RACIONALIZACIJA POVRATNE EMBALAŽE V LOGISTIČNEM ... · tistih, ki imajo opravka z živili, se odloča za to vrsto nepovratne embalaže in rezultati potrjujejo, da se odločajo pravilno

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA LOGISTIKO

Matjaž Radanovič

RACIONALIZACIJA POVRATNEEMBALAŽE V LOGISTIČNEM

DISTRIBUCIJSKEMCENTRU MARIBOR

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Celje, avgust 2011

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA LOGISTIKO

Matjaž Radanovič

RACIONALIZACIJA POVRATNEEMBALAŽE V LOGISTIČNEM

DISTRIBUCIJSKEMCENTRU MARIBOR

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Mentor:doc. dr. Andrej Lisec

Somentor:red. prof. dr. Martin Lipičnik

Celje, avgust 2011

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisani Matjaž Radanovič, študent

Mariboru, univerzitetnega programa Logistika sistemov, z vpisno številko 20012591,

izjavljam, da sem avtor diplomskega dela:

Racionalizacija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela

• sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam vdiplomskem delu, navedena oz. citirana v skladuUniverze v Mariboru

• sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena vseznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladuFakultete za logistiko Univerze v Mariboru

• sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena vdiplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu

• se zavedam, da je plagiatorstvov obliki skoraj dobesednega parafraziramisli oz. ideje predstavljene kot moje lastnein sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepomFakultete za logistiko Univerze v Maribor

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženodelo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala

V Celju, dne _____________

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisani Matjaž Radanovič, študent Fakultete za logistiko, Univerze v


sem avtor diplomskega dela:

cija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor

podpisom zagotavljam, da:

je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela

sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam vdiplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete zaUniverze v Mariboru,sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena vseznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladuFakultete za logistiko Univerze v Mariboru,

dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena vdiplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu,se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisiv obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne - kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskihin sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepomFakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravilise zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženodelo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboruje diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Suzana Slan

, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________

Fakultete za logistiko, Univerze v


cija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor.

je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela,

sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam vnavodili Fakultete za logistiko

sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena vseznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisinja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje

kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskihin sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom

u v skladu z njenimi pravili,se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženodelo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru,

Suzana Slana, prof.

ice:__________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Andreju Liscu za strokovno svetovanje,

usmerjanje in prijazno pomoč pri ustvarjanju diplomske naloge.

Posebej se zahvaljujem zaposlenim v podjetju Mercator, d.d., da so mi omogočili

izdelavo diplomskega dela in vsem iz DC Maribor, ki so mi pomagali z nasveti in

literaturo.

Za spodbudo v času študija

se zahvaljujem tudi staršem in sestri.

Racionalizacija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor

Temeljni cilj vsakega podjetja je zagotovitev trdne konkurenčne sposobnosti, kar se kaže tudi pri obvladovanju stroškov. Da bi zmanjšalo stroške, želi vsako podjetje optimizirati logistične operacije. Na stroške vpliva tudi ustrezno ravnanje z embalažo. Embalaža ima odločilno vlogo pri transportu izdelka, saj ga ščiti pred zunanjimi vplivi in poškodbami. Pomembna je povratna embalaža, ki lahko zelo vpliva na zmanjšanje stroškov.

V delu bom prikazal, da povratna embalaža odločilno vpliva na optimizacijo logističnih procesov. V poslovnem procesu ima še posebej velik pomen, saj so zaboji za večkratno uporabo, ki jih bom predstavil, idealni za manipulacijo z občutljivejšim blagom, kot sta sadje in zelenjava. Izbrano podjetje se ukvarja z logističnimi dejavnostmi, kot so transport, skladiščenje, komisioniranje sadja in zelenjave ipd. Z uvedbo povratnih zabojnikov se je poslovni procesbistveno izboljšal.

Ključne besede: Embalaža, zaboji za večkratno uporabo, STECO

Rationalization of the return package in the logistics Distribution center Maribor

The fundamental objective of any company is to provide a solid competitive ability, which isreflected in cost control. Every company wants to optimize logistics operations in order toreduce costs. But to reduce costs the company must have a proper handling of packages.Packaging plays an important role by transport of the product as it protects it against outsideinfluences and damage. Very high impact has the return package, which is one of the mainreasons for the reduction of costs.

In part, we will show that the return package has an important role in the optimization oflogistics processes. In our business process the return package has particularly great importance,because the RPC containers, which will be presented, are ideal for handling with sensitivegoods such as fruit and vegetables, which is a main product in our company. Selected companyis dealing with logistics operations, such as transport, storage, picking fruit and vegetables etc.With the introduction of these return containers, the business process has significantlyimproved.

Key words: Package, RPC container, STECO

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Matjaž Radanovič: Racionalizacija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor V

KAZALO

UVOD ......................................................................................................................................................... 1

OPREDELITEV PODROČJA ......................................................................................................................... 1

NAMEN IN CILJI........................................................................................................................................ 2

PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................................................... 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ................................................................................................ 3

UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE .................................................................................................. 3

1 EMBALAŽA..................................................................................................................................... 4

1.1 FUNKCIJE EMBALAŽE ..................................................................................................................... 4

1.2 RAZVRŠČANJE EMBALAŽE .............................................................................................................. 6

1.3 IFCO SYSTEMS ........................................................................................................................... 8

1.4 ZABOJNIKI ZA VEČKRATNO UPORABO ............................................................................................ 9

1.5 STECO FRESH BOX ...................................................................................................................... 12

2 OBSTOJEČE STANJE .................................................................................................................. 14

2.1 NEPOVRATNA EMBALAŽA ............................................................................................................ 15

2.2 RAVNANJE Z ODPADNO EMBALAŽO .............................................................................................. 17

2.3 POROČILO O LETNO ZBRANI ODPADNI EMBALAŽI V ZBIRNEM CENTRU.......................................... 18

2.4 VPLIV EMBALAŽE NA TRANSPORT ................................................................................................ 20

2.5 KRITIČNA ANALIZA ...................................................................................................................... 22

3 PRENOVA OBSTOJEČEGA STANJA ....................................................................................... 24

3.1 REŠITEV LOGISTIČNEGA PROBLEMA PRENOVE PROCESOV DISTRIBUCIJE SADJA IN ZELENJAVE ..... 24

3.2 PRIMERJAVA FIZIČNIH KAZALCEV V PRETEKLOSTI IN SEDAJ ......................................................... 28

3.3 PRIHRANEK V OSKRBNI VERIGI ..................................................................................................... 30

3.4 PRIMERJAVA TRANSPORTNIH STROŠKOV NA ZABOJ V PRETEKLOSTI IN SEDAJ............................... 32

3.5 PRIMERJAVA PALETNIH PREMIKOV V PRETEKLOSTI IN SEDAJ ....................................................... 33

3.6 TEST SVEŽINE Z JAGODAMI........................................................................................................... 35

3.7 IZBIRA NAKUPA VRSTE RPC ZABOJEV .......................................................................................... 37

ZAKLJUČEK .......................................................................................................................................... 40

OCENA UČINKOV ................................................................................................................................... 40

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE .................................................................................................................. 42

MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ....................................................................................................... 42

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................................... 45


Matjaž Radanovič: Racionalizacija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor VI

Kazalo slik

Slika 1: Magnum box ................................................................................................................................. 11

Slika 2: Plastična-pool-paleta ................................................................................................................... 11

Slika 3: Uporaba STECO fresh box-a........................................................................................................ 13

Slika 4: Komision v maloprodajni enoti .................................................................................................... 16

Slika 5: Sesedanje kartonske embalaže zaradi vlažnosti kartonov ............................................................ 17

Slika 6: Količine ločeno zbrane odpadne embalaže v Mercator, d.d., zbirni center DC Maribor, obdobje

januar-september 2010 .............................................................................................................................. 19

Slika 7: Prevoz zbrane odpadne embalaže v zbirni center iz maloprodajnih enot .................................... 20

Slika 8: Klementina na nepovratni paleti dimenzije 1200 x 1200 mm....................................................... 21

Slika 9: Paletna nalepka MTE ................................................................................................................... 25

Slika 10: Komisionirne lokacije z blagom v zabojih Steco ........................................................................ 26

Slika 11:Izhodna nalepka za RLC voziček ................................................................................................. 26

Slika 12: Vozički RLC v odpremni coni ..................................................................................................... 27

Slika 13: Primerjava skomisioniranih pozicij blaga med letoma 2009 in 2010 ........................................ 28

Slika 14: Primerjava skomisioniranih odvzemnih enot med letoma 2009 in 2010 .................................... 29

Slika 15: Primerjava volumna komisionov med letoma 2009 in 2010....................................................... 30

Slika 16: Stroški pri embalaži za enkratno uporabo.................................................................................. 31

Slika 17: Stroški pri zabojih za večkratno uporabo ................................................................................... 31

Slika 18: Tribarvna paprika v togem in zaboju IFCO ............................................................................... 32

Slika 19: En paletni premik zabojev IFCO ................................................................................................ 34

Slika 20: Primerjava trdote jagod z različnima vrstama embalaže ........................................................... 36

Slika 21: Test svežine (Univerza v Bonnu) z jagodami: temperatura (transport + ................................... 37

Slika 22: Dimenzije in specifikacije zabojev za večkratno uporabo .......................................................... 38

Slika 23: Pregled ekrana aplikacije Steco ................................................................................................. 43

Kazalo tabel

Tabela 1: Varčevalni potencial v vsakem koraku oskrbne verige .............................................................. 31

Tabela 2: Primerjava transportnih stroškov na zaboj solate kristalke ...................................................... 33

Tabela 3: Potencialni prihranek z zaboji IFCO v primerjavi s togimi zaboji............................................ 34

Tabela 4: Analiza SWOT racionalizacije povratnih zabojev ..................................................................... 41


Matjaž Radanovič: Racionalizacija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor VII

KRATICE

RPC: Zaboj za večkratno uporabo (angl. Reusable Plastic Container)

RFID: Identifikacija z radijskimi valovi (angl. Radio-frequency identification)

RLC: Transportni voziček (angl. Roll-container)


Matjaž Radanovič: Racionalizacija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor 1

UVOD

Embalaža je skozi čas pridobivala svoj pomen. Nekoč je imela samo funkcijo

ohranjanja in zaščite določenega izdelka, danes pa je eden ključnih in najmočnejših

delov celovitega trženja izdelka.

V diplomski nalogi bomo skušali prikazati vpliv povratne embalaže z logističnega

vidika v poslovnem sistemu Mercator, d.d. Ker je poslovni sistem Mercatorja zelo

velika družba, bomo prikazali pomen povratne embalaže v poslovni enoti

Distribucijskega centra Maribor (v nadaljevanju DC Maribor). To je logistični center, ki

se ukvarja z logističnimi dejavnostmi, povezanimi s sadjem in zelenjavo: skladiščenje,

transport, komisioniranje ipd.

Glavni problem diplomske naloge je racionalizacija povratne embalaže. Prikazali bomo

stanje podjetja pred uvedbo zabojev za večkratno uporabo in obstoječe stanje, ko so ti

zaboji že glavni del embalaže. Obe stanji bomo podrobno primerjali in tako prikazali,

kakšne izboljšave je prinesla ta vrsta povratne embalaže. Hkrati bomo poskušali

prikazati možne izboljšave.

