________________

_____________________H _______mmmmW' ______________-______■ _--l

t ___■___$' n>_fc ___|H '_________________H__B ' i_l__H__*H__r > "1» ' _f_Bil ___^___________________f "Sif ***___™_______f _# _#-*-________ _fl__*_sF _______________fl___i___F~wp^v s 0 _j_I^^3___fe B - S» ■* ___________________________________________________■_£. ~ W^___. MMmrmW> ™ I - * ™^7 __I__I___________________E$ _N9v' _JL-* ____n__________H__l_HII • *J1lL P*____Rl___t

1 _____________^?___% _______________________■___■

___________________________________________________________ -*■' :__________________________>' II vj___________________________________________|

——————————————————————— Mmmm, w^^^^^^^^^^^^^^^^^_.________________________________ '^_____.

_________________________________________________________________________________P^_^~^^^. *__^_____,

__________________________________________________________________________________H____________. _________________________jjb

___________________________________________________e1____________________________________________^__^ *___■___________________!

■ Začetek mandata vaše druge vlade jebil spodbuden. Dosegli ste dogovor s sin-dikati, ki je omogočil sprejem vzdržnegaproračuna. Kje seje zataknilo, da Sloveni-ja zdaj velja za naslednjo prosilko za med-narodno finančno pomoč? Je bila ključnaizsiljena dokapitalizacija državnih bankle z javnim denarjem?Tehnično vzeto smo še vedno na začetkumandata. Vendar pa smo prevzeli vladopo treh letih odlaganja nujnih rešitev, re-balans proračuna je bil le eden od nujnihkorakov za preživetje. Drugi tak nujenkorak je sanacija bančnega sistema in od-prava denarnega krča. Ključen problempri tem koraku je črna luknja v bankah,ki je mednarodnim institucijam bolj po-znana kot slovenski javnosti, kajti Ban-ka Slovenije je redno poročala Evropskibančni agenciji, slovenska vlada pa je pr-vo poročilo dobila šele konec julija.

■ Vaše omenjanje glasovanja o zaupni-ci pred nekaj tedni so mnogi razumeli kotželjo po umiku. Predsednik Pozitivne Slo-venije Zoran Jankovičjo je izrabil za pozivk umiku, »če vidite, da ne zmorete«. Stezaupnico potisnili globlje v predal?Možnost vezave zaupnice na sprejem

ukrepov, za katere mislim, da so ključniza izhod iz krize ali za spoštovanje koa-licijske pogodbe, je obstajala in še vednoobstaja, in to ne glede na komentarje ljudi,ki so med najbolj zaslužnimi za drugi zgo-dovinski rop slovenskih bank, ali tistih, kiso polni kritike, sami pa si vlade ne upajoprevzeti ali jo ne znajo sestaviti, zato toči-jo krokodilje solze. Kdor ni zadovoljen s tovlado in sedi v DZ, lahko brez težav zberedeset podpisov in predlaga drugo. Doklerpa si tega ne upa, naj ne pametuje.

■ V predsedniški kampanji, ki se je takozgodaj razvnela, slišimo poduke, da pred-sednik republike nima skoraj nobenih po-oblastil, ker so ta pri predsedniku vlade.Kako to moč občutite vi? Tudi kot nemoč?Vedno ko je treba koga okriviti, se v Slo-veniji že dvajset let vsa odgovornost pripi-suje vladi in njenemu predsedniku. Ko pagre za plačo, nedotakljivost, status in pri-vilegije, pa je prvi predsednik države. Se-veda pa sta eno legalna moč in odgovor-nost, ki jo daje ustava in zakon, drugo paje zakulisna, ilegalna moč, izvirajoča izkapitalskih, medijskih in represivnih mo-nopolov, ki je v zadnjem času v Sloveni-ji zaradi prejšnjega predsednika vlade po-

istovetena s strici iz ozadja. V 90. letih sojim publicisti dali bolj točno ime, in sicerudbomafija. Ta je bila tradicionalno, kerje nekdanji politični šef Udbe postal prvipredsednik države, vezana na to funkcijo.Ta zakulisna moč, ki jo hočejo na vsak na-čin prikriti, a jo je obelodanil eden od nji-hovih, ko je spregovoril o stricih iz ozad-ja oziroma o svojem nekdanjem mentor-ju, je poglavitni problem slovenske druž-be in države. Dokler ne bo odpravljen, de-mokratične institucije ne bodo imele tistemoči, ki jim gre po ustavi, ljudje pa ne po-trebnega zaupanja vanje.Podtalno ozadje nezakonitega vpliva poravnanju institucij in medijev, ki jih ob-vladujejo, ustvarja vedno bolj sovražnoozračje do vseh, ki ogrožajo njihovo ne-zakonito pridobljeno moč in privilegije.Če neki tujec grozi predsedniku levičar-ske vlade, dobi enajst let zapora. Če obo-roženi pomočnik komandirja policijskepostaje s službenega računalnika medslužbenim časom grozi s smrtjo predse-dniku pomladne vlade, ga levica v par-lamentu vzame v zaščito, sodišče ga vr-ne na njegovo delovno mesto in ponov-no oboroži; neki drug sodnik v povezavis to isto politiko pa kazenski primer na-

