RACIONALIZACIJA ODPREME APARATA V LESENEM ZABOJNIKU · 2017. 11. 28. · IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Jana Verdnik, študentka Fakultete za logistiko Univerze

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Jana Verdnik

RACIONALIZACIJA ODPREME

APARATA V LESENEM ZABOJNIKU

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, avgust 2014

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Jana Verdnik

RACIONALIZACIJA ODPREME

APARATA V LESENEM ZABOJNIKU

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor:

izr. prof. dr. Andrej Lisec

Somentor:

asist. mag. Stanislav Levičar

Celje, avgust 2014

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisana Jana Verdnik, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru,

program Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20006455, sem avtorica

diplomskega dela z naslovom: Racionalizacija odpreme aparata v lesenem zabojniku.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala ga. Jelena Šikonja.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorice:__________________

ZAHVALA

Za strokovno usmerjanje in nasvete pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem

mentorju izr. prof. dr. Andreju Liscu in somentorju asist. mag. Stanislavu Levičarju.

Prav tako se zahvaljujem g. Gorazdu Kambiču in ostalim sodelavcem v podjetju Kambič

d. o. o., ki so mi omogočili izvedbo diplomske naloge ter skozi razgovore pripomogli k

boljšemu razumevanju obravnavane tematike.

Hvala lektorici Jeleni Šikonja ter ostalim, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri

pisanju diplomske naloge.

Zahvala gre tudi moji družini, ki me je na tej poti podpirala.

Racionalizacija odpreme aparata v lesenem zabojniku

Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine kot tudi storitve na pravem mestu, ob pravem

času, kakovosti in količini, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno

pogodbo med udeleženci.

Pri pripravi blaga za prevoz sta pakiranje in embalaža sestavna dela. Temeljiti morata

na učinkovitosti in gospodarnosti. Vsako podjetje mora optimirati stroške pakiranja in

distribucije lastnih izdelkov. To lahko dosežemo z ustreznim izborom embalaže,

načinom pakiranja ter z dobrim poznavanjem predpisov.

Izbrano podjetje bo izdelek, namenjen v tujino, odposlalo v lesenem zabojniku,

izdelanem po meri, pri čemer je potrebno paziti, da se izdelek med transportom ne bi

poškodoval, ter da bo lesena embalaža odgovarjala standardom glede škodljivcev, ki se

lahko pojavljajo v lesu. Izdelek bo znotraj zabojnika še dodatno zaščiten s folijo in

robniki iz pene.

Ključne besede: pakiranje, embalaža, lesen zabojnik, standardi za lesene embalaže

Rationalization dispatch of the appliance in a wooden container

Logistics goal is to provide the right goods as well as the right services in the right place

at the right time, quality and quantity with the lowest cost and according to the contract

between the parties.

Packing and packaging components are the main part of preparing the goods for

transport. These components need to be efficient and economical.

Each company needs to optimize the cost of packaging and distribution of their own

products. This can be achieved with the appropriate selection of packaging, the right

method of packaging and with good understanding of the rules and regulations

regarding packaging.

The selected company will send their products abroad in a custom made wooden

container, by which is necessary that the product itself is safe during transport, as well

as the container itself is in regulations with pest control, which may occur in the wood

itself.

Inside the container, the product will be protected with protective foil and foam edges,

which will additionally secure the product during transportation.

Keywords: packing, packaging, wooden container, regulations for wooden packaging

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Jana Verdnik, Racionalizacija odpreme aparata v lesenem zabojniku v

KAZALO

UVOD ...........................................................................................................................1

Opis problema ...........................................................................................................1

Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema .............................................1

Predpostavke in omejitve ...........................................................................................2

Metode dela ...............................................................................................................2

Zgodovina podjetja Kambič laboratorijska oprema d. o. o. .........................................3

Predstavitev podjetja ..................................................................................................4

1 TEORETIČNE OSNOVE...........................................................................................7

1.1 Embalaža in pakiranje .....................................................................................7

1.2 Vrste lesenih zabojev..................................................................................... 13

1.3 Fitosanitarne zahteve ..................................................................................... 14

1.4 Standard ISPM 15 ......................................................................................... 16

1.5 Lesena embalaža in zahteve standarda ISPM 15 ............................................ 18

1.6 Odobrena tretiranja v zvezi z materialom za leseno embalažo – ISPM 15 ...... 19

1.7 Namenska zaščita lesa pred škodljivci in vremenskimi vplivi ........................ 25

1.8 Biološki dejavniki razgradnje in zaščita lesa .................................................. 25

1.9 Površinski premazi za zaščito lesa pred škodljivimi vremenskimi vplivi ........ 28

1.10 Standardi za lesene embalaže ........................................................................ 31

1.11 Dokumenti pri odpremi aparata ..................................................................... 32

2 OBSTOJEČE STANJE ........................................................................................ 37

2.1 Posnetek stanja .............................................................................................. 37

2.2 Kritična analiza ............................................................................................. 43

3 PRENOVA ALI PREDLOG REŠITVE PROBLEMA .......................................... 52

ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 56

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema .................................................... 56

Pogoji za uvedbo rešitve .......................................................................................... 58

Možnosti nadaljnjega razvoja ................................................................................... 60

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 62


Jana Verdnik, Racionalizacija odpreme aparata v lesenem zabojniku vi

Kazalo slik

Slika 1: Podjetje Kambič laboratorijska oprema.............................................................4

Slika 2: Organizacijska shema podjetja ..........................................................................6

Slika 3: Prednosti in slabosti lesene embalaže .............................................................. 10

Slika 4: EUR paleta ..................................................................................................... 11

Slika 5: Zabojnik z okrepljenimi robovi na paleti ......................................................... 14

Slika 6: Vrbov zavrtač, tehnični škodljivec lesa ........................................................... 15

Slika 7: Drevo okuženo z borovo ogorčico propade v enem letu .................................. 16

Slika 8: Uradna oznaka za lesen pakirni material ......................................................... 23

Slika 9: Lesen zabojnik za laboratorijski aparat ........................................................... 37

Slika 10: Načrt izdelave zabojnika ............................................................................... 38

Slika 11: Faze pakiranja laboratorijskega aparata ......................................................... 40

Slika 12: Znaki za ravnanje z izdelkom ....................................................................... 41

Slika 13: Navodila za odpiranje embalaže.................................................................... 42

Slika 14: Etiketa prevrnitve ......................................................................................... 42

Slika 15: AirCap zaščiten mehurček s polietilensko pregrado (levo) in klasična folija,

nezaščiten mehurček (desno) ....................................................................................... 47

Slika 16: mehurčkasta folija AirCap ............................................................................ 47

Slika 17: Primer zlaganja zabojnikov na EUR paleto ................................................... 49

Slika 18: Plastična paleta ............................................................................................. 51

Slika 19: Proces priprave blaga .................................................................................... 52

Slika 20: Zlaganje zabojnikov za laboratorijski aparat na specialno paleto ................... 54

Slika 21: EPP embalaža ............................................................................................... 60

Slika 22: EPS embalaža ............................................................................................... 61


Jana Verdnik, Racionalizacija odpreme aparata v lesenem zabojniku vii

Kazalo tabel

Tabela 1: 24-urna minimalna temperatura CT za material za leseno embalažo, zaplinjen

z metilbromidom ......................................................................................................... 20

Tabela 2: Primer načrta obdelave za doseganje minimalne zahtevane CT za material za

leseno embalažo, obdelan z metilbromidom................................................................. 20

Tabela 3: Seznam najbolj značilnih škodljivih organizmov, ki so cilj obdelave s HT in

MB .............................................................................................................................. 22

Tabela 4: Seznam držav, ki uveljavljajo ISPM 15 za lesen pakirni material ob uvozu .. 24

Tabela 5: Organizmi, ki ogrožajo les glede na mesto uporabe ...................................... 27

Tabela 6: Incoterms 2010 ............................................................................................ 34

Tabela 7: Cena embalaže za laboratorijski aparat ......................................................... 38

Tabela 8: Primerjava med vezano in lepljeno ploščo .................................................... 43

Tabela 9: Povpraševanje po ceni izdelave zabojnika .................................................... 44

Tabela 10: Primerjava robnikov iz polietilena in kartona ............................................. 45

Tabela 11: Mehurčkasta AirCap folija ......................................................................... 47

Tabela 12: Primerjava med EUR in specialno paleto ................................................... 49

Tabela 13: Povpraševanje po ceni izdelave specialne palete ......................................... 50

Tabela 14: Razlika v količini in ceni uporabljenih materialov za pakiranje pred in po

prenovi ........................................................................................................................ 53

Tabela 15: Cena embalaže za laboratorijski aparat po prenovi ..................................... 56

Tabela 16: Primerjava med obstoječim stanjem in stanjem po prenovi ......................... 58


Jana Verdnik, Racionalizacija odpreme aparata v lesenem zabojniku viii

KRATICE IN AKRONIMI

IPPC – simbol Mednarodne konvencije za varstvo rastlin (Integrated Pollution

Prevention and Control; celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)

NPPO – državna organizacija za varstvo rastlin

HT – mednarodna oznaka za toplotno obdelavo lesa

MB – mednarodna oznaka za zaplinjevanje lesa z metilbromidom

DB – mednarodna oznaka za beljen les

KD – mednarodna oznaka za sušen les

SIST – slovenski inštitut za standardizacijo (organ, ki izdaja standarde)

ang. – angleško

ZDA – Združene države Amerike

d. d. – delniška družba

d. o. o. – družba z omejeno odgovornostjo

DHL – DHL Ekspres, d. o. o., podjetje za zagotavljanje mednarodne hitre pošte

EU – Evropska unija

EUR – oznaka za standardizirane in medsebojno zamenljive palete

ISO – ang. International Organization for Standardization

ISPM-15 – ang. International Standards for Phytosanitary Measures no. 15

kg – kilogram

m2 – kvadratni meter

m3 – kubični meter

cm - centimeter

mm – milimeter

PP – polipropilen

PET - poliester

PVC – polivinilklorid

DDV – davek na dodano vrednost

EPS – ekspandirani poliester

EPP – ekspandirani polietilen

PE – polietilen


Jana Verdnik, Racionalizacija odpreme aparata v lesenem zabojniku 1

UVOD

Opis problema

V diplomski nalogi sodelujemo s podjetjem Kambič d. o. o., ki se ukvarja z izdelavo

laboratorijskih aparatov. Problem, ki so ga izpostavili za ta namen je, kako zapakirati

njihov aparat za kupca v Singapurju. V nalogi obravnavamo teoretične osnove

embalaže, leseno embalažo, fitosanitarne zahteve glede lesene embalaže (ISPM-15),

pakiranje laboratorijskega aparata, optimizacijo stroškov pakiranja in izvozno

dokumentacijo.

Pošiljka, ki jo bomo dostavili v Singapur, bo zapakirana v lesenem zabojniku. Ker gre

za lesen embalažni material, mora le-ta ustrezati določenim standardom. Standard, ki

določa, kako mora biti material pripravljen za leseno embalažo, je ISPM št. 15. Kako bo

izdelek zapakiran in po kakšnih standardih mora biti les pripravljen, je problem, ki ga

bomo predstavili v diplomski nalogi.

V prvem poglavju bomo predstavili teoretične osnove (embalaža in pakiranje; vrste

lesenih zabojev; fitosanitarne zahteve; standard ISPM 15; lesena embalaža in zahteve

standarda ISPM 15; odobrena tretiranja v zvezi z materialom za leseno embalažo –

ISPM 15; namenska zaščita lesa pred škodljivci in vremenskimi vplivi; biološki

dejavniki razgradnje in zaščite lesa; površinski premazi za zaščito lesa pred škodljivimi

vremenskimi vplivi), v drugem poglavju bomo opisali posnetek stanja in prikazali

kritično analizo. Tretje poglavje je namenjeno prenovi ali predlogu rešitve problema in

v zadnjem delu – zaključku še ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema.

Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema

V podjetju Kambič so za kupca v Singapurju izdelali laboratorijski aparat. Aparat bodo

odposlali v posebej izdelanem lesenem zabojniku, zato je potrebno embalažni material

predhodno pripraviti po standardu ISPM 15. Namen standarda je preprečevanje širjenja

škodljivih organizmov, ki se pojavljajo v lesu.



Cilj diplomske naloge bo prikazati celoten postopek pakiranja aparata, ki je potreben, da

izdelek pride do naročnika v takšnem stanju, kot ga je naročil in plačal. Gre za

raziskavo uporabe ustrezne lesene embalaže za embaliranje in transport naročenega

artikla.

Teze:

• njihova izbira materiala je ekonomična;

• zunanji izvajalec, ki za podjetje izdeluje zabojnike, je najbolj ugoden.

Predpostavke in omejitve

Laboratorijski aparat je namenjen v Singapur. Država ni članica Evropske unije, zato je

potrebno zbrati posebno dokumentacijo za ureditev vseh carinskih postopkov. Izdelek

bo tja potoval v lesenem zabojniku, ki mora biti pripravljen po določenih standardih.

Predpostavljamo, da je dokumentacija v zvezi s pošiljanjem aparata že pripravljena ter

da pri pridobivanju podatkov ne bomo imeli težav. Predpostavljamo tudi, da si bodo

zaposleni v podjetju Kambič d. o. o. vzeli čas za obrazložitev dokumentov in ostalih

stvari, povezanih z embalažo aparata.

Do omejitev lahko pride, če vodstvo podjetja ne bi moglo sodelovati pri posredovanju

informacij. Zato so mi v podjetju omogočili komunikacijo z ostalimi zaposlenimi, ki so

v kontekstu z našo diplomsko nalogo. Omejitev je lahko tudi lesena embalaža, ki se

uporablja za terciarno embalažo.

Metode dela

Teoretični del diplomske naloge bo temeljil na strokovni literaturi domačih in tujih

avtorjev s področja lesene embalaže. Uporabljena bo metoda deskripcije.

V okviru obstoječega stanja bomo uporabili metodo sinteze, s katero bomo razčlenjevali

ugotovitve iz dejanskega in teoretičnega stanja.



Zgodovina podjetja Kambič laboratorijska oprema d. o. o.

Pričetki delovanja podjetja Kambič laboratorijska oprema segajo v leto 1985, ko je

gospod Anton Kambič v delavnici domače stanovanjske hiše pričel poslovati z

laboratorijsko opremo. Takrat se je podjetje, imenovano Laboratorijska oprema Anton

Kambič s. p., ukvarjalo s proizvodnjo specialnih olj za potrebe vakuumskih črpalk in s

servisiranjem laboratorijskih aparatov. Omenjeni izdelki so na trgu dosegali vedno večje

povpraševanje, zato se je gospod Kambič odločil, da pričnejo z izdelavo aparatov lastne

proizvodnje, predvsem z izdelavo avtoklavov, sušilnikov in vakuumskih sušilnikov.

Leta 1995 so podjetje preselili v nove poslovne prostore na Metliško cesto 16 v Semiču,

kjer se nahaja tudi danes. Tri leta po selitvi so v podjetju nabavili CNC obdelovalni stroj

za pločevino, ki je omogočal velik napredek pri proizvodnemu času, končni kvaliteti in

ponovljivosti.

