RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED SPLOŠNE · PDF file3.8.2 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije..... 64 3.8.3 Končna energija ... Tabela 13: Električni aparati

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED

SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE

STAVBA CENTRALNEGA BOLNIŠKEGA OBJEKTA

NOVE BOLNIŠNICE V CELJU

Končno poročilo

POP d.o.o., Efenkova 61, Velenje

POP d.o.o. Velenje SB C Poliklinika REP 2

POP d.o.o.

Efenkova 61

VELENJE

Poročilo: DP09-01-17

Verzija: revizija 04

Datum: september 2017

Naročnik: Splošna bolnišnica

Celje

Številka

pogodbe: naročilnica GO-20170716

Koordinator naročnika: mag. Dušan Kragelj, univ. dipl. inž. str., pomočnik direktorja

Vodja

projekta: mag. Branko Caglič, univ. dipl. inž. str.

Avtorji: mag. Branko Caglič, univ. dipl. inž. str.

Katica Caglič, univ. dipl. inž. arh.

mag. Robert Caglič, ak. slik., univ. dipl. inž. arh.

Naslov poročila:

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED

SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE

STAVBA CENTRALNEGA BOLNIŠKEGA OBJEKTA

NOVE BOLNIŠNICE V CELJU

KONČNO POROČILO


Vsebina 0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ..................................................................... 8

1 SPLOŠNI DEL ................................................................................................................ 18

1.1 Namen in cilji energetskega pregleda .................................................................. 19

1.2 Uvod ..................................................................................................................... 20

1.2.1 Podatki o zavodu ........................................................................................ 20

1.2.2 Opis dejavnosti v stavbi .............................................................................. 25

1.2.3 Prostorska razporeditev stavb z označeno namembnostjo ........................ 26

1.2.4 Skupna poraba energije in stroški .............................................................. 30

1.2.5 Stanje toplotnega ugodja ............................................................................ 32

1.3 Shema upravljanja s stavbo ................................................................................. 32

1.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom,

najemnikom in upravnikom ....................................................................................... 32

1.3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalni stroškov ........................... 33

1.3.3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v

URE 33

1.3.4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški ................................................ 33

1.3.5 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih .......................................... 34

1.3.6 Raven promoviranja URE ........................................................................... 35

2 OSKRBA IN RABA ENERGIJE ....................................................................................... 36

2.4 Oskrba z energijo ................................................................................................. 36

2.4.1 Cene energetskih virov ............................................................................... 36

2.4.2 Mesečne porabe glavnih virov energije ...................................................... 36

2.4.3 Triletno gibanje rabe energije v Polikliniki ................................................... 38

2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ............................................... 41

2.4.5 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme .......................................... 43

2.5 Pregled naprav za pretvorbo energije .................................................................. 44

2.5.1 Ogrevalni sistem ......................................................................................... 44

2.5.2 Sistem za oskrbo s toplo vodo .................................................................... 47

2.5.3 Sistem za oskrbo s hladno vodo ................................................................. 47

2.5.4 Para ............................................................................................................ 48

2.5.5 Hlajenje ...................................................................................................... 48


2.5.6 Klimatizacija in prezračevanje .................................................................... 49

2.5.7 Elektroenergetski sistem in porabniki ......................................................... 50

2.6 Pregled rabe končne energije .............................................................................. 53

2.6.1 Ovoj stavbe ................................................................................................ 53

2.6.2 Energetska izkaznica .................................................................................. 57

2.6.3 Električni aparati ......................................................................................... 57

2.6.4 Priprava tople vode .................................................................................... 58

2.6.5 Prezračevanje in klimatizacija .................................................................... 59

3 ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE ................................................ 61

3.7 Oskrba z energijo ................................................................................................. 61

3.7.1 Revizija pogodb o dobavi energije .............................................................. 61

3.7.2 Električna energija ...................................................................................... 61

3.7.3 Para in topla voda ...................................................................................... 61

3.7.4 Zemeljski plin .............................................................................................. 63

3.7.5 Tekoča goriva ............................................................................................. 63

3.8 Analiza energijskih tokov v stavbi ......................................................................... 63

3.8.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe ........................................................ 63

3.8.2 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije ............................ 64

3.8.3 Končna energija potrebna za delovanje stavbe .......................................... 65

3.8.4 Ocena energetsko varčevalnih potencialov ................................................ 67

3.8.5 Ovoj stavbe ................................................................................................ 67

3.8.6 Ogrevalni sistem ......................................................................................... 70

3.8.7 Prezračevanje in klima ............................................................................... 71

3.8.8 Hlajenje ...................................................................................................... 72

3.8.9 Para ............................................................................................................ 72

3.8.10 Priprava sanitarne tople vode ..................................................................... 72

3.8.11 Simulacija in optimizacija obratovanja sončne elektrarne v SB CE ............ 75

3.8.12 Frekvenčna regulacija elektromotorjev ....................................................... 77

3.8.13 Razsvetljava ............................................................................................... 77

3.8.14 Plinski motor s toplotno črpalko .................................................................. 78

4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA URE ................................................................ 79

4.9 Organizacijski ukrepi ............................................................................................ 79

4.9.1 Ozaveščanje uporabnika ............................................................................ 79

4.9.2 Izobraževanje ............................................................................................. 79

4.9.3 Informiranje ................................................................................................ 79


4.10 Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov .......................................................... 82

4.10.1 Potrebna investicijska sredstva in potreben čas za vračilo ......................... 82

4.10.2 Izračun možnih prihrankov energije ............................................................ 84

5 PRILOGE ...................................................................................................................... 86


Kazalo tabel

Tabela 1: Scenariji. ....................................................................................................................................................... 11 Tabela 2: Raba energije v SB Celje skupaj in Poliklinika v letu 2016............................................................................ 12 Tabela 3: Povzetek ukrepov. ....................................................................................................................................... 13 Tabela 4: Podatki o letni rabi energije v Polikliniki. ..................................................................................................... 15 Tabela 5: Raba energije in vode po mestu porabe. .................................................................................................... 16 Tabela 6: Povzetek za ukrepe URE z vračilnim rokom do 5 let. ................................................................................... 17 Tabela 7: Raba energije in stroški v letu 2016. ............................................................................................................ 30 Tabela 8: Raba energije na Polikliniki. ......................................................................................................................... 32 Tabela 9: Specifična raba energije. .............................................................................................................................. 32 Tabela 10: Cene energetskih virov. ............................................................................................................................. 36 Tabela 11: Proizvodnja in poraba pare. ....................................................................................................................... 48 Tabela 12: Seznam klimatov, predvidenih za zamenjavo. ........................................................................................... 49 Tabela 13: Električni aparati in naprave. ..................................................................................................................... 58 Tabela 14: Mesečna dinamika rabe električne energije. ............................................................................................. 58 Tabela 15: Delitev rabe energije po sektorjih rabe. .................................................................................................... 66 Tabela 16: Dopustne toplotne prehodnosti Umax. ....................................................................................................... 68 Tabela 17: Prihranki s toplotno zaščito ovoja stavbe. ................................................................................................. 69 Tabela 18: Sedanja in bodoča raba energije na klimatih. ............................................................................................ 71 Tabela 19: Raba energije v SB Celje skupaj in Poliklinika v letu 2016.......................................................................... 82 Tabela 20: Povzetek ukrepov. ..................................................................................................................................... 83

Kazalo slik

Slika 1: Lokacija SB CE. ................................................................................................................................................. 20 Slika 2: Organigram. .................................................................................................................................................... 23 Slika 3: Bolnišnični objekti. .......................................................................................................................................... 25 Slika 4: Objekt Poliklinika – rumena stavba. ................................................................................................................ 29 Slika 5: Situacija objektov. ........................................................................................................................................... 30 Slika 6: Razmerje rabe energije. .................................................................................................................................. 31 Slika 7: Razmerje stroškov za energijo. ....................................................................................................................... 31 Slika 8: Raba električne energije. ................................................................................................................................. 37 Slika 9: Raba toplotne energije. ................................................................................................................................... 38 Slika 10: Triletno gibanje rabe električne energije preko Trafo TR1 v MWh. .............................................................. 38 Slika 11: Razmerja rabe električne energije preko Trafo TR1 – TR3. ........................................................................... 38 Slika 12: Dinamika rabe in deleži toplotne energije v MWh . ..................................................................................... 40 Slika 13: Enopolna shema energetskih povezav rezervnega napajanja. ..................................................................... 41 Slika 14: Diesel agregat. ............................................................................................................................................... 42 Slika 15: Enopolna shema diesel agregatov in trafo postaj iz CNS. ............................................................................. 42 Slika 16: Kotlovnica. ..................................................................................................................................................... 43 Slika 17: Stari in novi klimati. ....................................................................................................................................... 43 Slika 18: Svetilke. ......................................................................................................................................................... 44 Slika 19: Toplotna podpostaja Poliklinika. ................................................................................................................... 45 Slika 20: Toplotna podpostaja Poliklinika – shema. .................................................................................................... 46 Slika 21: Radiatorji. ...................................................................................................................................................... 47 Slika 22: Bojlerji. .......................................................................................................................................................... 47 Slika 23: Hladilna centrala in absorber. ....................................................................................................................... 49 Slika 24: Klimati. .......................................................................................................................................................... 50 Slika 25: SPTE. ............................................................................................................................................................. 51 Slika 26: Meritev in stikališče za Polikliniko. ................................................................................................................ 52 Slika 27: Nadzor kompenzacije. ................................................................................................................................... 52 Slika 28: Razsvetljava. .................................................................................................................................................. 53 Slika 29: Klimati, hladilni agregati. ............................................................................................................................... 53 Slika30: Fasade. ........................................................................................................................................................... 54 Slika 31: Detajli fasade. ................................................................................................................................................ 54