merno zastara. Ko steče postopek protisodniku, ki je primer zastaral, tožilstvozahteva zaslišanje predsednika vlade, kiso mu grozili, kot da bi on lahko vedel,zakaj je sodnik primer dal v predal.Javne osebnosti, razglašene celo za častneobčane slovenske prestolnice, odkritopozivajo k sovraštvu do drugače misle-čih, pripadniki kvaziintelektualne levi-čarske elite pa v svojih biltenih prav takoobjavljajo pozive k likvidacijam politič-nih tekmecev. Potem ni čudno, da se ši-ri sovražna govorica tudi med običajnimidržavljani, da so začeli groziti celo otro-kom. Na partizanskih proslavah, kjer sena veliko razpihuje nestrpnost do vseh, kisi upajo podvomiti o svetih kravah in nji-hovih privilegijih, paradira ilegalna pa-ravojaška enota pajacev z orožjem, pa jihnihče ne povpraša po zdravju in dovolje-njih za nošenje vojaškega orožja. Če v tehzaostrenih razmerah pri stricih iz ozadjane bo prevladalo vsaj malo treznosti in nebodo nehali podpihovati izbruhov sovra-štva, ampak jih začeli brzdati, lahko prejali slej pride do tragedije.

H Predsedniki parlamentarnih strank sose odločili, da v delovnih skupinah uskla-dijo temeljne obrise rešitev glede sana-cije bank, upravljanja državnega premo-ženja in vpis fiskalnega pravila v ustavo.Verjamete oziroma upate, da bo sloven-ska politika tokrat našla soglasje, ki bi da-lo pozitivni signal mednarodnim finanč-nim trgom?Če smo realisti, je glede na obnašanjenajvečje opozicijske stranke pri usklaje-vanjih in na vpliv stricev iz ozadja na SDupanje majhno. Kljub temu pa ga nekaj šeje. Odločitev o podpori oziroma naspro-tovanju zlatemu fiskalnemu pravilu bopokazala, ali je SD samostojna in suvere-na stranka ali pa zgolj podaljšek stricev izozadja ter enako vodljiv instrument za-kulisnega vpliva kot Jankovičeva lista.

H Bo vendarle pretehtalo spoznanje, daje ogrožena suverenost države in njenihdemokratičnih mehanizmov?Upajmo da, predvsem v širši javnosti, kipa se žal še ne zaveda resnosti razmer.Težko pa bo to spoznanje vplivalo naravnanje tistih, ki jim ni mar za sloven-sko suverenost, hkrati se bojijo ravno tehdemokratičnih mehanizmov. Slovenskadržava je namreč proti njihovi volji na-stala tam, kjer so prej imeli svoj socia-listični pašaluk, v katerem so brez nad-zora skrbeli za svoje privilegije. V njemje 95 odstotkov oziroma 1.900.000 dr-žavljanov plačevalo privilegije preosta-

lih 5 odstotkov oziroma 100.000 privile-girane kaste. Enak pristop oziroma na-daljevanje je čutiti v številnih ukrepih,ki so bili sprejeti v prejšnjem mandatu,začenši s Svetlikovo pokojninsko refor-mo, ki se ni niti približno dotaknila pri-vilegijev, skritih v pokojninskem siste-mu, temveč jih je nameravala še naprejfinancirati na čimbolj prikrit način in naračun sto tisočev obubožanih upokojen-cev ter neselektivnega podaljšanja delov-ne dobe. Prejšnja vlada ali vsaj del nje jezavestno imel politiko povečevanja raz-lik med slovenskim mestom in podeže-ljem, še posebno med Ljubljano oziromacentralno regijo in preostalo Slovenijo.Zgrozili smo se, ko smo pred poletjemdobili uradne podatke o razporeditvi dr-žavnih pomoči v letu 201 1. Več kot 60 od-stotkov vsega denarja iz naslova držav-

Enoje legalna močin odgovornost, kijo dajeta ustava inzakon, drugo pa jezakulisna, ilegalna

moč, izvirajočaiz kapitalskih,medijskih inrepresivnihmonopolov.