Leta 2002 so prejeli certifikat kakovosti po standardu ISO 9001:2000 (sedaj

9001:2008). 22. 6. 2005 so spremenili organizacijsko obliko in podjetje preimenovali v

Kambič laboratorijska oprema d. o. o.

V podjetju se lahko pohvalijo s kar nekaj vidnimi dosežki. Maja 2006 so se prvič

predstavili na svetovnem sejmu ACHEMA 2006. Leta 2009 so prejeli srebrno priznanje

Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine za inovacijo v letu 2008. Maja 2010 je

lastnik podjetja, g. Anton Kambič, od Obrtne zbornice Slovenije prejel priznanje

obrtnik leta. Junija istega leta so prejeli srebrno priznanje za inovacijo za leto 2009 ter

septembra priznanje Obrtne zbornice Slovenije, zlati ceh, za inovacijsko napravo

liofilizator.



Slika 1: Podjetje Kambič laboratorijska oprema

Predstavitev podjetja

Podjetje Kambič laboratorijska oprema d. o. o. je specializirani partner s 25-letnimi

izkušnjami na področju razvoja in proizvodnje procesne in laboratorijske opreme, ki

svojim kupcem zagotavlja najboljše rešitve za njihove potrebe. Od leta 1995, ko se je

podjetje preselilo v nove prostore, se je začelo hitreje razvijati in v proizvodnjo uvajati

nove izdelke, ki jih je narekoval trg. Tako danes izdelujejo:

• univerzalne sušilnike, sterilizatorje, sušilnike laka;

• vakuumske sušilnike;

• parne sterilizatorje, avtoklave;

• inkubatorje;

• rastne komore;

• klimatske komore;

• destilatorje vode;

• stresalnike;

• liofilizatorje;

• hladilno-grelne sisteme;

• kovinske in programabilne termobloke;

• vodne kopeli;

• kalibracijske kopeli;

• grelne omare;

• prehodne komore;

• mikropeskalnike;



• nizkotlačne dublirne mize;

• olje za vakuumske črpalke;

• industrijske peči;

• ostale proizvode, ki jih izdelujejo po željah kupcev.

Podjetje ima poleg lastne proizvodnje tudi lastno servisno službo ter samostojni merilni

laboratorij. Ta je opremljen z merilniki, ki so sledljivi do mednarodnih etalonov in

izvaja dejavnosti kalibracije in preizkušanja aparatov. Če stranka želi, ji lahko izdajo

tudi poročilo o umerjanju aparatov, opremljeno z grafi, tabelami in ostalimi podatki, ki

so potrebni.

Veliko pozornost posvečajo kvaliteti izdelkov, zato nenehno investirajo v najnovejše

računalniško vodene stroje in naprave. Nakupa CNC prebijalnega stroja Amada Arcada

210 in kasneje še CNC upogibnega stroja Vimercati, ki služita za obdelavo pločevine,

sta prispevala k skrajšanemu roku dobave, povečala sta se obseg proizvodnje in

kakovost aparatov.

Lastnosti aparatov podjetja Kambič so visoka zanesljivost delovanja, enostavno

vzdrževanje, majhna poraba energije in dolga življenjska doba. Z njimi so opremljene

ugledne ustanove, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi, lekarne, muzeji, inštituti,

preizkuševalni laboratoriji, podjetja idr., tako pri nas v Sloveniji kot tudi po svetu.

V podjetju je trenutno zaposlenih 26 ljudi. Število zaposlenih pa nameravajo še

povečati, saj povpraševanje po njihovih izdelkih in razvoju novih artiklov narašča.

Organiziranost podjetja je predstavljena v Organizacijski shemi podjetja (slika 2).

Shema prikazuje funkcije človeških virov v podjetju. Na vrhu je direktor, podjetje pa

ima za nemoteno delovanje še predstavnika vodstva, tajništvo, računovodstvo, sektor za

razvoj in komercialo, proizvodnjo ter laboratorij za meritve. V sektorju za razvoj in

komercialo, kot lahko vidimo na sliki 2, je najprej pomembna tehnološka priprava dela.

Tu se med drugim določi tudi embalaža, ki nas bo zanimala v diplomski nalogi.



Slika 2: Organizacijska shema podjetja



1 TEORETIČNE OSNOVE

1.1 Embalaža in pakiranje

Zadnja leta se soočamo s številnimi povsem novimi ali izpopolnjenimi koncepti

pakiranja blaga, posebno na področju embalaže za živila. Življenjske navade

porabnikov se spreminjajo, prav tako pa tudi sistemi distribucije, prodajne smernice in

internacionalizacija trgov. Zaradi tega so se povečale transportne poti in čas potovanja

blaga z različnimi zahtevami glede dovoljene vlage, temperaturnih intervalov in drugih

vplivov. Vse to vpliva tudi na razvoj embalaže. Brez embalaže izdelke ne moremo dati

na trg in jih distribuirati s sodobnimi transportnimi sredstvi (Radonjič, 2008, str. 7).

Beseda embalaža je izpeljana iz francoske besede l'emballage, ki v širšem smislu

pomeni ovoj ali nosilec oziroma sredstvo, v katerega zavijemo, polnimo ali vstavimo

blago. V Sloveniji se uporablja namesto embalaže tudi izraz ovojnina. Slovenska

določila strokovni izraz embalaža dopuščajo, definirajo ga kot vse tiste izdelke, iz

katerega koli materiala, ki so namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za

surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja

z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.

Izdelki, za katere se da očitno ugotoviti, da bo iz njih izdelana embalaža in pomožna

sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo za ovijanje ali povezovanje blaga, tudi

uvrščamo med embalažo (Radonjič, 2008, str. 17).

Pojem pakiranje pogosto uporabljamo kot sinonim za embaliranje, vendar je pakiranje

veliko širši pojem. Zajema postopke, ki se nanašajo na pripravo izdelka in njegovo

zlaganje v embalažo, vključno s kontrolo, merjenjem, signiranjem ter evidenco.

Vključuje pa še pripravo za odpremo, transport in distribucijo izdelkov do končnega

uporabnika. Gre za opremljanje blaga z embalažo. Pakiranje ločimo na transportno in

porabniško, obe vrsti sta med seboj soodvisni in povezani. Transportno pakiranje ima

namen zaščititi blago pred okvarami, razsipanjem, poškodbami in onesnaževanjem med

prevozom, ter omogočiti in olajšati pretovorne manipulacije, skladiščenje ter transport

blaga ob znižanju stroškov. Pri porabniškem pakiranju pa gre za to, da se pakiran

izdelek čim bolj približa uporabniku (Radonjič, 2008, str. 17).



Embalažo glede na material ločimo na (Radonjič, 2008, str. 17):

• papirno in kartonsko;

• kovinsko;

• stekleno;

• leseno;

• plastično;

• tekstilno;

• kompleksno (sestavljeno iz več različnih materialov).

Glede na namen uporabe ločimo prodajno, ovojno in transportno embalažo. Prodajna

embalaža je namenjena pospešitvi prodaje in mora kupca pritegniti z videzom. Ovojna

embalaža pa obdaja ali drži skupaj več osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni

embalaži (Radonjič, 2008, str. 18).

Transportna embalaža zavaruje blago pred vsemi poškodbami, ki se lahko zgodijo med

transportom, skladiščenjem ali manipulacijo blaga, še posebno tistih, ki nastajajo zaradi

mehanskih obremenitev in klimatskih vplivov. Oblika in dimenzije transportne

embalaže morajo omogočati racionalen transport, skladiščenje in manipulacijo. Izbira

transportne embalaže je odvisna tudi od vrste prevoza. Biti mora dobro odporna na

udarce, tresljaje, vibracije, klimatske spremembe in na tlačne obremenitve. Oblikovana

mora biti tako, da omogoča maksimalno racionalno izrabo transportnega in skladiščnega

prostora, enostavno nakladanje in razkladanje, zato ne sme vsebovati štrlečih delov. Za

to vrsto embalaže je značilno, da oblikovalci in uporabniki težijo k standardizaciji

njenih dimenzij ter oblik in uporabi čim bolj trdnih materialov. Radonjič še poudarja, da

transportna embalaža vpliva na stroške vsake logistične aktivnosti in ima izjemen

pomen za produktivnost logističnih procesov (Radonjič, 2008, str. 18, 19).

Embalažo glede na funkcijo razvrščamo na (Šfiligoj, 2002, str. 115):

• primarno (prodajna ali komercialna);

• sekundarno (ovojna ali skupinska);

• in terciarno (transportna ali prevozna).



Terciarna embalaža je namenjena pakiranju izdelkov v prodajni embalaži za prevoz z

železniškim, cestnim, ladijskim in letalskim prometom. Je večjih dimenzij, material in

oblika pa morata ustrezati določenim zahtevam prevoza. Namen transportne embalaže

je, da izdelke varuje pri nalaganju in razkladanju v skladiščih in omogoča varen ter

gospodaren prevoz do prodajnega mesta. Med prevozom je blago izpostavljeno

številnim neugodnim vplivom, kot so vlaga, padci, tresljaji ipd., zato mora bit i dovolj

trdna, da blago primerno zavaruje. Pri tej embalaži estetski videz ni tako pomemben,

pomembno pa je, da je čim bolj ekonomična, saj to vpliva na ceno blaga. Narejena naj

bo tako, da olajša manipulacijo in transport ter primerno označena z oznakami za

pravilno ravnanje. (Šfiligoj, 2002, str. 116)

Nekateri izdelki, kot so na primer občutljivi optični in električni aparati, keramični in

stekleni aparati ipd., so med manipulacijo na poti od proizvajalca do uporabnika

izpostavljeni večjim mehanskim vplivom. V takih primerih transportna embalaža ne

daje zadostne zaščite, zato je potrebno uporabiti posebne varovalne dodatke, ki izdelke

bolje zaščitijo. Imenujemo jih pomožni deli embalaže, mednje pa uvrščamo pokrove,

zamaške, etikete, trakove, vrvice, primerno oblikovane pregrade iz plastične mase ali

kartona za varno pritrditev izdelkov v embalaži. Zaščito izdelkov s pomožnimi deli

imenujemo blazinjenje. Uporabimo lahko različne materiale, ki se prilagodijo obliki

izdelkov (Šfiligoj, 2002, str. 122):

• valovit karton;

• papir;

• pregrade;

• lesena vlakna;

• lesene ostružke;

• stiropor;

• mehurčasto polietilenska folijo.

Blago lahko prevažamo v suhozemskem, čezmorskem in letalskem prometu. Zaradi

različnih fizikalnih, kemičnih in klimatskih vplivov se pri tem razlikuje zahtevnost

pakiranja blaga (Radonjič, 2008, str. 19).

Ena od najstarejših embalaž je lesena embalaža. Leseni zaboj je bil prvi izdelek

transportne embalaže za raznovrstno blago. Njegova gostota, trdnost ter velika možnost



predelave so nekoč dajale pobudo za izbiro in široko rabo lesa za embalažo. Lastnosti te

embalaže so v veliki meri odvisne od lesa oz. vrste drevesa, iz katerega je narejena.

Upogibna trdnost, žilavost ter trdnost spojev so najpomembnejše lastnosti pri leseni

embalaži. Pri proizvodnji kakovostne lesene embalaže je sušenje pomembna operacija,

saj se les, če ni dobro posušen, krči ali zvija, ima nižjo togost, lahko pa se razvijajo tudi

mikroorganizmi (Radonjič, 2008, str. 68).

Ko se je pojavila embalaža iz valovitega kartona in plastike, je to precej zmanjšalo tržni

delež leseni, ki je do takrat naraščal. Danes se lesena embalaža uporablja za (Radonjič,

2008, str. 68):

• embaliranje večjih naprav in strojev;

• prekomorsko embalažo v zabojih;

• palete;

• zaboje za sadje in zelenjavo;

• opore in ogrodja, npr. za transport bele tehnike;

• luksuzno darilno embalažo.

Slika 3: Prednosti in slabosti lesene embalaže

Vir: Radonjič, 2008, str. 68

Lesena embalaža je pomembna z ekonomskega vidika. Mnogo lesene embalaže je

vračljive, posebno velik pomen pa ima les na področju izdelave in uporabe palet.

Standardizirana paleta EUR je zaradi svoje enostavne uporabe, izmenljivosti, trdnosti in



možnosti večkratne uporabe na področju transporta postavila nove standarde kakovosti.

V obtoku je okoli 300 milijonov takšnih palet, ki se jim vsako leto pridruži po 40

milijonov novih. V Sloveniji letno izdelamo okoli 22.000 palet, ki imajo potrebno

zagotovljeno kakovost (Radonjič, 2008, str. 68, 69).

Paleta je nizka prenosljiva plošča, ki je lahko izdelana iz lesa, kovine, plastike,

stisnjenih vlaken ali iz kombinacije teh materialov. Primerna mora biti za transport z

viličarjem ali paletnim dvigalom, uporablja pa se za združevanje več paketov ali za

posamezne pakete, ki tehtajo več kot 70 kg, zaradi zaščite in dodatne stabilnosti.

Ploščad palete mora tovor ločevati od tal za najmanj 15 cm. Standardna EUR paleta, ki

se najpogosteje uporablja (slika 4), je dolga 120 cm, široka 80 cm in visoka 15 cm,

maksimalna dovoljena teža, ki še omogoča varen prenos pošiljke je 1.000 kg, najvišja

dovoljena višina pa je 180 cm. (»Palete« [TNT], b. d.)

Slika 4: EUR paleta

Vir: »Palete« [TNT], b. d.

Pri nacionalnem gospodarskem razvoju ima embalaža pomembno vlogo. Z mnogimi

funkcijami, ki jih vrši, in z vsemi svojimi značilnostmi predstavlja zelo pomemben

dejavnik menjave materialnih dobrin ter krepitve konkurenčne sposobnosti izdelkov na

domačih in tujih trgih. (Radonjič, 2008, str. 26)

Področja, na katerih ima embalaža ključno vlogo v sodobni družbi, so (Radonjič, 2008,

str. 26):



• omogoča uporabo sodobnih transportnih sredstev in s tem delovanje distribucijskih

sistemov ter dobavnih verig in s tem blagovne tokove tako v nacionalnem kot tudi v

mednarodnem merilu;

• prebivalstvu zagotavlja neprekinjeno dobavo vseh vrst blaga;

• podaljšuje življenjsko dobo izdelkom (živila, zdravila, kozmetika idr.);

• omogoča sodobne načine nakupa v samopostrežnih trgovinah, v avtomatih in iz

kataloga;

• olajšuje ljudem hitrejši tempo življenja (lažje nakupovanje, priprava hrane) ter

potovanja;

• pakirano blago ščiti pred poškodbami in pokvarljivostjo. S tem bistveno prispeva k

zmanjševanju odpadkov v družbi ter prihranku surovinskih virov, ki so potrebni za

proizvodnjo in pridelavo pakiranega blaga;

• ščiti okolje in zdravje ljudi zaradi transporta, skladiščenja in uporabe nevarnih snovi,

ki jih uporabljajo v različnih gospodarskih panogah;

• prispeva h gospodarnejšemu poslovanju podjetij, predstavlja izdelke in pospešuje

prodajo;

• ščiti porabnika, saj nosi zapisane pomembne podatke o pakiranem blagu in na ta

način varuje zdravje individualnih kupcev ter širše populacije (npr. roki trajanja

živil, varna uporaba tehničnih izdelkov, podatki o strupenosti, eksplozivnosti ali

vnetljivosti pakiranega blaga);

• prispeva svoj delež k nižji ceni blaga in s tem širši populaciji omogoča nakup blaga,

s tem pa posredno dviguje življenjski standard;

• zaradi svoje vloge in pomena v gospodarstvu in širše v družbi je omogočila razvoj

nove gospodarske panoge – industrije embalaže (nova delovna mesta).