Slika 32: Okna in fiksna zasteklitev. ............................................................................................................................. 56 Slika 33: Bojlerji in toplotni menjalniki. ....................................................................................................................... 59 Slika 34: Razdeljevanje toplote. .................................................................................................................................. 70 Slika 35: Solarni sistem za pripravo STV. ..................................................................................................................... 74 Slika 36: Finančni tokovi. ............................................................................................................................................. 75 Slika 37: Fotovoltaika. .................................................................................................................................................. 75 Slika 38: Finančni tokovi. ............................................................................................................................................. 76 Slika 39: Obstoječe svetilke. ........................................................................................................................................ 78 Slika 40: Plinski motor s toplotno črpalko. .................................................................................................................. 78 Slika 41: CNS. ............................................................................................................................................................... 81 Slika 42: Internet of Things. ......................................................................................................................................... 81

Kazalo prilog

Priloga 1: Tloris tipičnih etaž in prerez. ...................................................................................................................... 87 Priloga 2: Raba električne energije. ............................................................................................................................ 88 Priloga 3: Raba toplote. .............................................................................................................................................. 89 Priloga 4: Elaborati gradbene fizike. ........................................................................................................................... 90 Priloga 5: Tabele obstoječih in novih klimatov ........................................................................................................... 91 Priloga 6: CNS sheme ................................................................................................................................................. 92 Priloga 7: Predlagani ukrep URE: Učinkovita razsvetljava. ......................................................................................... 93 Priloga 8: Predlagani ukrep URE: Izboljšave ogrevalnega sistema. ............................................................................ 94 Priloga 9: Predlagani ukrep URE: Ukrepi na ovoju zgradb. ......................................................................................... 95 Priloga 10: Predlagani ukrep URE: Solarni sistem. ...................................................................................................... 96 Priloga 11: Predlagani ukrep URE: Zamenjave klimatov. ............................................................................................ 97 Priloga 12: Predlagani ukrep URE: Banke ledu. .......................................................................................................... 98 Priloga 13: Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv ........................................................................................ 99 Priloga 14: Energetska izkaznica ............................................................................................................................... 101


0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

Povzetek je napisan z namenom, da vodstvo in uporabniki na kratek in jedrnat način spoznajo vse pomembne

elemente energetskega pregleda, ne da bi se morali ukvarjati z energetiko in posameznimi izračuni, ki so zajeti v

pregledu.

Energetski pregled (EP) Splošne bolnišnice Celje, v nadaljevanju SB CE, je naročila in delno financirala SB CE,

sofinanciralo pa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija za učinkovito rabo energije Ljubljana. Izdelan je bil

julija 1998. Izdelala ga je firma POP d.o.o., Velenje. Od takrat je minilo več kot 5 let, zato je bilo potrebno izdelati

Novealcijo energetskega pregleda (NEP). Ta je bil izdela februarja 2010. Tudi tega je izdelala firma POP d.o.o.,

Velenje. Ker se SB CE ponovno prijavlja na razpise za subvencijo energetske sanacije objektov, je potrebno izdelati

Razširjen energetski pregled (REP) Stavbe centralnega bolniškega objekta nove bolnišnice v Celju, ali krajše

Poliklinike. Pri tem gre za v 90.-ih letih zgrajen objekt, ki je priključen na obstoječe stare objekte. Ti bodo predmet

rušenja in nove gradnje, zato niso zajeti v REP. REP mora upoštevati vse spremembe na objektih in energetiki v tem

času. Največje spremembe v kompleksu SB CE so bile energetske sanacije T objekta in Gineko, dograditev novega

objekta URGENCA, ki se je pričel uporabljati decembra 2015, in vgradnja trigeneracije, vendar to ni predmet REP.

Osnovne ugotovitve REP so naslednje šibke točke, ki imajo za posledico (pre)veliko rabo vseh vrst energij:

- nezadostna toplotna zaščita ovoja zgradbe ,

- slabo staro stavbno pohištvo ,

- slabe zasteklitve (vhodi, copilit),

- zastarele in dotrajane klima centrale brez rekuperacije toplote ali centrale z rototermi, ki niso dovoljeni za

OP dvorane,

- nezadovoljivo regulirano centralno ogrevanje,

- razsvetljava brez nadzora prižiganja / ugašanja,

- ni izrabe obnovljivih virov energije (sonce, veter, toplotne črpalke, fotovoltaika…).

Podatki kažejo, da ima Bolnišnica veliko porabo energije. To kaže tudi že izdelana merjena energetska izkaznica.

Vzroki za to so v navedenih pomanjkljivostih.

Za zmanjšanje rabe energije, učinkovitejšo pretvorbo in distribucijo energije smo predlagali nabor ukrepov, ki se

delijo na organizacijske ukrepe, ukrepe ob rednem vzdrževanju in manjše investicije ter investicijske ukrepe.

V tem povzetku so na kratko predstavljene glavne ugotovitve energetskega pregleda s tabelo predlaganih ukrepov.

Predlagamo naslednje ukrepe učinkovite rabe energije, ki so sicer že bili navedeni v EP in NEP, vendar so še vedno

aktualni:

Organizacijski ukrepi

Organizacijski ukrepi so ukrepi, ki praktično nič ne stanejo, so takoj izvedljivi in v praksi že prinašajo prve prihranke.

Ti ukrepi so bili in bodo še naprej naslednji:

• osveščanje uporabnika, lastnika, upravljavca in energetskega managerja (predavanja, brošure...),


• izobraževanje (seminarji, predavanja v SB CE tehničnemu, vodstvenemu in medicinskemu kadru),

• informiranje (brošure, predavanja, posredovanje e-informacij),

• uvajanje energetskega managementa in energetskega knjigovodstva (najprej določitev managerja),

• ciljno spremljanje rabe energije in stroškov (za to bo skrbel manager).

• Posodabljanje podatkov in ugotovitev iz REP.

Izračun prihrankov energije mora biti narejen kot razmerje stroškov dveh zaporednih let z upoštevanjem

dejanskega stanja stavbe in stroškov.

Ukrepi ob rednem vzdrževanju in manjše investicije

1. Ukrepi na ovoju zgradbe:

• vzdrževanje stavbnega pohištva,

• izboljšanje tesnjenja oken in vrat, oziroma obnova tesnil,

• izboljšanje zrakotesnosti lahkih konstrukcij,

• popravilo in zamenjava senčil.

2. Ukrepi na ogrevalnem sistemu

• nastavitev centralne in lokalne regulacije ogrevalnega sistema,

• vgradnja termostatskih ventilov pri okvari klasičnih ventilov,

• redno odzračevanje ogrevalnega sistema,

• hidravlično uravnoteženje obstoječega sistema.

3. Ukrepi na področju rabe električne energije

• vgradnja energetsko učinkovitih svetil ob zamenjavi dotrajanih svetil,

• vzpostavitev optimalnega sistema osvetljevanja in vgradnja senzorjev,

• pregled in redno vzdrževanje vseh električnih naprav ter čiščenje svetilk.

4. Ukrepi na področju klimatizacije, hlajenja in prezračevanja

• pregled in ponovna nastavitev programske avtomatike,

• čiščenje in nastavitve filtrov ter vpihovalnih in odvodnih elementov.

5. Ukrepi na področju priprave sanitarne tople vode (STV)

• vgradnja časovnega vklopa/izklopa cirkulacijskih črpalk.

Investicijski ukrepi

1. Ukrepi na ovoju zgradbe:

• zamenjava slabega stavbnega pohištva z energijsko varčnim in kvalitetnim,

• dodatna izolacija fasade,

• dodatna izolacija strehe.

2. Ukrepi na ogrevalnem sistemu

• vgradnja ventilov za hidravlično uravnoteženje,

• zamenjava obtočnih črpalk s črpalkami s frekvenčno regulacijo,

• lokalna regulacija ogrevanja s termostatskimi ventili na radiatorjih, kjer še ni,


• izgradnja solarnega sistema za pripravo STV,

• vgradnja toplotnih črpalk in geosond, če ne bo več trigeneracije.