nih pomoči je bilo dodeljenega ljubljan-ski regiji, vseh drugih 11 slovenskih stati-stičnih regij skupaj pa je dobilo le dobrotretjino. Sprejeli so tudi Židanov zakon, skaterim so določili astronomske odško-dnine, tudi po več 10.000 evrov na mla-do družino za spremembo namembno-sti zemljišča v primeru zidave stanovanj-ske hiše; to je seveda prizadelo predvsemmlade na podeželju. Zelo težko smo sedajzakon popravili. Svetlikov zakon, ki ve-že dodelitev socialnih pomoči na lastni-štvo nepremičnine, je prav tako zarezalpredvsem med ostarelo podeželsko pre-bivalstvo, čeprav je upravičeno zadel tu-di določen delež primerov, pri katerih sosocialno pomoč dobivali sicer bogati po-samezniki. Ukinili so kmečke pokojnine,češ da ne temeljijo na plačanih prispev-kih, hkrati pa so bogati eliti, ki različnedodatke prejema tudi po 40 let in več, še

naprej izplačevali nezaslužen denar.Slovenijo pritiskajo k tlom močni ostan-ki preteklosti, ki se borijo za ohranitevsvojih nespodobnih privilegijev in pod-talnega vpliva. Po tej plati je aktualnodogajanje zelo podobno uverturi v seda-njo politično krizo v Romuniji, ki jo jeevropska javnost lahko spremljala spo-mladi letos. Slovenski mediji so o tem ve-činoma molčali ali poročali izkrivljeno.

■ Lahko to primerjavo bolj pojasnite?V Romuniji so se po likvidaciji diktatorjaCeausesca njegovi varovanci in sodelav-ci njihove Udbe oziroma Securitateja iz-menjavali na funkcijah predsednika dr-žave in vlade z nekaj kratkimi presledkiskoraj ves čas tranzicije. Številne refor-me, potrebne za vstop v EU, so bile izve-dene bolj na površini, privilegirana po-litična kasta, ki je izšla iz prejšnjega re-žima, pa je tako kot pri nas brezobzirnobogatela in bila nad zakonom, čeprav sovsak dan govorili o spoštovanju pravnedržave in njenih institucij. Logično, kajtite ustanove so popolnoma nadzorovali.Leta 2006, v času avstrijskega predsedni-kovanja EU in pred vstopom Romunije vUnijo, smo zato v Evropskem svetu spre-jeli nekatera priporočila in pogoje, ki sozahtevali od Romunije vzpostavitev po-sebnih institucij za boj proti tej sistem-ski korupciji nekdanje komunistične eli-te. Ti organi so bili oblikovani in njihovodelo, predvsem delo posebnega protiko-rupcijskega urada, imenovanega DNA, jezačelo dajati rezultate.Vmes je bila oblikovana nova konserva-tivna vlada, ki je skušala poleg resnih re-form opraviti tudi s totalitarnimi ostan-ki preteklosti in korupcijo. Nekaj časa jevlada ob pomoči EU zdržala, vendar jemarca letos, potem ko je bil osrednji ro-munski stric iz ozadja, Adrian Nasta-se, obsojen na pogojno kazen dveh let,počilo. Zganila so se vsa zakulisja, raz-bili so konservativno koalicijo, vrstili sose prestopi poslancev. Eden od poslan-cev liberalne stranke je po obsodbi Na-staseja zgrožen javno izjavil: »Ce so obso-dili njega, potem tudi nihče od nas ni večvaren.« Prestopil je med socialiste. Nek-danji sodelavci organizacije Securitate,skriti in pomešani v drugih strankah indržavnih institucijah, so po vrsti presto-pali med socialiste. V parlamentu se jeoblikovala močna levičarska večina, ki jevrgla vlado ter postavila svojo pod vod-stvom mladega Viktorja Ponte, ki je tre-nutno najmlajši predsednik vlade v EU,doktorat pa je delal pri glavnemu stricuiz ozadja Nastaseju in ga javno naslavlja

kot svojega političnega mentorja.Levičarska večina je nato z glasovanjem vparlamentu odstavila še konservativnegapredsednika Traiana Basescuja. Odstavi-tev bi moral potrditi referendum, pri če-mer pa je po ustavi zahtevana najmanj50-odstotna udeležba. Ta ni bila doseže-na, vendar se tranzicijska romunska le-vica ni vdala. Od ustavnega sodišča sedajzahteva, da naknadno skrči volilne ime-nike, češ da so v njem mrtve duše, in ta-ko zagotovi doseči 50 odstotkov kvoru-ma na referendumu, ki se ga je sicer ude-ležilo le 46 odstotkov volivcev. Več ustav-nih sodnikov je dobilo v zadnjih tednihgrožnje s smrtjo, če ne bodo podlegli pri-tiskom in 31. avgusta, ko bodo zasedali,referendum razglasili za veljaven.Pred nekaj dnevi jih je moral javno vzetiv bran celo predsednik Evropske komi-sije, ki je obsodil grožnje in od levičar-ske vlade odločno zahteval spoštovanjedemokratičnih standardov. Kljub priti-skom je bil Nastase vmes junija ponovnoobsojen na dve leti tokrat nepogojnegazapora zaradi nezakonitega financiranjavolilne kampanje, to je bil za demokra-tično Evropo znak, da vsaj ena neodvi-sna institucija v državi ni pokleknila podsilnimi pritiski. Jeseni bo v Bukarešti vpodporo šibki romunski demokraciji tu-di kongres EPP. Dogodki v Romuniji na-mreč odpirajo oči mnogim na zahodu,ki začenjajo bolje razumeti prevaro le nazunaj z evropsko barvo pobarvanimi po-stkomunističnimi konglomerati, ki se jezgodila v mnogih postkomunističnih dr-žavah. Eden od inštitutov je ugotovil, danajmanj od 80 od 100 najbogatejših Ro-munov izvira iz nekdanje komunističnenomenklature, ali pa so vsaj obogateli znjihovo pomočjo. Naredite to primerja-vo za Slovenijo, stehtajte premoženje čla-nov Kučanovega Foruma 21 in okolice indobili boste podoben rezultat.