Opredelitev področja

Izdelek je predmet oziroma objekt embaliranja, embalaža pa je sredstvo, s pomočjo

katere oziroma v katero embaliramo. Izdelke embaliramo zato, da bi jim ohranili

vrednost, olajšali njihov transport, manipuliranje itd. Embalaža ima ogromno funkcij,

zagotovo pa sodita med najpomembnejše funkcija identifikacije in zaščitna funkcija.

Ločimo povratno in nepovratno embalažo. Povratna embalažo je možno ponovno

uporabiti, nepovratna pa je namenjena samo enkratni uporabi.

Pri optimizaciji procesa ima veliko vlogo povratna embalaža. Podjetja se za njo

odločajo iz različnih razlogov, glavni cilj pa je vedno zmanjšanje stroškov. S tem se

ukvarja tudi podjetje IFCO SYSTEMS, katerega glavni cilj je izdelava zabojev za

večkratno uporabo. Ti zaboji so primerni predvsem za manipulacijo z blagom, kot sta

sadje in zelenjava. Zaboji bolje varujejo blago pred poškodbami, pred vplivi iz okolja,



omogočajo boljšo izrabo prostora, zmanjšujejo odpadno embalažo ipd. Vse naštete

funkcije so tudi razlog za zmanjšanje stroškov v podjetju. Vse več podjetij, predvsem

tistih, ki imajo opravka z živili, se odloča za to vrsto nepovratne embalaže in rezultati

potrjujejo, da se odločajo pravilno.

Namen in cilji

Namen diplomske naloge je proučiti vpliv povratne embalaže na poslovanje, tako s

stroškovnega vidika kot z vidika zagotavljanja boljše kvalitete proizvodnje, hkrati pa

predstaviti podjetje IFCO SYSTEMS in zabojnike za večkratno uporabo.

Cilji diplomske naloge so:

predstaviti osnovne pojme o embalaži;

predstaviti sistem IFCO;

predstaviti zabojnike RPC;

analizirati in opisati embalažo v DC Maribor;

podati rešitve za racionalizacijo povratne embalaže;

prikazati prednosti in slabosti uvedbe nove embalaže.

Predstavitev okolja

DC Maribor se nahaja v Bohovi in ima razvejano infrastrukturo, terminal za razkladanje

in nakladanje tovornjakov, hladilne komore, zorilnice banan. Razprostira se na površini

25.152 m², od tega je 17.083 m² pokritih površin, skladiščnih površin pa 6.016 m².

Za nemoten prevzem blaga, notranji transport, manipulacijo z blagom in komisioniranje

ima na razpolago 6 čelnih viličarjev, 9 komisionirnih viličarjev, 1 regalni viličar, 15

paletnih viličarjev in 2 elektro vozička. Odpremo blaga izvajajo šestkrat tedensko,

dnevno v povprečju za 324 strank na področju severovzhodne Slovenije, z 22 hlajenimi

kamioni, ki so v lasti zunanjih prevoznikov in dvema lastnima voziloma – kombinirani

vozili. Povprečno je na zalogi 380 različnih pakiranih artiklov svežega sadja in elenjave

in 280 artiklov suhega sadja. Na lokaciji DC Maribor je v logistiki zaposlenih 60 ljudi.



Predpostavke in omejitve raziskave

Pri izdelavi diplomske naloge bomo izhajali iz naslednjih predpostavk oziroma hipotez:

povratna embalaža je bistvenega pomenu pri zmanjševanju stroškov v poslovnem

procesu;

z njeno uvedbo se zmanjšajo stroški transporta in ostali stroški, poveča pa se

kakovost poslovanja;

ugotoviti je treba, ali je povratna embalaža koristna za vse izdelke ali je za določene

izdelke primernejša nepovratna embalaža.

Omejitev pri raziskavi je:

zajet bo samo DC Maribor.

S teoretičnega vidika bomo opredelili embalažo in omenili posamezne vrste le v

takšnem obsegu, kot je potrebno za razumevanje pomena embalaže.

Uporabljene raziskovalne metode

Pri oblikovanju vsebine diplomskega dela bomo uporabili različne metode proučevanja.

Predstavitev problematike zajema dinamično, poslovno makroekonomsko analizo

problema, saj je logistična dejavnost, v okviru katere sta embalaža in ravnanje s

povratno embalažo predstavljeni, pomembna za celotno gospodarstvo.

V okviru deskriptivnega pristopa bodo uporabljene naslednje metode:

metoda klasifikacije, po kateri so v sklopu teoretičnega in praktičnega dela

definirani pojmi;

metoda komparacije, s katero so bila upoštevana dela različnih avtorjev v zvezi z

obravnavano temo;

metoda deskripcije, s pomočjo katere so opisani teorija in pojmi ter ugotovljena

dejstva o sodelujočih družbah.

V diplomskem delu bomo v okviru analitičnega pristopa uporabili metodi sinteze in

analize.



1 EMBALAŽA

»Beseda embalaža je francoskega izvora. Izhaja iz izraza l’emballage, ki pomeni v

najširšem smislu nosilec, omot in vse tisto, v kar blago zavijamo, polnimo, vstavimo,

pripravljamo, skratka embaliramo oziroma pakiramo. Izdelke pa embaliramo zato, da bi

jim ohranili vrednost, olajšali njihov transport, manipuliranje, razstavljanje in

uporabljanje. Embaliramo jih, da bi omogočili komuniciranje o lastnostih, o

značilnostih in koristih, ki jih nudijo kupcem oziroma porabnikom, da bi omogočili

sporočanje o proizvajalcu, o drugih izdelkih, embaliramo jih, da bi dobil izdelek svojo

osebnost in pripomogel pri ustvarjanju ugodnega imidža proizvajalca ipd.« (Snoj, 1981,

str. 9).

»Razvijanje in izdelava določene embalaže za nek nov izdelek je zelo zahteven proces,

ki zahteva kar nekaj pomembnih odločitev. Prva naloga je oblikovati koncept embalaže.

Koncept embalaže določi, kakšna naj bi bila embalaža in kaj naj bi naredila za določen

izdelek. Odločiti se je potrebno o dodatnih elementih embaliranja – velikosti, obliki,

materialu, barvi, besedilu in blagovni znamki. Hkrati morajo biti ti elementi embaliranja

usklajeni tudi z odločitvami o določanju cen, oglaševanju in drugimi trženjskimi

prvinami. Na koncu pa je treba izdelano embalažo še preizkusiti. Potrebno je izvesti

tehnične teste, vizualne teste, teste trgovcev in teste uporabnikov« (Kotler, 1998, str.

458).

1.1 Funkcije embalaže

»V definiciji embalaže se skriva potreba po zagotavljanju celovitega prepleta različnih

funkcij, ki jim mora embalaža zadostiti. S funkcijami embalaže pojmujemo določene

cilje, ki so zanjo lastni. Lahko trdimo, da je embalažnih funkcij pravzaprav toliko,

kolikor je različnih uporabnikov« (Radonjič, 2008, str. 29).

Radonjič (2008, str. 29-31) med najpomembnejše funkcije embalaže uvršča:

zaščitno funkcijo, saj embalaža varuje izdelek pred mehanskimi, kemičnimi,

mikrobiološkimi in atmosferskimi vplivi od njegovega nastanka vse do uporabe



oziroma včasih tudi med uporabo, hkrati pa varuje naravno okolje pred pakirano

vsebino tako, da omogoča varno ravnanje z nevarnimi snovmi;

distribucijsko funkcijo, ki je pogoj za racionalizacijo prostora pri uskladiščevanju in

transportiranju. S svojo obliko, dimenzijami, količino pakiranega blaga, s svojimi

značilnostmi ter informacijami mora embalaža omogočati enostavnejši in varnejši

prevoz ter skladiščenje. Za njeno izpolnjevanje sta zlasti pomembni standardizacija

in tipizacija embalaže;

informacijsko funkcijo, ki je dejansko komunikacijska funkcija, saj vsebuje

informacijo o pakiranem izdelku in navodila za uporabo. Pomembna je za pravilno

rokovanje z blagom znotraj logističnih procesov. K tej funkciji sodijo tudi tehnična

in zakonsko predpisana navodila za uporabo (podatki o sestavinah blaga, o datumu

proizvodnje, o poteku roka njegovega trajanja, navodila za sestavljanje in uporabo,

opozorila o morebitni škodljivosti itd.);

prodajno funkcijo, ki po eni strani racionalizira proces prodaje, po drugi strani pa

spodbuja k nakupu. Je izredno pomembna, saj končni kupec mnogokrat enači

izdelek z njegovo zunanjo opremo. V ta namen mora biti embalaža vizualno

privlačna in oblikovana tako, da pritegne kupčevo pozornost. Neposredno mora

vplivati na kupčeva čustva in ga spodbujati k nakupu izdelka tako, da vpliva na

njegove želje, nagnjenja in potrebe;

tehnološko funkcijo, ki pomeni zahtevo po embalaži, ki omogoča, da se operacije

pakiranja neposredno in usklajeno navezujejo na proizvodnjo. Embalerji

pričakujejo, da bodo embalažni materiali enostavni za oblikovanje in da bo

embalaža omogočala čim smotrnejše polnjenje z blagom;

okoljsko funkcijo, da embalaža med proizvodnjo in po uporabi čim manj

obremenjuje okolje, mora biti že vnaprej ustrezno oblikovana. Okoljsko funkcijo

lahko najustrezneje uresničujemo z zniževanjem porabe materiala, energije in emisij

na enoto embalaže, z možnostjo ponovne uporabe oziroma reciklaže, z uporabo

okoljskih oznak na površini embalaže itn.;

funkcijo ekonomičnosti, ki pomeni, da embalaža opravlja vse funkcije čim bolj

racionalno, torej ob najnižjih stroških. Tej funkciji bo zadoščeno, če bodo tudi

nabava embalaže, skladiščenje, manipuliranje in uporaba pakiranega blaga ter druge

dejavnosti, vezane na embalažo, zmerne glede na stroške, ki pri tem nastajajo,

seveda merjeno glede na prodajno uspešnost embalaže.



Snoj (1981, str. 19-23) navaja zraven teh funkcij še nekatere:

funkcija praktičnosti, ki omogoča poenostavljeno ravnanje z izdelkom, torej

enostavno zlaganje, hranjenje, odpiranje, zapiranje, razdeljevanje vsebine ipd.

Predvsem končnemu porabniku blaga mora omogočiti ter olajšati učinkovito

uporabo in mu pri tem dati občutek zadovoljstva;

identifikacijska funkcija, ki jo embalaža opravlja s pomočjo značilnih oblik,

dimenzij, izbranih materialov in drugih komunikacijskih elementov, kot so ime

izdelka, naziv proizvajalca, zaščitni znak, ilustracije, besedilo in barvne

kombinacije, ki se nahajajo na njeni površini. Zelo pomembno je, da se izdelek

razlikuje po prej navedenih elementih od konkurenčnih, kljub temu pa mora

embalaža ponazarjati pripadnost izdelka določeni blagovni vrsti;

funkcija motiviranja k nakupu s privlačno, provokativno in tako oblikovano

embalažo, da bo pritegnila kupčevo pozornost.