V industrijo embalaže so vključeni različni dejavniki (Radonjič, 2008, str. 27):

• proizvajalci embalažnih materialov;

• proizvajalci končnih embalažnih izdelkov;

• uporabniki embalaže oz. embalerji;

• področje transporta in distribucije;

• porabniki;

• zakonodajalci;

• področje ravnanja z odpadno embalažo.



1.2 Vrste lesenih zabojev

Leseni zaboji imajo pomembno vlogo pri zaščiti tovora pred poškodbami, okvarami,

razsipanjem in onesnaževanjem. Transportno pakiranje v zaboje mora omogočiti in

olajšati prekladalne manipulacije, skladiščenje in transport. Zaboje se izdeluje po

naročilu strank, oziroma strokovnjaki svetujejo pri izdelavi načrta glede na dimenzije

tovora in nato izdelajo zaboj, ki je najbolj primeren. Poznamo več različnih vrst

zabojev, in sicer (»Leseni zaboji« [CES], b. d.):

• leseni zaboji različnih dimenzij za enkratno uporabo;

• leseni zaboji iz ivernih plošč;

• leseni zaboji iz vezanih plošč;

• leseni zaboji iz skobljanega lesa;

• leseni zaboji za prekomorski in letalski transport;

• leseni zaboji za sadje in zelenjavo;

• leseni zaboji za drugo namensko rabo (transport in varovanje strojev).

Dejstva, ki jih je potrebno upoštevati pri pakiranju (»Tovorna enota«, b. d.):

• naravne lastnosti blaga, obliko in dimenzijo;

• vrsto in način transporta, transportno pot, čas trajanja prevoza;

• število prekladalnih manipulacij;

• pogoje, način, čas skladiščenja blaga;

• stroške embalažnega materiala;

• možnost večkratne uporabe embalaže;

• možnost za označevanje blaga;

• enostavnost pakiranja in razpakiranja;

• možnost združevanja tovora;

• možnost tehtanja blaga;

• vpliv klimatskih razmer;

• vpliv vonjav, delovanje insektov, glodavcev in drugih živali;

• možnost izgube in tatvin;

• vpliv embalaže na človeka in okolje.

Zabojniki predstavljajo dober pristop k zaščiti pošiljke pred poškodbami ali izgubo.

Ključna faktorja za zaščito, ki morata biti prilagojena teži pošiljke, sta izdelava



zabojnika in material. Zaboj je trden le toliko, kot je trden njegov najšibkejši del, zato je

pri tem najpomembnejša izdelava kotov. (»Palete« [TNT], b. d.)

Slika 5: Zabojnik z okrepljenimi robovi na paleti

Vir: »Palete« [TNT], b. d.

1.3 Fitosanitarne zahteve

Lesena embalaža je običajno izdelana iz manjvrednega lesa, ki ga je težko uporabiti za

izdelavo bolj kakovostnih lesnih izdelkov. Les kot pakirni material predstavlja veliko

tveganje za vnos in širjenje škodljivih organizmov za rastline, tvegano je predvsem, če

je narejen iz surovega, neobdelanega lesa, ki se ga deloma ali v celoti drži lubje. Lesena

embalaža se na splošno veliko uporablja v mednarodnem prometu, kjer lahko med

državami in celinami kroži več let.

Zaradi varovanja gozdov, ki jih lahko prizadenejo škodljivi organizmi in varovanja

potrošnikov pred škodami, ki lahko posledično nastanejo zaradi njih, morata biti, bodisi

les bodisi končni izdelek ustrezno obdelana, da se uničijo škodljivi organizmi v njih.

Zaradi te nevarnosti je 1. marca 2005 Evropska skupnost uvedla posebne fitosanitarne

zahteve pri uvozu lesenega pakirnega materiala. (»Lesen pakirni material – evropske

zahteve ob uvozu«, 2011)



Slika 6: Vrbov zavrtač, tehnični škodljivec lesa

Vir: Gyorgy, 2010

Kot pakirni material, ki je ob uvozu pod fitosanitarnim nadzorom, se štejejo leseni

zaboji za pakiranje, gajbe, bobni/koluti, palete, paletni zaboji ali druge podporne oblike,

podporni les, distančniki in nosilci ki se uporabljajo pri transportu vseh vrst predmetov.

(»Lesen pakirni material – evropske zahteve ob uvozu«, 2011)

Predpisane zahteve ne veljajo za (»Lesen pakirni material – evropske zahteve ob

uvozu«, 2011):

• nepredelan lesen pakirni material, ki je tanjši od 6 mm;

• predelan lesen pakirni material (iverke ali drugače zdrobljen in toplotno ali pod

pritiskom obdelan les);

• žagovino, lesne skobljence in lesno volno;

• lesene sestavne dele, ki so trajno pritrjeni na tovorna vozila ali kontejnerje;

• sode za vino in žganje, ki so bili med proizvodnjo izpostavljeni segrevanju;

• darilne škatle za vino, cigarete in drugo blago, izdelano iz lesa, ki je obdelan na

primeren način;

• lesen pakirni material, ki je v obtoku znotraj Evropske skupnosti (razen po poreklu

iz določenih območij Portugalske in Španije, ki so okužena z borovo ogorčico).



Slika 7: Drevo okuženo z borovo ogorčico propade v enem letu

Vir: Ciesla, 2011

Z Direktivo Komisije 2004/102/ES, ki je pričela veljati 1. marca 2005, je bil v evropsko

fitosanitarno zakonodajo implementiran Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe

ISPM-15. Ta standard je nastal pod okriljem Mednarodne konvencije za varstvo rastlin

(FAO-IPPC) in ureja promet z lesenim pakirnim materialom. V skladu s tem

standardom, navedeno direktivo in Direktivo Komisije 2008/109/ES mora lesen pakirni

material, ki se uvaža v Evropsko skupnost, izpolnjevati naslednje zahteve (»Lesen

pakirni material – evropske zahteve ob uvozu«, 2011):

• biti mora ustrezno toplotno obdelan ali zaplinjen z MB;

• imeti mora posebno oznako na lesu (žig po ISPM-15);

• od 1. julija 2009 mora biti tudi obeljen (narejen iz lesa, ki so mu odstranili lubje).

Dopustni so majhni, med seboj ločeni koščki lubja, če:

• niso širši od 3 cm, ne glede na dolžino;

• so širši od 3 cm, površina posameznega koščka lubja ne sme presegati 50 cm2.

1.4 Standard ISPM 15

ISPM 15 je standard, ki opisuje fitosanitarne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti vnosa in

širjenja karantenskih škodljivih organizmov, povezanih s premeščanjem materiala za

leseno embalažo, izdelanega iz neobdelanega lesa, v mednarodni trgovini. Material za

leseno embalažo, ki ga zajema ta standard, vključuje podporni les in izključuje leseno

embalažo, izdelano iz lesa, ki je obdelan na takšen način, da ni napaden s škodljivimi

organizmi, na primer vezan les.



Fitosanitarni ukrepi, ki so opisani v standardu, niso namenjeni zagotavljanju stalne

zaščite pred naključnimi škodljivimi ali drugimi organizmi.

Škodljivi organizmi, ki so povezani z materialom za leseno embalažo, imajo negativen

vpliv na zdravje gozda in biotsko raznovrstnost. Izvajanje standarda ISPM 15 naj bi

pomembno zmanjšalo širjenja škodljivih organizmov in s tem njihovih negativnih

vplivov. Kadar niso na voljo nadomestna tretiranja, ali kadar ni na voljo drugih

ustreznih materialov za pakiranje, ta standard vključuje uporabo metilbromida.

Odobreni fitosanitarni ukrepi, ki zmanjšujejo tveganje za vnos in širjenje škodljivih

organizmov z materiala za leseno embalažo, so sestavljeni iz:

• uporabe obeljenega lesa (z določeno toleranco za preostalo lubje);

• odobrenih tretiranj.

Priznane oznake, kot so HT, MB in druge, se uporabljajo zato, da zagotavljajo takojšnje

prepoznavanje materiala za leseno embalažo, ki je bil ustrezno obdelan, in so tudi

predpisane.

Državne organizacije za varstvo rastlin (NPPO) držav uvoznic in izvoznic imajo

posebne odgovornosti. NPPO morajo vedno odobriti tretiranje in nanos oznake, prav

tako morajo nadzorovati ali vsaj pregledati uporabo tretiranj, uporabo oznake in njeno

nanašanje, ki jih izvajajo izvajalci oziroma proizvajalec tretiranja. Vzpostaviti morajo

postopke inšpekcijskih pregledov ali revizije in nadzora. Posebne zahteve veljajo za

material za leseno embalažo, ki je bil popravljen ali predelan. NPPO uvoznih držav

morajo odobrene fitosanitarne ukrepe sprejeti kot podlago za odobritev vstopa materiala

lesene embalaže brez nadaljnjih fitosanitarnih zahtev ob uvozu, ki bi se nanašale na

material za leseno embalažo. Ob uvozu lahko tako preverijo, ali so bile zahteve iz

standarda izpolnjene. Kadar material ne izpolnjuje zahtev iz tega standarda, so NPPO

odgovorne tudi za izvedene ukrepe in obveščanje o neizpolnjevanju, kot je to primerno.

Les, ki izvira z živih ali mrtvih dreves, je lahko okužen s škodljivimi organizmi.

Material, ki se uporablja za leseno embalažo, je pogosto narejen iz neustrezno

obdelanega ali tretiranega lesa, da bi se zagotovila odstranitev ali uničenje škodljivih

organizmov, zato ostaja pot za vnos in širjenje karantenskih škodljivih organizmov.



Standard ISPM 15 opisuje mednarodno sprejete ukrepe, ki bi jih lahko uporabljale vse

države v zvezi z materialom za leseno embalažo, zato da bi se zmanjšala nevarnost

vnosa in širjenja večine organizmov, ki bi lahko bili povezani s tem materialom.

(»Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe« [ISPM-15], 2009)

Predmeti, ki predstavljajo dovolj nizko tveganje, se lahko izvzamejo iz določb

standarda. Ti predmeti pa so (»Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe« [ISPM-

15], 2009):

• material za leseno embalažo, ki je v celoti izdelan iz lesa debeline 6 mm ali manj;

• lesena embalaža, ki je v celoti izdelana iz predelanega lesenega materiala (vezan les,

iverne plošče, plošče iz štren ali furnir, izdelan s pomočjo lepila, toplote ali pritiska

oz. njihove kombinacije);

• sodi za žganje in vino, ki so bili med proizvodnjo izpostavljeni segrevanju;

• žagovina, leseni skobljenci in lesna volna;

• darilne škatle za cigare, vino in drugo blago, izdelane iz lesa, ki je bil obdelan in/ali

proizveden na način, ki ga ohranja napada pred škodljivci;

• leseni sestavni deli, ki so trajno pritrjeni na kontejnerje in tovorna vozila.

1.5 Lesena embalaža in zahteve standarda ISPM 15

Slovenija je podpisnica Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (FAO-IPPC) in zato je

dolžna izvajati zahteve standarda ISPM 15, ki je bil sprejet v okviru konvencije.

Standard določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pošiljke blaga, pakirane v leseno

embalažo (palete, zaboji, itd.), v mednarodnem prometu. Namen sprejetja tega

standarda je preprečevanje širjenja borove ogorčice. Predmet standarda je vsa embalaža,

ki je izdelana iz surovega neobdelanega lesa. (Rudolf, b. d.)

Borovo ogorčico uvrščamo med izredno nevarne zajedavce iglavcev, saj lahko v eni

vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti, ogroža pa

predvsem bore. V Sloveniji so razmere za nemoteno širjenje borove ogorčice precej

ugodne, to se kaže predvsem v razširjenosti gostiteljskih rastlin in sorazmerno ugodnih

podnebnih razmerah. (Semolič, 2011, str. 9)



Celoten proces dodelave lesene embalaže temelji na naslednjih dokumentih:

• Standard ISPM 15;

• Direktiva Sveta 2000/29/ES;

• Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih

organizmov.

1.6 Odobrena tretiranja v zvezi z materialom za leseno embalažo –

ISPM 15

Uporaba obeljenega lesa

Ne glede na vrsto tretiranja, ki ga uporabimo, mora biti material za leseno embalažo

izdelan iz obeljenega lesa. Standard dovoljuje, da lahko ostane kakršno koli število

vizualno ločenih in jasno vidnih majhnih koščkov lubja, če so ti ožji od 3 cm (ne glede

na dolžino) ali širši od 3 cm, če je skupna površina posameznega kosa lubja manjša od

50 cm2. Pri tretiranju z metilbromidom je potrebno lubje odstraniti predhodno, ker

prisotnost lubja na lesu vpliva na učinkovitost tretiranja. Pri toplotni obdelavi pa se

lubje lahko odstrani pred ali po obdelavi. (»Mednarodni standardi za fitosanitarne

ukrepe« ISPM-15, 2009)

Toplotna obdelava lesa

Les je potrebno segrevati do minimalne temperature 56 °C (v sredici najdebelejšega

kosa) in to temperaturo vzdrževati vsaj 30 minut nepretrgoma skozi celoten prerez lesa.

Te parametre je mogoče doseči s pomočjo različnih virov energije ali postopkov.

Sušenje v peči, toplotna impregnacija s kemičnim stiskanjem, mikrovalovi ali kakšne

druge vrste obdelave se lahko štejejo za toplotne obdelave, če izpolnjujejo parametre.

Predvidena oznaka za tako obdelavo je HT (heat treatment).

Zaplinjevanje lesa z metilbromidom



Zaradi škodljivega delovanja na ozonski plašč se priporoča izvajanje ukrepov za

zmanjšanje ali ukinitev izpustov metilbromida v ozračje, kadar je to tehnično in

ekonomsko izvedljivo.

Predvidena oznaka za tak način obdelave je MB (methyl bromide). Celotno maso lesa je

potrebno zapliniti z določenim odmerkom pri določeni temperaturi (glej tabelo 1).

Minimalna temperatura lesa in okoliške atmosfere pri zaplinjevanju je 10 °C, minimalni

čas zaplinjevanja ne sme biti krajši od 24 ur. Spremljanje koncentracij plina se izvaja

najmanj po 2, 4 in 24 urah. V primeru daljše izpostavljenosti in nižjih koncentracij je

potrebno ob koncu zaplinjevanja zabeležiti dodatno meritev.