■ Medtem ko so se vrstile ocene, dausklajevanje omenjenih delovnih skupinni prišlo daleč ali celo »nikamor«, te kon-čujejo delo. Pazljivo spremljate njihovedogovore?Seveda, vendar se bo pravi rezultat uskla-jevanja pokazal šele ob glasovanju.

■ Ali opozicija v teh skupinah ponujakonkretne predloge rešitev?Zelo malo, sicer pa lahko to sami preso-dite po izjavah nekaterih njihovih pred-stavnic v teh skupinah.

■ Kako ocenjujete koalicijsko dogovorje-no rešitev, da bi slabe terjatve bank pre-

nesli na posebno agencijo? Na finančnemministrstvu razmišljajo tudi o možnosti,da bi slabe terjatve reševali znotraj bankoziroma z medbančnim mehanizmom.To je ena od variant, ki jo ponuja BankaSlovenije. Vendar ni edina, guverner je vdržavnem zboru jasno povedal, da oni nenavijajo za nobeno za vsako ceno. So paza interno reševanje dolgov seveda najboljzainteresirani tisti, ki so jih povzročili, sajbi se tako lažje zameglila odgovornost.

■ Boste vztrajali pri odgovornosti za na-stale slabe terjatve?Da. Za SDS bo to predpogoj za kakr-šnokoli obremenitev davkoplačevalcev.

Odločitev o (ne)podpori zlatemu

fiskalnemu pravilubo pokazala, alije SD suverena

stranka ali zgoljpodaljšek striceviz ozadja, enako

vodljiv instrumentzakulisnega vpliva

kotJankovičevalista.

V zakon o sanaciji bank je treba zapi-sati enako določbo kot v zakon o kon-cu lastninjenja, kjer piše, da kazniva de-janja iz tega naslova ne zastarajo. Oško-dovanja pa potem obravnavati in sank-cionirati prednostno. Če je slovenskosodstvo, tožilstvo in policija sposob-no hitrosti v primeru Prijatelj in Vodu-šek, potem oškodovani državljani upra-vičeno pričakujemo, da bo enako hitroin učinkovito pri tistih, ki so izropalibanke. Sicer bo prišel čas, ko se bo ugo-tavljala odgovornost pristojnih, ker ni-so ukrepali. Prihajamo v čase, v katerihbo zaradi poglabljanja krize in socialnihstisk nastopila ničelna toleranca do kri-minala belih ovratnikov in do neukre-panja pristojnih institucij.

■ Glede sestave nadzornega sveta držav-nega premoženjskega holdinga je vodjadelovne skupine, poslanec Marko Pogač-

nik, pripravljen prisluhniti predlogu SD,da bi državnemu zobru nadzornike holdin-ga predlagal predsednik republike. Bi bilos tem vladi omogočeno uresničevanje vlo-ge aktivnega lastnika?Predlog je po mojem prepričanju v na-sprotju z ustavno ureditvijo. Država bisicer morala čim prej iz gospodarstva,dokler pa obstajajo državni deleži, stapri upravljanju državnega premoženja vdanem razmerju sil v Sloveniji samo dvemožnosti. Ali ga upravlja legalna in le-gitimna vlada s sodelovanjem opozicijepri nadzoru ali pa pod različnimi krin-kami udbomafija s svojimi podaljški vnekaterih strankah. Trenutno ga stra-teško ne upravlja nihče, saj Agencija zaupravljanje kapitalskih družb (AUKN)nima dveh operativnih članov upra-ve, ker so tri koalicijske stranke prekr-šile dogovor in niso glasovale za poprejusklajen vladni predlog.

■ Ste od predsednika države pričakovaliveč podpore glede vladnih ukrepov in za-konskih sprememb?Da. Prisegel je, da bo z vsemi svojimimočmi deloval za blaginjo Slovenije.Deluje pa trenutno z vsemi svojimi mo-čmi zgolj proti vladnim ukrepom in zasvojo ponovno izvolitev. Ne gre samoza njegovo nasprotovanje. Proti nujnimprotikriznim ukrepom nastopajo tudinekatere druge državne institucije, čene morejo neposredno, pa posredno posvojih sindikalnih predstavnikih; pravtako velik del od stricev obvladovanet. i. civilne družbe, ki je prepojen s ka-dri nekdanje komunistične nomenkla-ture, npr. Zveza društev upokojencev;pa koncentrat boljševizma v vrhu ZZB,del sindikalnih central in 90 odstotkovmedijskega korpusa, ki slovensko jav-nost vsak dan zavaja in slika virtualnoresničnost, v kateri privilegije razglaša-jo za človekove pravice, in seje prepriča-nje, da je popolnoma normalno, če živi-mo na tuj račun.