3. Ukrepi na področju rabe električne energije

• vgradnja naprav za nastavitev optimalnega sistema osvetljevanja in programiran vklop razsvetljave,

• vgradnja varčnih žarnic in zamenjava svetilk, kjer so še stare svetilke,

• vgradnja energetsko učinkovitih aparatov in naprav,

• vgradnja fotovoltaičnega sistema, če ne bo več kogeneracije.

4. ukrepi na področju hlajenja in prezračevanja

• zamenjava zastarelih in dotrajanih klima central brez rekuperacije toplote in central z rototermi, ki niso

dovoljeni za OP dvorane,

• vgradnja centralnega nadzornega in krmilnega sistema tudi na novih klimatih ter priprava za Internet stvari

– IoT.

SCENARIJI

V REP-u so obdelani posamezni ukrepi in ovrednoteni prispevki k zmanjšanju rabe energije in emisij. Za izvedbo

ukrepov pa so možni različni scenariji. Predstavljeni so v tabeli na naslednji strani.

1. scenarij predvideva, da stanje ostane kot je. Energetska sanacija se ne izvede.

Po analizi ukrepov in scenarijev je bilo ugotovljeno, da je 2. scenarij najugodnejši z vidika ekonomičnosti in realno

izvedljiv. V tabeli scenarijev so opisani kazalniki. V tabeli klimatov v prilogi 3 so definirani klimati, ki so predvideni za

zamenjavo. Ventile za hidravlično uravnoteženje definira shema dvižnih vodov v projektu ogrevanja. Ostali ukrepi so

opisani v tabeli povzetkov in v poročilu.

3. scenarij je pogojno izvedljiv, če dobi Bolnišnica subvencijo s strani države, ki bi pokrila stroške izvedbe sanacije

strehe in fasade. Ukrepi s stališča ekonomske opravičenosti namreč niso priporočeni.

Za celovito energetsko prenovo stavbe Poliklinike je bil izdelan 4. scenarij. Zanj je bil narejen elaborat gradbene

fizike (GF) s standardnimi pogoji uporabe, ki je v prilogi 3. Iz njega je razvidno, da bi objekt lahko zadovoljil vse

pogoje iz PURESa. Vsi kazalniki so prikazani v tej GF. Izvedba pa je iz tehničnih in ekonomskih stališč praktično

nemogoča. Objekt se uporablja 24/7, saj gre za praktično polno zaseden bolnišnični objekt. Odstranitev tlakov v

kleti, dodatna toplotna izolacija in ponovna izvedba tlakov je pri zasedenem objektu nemogoča. Prav tako ni

mogoča toplotna izolacija zunanjih zidov proti terenu v kleti z notranje strani, saj so prostori opremljeni in v funkciji.

Teoretično je sicer vse to možno, ni pa mogoče predvideti s kakšnimi stroški je to povezano. Sam gradbeni poseg je

mogoče definirati, ni pa mogoče oceniti posrednih stroškov, ki bi pri takšni sanaciji nastali. Pri sanaciji tlakov je

namreč treba odstraniti vso medicinsko in drugo opremo, predelati instalacije, zaradi nove višinske kote tlakov pa

tudi vrata, pragove, opremo, stopnišča, sanitarne elemente, dvigala…

Pri tem scenariju je potrebno zamenjati tudi vse klimate s takšnimi, ki bodo imeli vgrajene rekuperatorje s

povratkom do 92 % toplote pri entalpijski menjavi.


Tabela 1: Scenariji.

Učinki in investicije po posameznih ukrepih so navedeni v tabeli 3: Povzetek ukrepov.

Pri izračunih prihrankov sta bili upoštevani ceni za energijo po fakturah. Pri ceni za toplotno energijo so bili

upoštevani tudi izkoristki sistema pri pretvorbi primarne v koristno energijo.

Scenarij Opis ukrepa

Možni letni prihranki

Investicija Vračilni rok

Zmanjšanje CO2

Upravičenost

MWh € % € (let) t/a

UKREPI

1

Po tem scenariju se ne izvedejo ukrepi, ki so navedeni v REP, zato ostane raba energije in stroški zanjo enaki. Emisije ostajajo enake. Scenarij je predviden, če ne bo subvencij s strani države.

0 0

0 0 0

2

Po drugem scenariju smo predvideli samo izvedbo manjših ukrepov URE, ki se povrnejo prej kot v 10 letih in so nujni za izvedbo. To so organizacijski ukrepi, manjši ukrepi URE na ogrevalnih sistemih in elektro inštalacijah ter zamenjava klimatov.

2.970 t. 625 el.

210.700

33 % topl. 17,6 % el.

740.000 3,5 925

DA

3

Po tem scenariju se izvedejo poleg že naštetih ukrepov tudi ukrepi na ovoju stavbe. V tem primeru veljajo vrednosti iz nadaljevanja. Žal so nekateri ukrepi, kot npr. dodatna toplotna izolacija fasade, težko izvedljivi in imajo dolge vračilne roke.

3.400 t. 625 el.

212.500 28.300

38 % topl. 17,6 % el.

20.000 13 1,3

1.011

NE

4

Ta scenarij je s stališča ekonomike in tehnike izvedbe neuresničljiv. Potrebno bi bilo prenoviti ves ovoj stavbe, vključno z zidovi v zemlji in tlaki, kar pa zaradi zasedenosti prostorov ni izvedljivo. Prihranki ne bi bili tako veliki, da bi opravičili visoke stroške sanacije v razumnem roku. Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati Akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe in v skladu z realnimi možnosti predvideti ukrepe, da bi zadovoljili zahtevane cilje.

Visoka investicija

Dolg vračilni rok

NE


Prioritete v naslednji tabeli niso postavljene glede na vračilni rok, temveč glede na dejansko nujnost izvedbe

ukrepa. Prihranki toplote in elektrike so zaokroženi na cela števila. Prihranki toplotne in elektrike so računani s ceno

energije, ki je veljala leta 2016.

Raba energije in stroški zanjo v letu 2016 je bila naslednja:

2016

skupni stroški in prihodki energentov idr. strošek z DDV

poraba el.en. (kWh)

poraba toplote kpl (kWh)

Poraba skupaj (kWh) cena en.

€/kWh z DDV

723.705,83 € 882.921,11 € 7.622.865,14 17.776.700,00 25.399.565,14 0,03672981

strošek amortizacije, vzdrževanja... (ocena) 50.000,00 € Poliklinika

MWh € Sm3

strošek za toploto 652.934,75 € 8882 326.234,14 € 1.246.596

strošek za elektriko 279.986,36 € 4381 160.913,28 €

13263 487.147,42 € Tabela 2: Raba energije v SB Celje skupaj in Poliklinika v letu 2016.

V naslednji tabeli je povzetek najatraktivnejših ukrepov, ki so obdelani v energetskem pregledu in predlagani za

izvedbo. Ukrepi so združeni po tematskih sklopih kot jih predlagamo in se smiselno povezujejo. V tabeli so le

najpomembnejši rezultati, podrobnosti pa so v poročilu, tabelah v prilogah in arhivu.

V tabeli sta bili upoštevani ceni energij, izračunanih v prejšnji tabeli in v nadaljevanju poročila.

Vse analize rabe vseh vrst energije v Polikliniki so bile narejene za 3 leta, to je za 2014, 2015 in 2016. V tabelah in

diagramih v prilogah 2 in 3 je to prikazano. Upoštevani so bili tudi temperaturni primanjkljaji v teh letih za Celje, ki

so na voljo na straneh Agencije RS za okolje ARSO posebej za merilno postajo Celje. Tabela je v prilogi 3. Za izračun

prihrankov je bilo izbrano referenčno leto 2016, ker so zajeti vsi novi porabniki in vse do sedaj izvedene spremembe

ter ukrepi URE.


Št Opis ukrepa

Možni letni

prihranki

Investicija Vračilni

rok Prioriteta

MWh € € (let) -

ORGANIZACIJSKI UKREPI

1

Osveščanje, informiranje in izobraževanje

uporabnikov

ocena: 1 % letne rabe je prihranek

400 23.000 10.000 0,5 I

2

Nastavitev in kontrola regulatorjev, ventilov,

armatur, kontrolirano prezračevanje, nadzor nad

prižiganjem luči, kontrola puščanja vode…


400 23.000 0 0 I

3

Ciljno spremljanje rabe energije, energetski

management in energetsko knjigovodstvo


800 46.000 20.000 0,5 I

INVESTICIJSKI UKREPI

4

Učinkovita razsvetljava, zamenjava slabih obstoječih

svetilk z energijsko varčnimi, regulatorji svetlobnega

toka, senzorski in časovni vklop/izklop razsvetljave

225 8.300 30.000 3,6 II

5 Manjši ukrepi URE na ogrevalnih sistemih: 430 28.900 100.000 3,5 II

- vgradnja regul. ventilov na dvižne vode in

hidravlično uravnoteženje omrežja,

- vgradnja termostatskih ventilov,

- črpalke s frekvenčno regulacijo,

- frekvenčna regulacija ostalih EM pogonov,

- dograditev centralnega nadzornega sistema, oz.