Tabela 1: 24-urna minimalna temperatura CT za material za leseno embalažo,

zaplinjen z metilbromidom

Temperatura CT

( ∗

v 24 urah

Minimalna končna

koncentracija

po 24 urah

21 °C ali več 650 24

16 °C ali več 800 28

10 °C ali več 900 32

Vir: »Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe« [ISPM-15], 2009

Zaplinjevanje materiala za leseno embalažo mora potekati v skladu z načrtom, da se pri

določeni temperaturi v 24 urah doseže vsaj najnižji predpisan zmnožek koncentracije in

časa (CT) in končno koncentracijo. CT mora biti dosežen skozi celoten les, vključno z

jedrom.

Tabela 2: Primer načrta obdelave za doseganje minimalne zahtevane CT za material za

leseno embalažo, obdelan z metilbromidom

Temperatura Odmerek Minimalna koncentracija (g/m3) pri:



(g/m3)

2 h 4 h 24 h

21 °C ali več 48 36 31 24

16 °C ali več 56 42 36 28

10 °C ali več 64 48 42 32


Pri tretiranju z metilbromidom je potrebno upoštevati naslednje dejavnike:

• ventilatorji se uporabljajo za porazdelitev plina v fazi zaplinjevanja, da se doseže

ravnotežje. Njihova namestitev mora zagotoviti učinkovito in hitro porazdelitev

fumiganta skozi celoten zaprt sistem za zaplinjevanje, najbolje v eni uri uporabe;

• zaprti sistemi za zaplinjevanje se ne smejo zapolniti preko 80 % njihove prostornine;

• zaprti sistemi za zaplinjevanje morajo biti trdno zaprti in čim manj propustni za

pline. Če zaplinjevanje poteka pod ponjavami, morajo biti te izdelane iz materiala,

nepropustnega za pline, šivi in ponjava na tleh pa morajo biti ustrezno zamašeni;

• tla prostora morajo biti nepropustna za fumigant ali pa morajo biti po tleh položene

ponjave, ki ne prepuščajo plinov;

• metilbromid se pogosto uvaja skozi uparjalnik (»vroče plinjenje«), da se fumigant

pred vstopom v zaprti sistem za zaplinjevanje popolnoma upari;

• tretiranje se ne izvaja na materialu za leseno embalažo, ki v prečnem preseku meri

več kot 20 cm. Za zložaje lesa je potrebno letvičenje vsaj na vsakih 20 cm, kar

zagotovi ustrezno kroženje in prodiranje metilbromida;

• pri izračunavanju odmerka je treba kompenzirati vsako mešanico plinov (npr. 2 %

klorpikrin), s čimer se zagotovi, da bo skupna količina uporabljenega metilbromida

ustrezala zahtevanim stopnjam odmerka;

• začetne stopnje odmerka in postopki za rokovanje s proizvodom po tretiranju

upoštevajo verjetno sorpcijo metilbromida v tretiran material lesene embalaže ali z

njim povezanih proizvodov;

• odmerek metilbromida se izračuna s pomočjo izmerjene temperature proizvoda ali

okoliškega zraka in mora biti najmanj 10 °C (vključno z jedrom lesa) med celotnim

trajanjem tretiranja;



• material za leseno embalažo, ki je namenjen zaplinjevanju, ne sme biti zavit ali

prekrit z materiali, ki ne prepuščajo fumiganta;

• izvajalci tretiranja hranijo zapiske o tretiranjih za namene revizije toliko časa, kot to

določi in zahteva NPPO (Državna organizacija za varstvo rastlin). (»Mednarodni

standardi za fitosanitarne ukrepe« [ISPM-15], 2009)

Tabela 3: Seznam najbolj značilnih škodljivih organizmov, ki so cilj obdelave s HT in

MB

Žuželke:

• Anobiidae

• Bostrichidae

• Buprestidae

• Cerambycidae

• Curculionidae

• Isoptera

• Lyctidae (z nekaj izjemami za HT)

• Oedemeridae

• Scolytidae

• Siricidae

Ogorčice:

• Bursaphelenchus xylophilus


Pojavljata pa se še dve obliki posebne obdelave lesene embalaže, ki ju določa standard.

To sta:

• Sušenje lesa

Celotna masa lesa, tudi sredica, se mora v procesu sušenja segreti na minimalno 56 °C,

vsaj 30 min, les mora biti osušen na vlažnost nižjo od 20 %. Predvidena oznaka za tako

obdelavo je KD in se dodaja oznaki HT.

• Beljenje lesa

Beljen les je hlodovina, ki ji je odstranjeno lubje. Predvidena oznaka je DB in se dodaja

oznaki HT. Celotna masa lesa, tudi sredica, mora biti segreta na minimalno 56 °C, vsaj

30 minut. Na leseni embalaži mora biti odstranjeno vse lubje, vlaga lesa ni pomembna

oziroma se ne preverja. (Rudolf, b. d.)



Slika 8: Uradna oznaka za lesen pakirni material

SI – 000000

HT

ali

SI – 000000

MB

Vir: Ur.l. RS št. 45/01, 52/02 ZDU-1, 45/04-ZdZPKG in 86/04, 5. člen

Legenda slike 8:

• simbol IPPC je simbol Mednarodne konvencije za varstvo rastlin;

• SI je ISO koda Slovenije;

• 000000 je neponovljiva registrska (šestmestna) številka obrata, ki je dobil dovoljenje

Fitosanitarne uprave RS;

• HT je mednarodna oznaka za toplotno obdelavo;

• MB je mednarodna oznaka za zaplinjevanje z metilbromidom;

• DB* je mednarodna oznaka za beljen les;

• KD* je mednarodna oznaka za sušen les.

* Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin v 5. členu določa, da se oznaka uporablja v

primeru, ko se zahteva beljen oziroma sušen les, namesti pa se poleg oznake HT oz. MB

(Ur.l. RS št. 45/01, 52/02 ZDU-1, 45/04-ZdZPKG in 86/04).

Velikost, vrsta pisave in položaj oznake se lahko spreminjajo, morajo pa inšpektorjem

zagotavljati vidnost in čitljivost brez uporabe vizualnih pripomočkov. Oznaka mora biti

kvadratne ali pravokotne oblike in mora ležati znotraj mejne črte z vertikalno črto, ki

ločuje simbol od sestavnih delov kode. Za lažje šabloniranje so lahko prisotni majhni

presledki v mejni in vertikalni črti in povsod med sestavnimi deli oznake.

Znotraj meje oznake ne sme biti nobene druge informacije. Če bi se zaradi zaščite

uporabe znaka na nacionalnem nivoju zdela koristna uporaba dodatnih oznak, se takšne

informacije navedejo poleg, a zunaj okvirja znaka.

Oznake morajo biti:

• čitljive;



• trajne in neprenosljive;

• nameščene na mestu, ki je vidno ob uporabi lesene embalaže, najbolje na najmanj

dveh nasprotnih straneh enote lesene embalaže.

Oznake ne smejo biti narisane z roko. Izogibati se je potrebno uporabi rdeče ali oranžne

barve, saj se ti barvi uporabljata pri označevanju nevarnega blaga. (»Mednarodni

standardi za fitosanitarne ukrepe« [ISPM-15], 2009)

Da je bila lesena embalaža ustrezno obdelana, mora biti kot dokaz vsak kos označen z

uradno oznako. Kot vidimo na sliki 8, mora oznaka vključevati kodo države,

registracijsko šifro izvajalca obdelave, oznako načina obdelave ter logotip, ki je sestavni

del grafične podobe oznake. (Rudolf, b. d.)

Opisane postopke obdelave lahko izvaja samo obrat, ki je za to usposobljen, to pa

pomeni, da mora zagotavljati ustrezno organiziranost obrata, kadrovsko usposobljenost,

primerno tehnološko opremo za doseganje potrebnih parametrov obdelave, ustrezno

merilno opremo za vodenje in kontrolo pogojev obdelave, ustrezen način za zapisovanje

in arhiviranje podatkov o procesu obdelave ter zagotovljeno sledljivost zapisov in še

sistem kontrole, ki bo omogočal vzdrževanje kakovosti na ustrezni ravni.

Usposobljenost obrata preverja potrditveni (strokovni) organ, ki občasno izvaja kontrole

in s tem zagotavlja vzdrževanje usposobljenosti. Ves proces mora biti natančno

opredeljen v sistemu, ki je usklajen z evropsko zakonodajo, vzpostavi in izvaja pa ga

nacionalni organ za zaščito rastlin.

Tabela 4: Seznam držav, ki uveljavljajo ISPM 15 za lesen pakirni material ob uvozu

Država Toplotna

obdelava

Metil

bromid

Žig po standardu

na pakiranju

Fitosanitarno

spričevalo

Uveljavitev

Kitajska in 2002

Turčija 2004

Indija ali 2004



Južna

Afrika

2005

ZDA,

Mehika,

Kanada

2005

Filipini 2005

EU 2005

Vir: Rudolf, b. d.

1.7 Namenska zaščita lesa pred škodljivci in vremenskimi vplivi

Les je naravni organski material, ki je izpostavljen živim (biotičnim) in neživim

(abiotičnim) dejavnikom razgradnje. Vremenski vplivi, kot so sonce, dež, veter, sneg,

onesnažen zrak in podobno, vplivajo na les, da začne hitro propadati. Poškodbe so sprva

površinske. Pojavijo se številne razpoke, spremeni se barva lesa in površina sčasoma

postaja reliefna. To lahko preprečimo ali ublažimo tako, da les površinsko zaščitimo z

raznimi premaznimi sredstvi, kot so barve in laki. S tem lesu podaljšamo trajnost, hkrati

pa tudi poudarimo njegove dekorativne lastnosti. Premazi pa ne predstavljajo učinkovite

zaščite pred biološkimi škodljivci, ki na lesu povzročijo izrazite spremembe mnogo

hitreje kot vremenski vplivi in lahko les v nekaj tednih ali mesecih popolnoma uničijo.

Med te dejavnike uvrščamo predvsem lesene glive in insekte. (Pohleven, Petrič, Pavlič

& Tomažič, 2010, str. 1)

1.8 Biološki dejavniki razgradnje in zaščita lesa

Leseni insekti z vrtanjem rovov močno in trajno poškodujejo les, predvsem nevarni so

tisti, ki napadajo suh vgrajen les. Med temi so najbolj pogosti hišni kozliček in

trdoglavci. Ti insekti v daljšem obdobju močno poškodujejo nosilne konstrukcije,

gradbeno pohištvo, ostrešja in delajo veliko škodo kulturno-zgodovinskim predmetom

iz lesa. Še posebej radi napadajo tiste lesene predmete, ki so že okuženi z glivami in

skupaj z njimi povzročijo popoln razpad lesene mase. S preprečevanjem okužbe lesa z



glivami lahko deloma zaustavimo tudi napad insektov. Lesene glive les okužijo s trosi.

Ob vlažnosti lesa nad 20 % in ustrezni temperaturi iz trosov vznikne podgobje ali

micelij, ki prodre v notranjost lesene mase in razkraja komponente lesa s pomočjo

izločanja encimov. Nekatere glive, kot so na primer glive modrivke in plesni,

povzročajo predvsem barvne spremembe lesa. Plesni lahko obarvajo le površino lesa ali

celo površinski premaz, glive modrivke pa modrikasto ali temno obarvajo tudi

notranjost, predvsem belino iglavcev (smrekovino in borovino), vendar lesa mehansko

ne poškodujejo. Z obarvanjem močno spremenijo in razvrednotijo estetski videz.

Posebno to velja za izdelke iz masivnega lesa, ki so premazani s transparentnimi

brezbarvnimi površinskimi premazi. (Pohleven et. al., 2010, str. 1)

Glive lahko les popolnoma uničijo. Ko je les okužen, podgobje prodre v notranjost lesa,

kjer izloča encime, s katerimi razkraja glavni komponenti lesa, to sta lignin in celuloza.

Če lesna gliva razgrajuje predvsem lignin, se okužen les obarva belo in takrat govorimo

o beli trohnobi. Če pa gliva razgrajuje le celulozo in se zaradi prebitka lignina les

obarva rjavo in kockasto razpada, govorimo o rjavi prizmatični trohnobi. Tako glive, ki

povzročajo belo ali rjavo trohnobo, poleg barvnih sprememb močno poslabšajo tudi

mehanske lastnosti lesa in ga poškodujejo do te mere, da ga pogosto ni več mogoče

obnoviti. (Pohleven et. al., 2010, str. 1, 2)

Preventivno les zaščitimo pred biološkimi škodljivci tako, da zagotovimo pogoje, v

katerih bo les ves čas suh. To je najcenejši in najbolj naraven način zaščite lesa in

lesenih izdelkov. Zračno suh les je popolnoma varen pred okužbo s trosi vseh vrst

lesenih gliv in napadom insektov. Izdelki, narejeni iz jedra odpornejših vrst lesa, pa

bodo varni tudi pred večino insektov, ki napadajo suh les. (Pohleven et. al., 2010, str. 2)

Pri lesenem zabojniku, ki se bo uporabil za embalažo laboratorijskega aparata, ne

moremo zagotoviti, da bi bil les vse čas suh. V tem primeru je potrebno les predhodno

preventivno zaščititi s kemičnimi sredstvi, ki vsebujejo fungicidno in/ali insekticidno

aktivno komponento. Zaradi varovanja okolja se uvaja strogo namembna uporaba

pesticidov glede na ogroženost lesa, zato so evropske države sprejele standard, ki

opredeljuje ogroženost lesa glede na izpostavitev (tabela 5). Vidimo, da je najbolj

ogrožen les, vgrajen v zemljo ali v morju, najmanj pa v notranjosti vgrajen les.

(Pohleven et. al., 2010, str. 2)



Tabela 5: Organizmi, ki ogrožajo les glede na mesto uporabe

Razred Mesto uporabe

Ogroženost zaradi

Insekti Glive Modrivke Izpiranje

I. Nad tlemi, pokrito X X X

II.

Nad tlemi, pokrito, nevarnost

močenja X X

III. Nad tlemi, nepokrito /X

IV. V tleh ali vodi

V. V morski vodi X X

Vir: Pohleven et. al., 2010, str. 2

Glede na namen uporabe oziroma izpostavitev lesa nato izberemo pripravek z

zaščitnimi lastnostmi, ki so potrebne za določen razred ogroženosti. Zračno suh les

ogrožajo le insekti, zato mora pripravek za zaščito zračno suhega lesa delovati le proti

njim, medtem ko mora sredstvo za zaščito v zemljo vgrajenega lesa imeti insekticidne

in fungicidne lastnosti. Da se prepreči izpiranje, se mora v lesu tudi dobro fiksirati.