■ Kje ima potem vlada sploh podporo?Vlada ima podporo predvsem v gospo-darstvu, tako med delavci kot deloda-jalci, ki se zavedajo, da tako naprej eno-stavno ne bo šlo več, in med sloji, ki sobili desetletja prikrajšani in so tudi da-nes, ker živijo predvsem od lastnega de-la, pa so kljub temu pripravljeni še boljzatisniti pas, da bi izšli iz krize. Imamopa strukturni problem, zgrajen skozi so-cializem in celotno tranzicijo, ko so sesocialni in družinski transferji širili čezvse meje. Danes tako 800.000 ljudi v Slo-

veniji dobiva take ali drugačne socialnein družinske dodatke, veliko zelo upra-vičenih, česar pa ob težkih milijonih, kigredo dodatno še vedno za različne pri-vilegije, javne finance enostavno ne zdr-žijo več. Vsako rezanje in zmanjševanje,ki prizadene posameznika, seveda nepovečuje vladne priljubljenosti.

■ Vpis zlatega fiskalnega pravila v usta-vo je zaveza prejšnje vlade. Če za to ne bopotrebne večine, ste pripravljeni na za-konsko rešitev, podobno kot bo naredilaFrancija s t. i. superzakonom?Bojim se, da me ne razumete. Sloveni-ja je fiskalni pakt že ratificirala in se stem pred partnerji pravno zavezala, dabo pravilo vnesla v ustavo. Francija pašele razčiščuje pravno okolje pred rati-fikacijo. Sedaj so se odločili, da ga bo-do ratificirali in da zato pred ratifikacijone potrebujejo spremembe ustave. Šeleko bodo to naredili, bodo v enakem po-ložaju kot mi: ratificirana mednarodnapogodba jih bo obvezovala, da zlato fi-skalno pravilo vnesejo v svoj pravni redna ustavni ali tej podobni ravni. Franci-ja ima od tu naprej dve možnosti, Slo-venija pa le eno samo, saj v našem prav-nem redu v primerjavi s Francozi nima-mo pravnega mehanizma, ki bi bil brezspremembe ustave zavezujoč na ustav-ni ravni.

M Koliko so sploh realni predlogi oživi-tve gospodarstva z javnimi investicijami,o slovenskem New Dealu?Kje pa boste v tem trenutku dobili de-nar zanje? Še vedno porabimo deset od-stotkov proračuna več, kot denarja zbe-remo. Zadolževati se skoraj ne moremo,ker so nam bonitetne ocene upadle podsprejemljivo mejo, velikih tujih investi-cij pa v slovenskem vse bolj kaotičnempoložaju kratkoročno ne moremo pri-čakovati. Najprej moramo urediti hišo,sicer ne bo ne novih posojil brez pogo-jev ne tujih investicij.

it Kakšne so možnosti, da pridobimostrateške partnerje za velika infrastruk-turna vlaganja? V Berlinu ste se že prejsrečali s predsednikom uprave družbeDeutsche Bahn.Ko govorimo o pridobivanju strateškihpartnerjev, je brez dvoma ključnega po-mena zakon o državnem holdingu, kibo zagotavljal pogoje za transparentnokapitalsko udeležbo potencialnih par-tnerjev v gospodarskih družbah s po-dročja infrastrukture, ki so sedaj v ve-

činski državni lasti. Na področju tu-jih neposrednih investicij je bilo v pre-teklih letih veliko zamujenega. Vlada jezato takoj na začetku mandata spreje-la številne ukrepe za izboljšanje okoljaza investiranje. V aprilu smo sprejeli za-kon, ki prinaša postopno znižanje davč-ne stopnje z 20 na 15 odstotkov, povečalismo olajšave za investiranje v opremo inneopredmetena sredstva s 30 na 40 od-stotkov investiranega zneska ter olajšaveza vlaganje v raziskave in razvoj s 40 na100 odstotkov. Temu je sledilo sprejetještevilnih ukrepov za izboljšanje poslov-nega okolja na področjih, ki so bila tudis strani potencialnih investitorjev izpo-stavljena kot problematična. Tako smopoenostavili postopke za pridobitevgradbenih dovoljenj, soglasij, ki so po-vezana z izdajanjem okoljskih dovoljenj,poenostavili smo umeščanje objektov v

Kako najvzpostavimo

družbo, v kateri sebo vedelo, kaj je

prav in kaj narobe,če še vedno hodimo

po množičnihgrobiščih.