IoT

6 Zamenjava obstoječih klimatov z energetsko

učinkovitimi klimati 1.017 63.600 510.000 8,0 II

7 Fotonapetostni sistem - ni ekonomsko opravičen,

dokler obratuje trigeneracija 60 2.200 500.000 227 -

8 Toplotna črpalka – ni ekonomsko opravičena, dokler

obratuje trigenracija

9 Banke letu 3000 30.000 70.000 2,3 III

10 Solarni sistem za pripravo STV 772 48.300 440.000 9,1 III

11 Izolacija ovoja zgradbe, zamenjava zasteklitve in

vhodnih vratl - po posebni tabeli prihrankov 430 26.700 1.620.000 60 III-IV

Tabela 3: Povzetek ukrepov.


V vsakem primeru so najboljši ukrepi učinkovite rabe energije tisti ukrepi, ki trajno zmanjšajo potrebo po njej.

Sledijo jim ukrepi, ki izboljšajo učinkovitost pretvorbe energije, njeno distribucijo in uporabo. Zadnji so na vrsti

ukrepi, ki posredno prinašajo prihranke s temeljitejšim nadzorom nad porabo.

Temeljita toplotna zaščita zgradb in naprav za pretvorbo in transport toplotne energije ima več dobrih učinkov:

• dobro toplotno zaščitene zgradbe in naprave imajo majhno toplotno prehodnost in zato manjše izgube toplote,

kar posledično pomeni manjši strošek za ogrevanje,

• stavbno pohištvo, ki zadovoljuje z zakonom predpisano zrakotesnost, zmanjšuje toplotne izgube in izboljšuje

bivalne pogoje,

• pri gradbenih konstrukcijah z manjšo toplotno prehodnostjo je površinska temperatura gradbenega elementa

višja, kar vpliva na prijetnost bivanja,

• zaradi manjše porabe goriva je tudi količina okolju škodljivih snovi, ki se sproščajo pri sežigu fosilnih goriv,

manjša.

Z vsemi predlaganimi ukrepi za zmanjšanje porabe toplotne energije bi se teoretično zmanjšala poraba primarne

toplotne energije za preko 3.400 MWh/a. Zmanjšanje rabe toplotne energije samo v Polikliniki znaša 38 %.

Ker vsi ukrepi niso izvedljivi v bližnji prihodnosti in se njihov učinek ne sešteva linearno (npr. ukrepa izboljšanja

regulacije, vgradnja termostatskih ventilov in izolacija objekta ne pomenijo vsote prihrankov posameznega ukrepa),

lahko pričakujemo, da bo z izvedbo ukrepov z vračilnimi rokom krajšim od petih let po 2. scenariju prihranek

energije dejansko 2970 MWh/a, oziroma 33 %.

Prihranek pri stroških za ogrevanje bo pri ceni končne energije (z upoštevanjem η = 0,75) 62,52 €/MWh znašal

210.700 € letno. Investicije v te ukrepe bodo znašale 740.000 € in se bodo povrnile v 3,5 letih!

Prihranek pri stroških za električno energijo bo po uvedbi najučinkovitejših ukrepov znašal 625 MWh/a, oziroma

28.300 € letno. To pomeni 17,6 % manjše stroške na leto za električno energijo v Polikliniki. Potrebna investicija

znaša 38.000 € in se povrne v 1,3 leta.

Prispevek k energetski učinkovitosti:

a) razmerje med letnim prihrankom končne energije in kondicionirano površino stavbe

(kWh/m2/leto)

Razmerje znaša 133 kWh/m2,leto.

b) razmerje med povečanjem proizvodnje energije iz OVE in porabo končne energije.

Dokler ostaja trigeneracija, se razmerje ne bo spreminjalo.

Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje

Zmanjšanje emisij zaradi izvedbe ukrepov URE bo naslednje:

a/ zmanjšanje emisij CO2 zaradi uvedbe ukrepov URE – toplotna energija

Toplotna energija se proizvaja v lastni kotlarni in kogeneraciji. Gorivo je zemeljski plin. V letu 2016 je bilo pokurjeno:

ZP: 33.380 MWh


Iz tega je bilo proizvedeno:

CO2,ZP = 33380 * 0,200 = 6.676 ton

CO2

= 6.676 ton

Zmanjšanje onesnaženja s CO2 bo zaradi ukrepov URE in OVE pri toplotni energiji na Polikliniki torej:

ΔCO2,og = 680 ton/a

Poleg zmanjšanja emisij CO2

bo pozitiven rezultat tudi zmanjšanje emisij ostalih emitentov iz dimnika Bolnišnice

zaradi uvedbe ukrepov URE.

b/ zmanjšanje emisij CO2 zaradi uvedbe ukrepov URE – električna energija

Ker se pri nas velik del električne energije pripravlja v termoelektrarnah, ki so tudi proizvajalci CO2, lahko z

zmanjšanjem rabe električne energije vplivamo na zmanjšanje onesnaževanja. Zmanjšanje emisij CO2 zaradi

ukrepov URE pri rabi električne energije bo torej:

ΔCO2,el = 625 * 0,53 = 331 ton/a

Skupno letno zmanjšanje emisij bo torej:

ΔCO2 = 1.011 ton/a

Vrsta kupljene energije Letna poraba Letni strošek

Električna energija 4381 MWh 160.913 €

kurilno olje l MWh €

zemeljski plin 1.246.596 Sm3 8882 MWh 326.234 €

Gorivo tekoči naftni plin

kg MWh €

mazut t MWh €

premog t MWh €

Toplota topla voda t MWh €

(kupljena) para t MWh €

Ostala MWh €

goriva zp kuhinja MWh €

voda tehnološka t, (m3) €

SKUPAJ: 13264 MWh 487.147 €

Delež v celotnih letnih odhodkih 1,89 %

Specifična raba energije: kWh/m2 519

Podatki veljajo za leto 2016

Tabela 4: Podatki o letni rabi energije v Polikliniki.


Vrsta energije Poliklinika: Letna poraba energije in vode po mestu porabe Letni strošek

S K U P A J

TEHNOLOGIJA IN RAZSVETLJAVA

OGREVANJE IN

HLAJENJE

Količina MWh MWh MWh €

Električna energija

MWh

4381 4381 3851 531 160913

ELKO t

ZP Sm3 1246596 8882 860 4303 326234

Gorivo

TNP t

mazut t

premog t

Toplota

ST V MWh

1904

para MWh

1815

Ostala

goriva

voda (m3) 155982 221320

SKUPAJ: 13264 8430 4834 708467

EUR

Delež v celotnih letnih odhodkih 1,89 %

Specifična raba energije: MWh/enoto proizvoda

519

MWh/dodano vrednost

Podatki veljajo za leto 2016

Tabela 5: Raba energije in vode po mestu porabe.


Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do PETIH (5) let:

letni prihranek v MWh % prihranka od skupne letne

porabe

letni prihranek električne energije

625 17,6

letni prihranek pri gorivu 2970 33

skupno zmanjšanje stroškov na leto v €

210.700

skupni znesek potrebnih investicij v €

740.000

vračilni rok 3,5 leta

Tabela 6: Povzetek za ukrepe URE z vračilnim rokom do 5 let. Skupno letno zmanjšanje emisij bo:

ΔCO2 = 925 ton/a


1 SPLOŠNI DEL

Energetski pregled (EP) je bil narejen leta 1998, novelacija (NEP) pa leta 2010. V času od izdelanega EP in NEP je bil

zgrajen nov objekt URGENCA, ki pa ni predmet REP. Ker se namerava Bolnišnica ponovno prijaviti na razpis za dodelitev

nepovratnih sredstev iz EU skladov, mora imeti v skladu z zakonodajo izdelan EP, ki ni starejši od 5 let. Zato je vodstvo

Bolnišnice naročilo izdelavo razširjenega energetskega pregleda (REP) Stavbe centralnega bolniškega objekta nove

bolnišnice v Celju, ali krajše Poliklinike. Pri tem gre za v 90.-ih letih zgrajen objekt, ki je priključen na obstoječe stare

objekte. Ti bodo predmet rušenja in nove gradnje, zato niso zajeti v REP.

Številni primeri iz prakse v zvezi s pripravo in realizacijo ukrepov učinkovite rabe energije kažejo na to, da se jih

podjetja in ustanove lotevajo parcialno, nepovezano z ostalimi možnimi ukrepi, brez kompleksne analize celotne

problematike oskrbe in rabe energije. Tak parcialni pristop lahko privede do tehnično in ekonomsko neustreznih

rešitev.

Predhodnica programa za učinkovito rabo energije ustanove mora zato biti energetski pregled, katerega glavni sestavni

del je predlog možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudi vodstvu ustanove napotke za organizacijske

spremembe in kvalitetne investicijske odločitve.