(Pohleven et. al., 2010, str. 2)

Les učinkovito zaščitimo pred škodljivci le, če ga prepojimo ali impregniramo s

kemičnim zaščitnim sredstvom, da sredstvo prodre globlje v les. Najbolj kakovostno

impregnacijo dosežemo s kotelskim postopkom, ki ga izvajajo na impregnacijskih

postajah. Tak način zaščite je zahteven in je vezan na določeno lokacijo, zato se mnogi

odločijo za bolj preproste, vendar dovolj učinkovite postopke impregnacije. To so

predvsem brizganje, premazovanje ali namakanje. Premazovanje in brizganje sta najbolj

enostavna postopka, vendar tudi najmanj učinkovita. Boljšo zaščito dosežemo le, če

bomo premazovali oziroma brizgali suh, že razpokan les. Premaz ne bo prodrl globoko

v les, a bo dobro zalil razpoke. Za boljši uspeh pri zaščiti postopek dva- do trikrat

ponovimo. V primeru premazovanja oziroma brizganja svežega lesa, ki razpoka kasneje



in s tem prekine zaščitni sloj sredstva, bo zaščita slaba. Prav preko razpok pride do

okužbe lesa s trosi gliv, v razpoke pa ležejo jajčeca tudi samice lesnih insektov.

(Pohleven et. al., 2010, str. 2, 3)

Namakanje sodi med enostavne postopke zaščite lesa, s katerim dosežemo najboljše

rezultate. Kvaliteta takšne zaščite je odvisna od vrste lesa in trajanja namakanja.

Nekajminutno namakanje je po uspehu podobno premazovanju ali brizganju, dobro

prepojen les pa potrebuje nekajurno namakanje. Uspeh bo še boljši, če tako ščitimo že

suh razpokan les. (Pohleven et. al., 2010, str. 3)

1.9 Površinski premazi za zaščito lesa pred škodljivimi vremenskimi

vplivi

Najpomembnejši abiotski dejavniki razgradnje lesa so vlaga ter vidna in ultravijolična

svetloba. Dimenzijske spremembe lesa povzročajo klimatske razmere, v katerih se

nahaja. Namreč, les je higroskopen, zato sprejema in oddaja vodo, kar je zelo neugodno,

saj povzroča nabrekanje in krčenje. Zaradi vlažnostnega gradienta in anizotropne narave

lesa pri procesih sušenja in navlažitve prihaja do napetosti, ki ob prekoračitvi trdnosti

lesa povzročajo nastanek razpok. (Pohleven et. al., 2010, str. 3)

Les močno absorbira sončno svetlobo. Zaradi tega so njegove površine med obsevanjem

podvržene kemični in fizikalni fotodegradaciji, kar odpira pot za nastanek poškodb tudi

globlje pod površino. Fotodegradacijo lesa povzroča svetloba z valovno dolžino pod

600 nm1, ki prodre v les do globine 200 µm

2, največji vpliv pa ima UV-svetloba, ki

lahko prodre v les do globine 75 µm. Vse glavne sestavine lesa – lignin, celuloza,

hemiceluloza in ekstraktivi – so na UV-svetlobo občutljive, še najbolj pa lignin, saj

absorbira 80–95 % UV-svetlobe. Rezultat degradacije lignina je nastanek

nizkomolekularnih snovi, ki se z lahkoto izpirajo s površine lesa. Razgradnja lesa je

zaradi vpliva svetlobe predvsem površinski pojav, predstavlja pa velik problem, ker

povzroča izrazite barvne in kemične spremembe. (Pohleven et. al., 2010, str. 3)

1 nm= nanometer – valovna dolžina, ki velja za vakuum

2 µm= mikrometer – enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra



Pred abiotskimi dejavniki razgradnje lahko les površinsko zaščitimo z raznimi

premaznimi sredstvi. Poleg zaščite imajo premazi tudi dekorativno vlogo. Površinske

premaze za zaščito lesa pred vremenskimi vplivi lahko razvrstimo v posamezne skupine

po različnih kriterijih, pri nas se je še najbolj uveljavila razvrstitev na tako imenovane

(Pohleven et. al., 2010, str. 3):

• lak emajle (barve ali opleske);

• lake;

• lazure.

Lak emajli so filmotvorna debeloslojna premazna zaščitna sredstva, s katerimi

prekrijemo teksturo lesa in s tem tudi različne napake. Vsebujejo veliko količino

pigmentov, ki so na trgu dosegljivi v različnih barvah. Glavna prednost lak emajlov je

dobra vodoodbojnost in nizka prepustnost za vodo, po drugi strani pa je lahko to tudi

pomanjkljivost, saj med uporabo v filmu prej ali slej nastanejo razpoke. Sprva so tako

majhne, da jih s prostim očesom ni moč opaziti. Vlaga skozi mikrorazpoke prodira v les

in ta se nato prične dimenzijsko spreminjati, majhne razpoke v plasti barve pa se zato

povečajo. Ker se med toplejšimi, sušnimi obdobji zaradi neprepustne plasti les na

površini ne more posušiti, nakopičena vlaga v lesu poveča nevarnost za okužbo in

razkroj z glivami. Pojavi se tudi odstopanje oziroma luščenje in mehurjenje premaznega

filma. (Pohleven et. al., 2010, str. 3, 4)

Laki so v bistvu lak emajli brez pigmentov, ki so jih tradicionalno uporabljali pri lesu na

prostem, da so s tem obdržali čim bolj naraven videz lesa. Pri lakih prihaja do podobnih

težav z vlago kot pri lak emajlih, poleg tega je les, ki je premazan z lakom, neodporen

na škodljivo delovanje sončne svetlobe, zato se za vremensko zaščito ne priporočajo,

razen če izvajamo redno vzdrževanje, kar pa je zamudno in relativno drago. (Pohleven

et. al., 2010, str. 4)

Lazure uporabljamo v industriji stavbnega pohištva, predvsem v proizvodnji oken in

vrat, za površinsko obdelavo lesenih konstrukcij, ograj, opažev ter vseh ostalih

izdelkov, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom. Enostavni postopki nanašanja, videz

in preprosto obnavljanje so pripomogli k temu, da se te premaze vse več uporablja.

Lazure so manj pigmentirani premazi, ki na lesu tvorijo tanek film in površino lesa

obarvajo tako, da je vidna njegova tekstura. Količina ustreznih pigmentov močno vpliva



na obstojnost lazur. Na splošno velja, da z večjo količino pigmentov v lazuri dosegamo

daljše vzdrževalne intervale. Osnovna lastnost lazur je odbijanje tekoče vode, ker imajo

vodoodbojno površino. Lesu zaradi svoje relativno velike prepustnosti omogočajo

dihanje , kar pa ima tudi svojo slabo stran. Vlažnost lesa niha mnogo bolj pri

neprepustnih ali malo prepustnih premazih, a se vlaga v lesu ne akumulira. Prednost

lazur je preprosto obnavljanje, saj površine pred ponovnim nanosom običajno samo

skrtačimo in obrišemo in nato z enim ali dvema nanosoma površino osvežimo. V

preteklosti so bile na osnovi organskih topil najbolj poznane alkidne in akrilne lazure,

danes pa jih imenujemo konvencionalne lazure. Zaradi ekološke ozaveščenosti se

njihova uporaba močno zmanjšuje, saj vsebujejo velik delež hlapnih organskih topil.

Posledično se vse bolj uveljavljajo lazure, pri katerih je topilo voda. (Pohleven et. al.,

2010, str. 4)

Lazure delimo na več skupin, predvsem glede na debelino suhega filma in globino

penetracije v les. Impregnacijske lazure v les prodirajo globlje in tudi večkratno

premazovanje ne tvori popolnoma zaprtega filma. Trajnost teh premazov je majhna,

paroprepustnost pa je zelo velika. Običajno vsebujejo biocide, ki v glavnem

preprečujejo rast plesni na površini lesa oziroma premaza, delno pa les ščitijo tudi pred

insekti in glivami. Po navadi so osnova za nadaljnjo površinsko obdelavo. Tankoslojne

lazure na površini lesa tvorijo nekoliko debelejši film in imajo zato manjšo prepustnost

za vodno paro. Debeloslojne lazure (lak lazure) pa so po svojih lastnostih že podobne

klasičnim lakom, zato se pri njih lahko pojavlja problem luščenja in mehurjenja,

predvsem zaradi nizke prepustnosti vode. Pri novejših debeloslojnih lazurah lahko že z

enim nanosom dosežemo veliko debelino suhega filma in tako skrajšamo čas površinske

obdelave, kakovost zaščite pa ostaja enaka. Prekrivne lazure so posebna skupina

debeloslojnih lazur. Razlikujejo se predvsem po tem, da popolnoma zakrijejo teksturo

lesa, obenem pa so, prav tako kot ostale lazure, bolj prožne in paroprepustne od lak

emajlov. (Pohleven et. al., 2010, str. 4)

Najbolj učinkovita zaščita lesa pred abiotskimi in biotskimi dejavniki razgradnje je

kombinacija postopkov konstrukcijske, kemične in površinske zaščite. Dobra stran take

zaščite je v tem, da površinski premaz impregniran les prekrije in tako zmanjšuje

izpiranje zaščitnega sredstva iz lesa. Hkrati s površinskim premazom zakrijemo ali

popravimo obarvanost, do katere pride pri uporabi večine biocidnih pripravkov. Da bi



se izognili nepotrebnemu vnašanju različnih kemikalij v okolje, vsa zaščitna sredstva,

tako biocide kakor tudi površinske premaze, vedno izbiramo strogo namensko, glede na

pogoje in namen uporabe, ki jim je lesen izdelek med uporabo izpostavljen. (Pohleven

et. al., 2010, str. 5)

1.10 Standardi za lesene embalaže

Standardizacija je sredstvo, s katerim se ustvarja red na določenem področju in je skoraj

toliko stara, kot je staro človeštvo, le da v daljni preteklosti tega izraza niso poznali. Za

dolžinske mere so nekdaj uporabljali dolžine delov človeškega telesa (prst, palec, korak,

čevelj), ker pa vsi ljudje niso enako veliki, so v različnih okoljih nastale različne mere z

enakimi nazivi. Zaradi komunikacij je svet postajal vse manjši, zato je človek težil k

enotnim merilom. Zastopniki iz 29 dežel so leta 1875 določili osnove današnjega

metrskega sistema, ki veljajo za začetek mednarodne standardizacije. Razvoj mer, kot

so mera za čas, toploto, težo ipd. pa je potekal vzporedno. (Šfiligoj, 2002, str. 40, 41)

Razvoj standardizacije se je pričel z usklajevanjem v okviru sorodnih podjetij kot

interna standardizacija. Nacionalne institucije za standardizacijo so kasneje začele

pripravljati in uvajati standarde, ki so veljali na območju posamezne države. Razvoj

industrije in menjava blaga na mednarodni ravni je povečala potrebo po usklajevanju

standardov, kar je pripeljalo do mednarodne standardizacije. Ta organizacija je bila

ustanovljena leta 1946 (International Organization for Standardization, ISO). (Šfiligoj,

2002, str. 41)

Pomembno in zelo uspešno obliko mednarodnega sodelovanja zagotavlja mednarodna

standardizacija, pri kateri pridejo do izraza strokovnost, znanost in tehnične izkušnje.

Pri tem ima ekonomika pomembno vlogo, saj morajo standardi zagotavljati ravnovesje

med tehničnimi rešitvami in ekonomskimi možnostmi. Sodelovanje strokovnjakov z

vsega sveta zagotavlja, da se standardi lahko uporabljajo v korist celotnega človeštva.

Različnost nacionalnih standardov predstavlja oviro pri mednarodni menjavi blaga, saj

morajo izdelki ustrezati standardom države, v katero uvažamo. Z uvajanjem

mednarodnih standardov se te ovire odpravi ali vsaj zmanjša. (Šfiligoj, 2002, str. 46)



Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO je svetovna zveza nacionalnih

organizacij za standardizacijo, ki pripravlja in izdaja mednarodne ISO standarde.

Pokrivajo vsa področja standardizacije, razen elektronike in elektrotehnike, za kateri je

odgovorna Mednarodna elektrotehniška komisija IEC. ISO usklajuje in združuje

interese uporabnikov, proizvajalcev, vladnih in znanstvenih organizacij na področju

priprave standardov. Kmalu po osamosvojitvi je Slovenija postala polnopravna članica

Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in zdaj kot nacionalni organ za

standarde deluje Slovenski inštitut za standardizacijo. ISO je uvedel tudi standarde za

ravnanje z okoljem ISO 14000 in standarde za zagotavljanje kakovosti ISO 9000.

(Šfiligoj, 2002, str. 47)

1.11 Dokumenti pri odpremi aparata

Laboratorijski aparat za kupca smo izdelali in zapakirali v lesen zabojnik. Za odpremo

pripravimo naslednje dokumente:

• pakirno listo;

• dobavnico;

• izvozno fakturo.

Na pakirni listi navedemo naslov pošiljatelja, kontaktne naslove in telefonsko številko

prejemnika, navedemo podatke o tem, kaj je v pošiljki, dimenzije in bruto težo. Primer

pakirne liste podjetja Kambič d. o. o. si lahko ogledamo v prilogi 1.

Na dobavnici navedemo podatke o pošiljatelju in prejemniku, kaj pošiljamo ter količino,

bruto in neto težo izdelka, število paketov, dimenzije, državo porekla in pariteto po

Incotermsu. V našem primeru je pariteta oz. storitev EXW (Incoterms 2010), kar

pomeni minimalne obveznosti za prodajalca, saj je njegova edina obveznost predati

blago kupcu v svoji tovarni, vse ostalo pa so obveznosti kupca: nakladanje, odvoz,

uvozne in izvozne formalnosti, odgovornosti za blago, itd. Primer dobavnice podjetja

Kambič d. o. o. si lahko ogledamo v prilogi 2.

Incoterms (International Commercial Terms) so mednarodna trgovinska določila, ki so

prišla v veljavo 1. 1. 2000. So pomemben pripomoček pri poslovanju podjetij in se



uporabljajo v prodaji blaga ter določajo obveznosti in pravice strank glede dobave in

izdaje prodanega blaga. Pogodbeni stranki se s pomočjo teh določil dogovorita glede

carinskih dajatev, stroškov v zvezi z dobavo, dolžnostjo sklenitve prevozne oz.

zavarovalne pogodbe, prehodom nevarnosti in načinom prevoza, v katerih se lahko

posamezna klavzula uporablja itn. Stroški in tveganja, ki nastajajo pri prevozu blaga, se

s pomočjo teh določil porazdelijo med kupca in prodajalca, s tem pa se podjetja

izognejo negotovosti glede različnih razlag v različnih državah. (»Incoterm 2000«

[GZS], 2013)

Velja opozoriti, da se klavzule Incoterms uporabljajo le, če se pogodbeni stranki zanje

dogovorita. Z vključitvijo ene od klavzul v kupoprodajno pogodbo se stranki jasno in

nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost

dobave blaga. Incoterms urejajo vprašanja (»Incoterms 2010« [Izvozno okno], b. d.):

• kje prodajalec preda blago kupcu;

• kdaj preide nevarnost izgube ali poškodovanega blaga s prodajalca na kupca;

• kdo sklene prevozno pogodbo in krije stroške prevoze;

• kdo opravi in plača druge postopke – zavarovanja blaga, uvozno in izvozno

carinjenje, pakiranje, nakladanje itd.