1.2 Razvrščanje embalaže

Embalažo, s pomočjo katere hranimo in ščitimo proizvode, lahko z vidika zahtev

razvrščamo na različne načine. Snoj (1981, str. 12-13) razvršča embalažo na:

material, iz katerega je izdelana: na papirno in kartonsko, kovinsko, plastično,

stekleno, keramično, leseno, tekstilno in kompleksno iz multimaterialov. Omeniti

velja še pomožni material za zapiranje in odpiranje embalaže, za antikorozijsko

zaščito, grafično obdelavo embalaže itd.;

različne tehnološke sisteme pakiranja: na tetrapack, hypack, doypack, tetrabrick,

decampack, schrinkpack, blisterpack, dusterpack, cetripack, multipack, skinpack

embalažo itd.;

spojenost z izdelkom:

o ločljiva embalaža ne predstavlja sestavnega dela izdelka in jo nadalje delimo na

embalažo, oblikovano na izdelku, ki nima oblike, dokler ne ovije izdelka, in na

prej oblikovano embalažo, ki ima svojo obliko in v katero vstavimo izdelek;

o neločljiva embalaža predstavlja sestavni del izdelka, kar pomeni, da izdelka ne

moremo uporabljati brez embalaže;



porabniško področje: na embalažo za izdelke široke potrošnje in za izdelke

industrijske potrošnje. Za izdelke široke potrošnje delimo embalažo na tisto za

prehrambne, za tekstilne, za kozmetične izdelke itd.;

namen uporabe: na industrijsko oziroma transportno ali prevozno, na prodajno,

potrošniško oziroma komercialno embalažo ter na transportno komercialno

embalažo;

njeno oblikovnost: je v ozki zvezi z materialom, iz katerega je izdelana, in

osnovnimi značilnostmi izdelka. Pri tem je ločimo embalažo stalnih oblik, polčvrsto

in mehko (fleksibilno) embalažo.

Stričevič (1982, str. 9) razvršča embalažo tudi z vidika trajnosti, in sicer na:

povratno embalažo: po uporabi jo je možno ponovno uporabiti in je zato cenovno

dražja. Sem spada predvsem transportna embalaža, kot so vrečke, zaboji, kartonske

škatle, košare ipd. To je embalaža, ki jo uporabnik po uporabi vrača prodajalcu, zato

tudi naziv povratna;

nepovratno embalažo: namenjena je enkratni uporabi, saj je zaradi njenih

specifičnih lastnosti kasneje ni več mogoče uporabljati. Ker jo lahko kasneje

enostavno recikliramo, dandanes ta nepovratna embalaža pogosto zamenjuje

povratno embalažo.

»Zanimiv pristop k opredeljevanju oziroma delitvi embalaže uporabljata A. W. Frek in

J. C. Halterman. Vrste oziroma tipe embalaže opredeljujeta v okviru sistema embalaže,

ki pomeni splet najrazličnejših nosilcev, potrebnih na potovanju izdelka od mesta

njegove proizvodnje do mesta uporabe izdelka. Sistem embalaže razčlenjujeta na štirih

kategorijah embalaže, in sicer (Snoj, 1981, str. 13)«:

primarna je nosilec, ki neposredno obdaja izdelek;

sekundarna zajema nosilce in zavitke, ki jih dodajamo primarnim zaradi zaščitnih ali

pa marketinških potreb in jih običajno odstranimo, preden začnemo izdelek

uporabljati;

posebna display embalaža, ki je namenjena razstavljanju izdelka na določenem

prodajnem prostoru in vsebuje prodajno sporočilo;



transportna embalaža, ki ima poleg prej omenjenih tudi druge komponente sistema

embalaže, katerih osnovna funkcija je zaščita izdelka med prevozom. Včasih pa tudi

transportna embalaža služi za uskladiščenje, identificiranje in razstavljanje izdelka.

1.3 IFCO SYSTEMS

IFCO RPC PALLET SYSTEMS je podjetje, s katerim sodeluje poslovni sistem

Mercator, d.d. Podjetje je bilo osnovano leta 1992, ima hčerinska podjetja v 22 državah,

59 storitvenih centrov RPC in 155 paletnih storitvenih centrov. Zaposluje 4255 ljudi in

sodeluje z več kot 90 trgovskimi verigami po celem svetu. Podjetje se deli na dve

poslovni enoti, in sicer na poslovno enoto RPC odgovorne službe in na poslovno enoto

Paletno odgovorne službe.

Poslovne enote RPC odgovorne službe skrbijo za napredno vračljivo embalažo in

transportne rešitve v celotni industriji. So začetniki z upravljanjem krožnega

menedžmenta z zaboji za večkratno embalažo na področju sadja in zelenjave ter so

vodilni na trgu Evrope in ZDA. Na teh dveh ključnih trgih se premakne približno 390

milijonov ton sadja in zelenjave na leto. Svojo pot morajo opraviti hitro in brez poškodb

od proizvajalcev do potrošnikov – pogosto prek državnih meja. Zato trgovci in

proizvajalci zahtevajo prilagodljivo, učinkovito, stroškovno učinkovito in najsodobnejšo

distribucijsko rešitev. To postavlja visoke zahteve za prevoz zabojev in njihove uporabe

od proizvajalcev preko trgovcev do potrošnikov. Poslovne enote imajo učinkovito

področje upravljanja po vsem svetu z najemom več kot 102 milijona zabojev za

večkratno uporabo, ki se uporabljajo za prevoz sadja in zelenjave. S skupno 21

različnimi velikostmi zabojev za večkratno uporabo v Evropi in ZDA so pokrili vse

zahteve, ki obravnavajo pakiranje in prevoz svežega sadja in zelenjave na trgu in

ustvarjajo cikel do končnega uporabnika. Imajo približno 6000 proizvajalcev, 4200

prevzemnih mest in 3200 zbirnih mest, ki se delijo na distribucijske centre in na

prodajna mesta. (IFCO SYSTEMS, b. d., str. 3-7).

Poslovne enote Paletno odgovorne službe skrbijo za okoljsko trajnostne palete v celotni

dobavni verigi. IFCO SYSTEMS je vodilni ponudnik paletnega menedžmenta v Severni

Ameriki in Severni Afriki, kjer nudi celoten servis, izdelavo in predelavo 125 milijonov



palet letno. Najpomembnejši in hkrati tudi glavni trg imajo v Severni Ameriki. Po

celotnem ozemlju službe zagotavljajo mrežno podporo na več kot 155 mestih s 3392

zaposlenimi in več kot 5000 vozili. IFCO SYSTEMS se osredotoča na paletni servis v

okoljski oskrbovalni verigi vključno z izdelavo, popravilom, dostavo, sledenjem in

razvrščanjem palet ter z iskanjem rešitev v proizvodnji, distribuciji in maloprodaji.

(IFCO SYSTEMS, b. d., str. 10)

1.4 Zabojniki za večkratno uporabo

Zabojniki za večkratno uporabo predstavljajo popolno transportno rešitev v vseh

panogah in zagotavljajo učinkovito prilagojene rešitve za vse potrebe po embalaži.

Glavne prednosti embalaže za večkratno uporabo so:

manj kvarjenja blaga: odprtine na stranicah imajo idealne funkcije hlajenja in

prezračevanja;

varen transport: zaboji imajo okrepljena kotna območja, zato se ne zlomijo, tako je

zelo majhna možnost uničenja;

higiena: zaboji so oprani po vsaki uporabi, standard HACCP;

podpora prodaje izdelkov: okolju prijazna zelena barva, ni potrebno prelaganje v

dodatno embalažo, kar optimizira izrabo prostora v izložbah;

majhna zahteva prostora: embalaža je lahko kar na prodajnih policah in v skladišču,

enotna višina prostora, popolna kompatibilnost, točna dostava;

konec zbiranja odpadkov: multiuporaba, velika trpežnost, je 100 % obnovljiva.

Zaboji za večkratno uporabo imajo pomembno vlogo zlasti pri (IFCO SYSTEMS, b. d.,

str. 22) :

ohranitvi okolja:

o IFCO RPC-je je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati: primerni so za do 100

uporab, poškodovane predelajo in nastanejo novi, možna je 100 % predelava

brez odpada;



o IFCO RPC-ji so ekološko napredni v primerjavi s klasično embalažo za enkratno

uporabo: povzročajo kar 49 % manj emisijskih toplogrednih plinov, 33 % manj

so škodljivi ozonskemu plašču ter kar za 46 % znižajo poletni smog;

zmanjšanju stroškov:

o IFCO RPC-ji so ekonomsko edinstveni in nudijo skupni maloprodajni prihranek

do 23 %: znatno zmanjšanje poškodb blaga pri skladiščenju in transportu,

zmanjšajo se stroški skladiščenja zaradi boljše izrabe prostora, ni več stroškov za

odstranjevanje odpadkov;

o IFCO pladnji za pijačo nudijo stroškovne prednosti v celotni verigi pijač: v

primerjavi s pladnji za enkratno uporabo je možen kar 30 % prihranek, na

nakladalno enoto je prepeljanih 12,5 % več steklenic, v primerjavi s policami se

manipulativni stroški trgovine zmanjšajo kar za 80 %.

Zaboji za večkratno uporabo IFCO so izvrstni za uporabo v različnih panogah, kot je

živilska maloprodaja (je najpomembnejša, v okviru te panoge je največ različnih

produktov), primerni so za uporabo v industriji in za postavitev pijač (v obliki

podstavka za pijače). V živilski maloprodaji so najbolj znani ("Food retail solutions",

[IFCO SYSTEMS], b. d.) :

magnum box: omogoča popolno higieno, optimalno prezračevanje/ventilacijo, je

optimalna rešitev za obstoječe 600 X 400 mm zaboje, brez zaporednih prepogibanj

za lažje rokovanje, ima edinstveni štirivhodno obliko za vse tipe rokovalne opreme,

enostavna zamenjava vseh komponent, zaradi gladkih površin je enostaven za

čiščenje, zložen je zelo tanek, je 100 % obnovljiv;



Slika 1: Magnum box

Vir: "Magnum Box" [IFCO SYSTEMS], b .d.

plastična-pool-paleta: je paleta za večkratno ali ponovno uporabo, dimenzij 1200 X

800 mm, izdelana iz trpežne zelene plastike in je primerna tako za trgovinske

razstave, kakor tudi za transport. Omogoča popolno higieno, ohranja kvaliteto in

dimenzije, ne razpada, je brez žebljev, je vodoodporna, relativno lahka, preprosta za

uporabo, ima odlično nalagalno kapaciteto, narejena je trajno ter za potrebe

oskrbovalne verige;

Slika 2: Plastična-pool-paleta

Vir: "Plastična-Pool-Paleta" [IFCO SYSTEMS], b. d.

IFCO green plus: obstaja kar 10 različnih tipov teh zabojev za različne proizvode;

STECO fresh box;

banana zaboj;

ribji zaboj;

mesni zaboj.



Sliki 1 in 2 prikazujeta primer zaboja za večkratno uporabo. Na sliki 1 vidimo primer

magnum box-a, slika 2 pa prikazuje okolju prijazno plastično-pool-paleto.

1.5 STECO fresh box

STECO fresh box so ena izmed najpomembnejših rešitev za živilsko maloprodajo. Pri

rešitvah glede manipulacij s sadjem in zelenjavo veljajo za najpomembnejše zaboje. Ti

zaboji so svetlo zelene barve, so odporni zoper UV-sevanje in so uporabni v

temperaturnem razponu od 0 do + 50º C.