REP je narejen skladno s Pravilnikom o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda, z upoštevanjem

navodil iz Priročnika za izvajalce energetskih pregledov. Pri izdelavi so bili upoštevani tudi drugi standardi, pravilniki in

smernice, ki se nanašajo na izdelavo EP, URE, OVE in energetske prenove.

Podatki za izdelavo REP so bili povzeti iz EP, NEP in projektov ter zbrani s pomočjo sodelavcev Splošne bolnišnice Celje.

Dodatne informacije so bile pridobljene z ogledom objekta in naprav na kraju samem. Stroški za energijo so zbrani na

osnovi podatkov za električno energijo in zemeljski plin v letu 2016. Parcialni podatki so bili prejeti od firme

TechnoSoft, ki skrbi za centralni nadzorni sistem. Podatki o gradbenih elementih so zbrani iz projektov in z ogledom

zgradb, tako da so v podatkih vrednosti, ki predstavljajo dejansko stanje. Na enak način so bili zbrani podatki o

napravah, vgrajenih v energetski sistem in vsi ostali potrebni podatki za izdelavo pregleda.

Dokumentacija, ki je bila na voljo, je naslednja:

• energetski pregled št. DP03-01-98, izdelovalec POP d.o.o., Velenje, 1988

• novelacija energetskega pregleda revizija 2, izdelovalec POP d.o.o., Velenje, 2010

• projekti

• podatki o rabi zemeljskega plina in električne energije

• podatki in sheme CNS TehnoSoft

• odgovori na vprašalnik

• domača stran Bolnišnice na internetnem naslovu https://www.sb-celje.si/

• pravilniki, standardi, smernice.

https://www.sb-celje.si/


1.1 Namen in cilji energetskega pregleda

Namen razširjenega energetskega pregleda je obravnava objekta Poliklinike in vgrajenih naprav ter inštalacij z

ustreznimi energetskimi in ekološkimi pokazatelji, identifikacija energetsko neučinkovitih mest in analiza možnosti

učinkovite rabe energije, vključno s predlogi za njihovo izvajanje. Razširjen energetski pregled obsega dela, ki jih lahko

razdelimo na tri osnovne skupine: splošni del, analiza možnosti za znižanje porabe energije ter predlogi in finančna

analiza ukrepov za znižanje stroškov in porabe energije. Vse navedeno je namenjeno vodstvu SB CE, da se lahko odloči

za izvedbo ukrepov OVE in URE, ki jih namerava prijaviti na razpis za dodelitev sredstev iz skladov za sofinanciranje

projektov energetskih sanacij.

Cilj REP je zmanjšanje rabe vseh oblik energije, zmanjšanje stroškov zanjo, odprava šibkih točk in energetsko

neučinkovitih mest ter hkrati obdržati ali izboljšati stanje ugodja v prostorih. Rezultat uvedbe ukrepov za učinkovitejšo

rabo energije pa je tudi zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje. Cilj so ukrepi, ki so energetsko učinkoviti in ekonomsko

opravičljivi za energetsko sanacijo.


1.2 Uvod

Splošna bolnišnica Celje je javni zdravstveni zavod. Kompleks bolnišnice se nahaja v centru Celja. Lokacija objektov je

razvidna iz naslednje slike:

vir: Google zemljevidi: https://www.google.si/maps/@46.2326926,15.2618103,549m/data=!3m1!1e3

Slika 1: Lokacija SB CE.

1.2.1 Podatki o zavodu

Javni zavod Splošna bolnišnica Celje

Oblakova ulica 5

3000 Celje

Direktor in zastopnik bolnišnice: mag. Marjan Ferjanc, univ. dipl. ekon.

Podračun enotnega zakladniškega računa bolnišnice: SI56 - 0110 - 0603 - 0276 - 827

Davčna številka: SI42119022

- Telefon: (03) 423 30 00

- Telefax: (03) 423 36 66

- E-mail: info[@]sb-celje.si

- Lastništvo: Ministrstvo RS za zdravje

- Leto ustanovitve: 1887

- Direktor: mag. Marjan Ferjanc, univ. dipl. ekon.

- Strokovni direktor: asist. mag. Franc Vindišar, dr. med.

- Glavna medicinska sestra bolnišnice: mag. Hilda Maze, dipl. m. s., univ. dipl. org.

- tretja največja bolnišnica v državi

- gravitacijsko območje: od 180 do 280 tisoč prebivalcev


- 1768 zaposlenih na dan 31. 12. 2015

- povprečni dnevni stalež bolnikov: 480

- letni prihodek: 93 mio EUR v letu 2015

- število postelj: 754

- število bolnišnično zdravljenih bolnikov: 33.916

- povprečna doba zdravljenja v bolnišnici: 3,95 dni

- število ambulantnih pregledov: 324.374

- število dializ: 21.590

- število porodov: 1.875

Vir: https://www.sb-celje.si/



Slika 2: Organigram.

Lokacija oddelkov

Oddelki v pritličju

1. Tehnične službe, avtopark

2. Ginekološko porodniški oddelek - odsek za neonatalno pediatrijo,

odsek za otročnice, porodni blok

3. Stari operacijski blok

4. Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja

5. Urološki oddelek

6.

7. Septična operacijska soba

8. Ambulanta za diagnostiko in terapijo bolečin, Anesteziološka

ambulanta

9. Oddelek za ledvične bolezni s centrom za dializo

10. Transfuziološki oddelek

11. Bolnišnična poliklinika (C1 trakt)

https://www.sb-celje.si/index.php?id=319









Oddelki v podpritličju

Oddelek za medicinsko rehabilitacijo - fiziatrična ambulanta, ambulanta za protetiko, ambulanta za predpisovanje tehničnih

pripomočkov, fizikalna terapija, delovna terapija

12. Bolnišnična kuhinja

14. Telovadnica oddelka za medicinsko rehabilitacijo

15. Trafo postaja

16. Bolnišnična lekarna

17. Toplarna

18. Pralnica

19. Splošni očesni ambulanti očesnega oddelka

20. Diabetološka ambulanta

21. Urgentni oddelek

Oddelki v 1. nadstropju

1. Služba za investicije in vzdrževanje

2. Telefonska centrala

3. Ginekološko porodniški oddelek - odsek za patološko nosečnost,

odsek za operativno ginekologijo z intenzivno nego, operativni blok

s sterilizacijo

4. Oddelek za sistemske in presnovne bolezni - Odsek za krvne

bolezni in odsek za revmatologijo

5. Oddelek za bolezni prebavil

6. Oddelek za sistemske in presnovne bolezni - Odsek za

endokrinologijo in diabetes

7. Oddelek za sistemske in presnovne bolezni - Odsek za

endokrinologijo in diabetes

8. Oddelek za bolezni srca, pljuč in ožilja

9. Rentgen

10. Sterilizacija

11. Laboratorij

12. Oddelek za intenzivno interno intenzivo in Enota intenzivne

medicine operativnih strok

13. Nov operacijski blok

14. Slaščičarna

15. Jedilnica

16. Oddelek za patomorfologijo in citologijo

17. Kabinet za laser ter ortoptična in pleoptična ambulanta očesnega oddelka

18. Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja

19. Oddelek za nuklearno medicino

Oddelki v 2. nadstropju 1. Ginekološko porodniški oddelek - odsek za konservativno

ginekologijo

2. Otroški oddelek kirurških strok

3. Očesna kirurška soba

4. Očesni oddelek

5. Oddelek za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo

6. Operacijske dvorane ORL in avdiovestibuloški laboratorij

7. Nevrološki oddelek

8. Oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo ter kirurgijo roke

9. Direkcija, Splošno kadrovsko pravni sektor, Sektor za

organizacijo, informatiko in kakovost, Sektor za ekonomiko, Sektor

za finance in računovodstvo

10. Otroški oddelek - odsek za dojenčke

11. Otroški oddelek - odsek za male otroke in odsek za šolske otroke

in mladostnike

12. Oddelek za žilno kirurgijo

13. Oddelek za maksilofacialno in oralno medicino












































Oddelki v 3. nadstropju 1. Travmatološki oddelek

2. Oddelek za ortopedijo in športne poškodbe

Oddelki v 4. nadstropju 1. Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo

2. Dermatovenerološki oddelek

Slika 3: Bolnišnični objekti.

1.2.2 Opis dejavnosti v stavbi

Splošna bolnišnica Celje opravlja za področje Savinjske regije in širše skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu

storitve bolnišničnega zdravstvenega varstva.