Doslej so bile klavzule Incoterms osemkrat dopolnjene in spremenjene, nazadnje leta

2010. Zaradi teh sprememb je priporočljivo, da ob sklicevanju na Incoterms navedemo

letnico izdaje in se tako izognemo nesporazumom. (»Incoterms 2010« [Izvozno okno],

b. d.)

Zadnja izdaja Incoterms 2010 zajema 11 pogodbenih klavzul (tabela 6), med katerimi

stranki izbereta tisto, ki je zanju najustreznejša. Glede na obliko prevoza so Incoterms

2010 razdeljene v dve skupini (»Incoterms 2010« [Izvozno okno], b. d.):

• v prvi so klavzule, ki se lahko uporabljajo za katero koli obliko prevoza, vključno z

multimodalnim;

• v drugi so klavzule, ki se lahko uporabljajo izključno za morski prevoz in prevoz po

notranjih plovnih poteh.



Tabela 6: Incoterms 2010

Oznaka Naziv Kraj izpolnitve

obveznosti

Vrsta

prevoza

Obveznosti prodajalca

EXW Ex Works/

franko

tovarna

lokacija

tovarne

vse oblike

prevoza

prodajalec izpolni obveznost

dobave, ko da blago na razpolago

kupcu v svojih prostorih ali na

drugem navedenem kraju (v

delavnici, skladišču itd.)

FCA Free Carrier/

franko

prevoznik

dogovorjen

kraj

vse oblike

prevoza

prodajalec dobavi blago

prevozniku (ali drugi osebi, ki jo

določi kupec) v svojih prostorih

ali drugem navedenem kraju

FAS Free

Alongside

Ship/

franko ob

ladji

dogovorjena

odpremna luka

morski

prevoz in

prevoz po

notranjih

plovnih

poteh

prodajalec dobavi blago na pomol

ob ladjo, ki jo je določil kupec, v

dogovorjeni odpremni luki

FOB Free On

Board/

franko na

ladijski krov

dogovorjena

odpremna luka

morski

prevoz in

prevoz po

notranjih

plovnih

poteh

prodajalec dobavi blago na krov

ladje, ki jo je določil kupec, v

dogovorjeni odpremni luki

CFR Cost and

Freight/

stroški in

prevoznina

dogovorjena

namembna

luka

morski

prevoz in

prevoz po

notranjih

plovnih

poteh



dogovorjeni odpremni luki;

prodajalec tudi sklene prevozno

pogodbo in plača stroške prevoza

do dogovorjene namembne luke

CIF Cost

Insurance

dogovorjena

namembna

morski

prevoz in





and Freight/

stroški,

zavarovanje

in

prevoznina

luka prevoz po

notranjih

plovnih

poteh

dogovorjeni odpremni luki;

prodajalec tudi sklene prevozno


do dogovorjene namembne luke in

zavarovalno pogodbo za kritje

kupčeve nevarnosti izgube ali

poškodovanja blaga med

prevozom

CPT Carriage

Paid to/

prevoz

plačan do

dogovorjen

namembni kraj

vse oblike

prevoza



sam določi), sklene prevozno


do dogovorjenega namembnega

kraja

CIP Carriage and

Insurance

Paid to/

prevoz in

zavarovanje

plačana do

dogovorjen

namembni kraj

vse oblike

prevoza



sam določi), sklene prevozno


do dogovorjenega namembnega

kraja; prodajalec tudi sklene

zavarovalno pogodbo za kritje

kupčeve nevarnosti izgube ali

poškodovanja blaga med

prevozom

DAP Delivered At

Place/

dobavljeno

na kraju

dogovorjen

namembni kraj

vse oblike

prevoza

prodajalec kupcu dobavi blago,

pripravljeno za razkladanje na

prevoznem sredstvu, v

dogovorjenem namembnem kraju

(klavzula DAP je novost revizije

Incoterms 2010, nadomestila je

klavzule DDU, DAF, DES

Incoterms 2000)



DAT Delivered at

terminal/

dobavljeno

na terminalu

dogovorjena

namembna

luka ali

dogovorjen

namembni kraj

vse oblike

prevoza


razloženo s prevoznega sredstva

na dogovorjenem terminalu, v

dogovorjeni namembni luki ali

kraju

(klavzula DAT je novost

Incoterms 2010, nadomestila je

klavzulo DEQ Incoterms 2000)

DDP Delivered

Duty Paid/

dobavljeno

ocarinjeno

dogovorjen

kraj dobave v

državi prejema

vse oblike

prevoza


uvozno ocarinjeno, pripravljeno za

razkladanje na prevoznem

sredstvu, v dogovorjenem

namembnem kraju v državi

prejema

Vir: »Incoterms 2010« [Izvozno okno], b. d.

Izvozna faktura ali INVOICE se izda v petih izvodih (kupec, prodajalec, tri izvodi za

carinjenje blaga), nanjo pa se poleg podatkov, ki jih vsebuje tudi dobavnica, vnese še

cena, tarifna številka in podatek o banki, pri kateri ima podjetje odprt transakcijski

račun in številko transakcijskega računa. To je dokument, s katerim bomo zaračunali

izdelek. Ker je aparat namenjen v Singapur, torej v tretje države, zanj v podjetju

Kambič d. o. o. ne plačajo DDV-ja. Uvozne dajatve v našem primeru krije kupec.



2 OBSTOJEČE STANJE

2.1 Posnetek stanja

V podjetju Kambič laboratorijska oprema d. o. o. so po naročilu izdelali laboratorijski

aparat, ki je namenjen za kupca v Singapurju. Izdelali so tudi embalažo po meri, in sicer

lesen zabojnik. Embalaža bo optimalno zadovoljila potrebe po zaščiti aparata, zahtevam

transportnega sistema ter zahtevam kupca. Za distribucijo aparata bo poskrbel zunanji

izvajalec. Kako ta zabojnik zgleda, lahko vidimo na sliki 9.

Slika 9: Lesen zabojnik za laboratorijski aparat

Zaključni korak pri pripravi izdelka za kupca je priprava embalaže in njegovo pakiranje.

Izbor materiala za pakiranje je v podjetju rezultat predhodnega planiranja. Embalaža se

mora izdelku prilagajati in nuditi dobro zaščito med transportom, kar je rezultat

medsebojnega sodelovanja podjetja s kupcem in zaposlenimi.

Načrt izdelave zabojnika je prikazan na sliki 10. Iz vezane plošče izdelamo ogrodje

(stranice pritrdijo z aluminijem), pokrov in paleto.



Slika 10: Načrt izdelave zabojnika

Vir: Kambič laboratorijska oprema d.o.o., 2013

Tabela 7 prikazuje, iz katerih elementov je sestavljena embalaža za naš laboratorijski

aparat, ter kolik strošek to predstavlja za podjetje Kambič d. o. o.:

Tabela 7: Cena embalaže za laboratorijski aparat

Slika Material Količina Cena v €

vezana plošča

(obdelan les) in

izdelava zabojnika

pri zunanjem

izvajalcu

1 zaboj 20,50

robniki iz

penjenega

polietilena (L

profil)

1,5 kosa

(3 m)

3,45

zaščitna folija 1/12 role

(0,42 kg)

0,75



PP plastični

pakirni trak

12 m 0,24

plastični robniki

za povezovanje

8 kosov 1,92

MSP plastična

sponka

4 kosi 1,20

navodila za

razpakiranje

1 kos 0,60

indikator

prevrnitve

1 kos 2,13

Skupaj: 30,79

Različni elementi embalaže, ki so uporabljeni pri pakiranju laboratorijskega aparata pri

obstoječem stanju, za podjetje predstavljajo strošek 30,79 €.

Faze pakiranja prikazuje slika 11. Celoten aparat najprej obložijo s polietilenskimi

robniki, nato ga zavijejo s folijo in vse skupaj pritrdijo s PP3 plastičnimi pakirnimi

trakovi in sponkami. Pripravljenega položijo na paleto in nanjo položijo ogrodje

zabojnika ter pokrijejo s pokrovom. Tako pripravljen zabojnik pred odprtjem zavarujejo

še s PP trakovi.

Embalaža za laboratorijski aparat je sestavljena iz:

• smrekove vezane plošče (obdelan les);

• aluminijastih pritrdilcev;

• polietilenskih robnikov;

3 polipropilen



• zaščitne folije;

• PP plastičnih trakov;

• plastičnih robnikov za povezovanje;

• sponk;

• obeleženja zabojnika;

• navodil za razpakiranje;

• indikatorja prevrnitve.

Slika 11: Faze pakiranja laboratorijskega aparata

Zabojnik je potrebno tudi ustrezno označiti z znaki za manipulacijo. Uporabimo

naslednje znake (slika 12):



Slika 12: Znaki za ravnanje z izdelkom

Vir: Kambič laboratorijska oprema d. o. o., 2013

• obvezna smer zlaganja;

• zavarovati pred vlago;

• krhko, previdno ravnanje;

• obnovljiva embalaža;

• zlaganje eno na vrh drugega ni dovoljeno.

Z znakom za obnovljivo embalažo je označena embalaža, ki jo lahko recikliramo ali

uporabimo za pridobivanje energije. Svet Evropske unije je zaradi lažjega razvrščanja,

sortiranja in ravnanja z odpadno embalažo predpisal poenotene oznake na embalaži. Te

oznake olajšujejo razvrščanje embalažnih odpadkov. (Šfiligoj, 2002, str. 122)

Embalaža aparata vsebuje tudi navodila, kako izdelek razpakirati. V našem primeru

zgleda tako (slika 13):



Slika 13: Navodila za odpiranje embalaže

Vir: Kambič laboratorijska oprema d. o. o., 2013

Na zabojniku je najprej potrebno prerezati plastične trakove in odstraniti pokrov. Nato

dvignemo in odstranimo škatlo, prerežemo trakove na notranji embalaži, odstranimo

zaščitno folijo in stiropor. Aparat s palete prestavimo na želeno mesto.

Prevoz aparata zahteva skrbno ravnanje. Izdelek bi se lahko poškodoval ob morebitni

prevrnitvi, zato se v podjetju Kambič zavarujejo z etiketo prevrnitve (slika 14), ki jo

namestijo na embalažo. Ta vsebuje tekočino, ki se ob prevrnitvi obarva.

Slika 14: Etiketa prevrnitve

Vir: »Etiketa prevrnitve« [Labels], b. d.



2.2 Kritična analiza

Racionalizacijo odpreme laboratorijskega aparata v lesenem zabojniku lahko dosežemo

pri izbiri:

• materialov za pakiranje;

• zunanjega izvajalca, ki za podjetje izdeluje leseno ogrodje zabojnika;

• zaščitne embalaže in

• najugodnejšega dobavitelja za palete (če pakiramo več enot).

Zabojnik za embalažo laboratorijskega aparata lahko izdelamo iz vezane plošče, lahko

pa se odločimo tudi za masiven les – širinsko lepljeno smrekovo ploščo. Cenovno bolj

ugodna izbira je vezana plošča, ki je, kot vidimo v tabeli 8, od 300 do 500 €/m3

ugodnejša od lepljene plošče. Izbira vezane plošče za embalažo našega laboratorijskega

aparata je primerna.

Tabela 8: Primerjava med vezano in lepljeno ploščo

Vezana plošča iz topola Širinsko lepljena smrekova

plošča

6 mm 6 mm

1000 do 1200 €/m3

1500 €/m3

ni odporna na vlago odporna na vlago

sušen les toplotno obdelan les z

oznako HT

ne spremeni barve zaradi toplotne obdelave je

les bolj temne barve

prožna trdna

3 sloji 1 sloj



Standard ISPM-15 ima tudi izjeme in vezan les spada med njih. Vezan les se zato

dodatno toplotno ne obdeluje, saj je obdelan že skozi proces proizvodnje (s pomočjo

lepila, toplote, pritiska). Tako velja tudi za razne iverne plošče, furnir in tanek les (< 6

mm). Lepljen les pa je les iz masive, ki ga pri izdelavi toplotno obdelajo po standardu

ISPM-15, da se iz lesa uničijo vsi škodljivci in tudi pridobi potrebno oznako HT.

Prednost lepljene plošče je predvsem v odpornosti. Ta je zaradi HT obdelave odporna

proti vlagi, zato se zdi bolj smiselno odločiti za to vrsto lesa, predvsem, ker gre za

embalažo občutljivega laboratorijskega aparata. Aparat mora prepotovati dolgo pot v

Singapur, zato ne želimo da bi vlaga uničila naš izdelek.

Zunanji izvajalec za izdelavo zabojnika je izvajalec, ki že nekaj let sodeluje s podjetjem.

Pri zniževanju stroškov moramo stremeti k temu, da najdemo bolj ugodno rešitev, zato

je potrebno izpeljati povpraševanje in s tem najti morebitnega ugodnejšega izvajalca. V

tabeli 9 so prikazana štiri povpraševanja po ceni izdelave lesenega zabojnika za naš

aparat, na podlagi katerih se lahko odločimo za cenovno najbolj ugodnega.

Tabela 9: Povpraševanje po ceni izdelave zabojnika

Izvajalec Cena izdelave enega

zabojnika (v €)

Mizarstvo 1 18,50

Mizarstvo 2 22,00

Mizarstvo 3 18,00

Mizarstvo 4 20,50

Kot ugotavljamo, bi bilo smiselno zamenjati izvajalca za izdelavo lesenega zabojnika,

saj je trenutni izvajalec Mizarstvo 4, bolj ugodno izbiro pa predstavlja Mizarstvo 3. Pri

izdelavi enega zabojnika bi podjetje lahko prihranilo 2,50 €.



Alternativa robnikom iz polietilena so kartonski robniki. Ti kotniki za zaščito robov so

izdelani iz kompaktnega kartona in bi lahko zamenjali obstoječe robnike iz polietilena.

Tabela 10: Primerjava robnikov iz polietilena in kartona

Robniki iz

polietilena

Kartonski robniki

Slika

Debelina 25 mm 3 mm

Recikliranje 100 % 100 %

Material polietilen polni karton

Izvedba L profil L profil

Dolžina kraka 75 mm 50 mm

Širina kraka 75 mm 50 mm

Dolžina kosa 2000 mm 1180 mm

Cena (neto) 241,00 € 97,10 €

Število kosov

v paketu

105 100

Cena za

dolžino kosa

2,30 €

0,97 €

Cena za 3 m

(potrebna

količina)

3,45 €

∗

2,47 €

∗



Zaščita Popolna

zaščita pred

transportnimi

poškodbami in

optimalna

prilagoditev

Povišanje trdnosti pri

paketih in paletah

Vira: »Polietilenski robniki«, b. d.; »Kartonski robniki«, b. d.

Tabela 10 predstavlja razliko med polietilenskimi in kartonskimi robniki. Slednji

zagotavljajo slabšo zaščito pred udarci, saj je material bolj kompakten in debeline le 3

mm. Pri pakiranju porabimo cca 3 m zaščitnih kotnikov. Izračun prihranka pri enem

zabojniku je sledeč:

Pri pakiranju enega zabojnika bi z uporabo kartonskih kotnikov namesto polietilenskih

prihranili 0,98 €, vendar bi bila zaščita slabša, zato se za to obliko ne bi odločili.