Prednosti STECO fresh box-a ("Steco Fresh Box", [IFCO SYSTEMS], b .d.):

prednosti za izdelke:

o optimalna zaščita med prevozom zaradi stabilne konstrukcije in gladko notranjo

površino;

o visoko higienski zaboji za večkratno uporabo so očiščeni po vsaki uporabi;

prednosti pri uporabi:

o embalaža standardne velikosti 60 x 40 cm in 40 x 30 cm;

o 9 različnih vrst zabojev za večkratno uporabo za vse vrste sadja in zelenjave;

o vsi tipi zabojev za večkratno uporabo so med seboj združljivi;

o učinkovito skladiščenje;

o zaboj lahko sestavimo ročno ali strojno;

o enostavno in varno nalaganje;

prodajne prednosti:

o povečuje prodajo zaradi dobre izložbene lastnosti;

o povečana vabljivost sadja in zelenjave zaradi standardiziranih zabojev;

o uporaben za ohlajene in vlažne prodajne pulte;

o enostavna in hitra zamenjava praznega RPC-ja na oddelku sadja in zelenjave, s

tem se zmanjšajo delovni čas in stroški za osebje;

o prednost vstavljanja reklamnih letakov ali nalepk;

prednosti pri oskrbovanju:

o optimalni prevoz embalaže, ki zagotavlja najvišjo svežino in kakovost na vseh

stopnjah oskrbovalne verige;

o združljiv z vsemi standardi palet (Evro in Industrijske palete);



o na voljo po vsej Evropi;

ekonomične prednosti:

o znatno zmanjšanje poškodovanega blaga med skladiščenjem in transportom;

o zmanjšanje kadrovskih stroškov zaradi izboljšanega prekladanja;

o zmanjšani stroški skladiščenja;

o brez stroškov za odstranjevanje odpadkov;

o skupni 18 % prihranek v primerjavi s kartonsko embalažo.

Slika 3: Uporaba STECO fresh box-a

Vir: "STECO Fresh Box" [IFCO SYSTEMS], b. d.

Na sliki je prikazan postopek uporabe STECO fresh box-a od odpiranja do uporabe.



2 OBSTOJEČE STANJE

Ko prispe blago v skladišče, se opravi prevzem. Blago se stehta, opravi se kontrola

kvalitete blaga, embalaže in deklaracij. Po opravljenem prevzemu je blago treba

prepeljati v hladilnice, kjer se hrani na ustrezni temperaturi do premika na komisionirne

lokacije in nato na odpremno cono. Komisionirni prostor in odpremna cona sta ustrezno

hlajena. Blago je pakirano v nepovratni embalaži iz kartona (papirja), lesa in plastike.

Blago se hrani v hlajenih prostorih s temperaturnim režimom od 4 do 8º C. Zaradi vlage

se spodnji kartoni na paleti sesedajo, blago se poškoduje, otežene so tudi nadaljnje

manipulacije z blagom, saj palete zaradi sesedenih kartonov niso več stabilne.

V oddelku naročil sprejemajo naročila in jih vnesejo v računalniško aplikacijo. Naročila

disponent obdela in izpiše komisionirne liste. Pred pričetkom komisioniranja viličaristi

napolnijo komisionirne lokacije z blagom in jih med komisioniranjem dopolnjujejo s

posameznim blagom. Komisioniranje poteka s komisionirnim listom, na osnovi

katerega komisionarji iz komisionirnih lokacij nabirajo artikle in jih zlagajo na

komisionirni voziček ali na paleto. Ko so nabrani vsi artikli, komisionar pelje

komisionirni voziček ali paleto do tehtnice, kjer odloži komisionirni list skupaj z

nabranim blagom. Drugi komisionar prične tako pripravljeno blago tehtati. Na tehtnici

tehtalec v računalnik vnaša število artiklov, taro in bruto težo. Komisionar jemlje

pripravljeno blago, ga daje na tehtnico, po tehtanju zlaga na paleto in tako oblikuje

komision, ki mora biti lepo zložen in stabilen, da prenese transport do maloprodajne

enote. Ko so stehtani vsi artikli, tehtalec izpiše fakturo, komisionar pa odpelje komision

v odpremno cono na ustrezen prostor in na komision odloži izpisano fakturo. Sledi

kontrola komisiona.

Na odpremi blaga poteka natovarjanje komisionov na kamione. Pred tem se izpišejo

nakladalni listi, ko je blago naloženo, pa voznik dobi izpisan potni nalog. Sledi vožnja

blaga do maloprodajnih enot, kjer se blago razloži. Kartonska embalaža ni

najprimernejša za hranjenje blaga v hladnejših prostorih, daljši transport in veliko

prekladanja. Zaradi vlage se kartoni sesedejo in blago se lahko poškoduje, oteženo pa je

tudi razkladanje. Prodajalke v maloprodajni enoti blago nalagajo na vozičke in ga



zapeljejo do prodajnih polic, kjer blago preložijo v enotno embalažo za lepši videz

prodajne police.

Takšna nepovratna embalaža povzroča velike količine odpadnega materiala, kar

povzroča velike stroške. Je tudi neprivlačna, saj je že na prvi pogled videti okolju

neprijazna. Ker je zaradi njenih lastnosti nikoli ne operejo, je tudi nehigienska.

2.1 Nepovratna embalaža

»Papir je ploščat, porozen material, sestavljen pretežno iz prepletenih vlaknin

rastlinskega izvora. Osnovna surovina za papir je les, ki je prav tako sestavljen iz

vlaknin, vendar je les neporozen, vlakna pa so tesno strnjena in večinoma strogo

paralelno uravnana« (Novak, 1998, str. 19).

»Kartoni in lepenke za embaliranje morajo imeti določeno jakost, sposobnost, da

zapakirane predmete čuvajo pred vlago in klimatskimi vplivi. Z njihovo pomočjo se

lahko vsebina transportira in skladišči, na zunanji strani pa s potiskano površino kupca

informira o vsebini, oziroma oglašuje določen izdelek« (Novak, 1998, str. 92).

»Vrste kartona in lepenke iz več slojev, ki se med seboj razlikujejo po sestavi, barvi in

gramaturi, imenujemo večslojni karton. Pod zgornjim slojem, ki je marsikdaj iz

visokokakovostne beljene celuloze, je en sloj ali več vmesnih slojev, za katere se lahko

uporabi papir z visoko vsebnostjo lesovine. Spodnja stran ima lahko različno sestavo

glede na namen uporabe. Med večslojnimi vrstami kartona zagotovo zaseda posebno

mesto valoviti karton« (Radonjič, 1998, str 45-46).

»Lesena embalaža je ena od najstarejših embalaž. Leseni zaboj je bil prvi izdelek

transportne embalaže za zelo raznovrstno blago. Njegova trdnost, gostota ter velika

možnost predelave so dajale nekoč pobudo za izbiro in široko rabo lesa za embalažo.

Lastnosti lesene embalaže so v veliki meri odvisne od vrste drevesa oziroma lesa, iz

katerega je narejena. Najpomembnejše lastnosti so upogibna trdnost in žilavost ter

trdnost spojev. Pomembna operacija pri proizvajanju kakovostne lesene embalaže je

sušenje. Les mora biti dobro posušen, saj se v nasprotnem primeru krči ali zvija, ima

nižjo togost, lahko pa se razvijajo tudi mikroorganizmi« (Radonjič, 1998, str. 68).



V skladišču DC Maribor so glavne vrste nepovratne embalaže karton, plastika in les. Za

sadje uporabljajo kartonsko embalažo, zelenjava je v lesenih zabojih, v plastični

embalaži pa so v glavnem solatnice (vse vrste solat, radiči). Glavna oblika te embalaže

je pravokotna škatla, ki je različnih višin in dolžin. Če pride do nepravilnega zlaganja

teh škatel na palete, če se zložijo težje škatle na lažje, se lahko spodnje zlomijo ali

stisnejo, skratka uniči se embalaža in blago v njej. Paziti je treba, da se enako veliki

(oziroma približno enako veliki) zaboji zložijo skupaj. Kjer se to ne upošteva, lahko

pride ob preveliki količini blaga na posamezni paleti do porušenja ravnotežja in blago se

poškoduje.

Slika 4: Komision v maloprodajni enoti

Vir: IFCO SYSTEMS, 2008, str. 36.

Na sliki vidimo primer komisiona, na katerem se je zaradi neprimernega zlaganja

zabojev poškodovalo blago.

Slabost zlasti kartonske embalaže je neodpornost na vlago. Ob preveliki vlagi se trdnost

embalaže popolnoma uniči in embalaža lahko razpade. Problem je predvsem pri

transportu na nekoliko večje razdalje, saj morata sadje in zelenjava ohraniti svežino, za

to pa je potrebno hlajenje prostora. Zaradi prevelike vlage pride do uničenja embalaže

in do poškodbe blaga, kar prikazuje slika 5. Oteženo je tudi skladiščenje in

komisioniranje blaga.



Slika 5: Sesedanje kartonske embalaže zaradi vlažnosti kartonov

Vir: IFCO SYSTEMS, 2008, str. 36.

2.2 Ravnanje z odpadno embalažo

Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/2006, 106/2006,

110/2007) določa:

pravila ravnanja v proizvodnji, prometu ter uporabi embalaže;

pravila ravnanja ter druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in

odstranjevanje odpadne embalaže.

Določbe te uredbe se uporabljajo za vso embalažo, ki se daje v promet, in vso odpadno

embalažo, ki nastane v industriji, obrti, trgovini, storitvenih in drugih dejavnostih,

gospodinjstvih ali drugod, ne glede na uporabljeni embalažni material, če za posamezno

vrsto embalaže ali za posamezno ravnanje z odpadno embalažo poseben predpis ne

določa drugače.

V distribucijskih centrih nastajajo komunalni odpadki, mešana odpadna embalaža,

odpadna električna in elektronska oprema, odpadna motorna olja, baterije, akumulatorji

itd.

V DC Maribor odpadke sortirajo glede na vrsto:

karton in papir;

plastika;



les;

ostali komunalni odpadki.

Odpadki se pojavijo zaradi specifične dejavnosti podjetja, katerega glavne dejavnosti so

komisioniranje, skladiščenje in transport. Shranjujejo se v posebne zabojnike, ki so

označeni glede na vrsto odpadka in se nahajajo v posameznih oddelkih. O sortiranju

odpadkov v podjetju so zaposleni informirani, saj nespoštovanje sortiranja povzroča

velike težave pri praznjenju zabojnikov v zunanji kontejner.

Mercator sodeluje z družbo Slopak, v okviru te družbe pa ima podpisano pogodbo s

podjetji Papir Servis, Surovina, Dinos …

2.3 Poročilo o letno zbrani odpadni embalaži v zbirnem centru

Odpadna embalaža nastaja tako v distribucijskih centrih kot v maloprodajnih enotah, ki

jih distribucijski center oskrbuje. DC Maribor oskrbuje vse maloprodajne enote na

področju severovzhodne Slovenije.

Za distribucijske centre velja, da s povratnimi vožnjami iz trgovin vozijo odpadno

embalažo na zbirna mesta v distribucijskih centrih, kjer jo predajo zbiralcem odpadne

embalaže. Kamion pripelje blago v neko maloprodajno enoto, nato odpelje nazaj v

distribucijski center s povratno vožnjo vso odpadno embalažo, ki je v tej maloprodajni

enoti nastala.