Bolnišnica opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, ki obsega naslednje oddelke in ambulante:

Oddelki in ambulante

Oddelek za skupne potrebe kirurgije

Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo

Travmatološki oddelek

Oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo ter kirurgijo roke










Otroški oddelek kirurških strok

Oddelek za žilno kirurgijo

Oddelek za intenzivno interno medicino

Kardiološki oddelek

Oddelek za bolezni prebavil

Oddelek za bolezni ledvic in dializo

Oddelek za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo

Oddelek za hematologijo in onkologijo

Urgentni center Celje

Ginekološko-porodniški oddelek

Nevrološki oddelek

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Urološki oddelek

Oddelek za ortopedijo in športne poškodbe

Oddelek za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo

Očesni oddelek

Oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo

Oddelek za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin

Otroški oddelek

Dermatovenerološki oddelek

Transfuzijski center

Radiološki oddelek

Oddelek za nuklearno medicino

Oddelek za medicinsko rehabilitacijo

Oddelek za patologijo in citologijo

Oddelek za laboratorijsko medicino

Lekarna

1.2.3 Prostorska razporeditev stavb z označeno namembnostjo

Splošna bolnišnica Celje se nahaja v centru Celja, kar je razvidno iz lokacije v prejšnji točki.

V Prilogi 1 so tlorisi tipičnih etaž in prerezi, v nadaljevanju poročila pa fotografije objektov in detajlov.

REP se izdeluje za Stavbo centralnega bolniškega objekta nove bolnišnice v Celju, ali krajše Polikliniko.

Objekt je bil grajen v različnih obdobjih. Opis gradnje in drugih mejnikov v zgodovini Bolnišnice je povzet s spletnih

strani SB Celje in je za obdobje po letu 1980 naveden v nadaljevanju: (vir: https://www.sb-celje.si/)

Citirano:

1980





























pričeli smo z gradnjo novega bolnišničnega objekta, velikega 28.903 m2. Modernizacija naj bi potekala postopoma in naj bi bila

končana do konca leta 1990. Zaradi vedno večjih gospodarskih težav vseh občin - podpisnic dogovora o združevanju sredstev -

predvidena sredstva niso bila zagotovljena.

1990

posodobitev bolnišnice je zaustavila katastrofalna poplava. Odpravljanje posledic poplave je trajalo kar nekaj let in šele leta

1996 se je ob sodelovanju Ministrstva za zdravstvo prekinjena modernizacija nadaljevala s pomočjo republiških sredstev za

investicije v zdravstvu.

1993

bolnišnica, ki je do leta 1993 delovala v okviru Zdravstvenega centra Celje, se je preoblikovala v samostojni javni zavod.

1997

s pomočjo sredstev republiškega sklada za investicije v zdravstvu in z lastnimi sredstvi nam je uspelo dokončati novogradnjo in

opremiti prostore za potrebe:

- novega centralnega operacijskega bloka,

- odseka za intenzivno terapijo operativnih strok,

- enote za zgodnji pooperativni nadzor,

- oddelka za intenzivno interno medicino.

Centralni operacijski blok sestavlja pet popolnoma opremljenih operacijskih dvoran. Vsaka ima svoj predprostor za uvajanje v anestezijo.

Operacijske dvorane so namenjene travmatološkim in endoskopskim posegom, za čiste plastične in rekonstruktivne posege, za žilno in

ortopedsko kirurgijo ter za splošno in abdominalno kirurgijo. Vse operativne dvorane in konzilijarni prostor so povezani z video kabli.

Povsem nova sta oddelka intenzivne medicine, pod bolnišnično streho pa je začel delati tudi diabetični dispanzer.

1998

posodobili smo bolnišnično kuhinjo.

1999

izgradili smo nov oddelek za ledvične bolezni s centrom za dializo.

2001

izgradili smo nov oddelek za ortopedijo in športne poškodbe.

2002

izgradili smo nov nevrološki oddelek ter obnovili sklop štirih aparatov rentgenske diagnostike.

2003

izgradili smo nov trakt C1 bolnišnične poliklinike in s tem pridobili nove prostore za specialistične ambulante.

2004

izgradili smo nov travmatološki oddelek.

Tudi investicije zadnjih petih let smo uresničili s pomočjo republiških sredstev za investicije v zdravstvu in z lastnimi

investicijskimi sredstvi bolnišnice.

2005

v tem letu so bile investicije usmerjene predvsem v medicinsko opremo in informatiko. nove prostore je dobila medicinska

knjižnica.

2006


s podporo velike donatorske akcije smo kupili koronarograf. V akcijo se je vključilo preko 14.000 fizičnih oseb in preko 700

pravnih oseb, društev in civilnih združenj, ki so s svojimi darovi zagotovili več kot 80% potrebnih sredstev.

2007

izgradili smo nov bolnišnični oddelek v četrtem nadstropju novejšega dela bolnišnice. V nove prostore se je preselil Oddelek za

splošno in abdominalno kirurgijo. Pomembnejši naložbi v opremo sta bili nakup gama kamere in endoskopske video linije.

2008

v tem letu smo realizirali sklop petih investicij:

•zaključena gradbeno obrtniška in inštalacijska dela v novih prostorih oddelka za medicinsko rehabilitacijo,

•novi prostori dermatovenerološkega oddelka,

•zaključena gradbeno obrtniška in inštalacijska dela v novih prostorih Lekarne,

•novi prostori upravnih služb,

•nova transformatorska postaja.

2009

v nove prostore smo preselili Oddelek za medicinsko rehabilitacijo. Kupili smo nov CT aparat, za katerega je v drugi donatorski

akciji približno 10.000 posameznikov, pravnih oseb in civilnih združenj zbralo več kot polovico potrebnih sredstev. Poleg tega

smo kupili tudi dva nova rentgenska aparata.

2010

v tem letu smo nabavili robotski sistem da Vinci S HD in kot prvi v Sloveniji začeli izvajati robotsko asistirane operativne

posege. Novo tehnologijo smo uvedli v dejavnost urologije in z njo začeli zdraviti paciente z rakom prostate.

2012

v tem letu je bil zaključen v letu 2011 začet projekt energetske sanacije objektov, ki ga je delno financirala Evropska unija , in

sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija je bila izvedena v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne

infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojna prioriteta »Trajnostna raba energije«, 1. prednostna usmeritev »Energetska

sanacija in trajnostna gradnja stavb«. Vrednost nepovratnih sredstev je znašala 2.942.760,71 EUR. 85 % nepovratnih sredstev

je bilo namenskih sredstev EU, ostalih 15 % nepovratnih sredstev pa je bila slovenska udeležba za kohezijsko politiko. Razliko

med nepovratnimi sredstvi in celotno vrednostjo projekta je financirala bolnišnica sama. Projekt je obsegal: obnovo ovoja t.i. T

objekta, zamenjavo klimatskih naprav, rekonstrukcijo Oddelka za patologijo in citologijo ter primarno energetsko oskrbo v okviru

katere je bila v letu 2013 izvedena trigeneracija. Celotna vrednost projekta je bila cca. 6,6 mio EUR.

2013

v okviru aktivnosti za Nadomestno novogradnjo je bila zaključena izvedba štirih sklopov pripravljalnih del in sicer: obnova

zaklonišč, Centralne sterilizacije, izveden Septični OP blok in obnovljena OP dvorana na Urološkem oddelku. Konec leta smo

položili temeljni kamen za nov Urgentni center Celje.

2014

so bila izvedena GOI dela in dobavljena ter montirana medicinska oprema za Urgentni center Celje. Urgentni center Celje je 12. 12. 2014

dobil uporabno dovoljenje za delovanje.

Opisi objektov, konstrukcijske značilnosti in površine so v nadaljevanju.


Slika 4: Objekt Poliklinika – rumena stavba.


Slika 5: Situacija objektov.

1.2.4 Skupna poraba energije in stroški

V objektih SB CE se uporabljata električna energija in zemeljski plin (ZP).

SB Celje ima lastno kotlarno na ZP s pripravo pare za ogrevanje, pralnico, sterilizacijo in klimatizacijo. Vgrajena je tudi

trigeneracija za proizvodnjo elektrike, toplote in hladu preko absorberja.

Iz zemeljskega plina dobimo tudi toplotno energijo. Vrednost 17.777 MWh zajema proizvedeno toploto v SPTE,

proizvedeno toploto v kotlovnici in proizvedeno paro. Vse je generirano iz zemeljskega plina.

Iz zemeljskega plina SB CE torej dobi v glavnem vso elektriko (še nakup, prodaja v manjšem deležu) in vso toploto. Zato

pride na letnem nivoju poraba zemeljskega plina v višini 3.433.128,00 m3.

Električna energija se meri skupno za celo bolnišnico in po posameznih TP.

Poraba toplotne energije je izražena v porabi ZP na mesec in leto.

Raba obeh vrst energije in stroški zanjo v letih 2014 -2017 so zbrani po mesecih v tabelah v Prilogi 2 in Prilogi 3.

Povzetek porabe in stroškov v Polikliniki SB CE za leto 2016 je v naslednji tabeli:

Sm3 MWh € €/MWh

elektrika - 7.623 279.986 36,73

toplota 1.871.263 17.777 652.935 36,73

skupaj 25.400 932.921 Tabela 7: Raba energije in stroški v letu 2016.