prostor, uvedli nov instrument za pre-prečevanje zamud pri plačilu.Vsi sprejeti ukrepi pomenijo izboljša-nje poslovnega okolja in s tem tudi ve-čjo privlačnost za tuje investitorje. Slo-venija je v tem trenutku zaradi obeh pa-ketov za rast, ki smo jih sprejeli aprila injulija, bolj privlačna za tuje naložbe ininvesticije nasploh, kot je bila kadarkolidoslej. Vendar doma gospodarstvo sko-raj nima več nobenih rezerv, potencial-ni tuji partnerji pa bodo čakali, da ure-dimo razmere, potem bodo šele možniresni pogovori. Če ne sprejmemo zlate-ga fiskalnega pravila in saniramo bank,kar bi bil močan signal, da bo Sloveni-ja uredila svoje javne finance, zagotovilafinančno disciplino in odpravila kredi-tni krč, potem nam ni pomoči. Prejšnjavlada je pojedla toliko obljub, da smo iz-gubili kredibilnost, to pa je tisto, kar jena evropskem trgu najdražje.___ Opozicija je takoj izrabila rastoča ne-soglasja v koaliciji. Predsednik Zbora za

republike Lovro Šturm je v izjavi zapisal,da z velikim nelagodjem spremlja napa-de, ki jih iz vrst lastnega moštva doživljapredsednik vlade. Neodložljive naloge, kiso pred državo, pa so izvedljive le ob eno-tnosti vladne koalicije. Kako vi gledate nate napade?Nekateri posamezniki, zlasti tisti, ki ni-so hoteli v vlado, se ne zavedajo položa-ja, v katerem je država, in odgovornosti,ki jo imajo glede na svojo funkcijo. Sicerpa so vrata koalicije odprta v obe sme-ri. Vsak, kdor želi pomagati, je dobro-došel. In vsak, kdor ni sposoben držatidane besede, bi ravnal pošteno, da iz njeodide. Seveda pa vsi vedo, da alternativprogramu, ki ga izvaja vlada, enostavnoni. Denarja ne moremo tiskati, zadol-ževanje na zunanjih trgih je predragooziroma zaradi nizkih bonitetnih ocenonemogočeno, divje zadolževanje v za-dnjih letih po nezavarovanih kreditih izdržavnih bank pa tudi ni več mogoče,ker so zaradi tega kriminalnega početjain delno zaradi krize pač izropane.

■ Ali je zavrnitev proračunskega osnut-ka pokazala, da ministri niso več pripra-vljeni stiskati pasov?Nasprotno, ministrstvo za finance bimoralo po prvi obravnavi pripraviti do-polnjen predlog in ga uskladiti z resorji,pa se to ni zgodilo v celoti.

■ Vaši SDS, sodeč po objavljenem na tvi-terju, ni bila všeč odsotnost finančnegaministra Janeza Šušteršiča med proračun-sko sejo vlade. Ste tudi vi pričakovali nje-govo prisotnost?Vsekakor bi bilo bolje, da bi predlaga-telj sodeloval na seji. Razumem pa, daso bili člani vlade po uničujočem polle-tnem tempu na robu izčrpanosti in dase je poleg tega marsikdo spraševal, alimu je res treba za nizko plačo garati ce-le dneve, zanemarjati družino, prijateljein osebno življenje nasploh, ob tem pa šeposlušati stalne kritike in osebne napa-de od tistih, za katerimi to zmedo prav-zaprav rešujemo. Pripravo proračunovza naslednji leti zelo otežuje stalno upa-danje bonitetnih ocen države in komer-cialnih bank ter čakanje na jesensko na-poved Umarja, ki bo glede na tokove za-gotovo poslabšala napovedi glede na po-mladanske ocene.

■ Lahko napoveste nov(e) zakon(e) zauravnoteženje javnih financ, ki bi omogoči-l(i) sprejem proračunov za leti 2013 in 2014?Lahko napovem, da bo treba vsaj še vdveh prihodnjih letih občutno zmanj-

sevati proračunske izdatke, ker denarjani, zadolževanje pa ni več mogoče.

Kampanja MilanaZvera je dostojnain verodostojna.

Pomeni vrednote,ki jih v tem času

Slovenija potrebujekot Sahara vode.

■ Bo treba še poseči v plače javnega sek-torja?V maso plač zagotovo. Slovenske javne fi-nance ob sedanjem stanju v gospodarstvutakega izdatka enostavno ne prenesejo. Vadministraciji in javnem sektorju nasplohje glede na primerjavo s stanjem pred 10ali 15 leti vsaj 15 % zaposlenih preveč.

■ Pred časom je medije preplavila zgod-ba o zamenjavi nekaterih ministrov. Kakotudi v luči koalicijskih nesoglasij - z neka-terimi izjavami je prednjačil predsednikDržavljanske liste Gregor Virant - gledatena možnost rekonstrukcije vlade?Možnost obstaja. Jeseni bomo oceni-li uresničevanje koalicijske pogodbe,predvsem prednostnih ukrepov, na tejpodlagi bo sprejeta tudi odločitev, ali jerekonstrukcija potrebna.