Tako poteka proces zbiranja embalaže tudi v DC Maribor. V grafu 1 so prikazani

podatki o letno zbrani embalaži v zbirnem centru DC Maribor. Podatki so prikazani za

tekoče leto, torej za leto 2010, in sicer do meseca septembra. Podatki so za nepovratno

embalažo, ki v Mercatorjevem distribucijskem centru prednjači, torej za papir, plastiko

in les. Vsak podatek je seštevek embalaže, ki nastane v distribucijskem centru, in

embalaže, ki pride v distribucijski center s povratnimi vožnjami iz trgovin.



Slika 6: Količine ločeno zbrane odpadne embalaže v Mercator, d.d., zbirni center DC Maribor, obdobje januar-september 2010

Vir: Mercator, d .d., 2010

Kot je razvidno iz grafa 1, največji delež predstavlja lesena embalaža, najmanjši delež je

plastične embalaže.

Zbrana odpadna embalaža je zelo pomembna v okviru sonaravne logistike, v okviru

katere Mercator tudi sodeluje, saj 1 kg recikliranega odpadnega kartona prihrani 900 g

emisij CO2, s tem pa se ohrani 1/5 drevesa. V zadnjih 5 letih se je v recikliranje vrnilo

preko 43.000 ton odpadnega papirja, kar je preprečilo nastanek 39.000 ton emisij CO2,

ohranilo se je tudi 9.000 dreves.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

Papir (kg)

Plastika (kg)

Les (kg)

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni

Matjaž Radanovič: Racionalizacija povratne embalaže v logističnem D

Slika 7: Prevoz zbran

Slika prikazuje zbrano odpadno embalažo, ki se nahaja v DC Maribor. To je embalaža,

ki je prišla v distribucijski center

ostala, dokler je ne bo odpeljalo podjetje, ki skrbi z

2.4 Vpliv embalaže na transport

»Transport spada v najstarejše oblike družbene dejavnosti. Že v prvotnih oblikah

človeške družbe je bila potreba po prevozu ljudi in stvari, saj brez transporta ni

pridobivanja dobrin. Izkoriščali so naravne

pogonsko silo in kazale pot

premeščanjem ljudi in stvari v geografskem prostoru. To premeščanje poteka po

različnih transportnih poteh s pomočjo posebnih tehničnih sredstev (transportna

sredstva) in na podlagi ustrezne organizacije« (Godnič,

Embalaža ima zelo pomembno vlogo pri transportu blaga. Težave se pojavijo pri

transportu blaga na nekoliko daljše razdalje, pri manipulacijah z njim v skladišču ter pri

nakladanju in razkladanju. Sadje in zelenjava morata zaradi predvidenega roka trajanja

ves čas ohranjati določeno temperaturo. Če je temperatura previsoka, se blago lahko

pokvari. Zato mora biti v skladišče in iz skladišča v maloprodajne enote transportirano v

posebnih ohlajenih kamionih. Problem je zlasti pri sadju, ki je večinoma v kartons

škatlah. Karton je zaradi svojih specifičnih lastnosti na vlago dokaj neodporen. Pri

visoki vlažnosti se seseda,


nalizacija povratne embalaže v logističnem Distribucijskem centru Maribor

brane odpadne embalaže v zbirni center iz maloprodajnih enot


ki je prišla v distribucijski center s povratno vožnjo iz trgovin, v DC Maribor pa bo

, dokler je ne bo odpeljalo podjetje, ki skrbi za tovrsten odvoz.

Vpliv embalaže na transport



pridobivanja dobrin. Izkoriščali so naravne poti (reke, jezera in morja), ki so dajale

pogonsko silo in kazale pot […]. Transport je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s



sredstva) in na podlagi ustrezne organizacije« (Godnič, 2001, str. 14).






posebnih ohlajenih kamionih. Problem je zlasti pri sadju, ki je večinoma v kartons


visoki vlažnosti se seseda, zato palete niso stabilne, blago se poškoduje


istribucijskem centru Maribor 20

iz maloprodajnih enot


iz trgovin, v DC Maribor pa bo



poti (reke, jezera in morja), ki so dajale

je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s



2001, str. 14).






posebnih ohlajenih kamionih. Problem je zlasti pri sadju, ki je večinoma v kartonskih


blago se poškoduje in razkladanje



blaga je oteženo. To povzroča dodatne težave pri nadaljnjih manipulacijah z blagom v

skladišču.

Nadaljnji problem pri transportu je izbira palet. Zaradi nižjih stroškov palet nekateri

dobavitelji namesto EURO palet uporabljajo navadne nepovratne palete. Razlika je v

debelini lesa, iz katerega je paleta sestavljena. Navadne nepovratne palete so tanjše in

zato mnogo lažje, obenem pa so širše in niso najprimernejše za transport. Problem teh

palet lahko v DC Maribor ponazorimo s primerom transporta klementin. Ponavadi

dobavitelji v DC Maribor transportirajo klementine na navadnih nepovratnih paletah. Te

so težke le kakšnih 10 kg, na paletah pa je tudi do 800 kg blaga. Ko blago prispe, ga je

treba z viličarjem transportirati v interna skladišča z ustrezno temperaturo. Pogosto se

navadne palete zaradi prevelike teže blaga ob poskusu manipulacije z viličarjem

zlomijo. Blago se razsiplje in poškoduje, kar povzroča velike izgube.

Slika 8: Klementina na nepovratni paleti dimenzije 1200 x 1200 mm

Na zgornji sliki je prikazana klementina na nepovratni paleti. S slike je razvidno, da je

paleta širša in mnogo tanjša kot npr. povratna paleta. Ta paleta sicer res zmanjša

transportne stroške, saj se lahko nanjo naloži več blaga, vendar pa zahteva pazljivost pri

ravnanju, saj se ob prevelikem pritisku zaradi teže blaga hitro zlomi.



2.5 Kritična analiza

Proces priprave blaga se sestoji iz naslednjih faz:

izpis dokumentacije (komisionirni list);

komisioniranje;

kontrola (tehtanje blaga);

izpis dokumentacije (dobavnica).

Delo v distribucijskem centru se prične s prihodom kamiona, ki pripelje blago od

različnih dobaviteljev. Če je blago pripeljano iz oddaljenih krajev, je možno, da se

zaradi ohlajenega prostora kartonska embalaža navlaži in poškoduje, s tem pa se

poškoduje tudi blago. Zato je treba poškodovano blago z embalažo vred odstraniti med

odpadke. Nato se blago raztovori in prepelje v hladilnico na ustrezno temperaturo. Tam

je tako dolgo, dokler se ne prične komisioniranje blaga. Takrat se blago prepelje na zanj

določeno lokacijo v skladišču.

Komisioniranje se izvaja na podlagi komisionirnega lista. Komisonar vzame voziček in

na podlagi zahtevanih količin nabira posamezne artikle iz določenih zabojev.

Komisioniranje je zahtevno in fizično naporno, saj se v času komisioniranja isto blago

prelaga vsaj tri- ali večkrat. Ko delavec nabere vse artikle v voziček, ga preda tehtalcu,

ki s pomočjo tehtalk, ki sedijo za računalnikom, stehta pripravljeno blago. Imajo 4

tehtnice, na katerih tehtajo 4 tehtalke in na vsako tehtnico daje blago komisionar, torej

to delo opravlja 8 ljudi. Tehtalec mora vsak artikel preložiti z vozička na tehtnico in s

tehtnice na paleto. Pri tem mora paziti, kako posamezne artikle zlaga, saj se lahko ob

neprimernem zlaganju zaboji prevrnejo, blago pa se poškoduje. Delavec na tehtnici tako

v povprečju preloži približno 20 ton blaga dnevno. To zahteva ogromen fizični napor, ki

ob drugačnem načinu dela ne bi bil potreben. Ko je paleta (komision) pripravljena, se

izpiše dokumentacija (dobavnica), skomisionirano paleto z blagom pa se odpelje v

odpremno cono. Ostane še odpremna kontrola.

Blago se nato distribuira v maloprodajne enote. Sledi nakladanje blaga na kamion, ki

mora biti ustrezno ohlajen. Tudi tu velja, da se kartonska embalaža zaradi prevelike

vlage na poti v nekoliko oddaljenejše maloprodajne enote lahko poškoduje. Posledica

takšnega komisioniranja je neizkoriščenost prostora, neizkoriščenost posameznih



voženj. Palete se na kamion ne morejo natovoriti ena na drugo, saj bi se blago

zmečkalo. Zato je zelo pomembno, kako visoko je na posamezni paleti zloženo blago.

Zaradi nestabilnosti palete se delavci raje odločijo za nižje zlaganje, če pa je komision

zelo obsežen, raje uporabijo več palet za eno stranko. Ker gre na kamion vedno enako

število palet, je od višine posameznega komisiona odvisno, kakšna je izkoriščenost

prostora.

Proces poteka dela ima zaradi neustrezne embalaže torej veliko slabosti. Nekatere

najpomembnejše slabosti so komisoniranje na paleto, ogromno prelaganja blaga zaradi

tehtanja (fizični napor), poškodbe embalaže in blaga, nemogoče zlaganje na paleto

različnih dimenzij embalaže in blaga, ogromne količine vrnjene odpadne embalaže ...

To povzroča dodaten čas, zaradi zamudnega procesa je treba zaposliti več delavcev,

oboje pa ustvarja nepotrebne stroške. Z logističnega vidika to ni racionalno.



3 PRENOVA OBSTOJEČEGA STANJA

Po uvedbi zabojev za večkratno uporabo se je stanje z logističnega vidika izboljšalo.

Komisioniranje je postalo mnogo lažje, saj ni več pomembno, kateri zaboji so v

komisionu spodaj, kateri pa zgoraj. Zaradi enostavnega zlaganja teh zabojev, predvsem

praznih, se v skladišču prihrani veliko prostora. Zaboji nudijo tudi visoko transportno

zaščito, saj omogočajo boljše hlajenje, blago se ne kvari. Zmanjšala se je odpadna

embalaža, ki sicer še vedno nastaja, vendar pa so količine te embalaže občutno manjše.

Ti zabojniki so omogočili tudi uvedbo skenerjev in črtne kode, primerni so tudi za

tehnologijo RFID, ki pa je v DC Maribor še nimajo. Uvedba optičnih čitalcev je

prinesla »brezpapirno« komisioniranje, za delo se potrebuje veliko manj časa,

potrebujejo pa tudi manj delavcev. Stroški poslovanja so se občutno zmanjšali. Zaboji

za večkratno uporabo so prijaznejši za kupce, saj so svetlo zelene barve, čiščenje je

enostavno.

3.1 Rešitev logističnega problema prenove procesov distribucije

sadja in zelenjave

Ko blago prispe na prevzemno mesto, se opravi kontrola kvalitete blaga, embalaže,

deklaracij in oceni dobavitelja. Ves prevzem blaga poteka z optičnimi čitalci. V nabavni

službi pripravijo delovni nalog za prevzem. Delovni nalog odčitajo z optičnim čitalcem,

podatki iz naročila se prepišejo v čitalec preko VMS-ja. Blago se stehta, vnesejo se

podatki o poreklu blaga, lotu, številu zabojev na paleti, tari, izmerijo se dimenzije

zabojev in za vsako prevzeto paleto se izpiše nalepka MTE.