Za zaščito laboratorijskega aparata pri pakiranju v lesen zabojnik lahko uporabimo PE

mehurčkasto folijo. Takšno folijo bi lahko uporabili namesto zaščitnih robnikov iz

polietilena ali kartona.

Mehurčkasta folija je bila zasnovana za boljšo zaščito pakiranega blaga. V mehurčkih se

nahaja ujet zrak, ki bolje zaščiti material pred zunanjimi poškodbami. AirCap folija je

izdelana s postopkom prevlečene ekstruzije, s posebnim vmesnim slojem in je 100-krat

bolj obstojna od navadne mehurčkaste folije. Pri AirCap foliji je vsak mehurček posebej

tesnjen in zaščiten pred izgubo zraka, kar omogoča vmesna vloga polietilena. Vsak

mehurček je ujet v svoji pregradi in tako zaščiten pred izpustom, zato nam folija nudi

dobro zaščito pri pakiranju tako drobnih, kot tudi velikih predmetov. (»Art. PE

mehurčkasta folija« [Santerm], b. d.)



Slika 15: AirCap zaščiten mehurček s polietilensko pregrado (levo) in klasična folija,

nezaščiten mehurček (desno)

Vir: »Mehurčkasta folija«, 2012

AirCap folijo lahko uporabljamo za podlaganje, ovijanje in za zapolnitev prostora.

Lahko jo uporabimo tudi večkrat.

Slika 16: mehurčkasta folija AirCap

Vir: »Mehurčkasta folija«, 2004

Tabela 11: Mehurčkasta AirCap folija

premer mehurčka 9,5 mm

višina mehurčka 4,2 mm

širina role 1 m

dolžina role 200 m

cena/m 0,79 €

cena/200 m 158 €

V tabeli 11 so prikazane mere mehurčkaste folije in cena za meter role in celo rolo, ki je

dolga 200 m. Zanima nas, koliko folije porabimo za zavijanje aparata in kolik strošek to

predstavlja za podjetje.



A= 0,47 m

B= 0,57 m

C= 0,49 m

Po dolžini:

Po širini: rola je široka 1 m

Ena ploskev ni zavita, to je BC vzamemo daljšo dolžino:

∗

∗

Opis izračuna:

Mere aparata smo označili z črkami A (širina), B (dolžina) in C (višina). Po dolžini za

zavijanje porabimo 2,12 m folije. Širina role je 1 m, tako da ena ploskev (BC) ni zavita,

zato moramo od role vzeti še daljšo dolžino, dolžino B. Računamo, da aparat zaradi

boljše zaščite dvakrat ovijemo in k temu prištejemo še pol metra role, zaradi robov.

Končni izračun porabljene mehurčkaste folije za zavijanje laboratorijskega aparata

znaša 5,88 m. Nastali strošek zavijanja enega aparata znaša približno 4,64 €.

Kadar gre za naročilo večjega števila aparatov, se v podjetju poslužujejo zlaganju

lesenih zabojnikov na EUR paleto. Nanjo lahko zložijo 4 zabojnike (slika 17):

• velikost EUR palete: 800 x 1200 x 1200;

• velikost zabojnika: 572 x 494 x 466;

• izračun:

1 zabojnik

2 zabojnika

2 zabojnika

∗ ∗ zabojniki.



Slika 17: Primer zlaganja zabojnikov na EUR paleto

Pri zlaganju zabojnikov za laboratorijski aparat na EUR paleto ostaja neizkoriščen

prostor, zato bomo v nadaljevanju predstavili možnost zlaganja na specialno paleto in

naredili primerjavo med njima (tabela 12).

Tabela 12: Primerjava med EUR in specialno paleto

EUR paleta Specialna paleta

dimenzije: 800 x 1200 x 14 dimenzije: 572 x 988 x 14

neizkoriščen prostor na paleti pri

nalaganju zabojnikov

zapolnjen ves prostor na paleti pri

nalaganju zabojnikov

oznake na paleti: EPAL, EUR oznaka na paleti: HT (toplotno

obdelano)

standardna oblika, prilagojena za cestni nestandardna oblika, nezapolnjen



transport in kontejnerje prostor pri nalaganju v kontejnerje

ipd.

teža: 8–10 kg 6 kg

cena 1 palete: 8 € cena 1 palete: 7 €

EUR paleta je standardna paleta, katere dimenzije so prilagojene transportu v cestnem,

železniškem in tudi vodnem prometu, pri katerem se blago nalaga v kontejnerje. Vse

ostale dimenzije palet ne zagotavljajo popolnega izkoriščenja prostora. Ker gre za

pošiljanje blaga čez mejo, morajo biti palete pripravljene po ISPM-15 standardu, kar

pomeni, da morajo biti zaščitene pred širjenjem škodljivcev, bodisi z zaplinjevanjem

bodisi s toplotno obdelavo. Paleti, ki ju predstavljamo v tabeli 11, sta toplotno obdelani

in imata žig, ki to potrjuje. Specialna paleta je prilagojena meram zabojnika, v katerem

je zapakiran laboratorijski aparat in je manjša od EUR palete. Posledično je takšna

paleta lažja in cenejša. Na takšno paleto lahko prav tako kot tudi na EUR paleto

naložimo 4 zabojnike, samo da je v tem primeru izkoriščen ves prostor na paleti.

Ugotavljamo, da je z vidika racionalizacije odpreme zabojnika boljša izbira

nestandardna oz. specialna paleta.

Tabela 13: Povpraševanje po ceni izdelave specialne palete

Izvajalec Cena izdelave

specialne palete (v

€)

Mizarstvo 1 10

Mizarstvo 2 13

Mizarstvo 3 7

Zabojnike za odpremo laboratorijskih aparatov bomo naložili na paleto, ki jih za

podjetje izdeluje zunanji izvajalec. Povpraševanje po ceni izdelave specialne palete smo



poslali trem izvajalcem (tabela 13) in ugotovili, da so najcenejši v Mizarstvu 3, pri

katerem bi paleto izdelali za 7 €.

Kot alternativa leseni paleti se uporablja plastična paleta (slika 18). Ta paleta je

primerna za regalno skladiščenje, saj prenese statično težo do 5 ton, dinamično pa do

1,5 tone. Izdelana je iz polipropilena, ki je neorganski, zaradi česar se bakterije ne

morejo razmnoževati. Teža palete je 17 kg, dobaviti pa jo je mogoče v standardnih

dimenzijah 1200 x 800 mm in 1200 x 1000 mm. Življenjska doba takšne palete je do 20

krat daljša kot pri leseni EUR paleti, cena, kot so sporočili iz podjetja SISCOR d. o. o.,

pa znaša 30 € po kosu, plus DDV, brez prevoza (SISCOR, 2014). Z vidika

racionalnosti, se za takšno paleto ne bi odločili.

Slika 18: Plastična paleta

Vir: »Plastična paleta«, b. d.



3 PRENOVA ALI PREDLOG REŠITVE PROBLEMA

Podjetje Kambič laboratorijska oprema d. o. o. je za kupca v Singapurju izdelala

laboratorijski aparat, ki ga bodo odposlali v lesenem zabojniku. Aparat bodo primerno

zapakirali v podjetju, za dokumentacijo in prevoz pa bo poskrbela družba DHL. Kako

poteka proces priprave blaga, prikazuje slika 19.

Slika 19: Proces priprave blaga

Prenovo ali predlog rešitve problema, ki se nanaša na racionalizacijo odpreme

laboratorijskega aparata v lesenem zabojniku, smo razdelili na tri dele:

• 1.del: zamenjava zunanjega izvajalca, ki za podjetje izdeluje lesena ogrodja za

zabojnike;

• 2.del: izbira zaščitne embalaže;

• 3. del: združevanje pošiljk na specialni paleti.

Prenova odpreme laboratorijskega aparata se najprej nanaša na zamenjavo zunanjega

izvajalca, ki za podjetje izdeluje lesena ogrodja za zabojnike. Po poslanih

povpraševanjih izvajalcem te storitve bi predlagali, da ogrodja izdelujejo v Mizarstvu 3,

pri katerem so na podlagi načrta izdelave zabojnika podali najugodnejšo ponudbo.

V obstoječem stanju zunanji izvajalec Mizarstvo 4 izdeluje sestavne dele zabojnika, ki

jih nato v podjetju Kambič sestavijo skupaj v celoto – zabojnik. Izvajalec sestavne dele

po načrtu pripravi iz vezane plošče (topol), debeline 6 mm, ki ni dodatno toplotno

obdelana. ISPM standard dopušča, da les ni potrebno dodatno toplotno obdelovati v

primerih, kadar gre za vezan les, iverne plošče, furnir ali tanek les do debeline 6 mm.

Cena sestavnih delov za en zabojnik pri trenutnem izvajalcu znaša 20,50 €, v predlogu

pa navajamo Mizarstvo 3, ki bi zabojnik izdelalo za 18 €. Pri enem zabojniku bi

podjetje prihranilo 2,50 €.



Naslednji predlog se nanaša na izbiro zaščitne embalaže. Zaščitna embalaža mora v prvi

vrsti služiti svojemu namenu, saj pošiljamo občutljiv laboratorijski aparat. Trenutno v

podjetju uporabljajo robnike iz polietilena, ki jih namestijo na robove laboratorijskega

aparata. Takšni robniki predstavljajo zelo dobro zaščito izdelku, ki ga pošiljamo, vendar

bi se logistično gledano raje odločili za alternativo, ki je cenejša in prav tako učinkovita.

Alternativa, ki jo predlagamo pri racionalizaciji odpreme, je mehurčkasta AirCap folija.

Mehurčkasta folija zagotavlja zelo dobro zaščito pakiranega blaga, dvakratno ovijanje

pa to zaščito še poveča in zapolni prazen prostor v zabojniku. Prihranili bi tudi pri tem,

da z uporabo AirCap folije, ne bi potrebovali več nobene druge zaščitne folije in

pritrjevanja s PP plastičnimi trakovi, robniki in sponkami. Razliko v pakiranju in ceni

smo prikazali v tabeli 14.

Tabela 14: Razlika v količini in ceni uporabljenih materialov za pakiranje pred in po

prenovi

Obstoječe stanje Stanje po prenovi

Robniki iz

polietilena

3 m 3,45 € Mehurčkasta folija 5,88 m 4,64 €

Pakirni trak 12 m 0,24 € Pakirni trak 6 m 0,12 €

Plastični robniki

za povezovanje

8

kosov

1,92 € Plastični robniki za

povezovanje

4 kosi 0,96 €

MSP plastične

sponke

4 kosi 1,20 € MSP plastične

sponke

2 kosa 0,60 €

Zaščitna folija 1/12

role

0,75 €

7,56 €

Razlika: - 6,32 €

_________

= 1,24 €

6,32 €



V tabeli 14 smo želeli prikazati, koliko je razlika v ceni po prenovi, če namesto

robnikov iz polietilena uporabimo mehurčkasto folijo. Zato smo za primerjavo uporabili

le tiste materiale, ki se razlikujejo od obstoječega stanja. Iz tabele je razvidno, da je cena

po prenovi od obstoječega stanja nižja za 1,24 €.

Z mehurčkasto folijo bomo zaščitili laboratorijski aparat in s tem preprečili morebitne

poškodbe med transportom. Ovit aparat bomo postavili na lesen podstavek, ki je

sestavni del zabojnika, nato pa ga zaščitili še s stranicami in pokrovom. Zaboj bo

pričvrščen z aluminijastimi stranicami ter povezan s plastičnim trakom. Trak povežemo

tako, da ga ovijemo okrog zabojnika, na robove vstavimo plastične robnike, na katere je

trak vpet in povežemo z sponkami.

V zadnjem delu predlagamo združevanje pošiljk na specialni paleti. V podjetju se, kadar

gre za odpremo večjega števila aparatov, poslužujejo EUR palet, ki so najbolj razširjene

in zaradi svoje funkcionalnosti najbolj pogosta izbira podjetij. V našem primeru ne

moremo v celoti zapolniti prostora, ki ga ponuja EUR paleta, zato vsak neizkoriščen

prostor predstavlja strošek. Predlagana rešitev je specialna paleta. Ta paleta je prav tako

toplotno obdelana in zadošča standardu ISPM št. 15. Paleta je prilagojena meram

zabojnika, tako da je izkoriščen ves prostor. In ker je manjša od standardne EUR palete,

je tudi cenejša.

Slika 20: Zlaganje zabojnikov za laboratorijski aparat na specialno paleto



Slika 20 prikazuje, kako z uporabo specialne palete zapolnimo ves prostor na paleti, ko

nanjo nalagamo zabojnike. Povpraševanje po izdelavi takšne palete smo poslali trem

ponudnikom in ugotovili, da so v Mizarstvu 3 najbolj ugodni, zato jih predlagamo v

prenovi.

S prvim predlogom, na podlagi katerega bi podjetje zamenjalo trenutnega izvajalca za

izdelavo delov zabojnika, bi prihranili 2,5 € pri enem zabojniku. S predlogom

nadomestitve polietilenskih robnikov z mehurčkasto folijo, bi podjetje prihranilo

dodatnih 1,24 € pri enem zabojniku. S predlogom združevanja pošiljk na specialni paleti

namesto na EUR paleti pa bi podjetje prihranilo še 3 €. Skupni prihranek pri pakiranju

štirih zabojnikov s podanimi predlogi bi s tem znašal 17,96 €.



ZAKLJUČEK

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema

Rešitev optimizacije stroškov odpreme laboratorijskega aparata je glede na trenutno

situacijo mogoče racionalizirati. Prihranek se pozna pri izbiri zunanjega izvajalca, ki za

podjetje izdeluje ogrodje lesenega zabojnika, ter zunanjega dobavitelja specialnih palet.

Prihranek se pozna tudi pri izbiri zaščitne embalaže za aparat, znotraj lesenega

zabojnika. V tabeli 15 smo predstavili in ovrednotili prihranek pri prenovi rešitve.

Tabela 15: Cena embalaže za laboratorijski aparat po prenovi

Slika Material Količina Cena v €

vezana plošča (obdelan

les) in izdelava zabojnika

pri zunanjem izvajalcu

1 zaboj 18

mehurčkasta folija AirCap 5,88 m 4,64

PP plastični pakirni trak 6 m 0,12

plastični robniki za

povezovanje

4 kosi 0,96

MSP plastična sponka 2 kosa 0,60

navodila za razpakiranje 1 kos 0,60



indikator prevrnitve 1 kos 2,13

Skupaj: 27,05

Tezi iz uvodnega dela smo zavrgli, torej:

• njihova izbira materiala ni ekonomična;

• zunanji izvajalec, ki za podjetje izdeluje zabojnike, ni najbolj ugoden.

Odprema enega laboratorijskega aparata je pred prenovo podjetje stala 30,79 €, z

uporabo cenejšega zaščitnega materiala in z izbranim zunanjim izvajalcem za izdelavo

ogrodja za zabojnik pa je ta cena 27,05 €, kar pomeni, da bi podjetje s prenovo

prihranilo 3,74 €.