Iz tabele je razvidno, da predstavlja največji delež rabe toplotna energija s 70 odstotki. Težišče energetskega pregleda je

torej na učinkovitejši proizvodnji in rabi toplotne energije.


Pri stroških je razmerje enako, če računamo s ceno energije iz lastne proizvodnje.

Slika 6: Razmerje rabe energije.

Slika 7: Razmerje stroškov za energijo.

Komentar: v tabeli in diagramu je upoštevana lastna cena proizvedene energije s trigeneracijo.


Raba energije v Polikliniki V Polikliniki se prav tako rabi električna in toplotna energija. Porabe po posameznih porabnikih so v tabelah v prilogi 2 in 3. Povzetek skupne rabe na Polikliniki – rumena stavba pa je v naslednji tabeli:

MWh € €/MWh

elektrika 4.381 160.913 36,73

toplota 8.882 326.234 36,73

skupaj 13.264 487.147

Tabela 8: Raba energije na Polikliniki.

Specifično rabo energije Poliklinike smo računali na "enoto proizvoda", to je na enoto površine, na posteljo in na

bolnika. S tako izračunanim podatkom se lahko Bolnišnica primerja s sorodnimi ustanovami drugje v Sloveniji in tudi

zunaj nje.

raba energije

ogrevana

površina število postelj

število

bolnikov spec. raba spec. raba spec. raba

MWh m2 kWh/m2

kWh/postelj

o kWh/bolnika

elektrika 4.381 25.571 252 10.245 171,34 17.387 428

toplota 8.882 25.571 252 10.245 347,36 35.247 867

skupaj 13.264 25.571 252 10.245 518,70 52.634 1.295

Tabela 9: Specifična raba energije.

Energijsko število, oziroma specifična raba energije na enoto površine je v letu 2016 znašala 519 kWh/m2,a. To je zelo

visoka vrednost in približno takšna kot je bila v celotni bolnišnici v letu 2009 pred energetsko sanacijo. To pomeni, da

so v objektu Poliklinike in napravah dokajšnji potenciali za prihranek energije.

1.2.5 Stanje toplotnega ugodja

Po pogovoru z uporabniki objektov je bilo ugotovljeno, da večjega neugodja v prostorih ni. Meritve temperatur zraka

na odvodu iz prostora kažejo, da so v okvirih, ki jih zahtevajo predpisi in ugodje v prostoru. Izmerjene vrednosti

temperatur so razvidne iz priloženih shem klimatov, ki so v prilogi 5.

1.3 Shema upravljanja s stavbo

1.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom in

upravnikom

Razmerja med naročnikom energetskega pregleda, lastnikom stavbe, uporabnikom in upravnikom stavbe so naslednja:

Naročnik razširjenega energetskega pregleda (REP) je Splošna bolnišnica Celje.

Lastnik SB CE je Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje.

Uporabniki so zdravstveni delavci in pacienti.


Upravnik stavbe je SB CE, ki je javni zavod. Upravljanje je v rokah vodstva (Direkcije), medicinskega in tehničnega

osebja. SB CE vodi direktor, ki ima pomočnike: strokovnega direktorja, pomočnike direktorja in glavno medicinsko

sestro.. Shema je prikazana v organigramu na sliki 3 v prejšnji točki.

1.3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalni stroškov

Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju obratovalnih stroškov je takšna kot v vseh javnih zavodih. SB

CE je javni zavod, ki se sam financira po fakturirani realizaciji.

Delež stroškov za energijo in vodo v skupnih stroških Bolnišnice je znašal v letu 2016 Se = 1,89 %, za leto 2017 pa je

načrtovan v višini Se = 1,78 %.

V teh stroških so zajeti stroški za elektriko, vodo in zemeljski plin. Delež stroškov je relativno nizek v primerjavi z

drugimi javnimi zgradbami in je rezultat delovanja trigeneracije ter sanacijskih ukrepov na objektih.

1.3.3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE

Vodstvo SB CE samostojno pripravlja projekte vzdrževanja, sanacij in investicij v učinkovito rabo energije (URE). Na

osnovi kriterijev, kot so cena, letni plani, roki in prilivi sredstev se odloča za prioriteto in vrstni red izvedbe

posameznega ukrepa. Na področju investiranja v URE ima lahko več virov finančnih sredstev: lastna sredstva in državna

sredstva preko javnih razpisov. Najpomembnejši so razpisi iz EU kohezijskih skladov za energetske sanacije javnih stavb.

V letu 2012 je bil zaključen projekt URE, ki je bil začet v letu 2011. To je bil projekt energetske sanacije objektov, ki ga je

delno financirala Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija je bila izvedena v okviru Operativnega

programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojna prioriteta »Trajnostna raba

energije«, 1. prednostna usmeritev »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb«. Vrednost nepovratnih sredstev

je znašala 2.942.760,71 EUR. 85 % nepovratnih sredstev je bilo namenskih sredstev EU, ostalih 15 % nepovratnih

sredstev pa je bila slovenska udeležba za kohezijsko politiko. Razliko med nepovratnimi sredstvi in celotno vrednostjo

projekta je financirala bolnišnica sama. Projekt je obsegal: obnovo ovoja t.i. T objekta, zamenjavo klimatskih naprav,

rekonstrukcijo Oddelka za patologijo in citologijo ter primarno energetsko oskrbo v okviru katere je bila v letu 2013

izvedena trigeneracija. Celotna vrednost projekta je bila cca. 6,6 mio EUR.

Od izdelanega energetskega pregleda pričakujejo smernice in priporočila za strokovno izvedbo ukrepov pri sanaciji

Poliklinike. Pregledu sledi dokumentacija IDZ in IDP, ki bo natančneje definirala predvidene ukrepe energetske sanacije.

1.3.4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

Zlasti pri stavbah, kjer ni izrazitega tehnološkega procesa (javne stavbe), je za doseganje dejanskih prihrankov pri rabi

energije in stroških zanjo pomembno preučiti medsebojna razmerja med vsemi akterji udeleženimi v proces odločanja

o investiranju v URE. Od poznavanja razmerij med dejavniki odločanja namreč v veliki meri odvisno kasnejše izvajanje v

energetskem pregledu priporočenih ukrepov.

Posebej smo se osredotočili na:


• organiziranost in interes udeleženih v upravljanju z energijo,

• motivacijo vseh akterjev in ozaveščanje o URE,

• delovanje sistema informiranja o rabi energije in doseženi ravni energetske učinkovitosti (kdo in kako

nadzira rabo energije in stroške),

• promocijo tematike URE v širši sredini,

• potek odločanja o investicijah v URE,

• obravnavo denarnih tokov (prihranki, investicije, obratovalni stroški),

• energetsko politiko občine na obravnavanem področju.

Z analizo zapisov o porabi energije v preteklem triletnem obdobju smo dobili podatke o strukturi in mesečnih porabah

posameznih virov energije, ki so bili osnova za napoved porabe energije v prihodnosti. Identificirali smo glavne

porabnike energije in izdelali pregled gibanja cen posameznih energetskih virov.

Ne glede na to, da je vgrajena kogeneracija, se uradne meritve izvajajo na SN strani omrežja, to pomeni, da se vso

elektro fiziološka stanja izvajajo na SN strani. V TP2 so trije transformatorji, pri katerih se merijo CNS meritve porabe in

ti podatki so relevantni za porabo rumenega objekta Poliklinike. Energija se nato preko NN plošče razdeli na

posamezne porabnike, med katerimi je tudi absorber itd. V prilogi 6 tudi nekaj shem, iz katerih je vse razvidno.

Meritve na transformatorjih je treba sešteti, da dobimo porabo v rumenem objektu. Meritve na veznih poljih med

agregatskim delom in mrežnim delom NN plošče niso relevantne. Te so samo zato, da uporabnik ve, kakšna je trenutna

obremenitev agregatskih zbiralk. Poraba je namreč že zajeta v meritvah transformatorjev. V prilogi 6 še enopolna

shema agregatskega napajanja.

Nadzor nad rabo energije in stroški ima neposredno samo upravljavec, to je SB CE, ki pa je hkrati tudi uporabnik.

Uporabniki lahko prispevajo k zmanjšanju stroškov, če bodo informirani in osveščeni o ravnanju in varčevanju z

energijo.

1.3.5 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih

SB CE je upravljavec in plačnik stroškov za energijo, ne zagotavlja pa sam sredstev za poravnavo stroškov, zato je

posredno motiviran za izvedbo ukrepov URE. Ker pa je sam tudi uporabnik objektov, lahko vpliva na porabo energije in

toplotno ugodje.

Kriterij za nove investicije v SB CE so:

• visoka poraba električne energije

• visoka poraba in stroški za zemeljski plin

• nezadostna toplotna zaščita ovoja

• ni izrabe obnovljivih virov energije.