Slika 9: Paletna nalepka MTE

V črtni kodi so zapisani vsi podatki o blagu. Na koncu se uporabijo pri izpisu fakture z

izpisom lota in porekla za vsako blago. Tako je omogočena natančna sledljivost.

Viličarist odčita kodo in blago odpelje na rezervno lokacijo v hladilno komoro ali

direktno na lokacijo, odvisno od potrebe, saj v ročnem terminalu – čitalcu dostopa do

vseh podatkov za vse blago po dnevih prevzema blaga: koliko ga je na določeni lokaciji,

koliko in na kateri rezervni lokaciji.

Disponent obdela prispela naročila, jih razporedi na določen prostor za odpremo in

naročila prenese v sistem VMS. Komisionarji naročila v prenosni terminal – čitalec

sprejemajo naključno, to pomeni, da s tipko prikličejo prvo prosto naročilo. Tako lahko

komisionirajo vsak svojo stranko ali več komisionarjev isto stranko. Ne vedo, za katero

stranko pripravljajo naročilo. Vodja izmene ima na svojem računalniku pregled nad

celotnim komisioniranjem: nadzoruje vse operacije in spremlja delo komisioniranja,

delo kontrolorjev, premike blaga viličaristov, prevzemanje blaga, zaloge blaga,

disoniranje naročil in odpremo blaga.



Slika 10: Komisionirne lokacije z blagom v zabojih Steco

Ko komisionar nabere vse blago, zapelje voziček RLC na kontrolno tehtnico. S

pritiskom na ustrezno tipko zaključi komisioniranje in če se teža ujema, se za voziček

RLC izpiše izhodna kontrolna nalepka. Če se teža ne ujema, se izpiše kontrolni list za

kontrolo z vsemi artikli, paletnimi kodami MTE, s količino. Kontrolor razišče vzrok

napake in jo odpravi.

Slika 11:Izhodna nalepka za RLC voziček



Voziček RLC se prekrije s posebno vrečo, ki omogoča dihanje blaga, nanj se nalepi

izhodna nalepka. Šele sedaj komisionar ve, za katero stranko je pripravljal blago. Na

nalepki so vsi podatki za odpremo, izpisan je prostor, na katerega se postavi voziček

RLC, vožnja, številka vozička, datum odpreme, kupec, teža, volumen, številka

komisionirnega lista. Na odpremi dobi voznik, ki pride nakladat blago, nakladalni list s

spiskom strank, ki jih bo stregel, število vozičkov, ki jih mora naložiti, težo. Nakladanje

spremlja kontrolor. Ko so vsi vozički na vozilu, se izpišejo fakture za naloženo blago,

tovorni list z vrstnim redom strank in voznik lahko zapusti skladišče.

Slika 12: Vozički RLC v odpremni coni

S to prenovo procesa so se zmanjšali stroški, kar je bistvo vsake prenove. Z uvedbo

vozičkov RLC se je zmanjšalo število delavcev. En delavec nabira blago na voziček, ki

ga nato pripelje na tehtnico. Stehta se celoten voziček, kar pomeni, da pri tehtnici niso

potrebni 4 dodatni delavci, ti lahko pomagajo pripravljati blago. Nepotrebne so tudi 4

tehtalke. Posamezen delavec preloži bistveno manj ton blaga, hkrati pa v krajšem času

naredi več. Prednost je tudi stabilnost vozička. Zgrajeni so po merah za zaboje za

večkratno uporabo, tako da se zaboji enostavno zlagajo nanje. Artikli se lahko zlagajo

višje brez bojazni, da bi se zaboji prevrnili. Ena paleta zavzame prostor dveh vozičkov.



Ker so vozički visoko zloženi, gre na posamezen kamion veliko več blaga, kar

zagotavlja boljšo izkoriščenost prostora in hkrati zmanjšuje prevozne stroške.

3.2 Primerjava fizičnih kazalcev v preteklosti in sedaj

Z uvedbo zabojev za večkratno uporabo se je spremenil tudi proces dela. Spremembe v

praksi so prikazane s fizičnimi kazalci. Primerjani so volumen blaga, odvzemne enote in

pozicije artiklov.

Slika 13: Primerjava skomisioniranih pozicij blaga med letoma 2009 in 2010

Vir: Mercator, d. d., 2010

Kot je razvidno na sliki 13, je po uvedbi enotne povratne embalaže opažen rahel padec

skomisioniranih pozicij blaga po posameznih mesecih. Kljub temu pa s slike 14

razberemo, da so se od avgusta leta 2009 drastično zmanjšale skomisionirane odvzemne

enote, to je od časa, ko se je začela uvajati enotna povratna embalaža. To pomeni, da se

je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 pri skoraj enakem obsegu dela količina

skomisioniranih zabojev drastično zmanjšala. Za enako količino skomisioniranega blaga

je treba iz komisionirnih lokacij vzeti skoraj dvakrat manj zabojev, kar zmanjša fizični

napor komisionarjev v procesu komisioniranja blaga, hkrati pa se poveča produktivnost,

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

Pozicije 2010

Pozicije 2009



saj z manj odvzetimi povratnimi zaboji komisionarji skomisionirajo skoraj enako število

naročenih pozicij blaga. Ker so zaboji za večkratno uporabo enakih dimenzij, je lažje

tudi zlaganje na vozičke, njihova prostornina pa je zapolnjena.

Slika 14: Primerjava skomisioniranih odvzemnih enot med letoma 2009 in 2010

Vir: Mercator, d. d., 2010

S slike 15 je razvidna prostornina sestavljenih in s kamioni odpeljanih komisionov v

maloprodajne enote v letih 2009 in 2010. Pri odpremi komisionov na vozičke in ob

hkratni uporabi povratnih zabojev RPC se je prostornina komisiona povečala za 100 %.

Pri transportu v maloprodajne enote nad vozički ni praznega zračnega prostora, zato so

vozila prostorninsko maksimalno izkoriščena. V letu 2009, ko se je komision zlagal na

palete z nepovratno embalažo (kartonska, lesena in plastična embalaža), prostornina

vozil ni bila maksimalno izkoriščena.

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

OE 2009

OE 2010



Slika 15: Primerjava volumna komisionov med letoma 2009 in 2010

Vir: Mercator, d .d., 2010

3.3 Prihranek v oskrbni verigi

Z uvedbo zabojev za večkratno uporabo so se zmanjšali stroški v celotni oskrbni verigi.

Najprej si poglejmo primerjavo stroškov med nepovratnimi zaboji in zaboji za

večkratno uporabo.

Spodnja grafikona prikazujeta primerjavo med stroški pri embalaži za enkratno uporabo

brez uporabe RPC-jev (slika 16) in z 80 % uporabe RPC-jev (slika 17).

Predpostavljamo, da bomo embalažo uporabili le enkrat, ne glede na to, da je bistvo

RPC-jev v njihovi večkratni uporabi. Vidimo lahko, da so skupni stroški, seštevek

neposrednih in sorodnih stroškov, pri embalaži brez uporabe RPC-jev 2,32 €, pri

embalaži z 80 % uporabe RPC-jev pa 1,65 €. Ugotovimo, da z 80 % uporabe RPC-jev

od celotne embalaže prihranimo 0,67 € v enem ciklu.

0

10.000.000

20.000.000

30.000.000

40.000.000

50.000.000

60.000.000

70.000.000

Volumen 2010

Volumen 2009



Slika 16

Vir:

Slika 17

Vir:

Tabela 1: Varčevalni potencial v vsakem koraku oskrbne verigePrihranek v oskrbni verigi

Stopnja uporabe RPC

Dobavitelj

Distribucijski center

Prodajna mesta

Transport

Skupaj

Vir:

Zgornja tabela prikazuje prihranke v oskrbni verigi. Iz tabele lahko razberemo, da se

prihranek na vsakem koraku s povečanjem uporabe RPC



Slika 16: Stroški pri embalaži za enkratno uporabo

Vir: "Food Retail Solutions" [IFCO SYSTEMS], b .d.

Slika 17: Stroški pri zabojih za večkratno uporabo


Tabela 1: Varčevalni potencial v vsakem koraku oskrbne verigei verigi

25 % uporabe 50 % uporabe

3 % 9 %

8 % 23 %

17 % 48 %

1 % 4 %

8 % 15 %



prihranek na vsakem koraku s povečanjem uporabe RPC-jev poveča. Z uvedbo teh

0,71 €

1,61 €

Stroški po obratu

Neposrednistroški

Sorodnistroški

0,64 €

1,01 €

Stroški po obratu

Neposrednistroški

Sorodnistroški



: Stroški pri embalaži za enkratno uporabo

za večkratno uporabo

Tabela 1: Varčevalni potencial v vsakem koraku oskrbne verige

80 % uporabe

10 %

25 %

51 %

5 %

23 %


jev poveča. Z uvedbo teh



zabojev se je največ prihranilo na prodajnih mestih, takoj za njimi pa v distribucijskem

centru. Prihranek pri 80 % uporabi RPC-jev je torej 23 % skupnega stroška embalaže.

Pri 80 % uporabi RPC-jev in prihrankom 23 % (skupnega stroška embalaže) v celotni

oskrbovalni verigi je mogoč prihranek:

do 80 % zmanjšano stiskanje;

do 10 % prihranka pri zlaganju;

do 25 % prihranka v distribucijskem centru;

do 51 % prihranka v trgovinah;

do 5 % prihranka v transportu.

3.4 Primerjava transportnih stroškov na zaboj v preteklosti in sedaj

Z uvedbo zabojev za večkratno uporabo se so zmanjšali transportni stroški. Toge

zaboje, ki so bili različnih višin, so nadomestili z zaboji IFCO, ki so praviloma enakih,

standardiziranih višin. Stroški so se zmanjšali predvsem zaradi boljše izrabe prostora v

zaboju, saj so novi zaboji nižji in optimalno izkoriščeni. Praviloma so nižji, zato jih

lahko več zložimo na eno paleto, zmanjšajo pa se transportni stroški na zaboj.

Slika 18: Tribarvna paprika v togem in zaboju IFCO

Na zgornji sliki je prikazana primerjava izkoriščenosti posameznega zaboja. Oba

zaboja, tako togi kot zaboj IFCO, sta enake dolžine, zato gre v njiju 8 kosov 500-

gramske paprike. Paprika ne sme biti zložena ena na drugo, saj se lahko stisne in

poškoduje. Na levi sliki je paprika zložena v togem zaboju, na sredinski sliki pa v

zaboju IFCO 6410. Že na prvi pogled lahko opazimo razliko, saj je v togem zaboju med

papriko in zgornjim robom zaboja veliko praznega, neizkoriščenega prostora. Še boljšo



primerjavo med zabojema prikazuje desna slika, ki prikazuje razliko v višini. Zaboj

IFCO je skoraj dvakrat nižji, v njega pa zložimo isto količino nekega artikla.

Kakšna je razlika v transportnem strošku na zaboj na primeru solate kristalke? Prej je

bila solata kristalka transportirana v navadnem, togem zaboju, sedaj pa poteka transport

z zabojem STECO, in sicer z IFCO Freshbox 6413. V zaboj gre 8 kosov solate

kristalke, ne glede na izkoriščenost posameznega zaboja, saj zaradi stisljivosti blaga

posamezni kosi ne smejo biti zloženi drug na drugem.