Če računamo strošek pošiljanja štirih zabojnikov, ki jih podjetje lahko hkrati pošlje na

paleti, bi ceno pred prenovo (30,79 €) pomnožili s štiri in prišteli še ceno EURO palete,

za katero bi podjetje prej plačalo 10 €. Izračun pokaže, da je cena pred prenovo znašala

133,16 €.

Cena odpreme štirih zabojnikov po prenovi pa bi znašala štiri krat 27,05 €, zraven

prištejemo še ceno specialne palete (7 €), ki jo predlagamo v rešitvi. Cena bi torej po

tem izračunu znašala 115,20 €.

Prihranek pri odpremi štirih aparatov bi pri prenovi znašal 17,96 €. Prihranek se pozna

zaradi zamenjave zunanjega izvajalca, ki za podjetje izdeluje ogrodje zabojnika, nato

zaradi nadomestitve robnikov iz polietilena z racionalnejšo AirCap mehurčkasto folijo

(posledično se porabi manj folije, traku, robnikov in sponk za povezovanje izdelka) in

zaradi ugodnejše cene palete.

Ko so zabojniki naloženi na paleto, jih je potrebno še enkrat oviti s folijo, zaradi

nevarnosti prevrnitve. Pri tem se porabi približno ena petina role zaščitne folije, kar

znaša 1,80 €.



Pogoji za uvedbo rešitve

Pogoj za uvedbo racionalizacije odpreme aparata v lesenem zabojniku je, da se pošlje

povpraševanje vsaj trem izvajalcem in ponudnikom izdelkov ter med njimi izbere

najugodnejšega.

Zunanjim izvajalcem za izdelavo lesenega ogrodja oziroma lesenih delov za zabojnik

(zabojnik iz delov sestavljajo v podjetju) je potrebno priložiti načrt izdelave zabojnika

ter se dogovoriti, iz kakšnega lesa mora biti izdelan.

Z uporabo mehurčkaste folije AirCap za zaščito laboratorijskega aparata ne

potrebujemo več polietilenskih robnikov in zaščitne folije. Zalogo le-tega je potrebno

porabiti do konca, za nadaljnje pakiranje pa naročimo AirCap folijo. Aparat je potrebno

dvakrat oviti, da zagotovimo čim boljšo zaščito, dodatno ovijanje z zaščitno folijo pri

tem ni potrebno.

Pogoj za prihranek pri paletah se nanaša tudi na porabo zalog palet, ki v podjetje

prispejo skupaj s polizdelki. Paziti je potrebno, da paleta ni poškodovana in da ustreza

ISPM 15 standardu, kar zagotavljajo žigi. Če zalog palet ni, jih je potrebno naročiti pri

dobavitelju.

Tabela 16: Primerjava med obstoječim stanjem in stanjem po prenovi

Material Količina Cena

obstoječega

stanja (€)

Količina po

prenovi

Cena po

prenovi (€)

Zabojnik 1 20,50 1 18

Robniki iz penjenega

polietilena

3 m 3,42 / /

Zaščitna folija 0,42 kg 0,75 / /

Mehurčkasta folija / / 5,88 m 4,64



(AirCap)

PP plastični pakirni

trak

12 m 0,24 6 m 0,12

Plastični robniki za

povezovanje

8 kosov 1,92 4 kosi 0,96

MSP plastična sponka 4 kosi 1,20 2 kosa 0,60

Navodila za

razpakiranje

1 kos 0,60 1 kos 0,60

Indikator prevrnitve 1 kos 2,13 1 kos 2,13

Paleta 1 kos

(EUR)

10 1 kos

(specialna)

7

Skupaj: 30,76 27,05

Tabela 16 prikazuje primerjavo med obstoječim stanjem ter stanjem, ki ga pričakujemo

po prenovi:

• cena zabojnika bi bila s prenovo nižja, zaradi izbire ugodnejšega izvajalca

(izdelovalca lesenih delov za zabojnik);

• robnike iz polietilena nadomestimo z ugodnejšo AirCap mehurčkasto folijo;

• zaščitne folije v prenovi ne potrebujemo, mehurčkasta folija je zadostna;

• PP plastični pakirni trak s prenovo uporabimo samo pri privezovanju lesenega dela

embalaže – zabojnika;

• plastičnih robnikov in sponk z prenovo potrebujemo pol manj, in sicer za

privezovanje zabojnika;

• navodila za razpakiranje in indikator prevrnitve ostaneta tudi po prenovi;

• EUR paleto v prenovi nadomestimo z racionalnejšo specialno paleto, ki je narejena

po merah zabojnika.



Možnosti nadaljnjega razvoja

Pri racionalizaciji odpreme aparata v lesenem zabojniku bi lahko preverili še druge

alternative, zato bi v tem poglavju izpostavili dve možnosti, ki bi lahko bili predmet

raziskav.

Prva možnost je uporaba kovinskega traku za povezovanje zabojnika (namesto

plastičnega). Tako bi na tem mestu potrebovali tudi drugačne sponke. Druga možnost

pa je zaščitna embalaža iz stiropora, ki je izdelana kot nekakšen odlitek, ki se prilagaja

obliki laboratorijskega aparata. Takšna zaščita bi nadomestila robnike iz polietilena ali

mehurčkaste folije, ki smo jo predstavili v predlogu rešitve problema.

Na spletni strani podjetja Fragmat d. o. o. je predstavljen program stiroporne embalaže.

Lahko se odločimo za EPS (ekspandirani poliester) ali EPP (ekspandirani polietilen)

embalažo. Takšna vrsta zaščitne embalaže ima kar nekaj prednosti:

• je ekonomična;

• mogoče jo je oblikovno prilagoditi;

• ima nizko specifično težo;

• prenese večje obremenitve;

• je odporna na olja, kemikalije in vodo;

• brez vonja in 100 % razgradljiva;

idr.

Slika 21: EPP embalaža

Vir: »Stiroporna embalaža«, b. d.



Slika 22: EPS embalaža

Vir: »Stiroporna embalaža«, b. d.



LITERATURA IN VIRI

Art. PE mehurčkasta folija [Santerm]. (b. d.). Najdeno 6. maja 2014 na spletnem

naslovu

http://www.santerm.si/index.php?page=shop.product_details&flypage=flypage.tpl

&product_id=161&category_id=202&option=com_virtuemart&Itemid=53

Ciesla, W. M. (2011, 8. november). Drevo okuženo z borovo ogorčico . Najdeno 16.

oktobra 2013 na spletnem naslovu

http://www.zdravgozd.si/prirocnik/slika.aspx?idslika=820eaec8-9ba8-4e52-bfd8-

4a4ad59603d7

Etiketa prevrnitve [Labels] (b.d.). Najdeno 5. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.cascadelabels.com/scripts/prodView.asp?idproduct=498

Gyorgy, C. (2010, 12. december). Vrbov zavrtač ali vrbar. Najdeno 16. oktobra 2013 na

spletnem naslovu

http://www.zdravgozd.si/prirocnik/slika.aspx?idslika=3EAE9509-0CE6-4723-

B960-7B882935A54A

Incoterm 2000 [GZS] (2013, 26. september). Najdeno 5. marca 2014 na spletnem

naslovu http://www.gzs.si/slo/o_gzs/test/62621

Incoterms 2010 [Izvozno okno] (b.d.). Najdeno 6. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Pravni_vidiki_/In

cotermi_5924.aspx

Kambič laboratorijska oprema d.o.o. (2013). Navodila za odpiranje embalaže; znaki za

ravnanje z izdelkom (interno gradivo). Semič: Kambič laboratorijska oprema

d.o.o.

Kartonski robniki (b.d.). Najdeno 5. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.kaiserkraft.si/embalaza-in-odprema/pakiranje-in-odpremljanje/kotnik-

za-zascito-

robov/p/M13513/?article=760953&article=760952&article=760950&article=760

948&article=112385&article=112384&ff_id=760952&ff_title=Kotnik%20za%20

za%C5%A1%C4%8Dito%20robov&ff_query=robniki%20iz%20kartona&ff_pos

=12&ff_origPos=65&ff_page=1&ff_pageSize=12&ff_origPageSize=12&ff_simi

=81.79

http://www.cascadelabels.com/scripts/prodView.asp?idproduct=498

http://www.gzs.si/slo/o_gzs/test/62621

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Pravni_vidiki_/Incotermi_5924.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Pravni_vidiki_/Incotermi_5924.aspx



Lesen pakirni material – evropske zahteve ob uvozu (2011, november). Najdeno 16.

oktobra 2013 na spletnem naslovu

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/REGISTRI_IN_O

BRAZCI/Zdravje_rastlin/LPM/uvoz_LPM_letak_nov_2011.pdf

Leseni zaboji [CES] (b.d.). Najdeno 16. oktobra 2013 na spletnem naslovu

http://www.ces-embalaza.si/index.php/lesenizaboji

Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe [ISPM-15] (2009). Najdeno 16. junija

2013 na spletnem naslovu

http://www.furs.si/law/FAO/ZVR/ISPM15/ISPM_15_Revised_2009_Sl.pdf

Mehurčkasta folija (2004). Najdeno 6. maja 2014 na spletnem naslovu

http://en.wikipedia.org/wiki/Bubble_wrap

Mehurčkasta folija (2012, 18. julij). Najdeno 6. maja 2014 na spletnem naslovu

http://www.santerm.si/images/stories/pdf/katalog-0030.17-pe-aircap-folija.pdf

Palete [TNT] (b.d.). Najdeno 31. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.tnt.com/express/sl_si/site/home/support/paperwork_and_packaging/us

eful_packaging_tips/pallets.html

Plastična paleta (b.d.). Najdeno 16. aprila 2014 na spletnem naslovu

http://siscor.si/produkti/vracljiva_embalaza/19/phyl_paleta/

Pohleven, F., Petrič, M., Pavlič, M. & Tomažič, M. (2010, 8. september). Namenska

zaščita lesa pred škodljivci in vremenskimi vplivi. Zaščita lesa. Najdeno 6. junija

2013 na spletnem naslovu http://les.bf.uni-

lj.si/fileadmin/datoteke_asistentov/mpavlic/POVRSINSKA_VAJE/Namenska_zas

cita_lesa.pdf

Polietilenski robniki (b.d.). Najdeno 5. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.kaiserkraft.si/embalaza-in-odprema/pakiranje-in-odpremljanje/profil-

za-zascito-robov-iz-pe-

pene/p/M64584/?article=985446&article=985445&ff_id=985446&ff_title=Profil

%20za%20za%C5%A1%C4%8Dito%20robov%20iz%20PE-

pene&ff_query=robniki%20iz%20pene&ff_pos=10&ff_origPos=31&ff_page=1&

ff_pageSize=12&ff_origPageSize=12&ff_simi=84.82

Radonjič, G. (2008). Embalaža in varstvo okolja: zahteve, trendi in podjetniške

priložnosti. (1. izd.) Maribor: Založba Pivec.

Rudolf, S. (b.d.). Lesena embalaža in zahteve standarda ISPM 15. Najdeno 14. junija

2013 na spletnem naslovu

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/REGISTRI_IN_OBRAZCI/Zdravje_rastlin/LPM/uvoz_LPM_letak_nov_2011.pdf

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/REGISTRI_IN_OBRAZCI/Zdravje_rastlin/LPM/uvoz_LPM_letak_nov_2011.pdf

http://www.ces-embalaza.si/index.php/lesenizaboji

http://www.furs.si/law/FAO/ZVR/ISPM15/ISPM_15_Revised_2009_Sl.pdf

http://en.wikipedia.org/wiki/Bubble_wrap

http://www.tnt.com/express/sl_si/site/home/support/paperwork_and_packaging/useful_packaging_tips/pallets.html

http://www.tnt.com/express/sl_si/site/home/support/paperwork_and_packaging/useful_packaging_tips/pallets.html

http://les.bf.uni-lj.si/fileadmin/datoteke_asistentov/mpavlic/POVRSINSKA_VAJE/Namenska_zascita_lesa.pdf



http://www.kaiserkraft.si/embalaza-in-odprema/pakiranje-in-odpremljanje/profil-za-zascito-robov-iz-pe-pene/p/M64584/?article=985446&article=985445&ff_id=985446&ff_title=Profil%20za%20za%C5%A1%C4%8Dito%20robov%20iz%20PE-pene&ff_query=robniki%20iz%20pene&ff_pos=10&ff_origPos=31&ff_page=1&ff_pageSize=12&ff_origPageSize=12&ff_simi=84.82








http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&ved=0CD

gQFjAB&url=http%3A%2F%2Fwww.ditles.si%2FFiles%2Fembalaza.doc&ei=g

Wi8UYrQFcTpswah4oHgDw&usg=AFQjCNFRIQqqpT128qOAkKJO_exU460E

DA&sig2=YGmNKXxC8IPBoEIZTqFELA&bvm=bv.47883778,d.Yms

Semolič, N. (2011, marec). Standard za preprečevanje borove ogorčice. EOL 57, str. 9.

Stiroporna embalaža (b.d.). Najdeno 30. maja 2014 na spletnem naslovu

http://www.fragmat.si/slo/08.htm

Šfiligoj, Z. (2002). Osnove poznavanja blaga. (1. izd.) Ljubljana: DZS.

Tovorna enota (b.d.). Najdeno 16. oktobra 2013 na spletnem naslovu

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&cad=rja

&ved=0CC4QFjAB&url=http%3A%2F%2Fwww.fpp.uni-

lj.si%2Fmma_bin.php%3Fid%3D2010040613584780&ei=MbFdUtSbGIeVtQaAl

YCABg&usg=AFQjCNGSYoXBGudnAi2mviguhTBCtkT1fw&bvm=bv.538993

72,d.bGE

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. Uradni list RS št. 45/01, 52/02 ZDU-1, 45/04-

ZdZPKG in 86/04.

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&ved=0CDgQFjAB&url=http%3A%2F%2Fwww.ditles.si%2FFiles%2Fembalaza.doc&ei=gWi8UYrQFcTpswah4oHgDw&usg=AFQjCNFRIQqqpT128qOAkKJO_exU460EDA&sig2=YGmNKXxC8IPBoEIZTqFELA&bvm=bv.47883778,d.Yms




https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&cad=rja&ved=0CC4QFjAB&url=http%3A%2F%2Fwww.fpp.uni-lj.si%2Fmma_bin.php%3Fid%3D2010040613584780&ei=MbFdUtSbGIeVtQaAlYCABg&usg=AFQjCNGSYoXBGudnAi2mviguhTBCtkT1fw&bvm=bv.53899372,d.bGE





PRILOGE

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Pakirna lista...................................................................................................1

Priloga 2: Dobavnica .....................................................................................................2

1

Priloga 1: Pakirna lista

2

Priloga 2: Dobavnica

Documents

RACIONALIZACIJA ODPREME APARATA V LESENEM ZABOJNIKU · 2017. 11. 28. · IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Jana Verdnik, študentka Fakultete za logistiko Univerze