■ Predsednik SLS in gospodarski mini-ster Radovan Žerjav je pred dnevi napove-dal tudi srečanje z opozicijskima vodite-ljema. Pri pogovorih s predsedniki parla-mentarnih strank niste več sami.Optimizem je dobrodošel. Strinjam se znjegovo izjavo, da si na sestanku predse-dnikov in vodij poslanskih skupin par-lamentarnih strank julija nismo zaslu-žili niti kave, ki smo jo spili. Takojšnjaposledica prelaganja odločitev je bilodrastično znižanje bonitetnih ocen.■ Minister Žerjav je pripravljen odstopi-ti od ustanovitve premoženjskega holdin-ga, da bi dosegli soglasje o zlatem pravi-lu. Vi pri holdingu, v katerem bi izrabili si-nergije upravljanja raznolikega državne-ga premoženja, vztrajate?Tega meni ni rekel. Potrebni so vsi na-črtovani koraki in še mnogi drugi, če sehočemo izkopati iz krize.

■ Dogovor o tem, kako naprej mora jese-ni najti tudi EU. Kako vi gledate na gesloZa več Evrope?Kot na proces, ki s posameznimi vzponi

in padci poteka že več kot 50 let in se bonadaljeval. Jasno je, da večina evropskihvoditeljev ter predsednika Sveta EU inEvropske komisije kot rešitev za izhodEU iz krize vidijo v močnejši in bolj po-globljeni evropski integraciji, kar »večEvrope« pomeni v praksi.Kot rezultat tega prepričanja je nasta-la tudi ideja Evropske komisije o ban-čni uniji, o čemer bomo ponovno raz-pravljali v oktobrskem Evropskem sve-tu. Bančna unija naj bi prvič uvedlaskupna bančna pravila in enotni bančninadzor na ravni EU, to Slovenija vseka-kor podpira. V integraciji, kot je EU, fi-skalna politika ne more ostati v izključ-ni pristojnosti držav članic brez sku-pnega nadzora, predvsem ne v kriznihčasih.■ Nekateri menijo, da gre pri upadanjubonitetnih ocen Slovenije tudi za napadfinančnih špekulantov na najšibkejše čla-nice EU. Je kaj resnice pri tem, kot je pre-pričan novi predsednik panevropskega gi-banja Laris Geiser?V mednarodnih financah je veliko špe-kulacij. Niso pa te poglavitni vzrok zanaš slab položaj. Sami smo najbolj krivi,da smo še vedno v krizi, špekulanti domain po svetu pa to s pridom izkoristijo.

■ Vlada je razglasila 23. avgust za danspomina na žrtve totalitarnih režimov.Načenjanje ideoloških tem?Dajte no. Slovenija je v tako hudi gospo-darski krizi zato, ker so vzroki zanjo vmoralni krizi. Ali če hočete, da poeno-stavim, v nerazčiščenih ideoloških te-mah. Kako naj vzpostavimo družbo, vkateri se bo vedelo, kaj je prav in kaj na-robe, če še vedno hodimo po množičnihgrobiščih, ker nismo niti sposobni po-kopati svojih mrtvih, množične zločinepa najvišji predstavnik države obravna-va kot drugorazredno temo? S kakšnomoralno pravico kaznujemo nekoga, kiubije enega človeka, ljudje, ki so v ime-nu totalitarne ideologije zakrivili smrttisočev in trpljenje velikega dela naro-da, pa še vedno niso odgovarjali predroko pravice, povrh pa dobivajo še pri-vilegirane pokojnine? Kako naj mladimljudem vcepimo spoštovanje do člove-kovih pravic in do drugače mislečih, čedobi visoko državno odlikovanje člo-vek, ki je vodil organizacijo za sistem-sko kratenje človekovih pravic in med-narodni terorizem? Kako naj preganja-mo tistega, ki je goljufal pri volitvah, čepa se ljudje, ki so volitve ukinili in vla-dali brez njih na čelu ene same dovolje-ne stranke, danes razglašajo za gurujedemokracije in očete naroda?