Tabela 2: Primerjava transportnih stroškov na zaboj solate kristalkeSolata kristalka Zaboji/paleto Transportni

strošek/paleto

Transportni

strošek/zaboj

Togi zaboj 32 7€ 0,22 €/zaboj

IFCO Freshbox

6413

56 7€ 0,125 €/zaboj

Vir: IFCO SYSTEMS, b .d., str. 20.

Z zgornje tabele je razvidno, da na posamezno paleto zložimo veliko več zabojev IFCO,

kot so jih prej na isto paleto navadnih togih zabojev. Transportni strošek na posamezni

zaboj dobimo tako, da delimo transportni strošek na paleto s številom zabojev, ki gredo

na posamezno paleto. Pri togem zaboju je transportni strošek 0,22 €, pri zaboju IFCO pa

znaša strošek le 0,125 €. Razlika med obema stroškoma je 0,095 €, kar pomeni, da smo

z uvedbo zabojev za večkratno uporabo pri solati kristalki prihranili 0,095 € pri

posameznem zaboju. Pomembno je tudi to, da lahko sedaj zložimo skoraj dvakrat več

zabojev na eno paleto, kar pomeni manj premikov palet in manj paletnega prostora.

3.5 Primerjava paletnih premikov v preteklosti in sedaj

Ena izmed poglavitnih prednosti zabojev za večkratno uporabo je enostavna zložljivost.

Zloženi zavzamejo zelo malo prostora v primerjavi s togimi zaboji. Togih zabojev ne

moremo zlagati in jih ponovno sestaviti. Izračun transportnih stroškov pokaže, da lahko

na paleto zložimo skoraj dvakrat več zabojev IFCO kot togih. Pri praznih zabojih je

zaradi specifičnosti zabojev IFCO razlika večja.



Spodnja slika prikazuje en paletni premik zabojev IFCO. S slike je razvidno, da so

zloženi v obliki vodoravne ploskve, tako da zavzamejo zelo malo prostora. Na eno

paleto jih lahko zložimo 240, torej kar štirikrat več kot polnih.

Slika 19: En paletni premik zabojev IFCO


Zaradi enostavne zložljivosti zabojev IFCO je potrebnih manj paletnih premikov. Manj

paletnih premikov prihrani paletni prostor in čas, kar vpliva na zmanjšanje stroškov. V

spodnji tabeli je prikazan prihranek z zaboji IFCO.

Tabela 3: Potencialni prihranek z zaboji IFCO v primerjavi s togimi zabojiTip zaboja Rotacije/leto Prazni

zaboji/paleto

Paletni

premik/leto

Togi zaboj približno 4,5 milijonov 44 102.270

IFCO Freshbox

2000

približno 4,5 milijonov 240 18.750




Zgornja tabela prikazuje prihranek zabojev IFCO v primerjavi s togimi zaboji

(učinkovitost pri praznem zaboju). Iz tabele lahko razberemo, da je razlika pri paletnih

premikih ogromna. Z uvedbo zabojev za večkratno uporabo so v delovnem procesu na

leto prihranili kar 83.523 paletnih premikov oziroma paletne premike so zmanjšali za

več kot petkrat. To je zelo pomembno z vidika prihranka časa in stroškov, ki so se

občutno zmanjšali. Tako velja, da je en paletni premik zabojev IFCO enak 9 paletnim

premikom togih zabojev. Pomemben podatek je tudi število praznih zabojev na paleti.

Tu je razlika še večja, kajti na eno paleto lahko zložimo skoraj šestkrat več zabojev

IFCO. Pri tem je treba upoštevati, da je to izračun za prazne zaboje. Prav tako

prihranimo pri polnih zabojih, kar je prikazano na primeru s solato kristalko, vendar je

prihranek s polnimi zaboji veliko manjši.

3.6 Test svežine z jagodami

Ena izmed glavnih prednosti zabojev za večkratno uporabo je boljše hlajenje, torej

zagotavljanje stalne temperature. V DC Maribor, kjer se ukvarjajo z logističnimi

dejavnostmi, povezanimi s sadjem in zelenjavo, je bistvenega pomena ohraniti

kakovostno vrednost sadja in zelenjave. To pomeni, da blago ne sme zgniti, ne sme se

pokvariti. To se lahko ustvari le z ustrezno dovolj nizko temperaturo. Za ta namen

uporabljajo hladilnice, včasih pa tudi to ni dovolj. Pri ohranjanju roka uporabe lahko

znatno pomaga tudi ustrezna embalaža.

Na spodnjem primeru si poglejmo, kako zaboji za večkratno uporabo vplivajo na

obstojnost živil. Jagode so eden izmed najbolj občutljivih artiklov, kar jih imamo. Ker

morajo biti ves čas v ohlajenem prostoru, jih v hladilnici hranijo pri nizki temperaturi,

kar ohranja svežino jagod do roka trajanja. V spodnjem grafu je prikazano, kako

embalaža vpliva na uporabnost jagod.



Slika 20: Primerjava trdote jagod z različnima vrstama embalaže

Zgornji graf prikazuje uporabnost jagod

embalažo in zaboji IFCO. Številke od 0 do 80 predstavljajo trdoto jagod. Kritična trdota

jagod je pri 50, to je meja, ko so jagode še uporabne. Ko je trdota manjša kot 50, so

jagode že premehke za uporabo. Z gra

ohranja veliko bolj kot v kartonski embalaži. Še četrti dan je trdota v zabojih IFCO 53,

torej so jagode še uporabne, medtem ko je trdota v kartonski embalaži že pod 50. Šele

peti dan so jagode v zabojih IFCO

lahko jagode prodamo po polovični ceni kot manjvredno blago, medtem ko so jagode v

kartonski embalaži že zdavnaj gnile. S tega sklepamo, da zaboji za večkratno uporabo

omogočajo boljše, predvsem pa takojš

zniža kot v kartonski embalaži.

Spodnji graf prikazuje test svežine jagod. Svežina jagod je prikazana skozi 6 dni. Prvi

dan jagode hitro izgubljajo temperaturo. Ustrezna temperatura jagod je med

Jagode dosežejo optimalno temperaturo v zaboju STECO veliko hitreje kot v

kartonskem, v katerem temperatura ni dovolj nizka. To dokazuje boljše hlajenje zabojev

STECO v primerjavi s kartonom. Nato je štiri dni temperatura jagod približno ista, peti

dan pa močno pade. Ko temperatura pade, so jagode zanič.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

dan 1 dan 2



: Primerjava trdote jagod z različnima vrstama embalaže


Zgornji graf prikazuje uporabnost jagod po dnevih, in sicer primerjavo med kartonsko

IFCO. Številke od 0 do 80 predstavljajo trdoto jagod. Kritična trdota


jagode že premehke za uporabo. Z grafa lahko razberemo, da se trdota v zabojih IFCO



peti dan so jagode v zabojih IFCO premehke za uporabo, trdota je namreč 49. Še vedno



omogočajo boljše, predvsem pa takojšnje hlajenje blaga. Temperatura se v njih hitreje

zniža kot v kartonski embalaži.


dan jagode hitro izgubljajo temperaturo. Ustrezna temperatura jagod je med




pa močno pade. Ko temperatura pade, so jagode zanič.

dan 2 dan 3 dan 4 dan 5



: Primerjava trdote jagod z različnima vrstama embalaže

po dnevih, in sicer primerjavo med kartonsko

IFCO. Številke od 0 do 80 predstavljajo trdoto jagod. Kritična trdota


fa lahko razberemo, da se trdota v zabojih IFCO



premehke za uporabo, trdota je namreč 49. Še vedno



nje hlajenje blaga. Temperatura se v njih hitreje


dan jagode hitro izgubljajo temperaturo. Ustrezna temperatura jagod je med 10 in 12° C.




IFCO zaboji

kartonska embalaža



Slika 21: Test svežine (Univerza v Bonnu) z jagodami: temperatura (transport +

skladiščenje)


Z obeh grafov lahko torej povzamemo, da zaboji STECO dalj časa ohranjajo sveže

sadje in zelenjavo. V opisanem primeru je podaljšal življenjsko dobo jagod za en dan,

kar je izjemno pomemben podatek. To omogoča podaljšano prodajo, kar pomeni manj

odpadnega blaga in nižje stroške zaradi izgube blaga.

Z analizo zgornjih grafov smo ugotovili, da so prednosti polnih zabojev za večkratno

uporabo v primerjavi s klasično kartonsko embalažo:

nižja temperatura (hitrejše znižanje temperature);

večja relativna vlažnost;

nižja izguba mase;

manj razgrajenega sadja;

podaljšana prodaja - jagode pridobijo tržno vrednost enega dneva.

3.7 Izbira nakupa vrste RPC zabojev

Pri izbiri tipa novih zabojev za večkratno uporabo so se upoštevali naslednji pogoji za

delo:

volumen;



dimenzija;

teža;

čim manjši volumen praznih za

možnost zlaganja na paleto v okviru

Slika 22: Dimenzije in specifikacije zabojev za večkratno uporabo

Na sliki 14 so prikazane dimenzije in specifikacije zabojev za večkratno uporabo.

Vidimo, da imamo na voljo dva tipa zabojev, in sicer tip 34xx in tip 64xx. Razlike med

tema tipoma so v dolžini zaboja in med vrstami posameznega tipa. V DC Maribor se

odločajo za posamezno vrsto zaboja glede na lastnosti posameznih artiklov. Lubenice,

ki veljajo za velik in težak sadež, morajo biti v RPC

višine. Tako lahko izločimo zaboje, ki niso primerni za lubenice. Lubenice morajo biti v

zabojih z večjo nosilnostjo, saj se v nasprotnem primeru zaboji lahko zlomijo, blago pa

se poškoduje. Nasprotno so npr. gobe (šampinjoni), pakirane v skodelicah, ki so zložene

v določen zaboj za večkratno uporabo. Zaradi oblike in teže posamezne skodelice s

šampinjoni, je primeren tip zaboja 34xx. Po dolžini gredo v zaboj točno štiri skodelice,

po širini pa dve, tako da gre v en zaboj natančno osem skodelic šampinjonov, pri tem pa



anjši volumen praznih zabojev;

možnost zlaganja na paleto v okviru EU dimenzij.

: Dimenzije in specifikacije zabojev za večkratno uporabo

Vir: IFCO SYSTEMS, 2011.

so prikazane dimenzije in specifikacije zabojev za večkratno uporabo.



ezno vrsto zaboja glede na lastnosti posameznih artiklov. Lubenice,

ki veljajo za velik in težak sadež, morajo biti v RPC-ju, ki je večje dolžine, širine in


večjo nosilnostjo, saj se v nasprotnem primeru zaboji lahko zlomijo, blago pa



ni, je primeren tip zaboja 34xx. Po dolžini gredo v zaboj točno štiri skodelice,




: Dimenzije in specifikacije zabojev za večkratno uporabo

so prikazane dimenzije in specifikacije zabojev za večkratno uporabo.



ezno vrsto zaboja glede na lastnosti posameznih artiklov. Lubenice,

ju, ki je večje dolžine, širine in


večjo nosilnostjo, saj se v nasprotnem primeru zaboji lahko zlomijo, blago pa



ni, je primeren tip zaboja 34xx. Po dolžini gredo v zaboj točno štiri skodelice,




ne ostane neizkoriščen prostor. Zaradi teh lastnosti bi jih bilo seveda nesmiselno zlagati

v iste zaboje kot lubenice, saj bi bil potencial posameznega zaboja neizkoriščen, hkrati

pa so večji in težji zaboji tudi nekoliko dražji. Tako lahko s primerno izbiro vrste

zabojev za večkratno uporabo pripomoremo k znižanju stroškov.