Kako naj zagotovimo poštenost v go-spodarskih odnosih, če za rop sloven-skih bank pred osamosvojitvijo, ki smoga krili državljani na račun nižjih plačin pokojnin, ni nihče odgovarjal? Aliveste, kdo je bil predsednik nadzornegasveta Ljubljanske banke leta 1990? Her-man Rigelnik, ki ima danes v svojemosebnem portfelju težke milijone. Kje soDušan Šinigoj, Andrej Hazabent in dru-gi, ki so vedrih v Goriški ali Kreditnibanki Maribor v tistih časih? Zakaj zaBanko Slovenije licence ljudi, ki so en-krat že potopili slovenske banke, nisobile nikoli vprašljive? V katerem preda-lu tiči primer Bados Consulting in po-dobni, npr. zadeva z bulmastifi? Kaj jes sodnim epilogom v razvpitih prime-rih, v katerih je svoje premoženje izgu-bilo na stotine ali tisoče ljudi v zadnjihdesetih letih, da ne govorim o starejšihprimerih, kot so TAM, kjer je gospodar-ski minister iz kvote SD neposredno so-deloval pri oškodovanju in ga je pri temcelo ujela TV kamera, pa se ni nič zgo-dilo. Nasprotno, danes je profesor indežurni komentator na vseh levičarskihmedijih, kjer predava o poštenosti. Alipa aktualni primer. Imamo predsedni-ka stranke, ki je v slovenskem bančnemsistemu po podjetjih, ki jih obvladu-je, naredil večjo luknjo, kot znaša vso-ta oškodavanj s strani vseh zdajšnjih go-stov slovenskih zaporov. Pa, kot bi rekelpokojni Jože Pučnik, nikomur nič.Janez Stanovnik ima v eni od svojih tr-ditev prav. Za Slovence niso bili vsi tota-litarizmi enaki. Vsi so vredni obsojanja,zavračanja in vseh naporov, da se ne vr-nejo v nobeni obliki, so pa ob tem zgo-dovinska dejstva neizprosna. V Slove-niji je komunistični režim pobil in pre-gnal v tujino bistveno več ljudi kot fa-šizem in nacionalsocializem skupaj. Po-leg tega je komunizem pahnil slovenskinarod v strateški razvojni zaostanek zaZahodno Evropo. Pred drugo svetovnovojno je bila povprečna plača v Slovenijipri 80 odstotkih avstrijske, pred osamo-svojitvijo pa smo padli na 25 odstotkovpovprečne plače delavca v Avstriji.

■ Se s predsedniškim kandidatom Mila-nom Zverom pogovarjate o njegovi kam-panji?Za to je bolj malo časa. Občasno reče-va katero.

■ Naj kampanjo nadaljuje tako, kot jo jezastavil?Njegova kampanja je dostojna in ve-rodostojna. Pomeni vrednote, ki jih vtem času Slovenija potrebuje kot Saha-ra vode. Ni ne populistična ne površin-

ska, temveč vsebinska. Ljudje bodo letosimeli na volitvah realno izbiro, razlikemed kandidati so očitne. Predsedniškevolitve bodo svojevrsten test zrelosti na-roda. Pokazale bodo, ali se dovolj zave-damo pravih, moralnih vzrokov za se-danjo krizo ali ne. Upanje obstaja. Če pabomo streznitev prestavili za naslednjihpet let, bo cena velikanska.

■ Spomnim se vaše izjave iz časa, ko stevodili EU, da je za predsedovanje potreb-na tudi fizična kondicija. Kako jo vzdržuje-te zdaj, ko so časi in bremena še težja? Do-pusta ni bilo veliko.Potrebna je predvsem psihična kondici-ja, saj pojasnjevanje v normalnem sve-tu povsem logičnih tem zahteva pri nasveliko napora in je včasih videti kot bojz mlini na veter. Tudi k tem mojim izja-vam bo napisanih na desetine komen-tarjev, ki se bodo ukvarjali z iztrganimicitati brez predstavljanja celotne misliin dejstev. Vrstile se bodo odkrite in pri-

Skušam čim boljpogosto opravitikak manjši vzpon

v okolici doma.Glede na to, daima nahrbtnik

s Črtomirjemže kakih 15 kg,je to kar dobra

kondicijska vaja.krite grožnje, najmanj kak teden se bopropagandni stroj privilegirane kasteukvarjal z relativizacijo dejstev ter sku-šal dopovedati urbi et orbi, da se jim nesplača nasprotovati, ker imajo v zakupuresnico. Vendar je nimajo in ravno zara-di tega se stvari lahko premaknejo. Do-pust je bil sestavljen predvsem iz nekajenodnevnih gorskih tur. Skušam čimbolj pogosto opraviti kak manjši vzponv okolici doma. Glede na to, da ima na-hrbtnik s Črtomirjem že kakih 15 kg, jeto kar dobra kondicijska vaja. ■

biografijaJanez Janša je bil rojen leta 1958 v Ljubljani,osnovno šolo je obiskoval v Žalni in Grosu-pljem, klasično gimnazijo v Stični. Leta 1982je diplomiral iz obramboslovja na ljubljan-ski fakulteti za sociologijo, politične vedein novinarstvo. Istega leta je postal članpredsedstva RK ZSMS, postavljen za splo-šni ljudski odpor in družbeno samozaščito.Sredi osemdesetih, ko je bil brezposeln, jedelal kot sekretar uredništva Časopisa zakritiko znanosti in se po ustanovitvi podjetjaMikroada zaposlil v tem podjetju. Spomladi1988 je kandidiral za predsednika RK ZSMS.

31. maja 1988 ga je aretirala Služba državnevarnosti, 27. julija je bil na vojaškem sodiščuv Ljubljani obsojen na leto in pol zapora.Leta 1989 je bil med soustanovitelji Sloven-ske demokratične zveze in njen podpredse-dnik. Maja 1990 je postal obrambni ministerv prvi demokratično izvoljeni vladi. Predse-dnik SDS je od leta 1993, ko je na čelu takratše Socialdemokratske stranke zamenjal Jo-žeta Pučnika. V prvi polovici leta 2008 je bilkot predsednik vlade v mandatu 2004-2008tudi predsednik Evropskega sveta.