ZAKLJUČEK

Embalaža ima pomembno vlogo pri vseh logističnih dejavnostih. Oblikovana mora biti

tako, da je prikladna za nakladanje, razkladanje in zlaganje, zavzemati mora čim manjši

prostor v skladišču, omogočati mora tudi prepoznavnost blaga, ki je v njej.

V diplomskem delu so opisani osnovni pojmi o embalaži in izvor besede. Navedene so

osnovne funkcije embalaže, opisana je tudi njena razvrstitev glede na material, namen

uporabe, trajnost itd. IFCO SYSTEMS je podjetje, ki se ukvarja s transportnimi

rešitvami v celotni industriji. V okviru tega podjetja so najzanimivejši zaboji za

večkratno uporabo, med njimi pa imajo najpomembnejšo vlogo zaboji STECO Fresh

Box.

V nadaljevanju sledi posnetek stanja podjetja. Navedene so vrste embalaže, ki so

prisotne v Mercatorjevem DC Maribor, navedeni so podatki o letni porabi embalaže. V

distribucijskem centru imajo urejeno ločevanje odpadkov in podpisano pogodbo s

podjetjem, ki skrbi za odvoz odpadne embalaže. Opisan je vpliv embalaže na transport.

Izračunan je prihranek v celotni oskrbovalni verigi z uvedbo zabojev za večkratno

uporabo. Primerjali smo nekatere fizične kazalce zadnjih dveh let, transportne stroške

na zaboj prej in sedaj, število paletnih premikov prej in sedaj ter test svežine z

jagodami. Prišli smo do ugotovitve, da je v celotni oskrbovalni verigi prihranek

ogromen, na začetku pri dobavitelju blaga in na koncu pri transportu. Pri tem so se v

DC Maribor občutno zmanjšali stroški glede na zaboj, zaradi boljše izrabe prostora pa

se je drastično zmanjšalo tudi število paletnih premikov. Hkrati pa zaboji za večkratno

uporabo ohranjajo večjo svežino in daljšo obstojnost blaga. Pri nakupu vrste in oblike

zabojev za večkratno uporabo imajo odločilno vlogo lastnosti posameznih artiklov.

Ocena učinkov

Racionalizacija povratne embalaže je povzročila največ težav pri delavcih, saj se je z

novo embalažo spremenil potek dela. Prišlo je do uvedbe optičnih čitalcev, začelo se je

komisioniranje na voziček RLC. Uvedli so črtno kodo, tako se je odpravilo



»brezpapirno« komisioniranje. S temi spremembami je prišlo tudi do sprememb

delovnih mest, vendar so delavci spremenjen način dela hitro sprejeli.

Z uvedbo zabojev za večkratno uporabo, kar je bila osnova za uvedbo črtne kode in

optičnih čitalcev, se je spremenil postopek dela. Reorganizacija je prinesla naslednje

rezultate:

komisionarji dosegajo večje število postavk v mnogo krajšem času, saj se je njihova

storilnost v povprečju povečala za 30 %, to pa pomeni, da se je zmanjšalo tudi

število zaposlenih, kar je vplivalo na zmanjšanje stroškov;

z uvedbo nepovratnih zabojev se je zmanjšala poraba kartonske, lesene in plastične

embalaže. Z zmanjšanjem te embalaže se je zmanjšala tudi odpadna embalaža, kar je

vplivalo na zmanjšanje stroškov;

zmanjšal se je odstotek reklamacij na račun poškodovanega blaga, kajti zaboji za

večkratno uporabo nudijo 100 % zaščito blaga pred zunanjimi vplivi.

Tabela 4: Analiza SWOT racionalizacije povratnih zabojevPrednosti Pomanjkljivosti

Hitrejše komisioniranje Strošek investicije

Boljša organizacija dela

Delo je olajšano

Možnost ponovne uporabe

Izkoriščenost prostora

Okolju prijazna embalaža

Kvalitetna zaščita blaga

Možnost sledenja blaga

Izkoriščenost vozil

Zmanjšanje odpadkov

Priložnosti Nevarnosti

Možnost nadaljnjega razvoja

Razbremenitev okolja



Iz tabele 4 je razvidno, zakaj se je treba odločiti za nakup zabojev za večkratno uporabo.

Njihova uvedba prinaša ogromno izboljšav pri načinu dela in pri nadaljnjih

manipulacijah z blagom. Pomanjkljivosti razen začetnih stroškov investicije ni, prav

tako ni nikakršne nevarnosti.

Uvedba povratnih zabojev in reorganizacija procesa dela je pokazala, da je bil nakup

povratnih zabojev upravičen, saj so se zmanjšali stroški poslovanja na vseh področjih,

hkrati pa so pri poslovanju naleteli na pozitiven odziv strank.

Pogoji za uvedbo rešitve

Pred samo uvedbo racionalizacije poslovnega procesa je bilo potrebno v to tudi nekaj

vložiti. V našem primeru je bil prvi pogoj, da smo investirali denar v nakup novih

zabojev. Sledil je nakup optičnih čitalcev in uvedba nove informacijske tehnologije. Pri

uvedbi informacijske tehnologije je bilo potrebno zaposlene, ki bodo rokovali s to

tehnologijo, ustrezno poučiti o njeni uporabi. Z nakupom zabojev za večkratno uporabo

in uvedbo informacijske tehnologije se je spremenil način dela. Zaradi novega načina

dela v DC Maribor je bilo potrebno informirati vse zaposlene, ki opravljajo

komisioniranje blaga. Obveščeni so morali biti o pakiranju v nove zaboje, v katere

poslovalnice lahko distribuiramo v zabojih. Obvestiti je bilo potrebno tudi vse voznike

dostavljavce in vse ostale, ki so vpleteni v distribucijo, saj za vsak izgubljeni zaboj pri

dostavi oziroma pri vračilu iz poslovalnice v skladišče, odgovarja voznik.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Povratni zaboji so naša prihodnost. Z uvedbo povratnih zabojev lahko razmišljamo o

novem informacijskem sistemu. IFCO-Webclearing je mrežno naravnan sistem, ki je

uporaben za pridelovalce, trgovska podjetja in industrijske stranke. Prenosi podatkov

med partnerji v dobavni mreži so popolnoma avtomatizirani. Sistem temelji na vseh

podatkih od dobrin, izdanih pri dobaviteljih, do prejetih dobrin pri trgovskih skladiščih.

IFCO-Webclearing avtomatično naredi račun za depozit, razlike pri tem izračunu pa so

enostavno odpravljive preko spleta pri obeh partnerjih. Omogočena je izvrstna

preglednost, saj imajo uporabniki preko spleta dostop do vseh transakcij. Zanimivo je



tudi delovanje takega sistema. Vsakih 10 minut se preko distribucijskega centra

prenesejo originalni dokumenti v centralni komunikacijski strežnik, ki deluje znotraj

podjetja IFCO. Ta pošlje originalne dokumente v lokalni strežnik, prav tako znotraj

podjetja IFCO, ki vrne dokumente za upload. Nato centralni komunikacijski center vrne

dokumente za upload našemu informacijskemu sistemu, torej sistemu IFCO SYSTEMS

Webclearing. Informacije so dostopne vsem trgovinam, torej vsem odjemalcem, 30

minut po nastanku.

Slika 23: Pregled ekrana aplikacije Steco

Nadaljnji razvoj omogoča IFCO-Applicator. To je aplikacija, ki omogoča naslednje

možnosti:

ponudi idealen zaboj IFCO za vsak proizvod in predstavi možnosti za pakiranje;

izračuna količino zabojev na paleti in skupno težo te palete;

izračuna nakladalno težo za tovornjak.



Program IFCO SYSTEM-a iskanje in sledenje je namenjen transparentnost poslovanja

dobavne mreže. Omogoča sledenje po:

Barcode (črtna koda);

Colour Code;

RFID.

Glede na to, da so sistem črtne kode že uvedli, je najprimernejše izboljšanje sledenja

uvedba RFID. RFID je tehnologija za prepoznavanje in sledenje, ki za izmenjavo

podatkov med bralcem in elektronsko tablico, pritrjeno na objekt, uporablja

komunikacijo prek radijskih valov.

Možnosti za nadaljnji razvoj in uvedba zabojev za večkratno uporabo so majhen del

prenove poslovanja v DC Maribor, saj bodo le z novimi, inovativnimi idejami

konkurenčni na trgu.



LITERATURA IN VIRI

Food retail solutions [IFCO SYSTEMS], (b. d.). Najdeno 20. novembra 2010 na

spletnem naslovu http://www.ifcosystems.com/eu/SI/sl/biz_food/products/

index.php

Godnič, C. (2001). Tehnologija prometa. Maribor: samozaložba.

IFCO SYSTEMS (2008). O podjetju. Interno gradivo. Ljubljana: IFCO Systems.

IFCO SYSTEMS (2011). STECO Fresh Box. Interno gradivo. Ljubljana: IFCO

Systems.

IFCO SYSTEMS. (b. d.). Moving inspirations. Interno gradivo. Ljubljana: IFCO

Systems.

Kotler, P. (1998). Marketing management: trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska

knjiga.

Magnum Box [IFCO SYSTEMS], (b. d.). Najdeno 20. novembra 2010 na spletnem

naslovu http://www.ifcosystems.com/eu/SI/sl/biz_food/products/magnumbox/

index.php

Mercator, d.d. (2010). Letno poročilo družbe Mercator, d.d.. Ljubljana: Mercator, d.d.

Novak, G. (1998). Papir, karton, lepenka. Ljubljana: Naravoslovno-tehniška fakulteta,

Oddelek za tekstilstvo.

Plastična-Pool-Paleta [IFCO SYSTEMS], (b. d.). Najdeno 20. novembra 2010 na

spletnem naslovu http://www.ifcosystems.com/eu/SI/sl/biz_food/products/

palletplastic/index.php

Radonjič, G. (2008). Embalaža in varstvo okolja: zahteve, smernice in podjetniške

priložnosti. Maribor: Založba Pivec.

Snoj, B. (1981). Embalaža: sestavina politik izdelkov in komuniciranja v marketingu.

Ljubljana: Delo : Gospodarski vestnik.

STECO Fresh Box" [IFCO SYSTEMS], (b. d.). Najdeno 20. novembra 2010 na spletnem

naslovu http://www.ifcosystems.com/eu/SI/sl/biz_food/products/ steco/index.php

Steco Fresh Box. [IFCO SYSTEMS], (b. d.). Najdeno 21. novembra 2010 na spletnem

naslovu http://www.ifcosystems.com/eu/SI/sl/biz_food/products/steco/index.php

Stričevič, N. (1981). Suvremena embalaža: Opčenito o embalaži. Zagreb: Školska

knjiga.

http://www.ifcosystems.com/eu/SI/sl/biz_food/products/

http://www.ifcosystems.com/eu/SI/sl/biz_food/products/steco/index.php



Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Uradni list RS št. 84/2006,

106/2006, 110/2007.

Documents

RACIONALIZACIJA POVRATNE EMBALAŽE V LOGISTIČNEM ... · tistih, ki imajo opravka z živili, se odloča za to vrsto nepovratne embalaže in rezultati potrjujejo, da se odločajo pravilno