Z izvedbo ukrepov URE se bodo izboljšale mikroklimatske razmere tako za paciente kot za zaposlene. Zmanjšali se bodo

stroški za energijo in negativni vplivi na okolje. To se mora poznati pri nagrajevanju aktivnih udeležencev.

Zaradi vseh naštetih problemov se je vodstvo SB CE odločilo, da bo nadaljevalo načrtno izvajanje ukrepov za

zmanjšanje rabe energije, učinkovitejšo rabo in izboljšanje toplotnega ugodja tudi v Polikliniki. Prvi korak je izdelava

REP, sledi pa izdelava IDZ in IDP dokumentacije. Za ukrepe energetske sanacije bo potrebno izdelati tudi dokumentacija

PZI, kar vse spada med upravičene stroške energetske sanacije.

1.3.6 Raven promoviranja URE

URE mora promovirati upravljavec, oziroma lastnik objekta. Ker je lastnik Država, ni realno pričakovati, da bo udeležena

pri promociji ukrepov URE, tako da ostaja vodstveno osebje SB CE edini promotor znotraj bolnišnice. Prva stopnja

načrtnega izvajanja ukrepov URE in promocije je vsekakor EP. Upravljavec in izdelovalec EP morata skupaj izvesti

predstavitev z vsemi elementi informiranja in ozaveščanja uporabnikov. V naslednji stopnji pa mora upravljavec

poskrbeti za:

• motivacijo in ozaveščanje vseh uporabnikov o URE,

• delovanje sistema informiranja o rabi energije in doseženi ravni energetske

• učinkovitosti,

• obravnavo denarnih tokov (prihranki, investicije, obratovalni stroški) v strokovnih krogih.

Z izvajanjem aktivnosti in izvedbo ukrepov URE in OVE bo postopoma prešla v zavest vseh udeleženih tudi skrb za

zmanjšanje rabe energije in uporabo čistejših, okolju prijaznejših virov energije. Zato mora vodstvo izvesti zlasti

naslednje ukrepe:

• izboljšati toplotno zaščito ovoja

• povečati vlaganja v alternativne vire ( trigeneracija - posodobitev, fotovoltaika, toplotne črpalke in geosonde,

sončna energija, izraba odpadnih toplot, itd)

• zamenjati potratne toplotne, električne in ostale energetske porabnike (varčna razsvetljava, energetsko

učinkoviti ogrevalni, prezračevalni in klima sistemi, zamenjava motorjev s frekvenčno reguliranimi, itd...)


2 OSKRBA IN RABA ENERGIJE

2.4 Oskrba z energijo

2.4.1 Cene energetskih virov

Na osnovi prejetih podatkov za energetske vire v preteklih letih smo ugotavljali stroške energentov in cene proizvedene

toplotne energije. V tabelah, ki so v Prilogah 2 in 3 so vsi podatki, vključno z mesečno dinamiko.

Električna energija

Za merjenje rabe električne energije je v SB CE skupno merilno mesto. Podatki o nabavi električne energije in lastni

proizvodnji s kogeneracijo so v prilogi 3 z naslovom 12 Analiza stroškov energija 2017. Iz obširne analize sledijo

naslednje vrednosti:

2016


poraba el.en. (kWh)



€/kWh z DDV

723.705,83 € 882.921,11 € 7.622.865,14 17.776.700,00 25.399.565,14 0,03672981


MWh € Sm3



13263 487.147,42 € Tabela 10: Cene energetskih virov.

SB CE iz zemeljskega plina na letni ravni proizvaja električno energijo v višini 8286 MWh. Na trgu kupi še 735 MWh,

proda pa 1398 MWh, iz tega sledi, da porabi 7623 MWh.

2.4.2 Mesečne porabe glavnih virov energije

Mesečne porabe glavnih virov energije za Polikliniko so prikazane v tabelah v Prilogah 2 in 3. Porabe elektrike in ZP so

prikazane za leta 2014, 2015 in 2016 po mesecih in po porabnikih.

Povzetek za posamezne vire za leto 2016 je prikazan v naslednjih tabelah:


Slika 8: Raba električne energije.

V diagramu na Sliki 8 je grafično prikazana mesečna dinamika rabe električne energije. Vidimo poletni skok navzgor.

Vzrok je klimatizacija, saj so za hlajenje vgrajeni električni hladilni kompresorji. Dodatno breme so še pogoni klimatov

in lokalni klimatizerji split izvedbe.

januar

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

oktober

november

december

0

200

400

600

800

1000

1200

Raba toplotne energije Poliklinika

mesec

po

rab

a v

MW

h

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

oktober

november

december

0

100

200

300

400

500

600

Raba električne energije Poliklinika

mesec

rab

a v

MW

h


Slika 9: Raba toplotne energije.

V tabeli na Sliki 9 so povzeti podatki o rabi energije v obliki porabe zemeljskega plina za ogrevanje objektov in pripravo

pare ter STV. Dobro je vidna letna krivulja porabe, ki se ujema z gibanjem zunanjih temperatur.

2.4.3 Triletno gibanje rabe energije v Polikliniki

V tabelah in diagramih v prilogi 3 so prikazani mesečni, letni in 3-letni podatki o rabi električne in toplotne energije na Polikliniki. Na naslednjih slikah so povzetki.

Slika 10: Triletno gibanje rabe električne energije preko Trafo TR1 v MWh.

Slika 11: Razmerja rabe električne energije preko Trafo TR1 – TR3. Iz slik se vidi rahel trend porabe navzgor in dokaj enake obremenitve vseh treh trafo celic.



Slika 12: Dinamika rabe in deleži toplotne energije v MWh . Iz slik se vidi trend povečevanja rabe energije v zadnjih 3 letih pri vseh porabnikih. Na zadnji sliki so prikazani deleži v povprečne porabe toplotne energije po mestih rabe.


2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov

Zanesljivost oskrbe z energetskimi viri je v zadnjih letih solidna. Porabniki električne energije se napajajo iz javnega

omrežja in iz lastne proizvodnje elektrike s kogeneracijo.

V splošni bolnišnici sta za rezervo vgrajena dva stabilna agregata električne energije, ki jih poganjata dieselska motorja.

Slika 13: Enopolna shema energetskih povezav rezervnega napajanja. Vir: Prinsis, Navodila za testiranje rezervnega diesel agregatskega sistema

En diesel agregat 1 MVA je iz leta 2008, eden 1 MVA pa iz leta 2017. Skupaj sedaj 2 x 1MVA.


Slika 14: Diesel agregat. Vir: Prinsis, Navodila za testiranje rezervnega diesel agregatskega sistema

Slika 15: Enopolna shema diesel agregatov in trafo postaj iz CNS.

Letos je bila izvedena sprememba v zasilnem napajanju, zato sta namesto treh le dva diesel agregata, ki sta prikazana v

enopolni shemi na prejšnji strani.

Energijo za ogrevanje zgradbe proizvaja bolnica sama v lastni kotlarni na zemeljski plin. Pri ZP ni težav. V kotlarni so

vgrajeni trije parni kotli, od katerih sta dva nova. Dodatna proizvodnja energije za ogrevanje je s kogeneracijo. Ta ima v

nadaljevanju dograjen absorber, ki v poletnem času proizvaja hladilno toploto iz odpadne toplote kogeneratorjev.

Za rezervno gorivo je vgrajena cisterna 100 m3 za ELKO. Zaloga ELKO zadostuje za premostitev morebitne krajše

prekinitve dobave ZP.


Slika 16: Kotlovnica.

2.4.5 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme

Zanesljivost oskrbe z energijo glede dotrajanosti opreme je srednja. Objekt je bil grajen v obdobju skoraj 20 let.. Na

slikah v poročilu je vidno stanje in starost objekta ter vgrajenih instalacij in naprav. Nova bolnica je v povprečju stara

več kot 30 let in toliko so stare vgrajene naprave. Pri ogrevalnem sistemu še ni večjih težav, klima naprave pa so

nekatere dotrajane in nezanesljive. Nekateri klimati so še brez rekuperacije, nekateri pa imajo neustrezno, npr. OP

dvorane.

Slika 17: Stari in novi klimati.


Kotlarna, toplotni menjalniki, regulacija, črpalke in cevovodi so podrobneje opisani v točki Pregled naprav za pretvorbo

energije.

Trigeneracija z absorberjem je še dokaj nova, a bo potrebno čez tri leta zamenjati kogeneratorje.

Elektroinštalacije so stare toliko kot objekt.

Dizel agregati so dokaj novi, zato zagotavljajo zanesljivost v obratovanju. Druga zanesljivost je lastna proizvodnja

elektrike s kogeneracijo.

Svetila so večinoma klasične fluorescentne svetilke, prav tako stare toliko kot objekti in so tehnično zastarele. Sicer so

dokaj zanesljive, nimajo pa elektronskih predstikalnih naprav, tako da vseeno porabljajo energijo tudi če sijalka pregori.

Slika 18: Svetilke.

2.5 Pregled naprav za pretvorbo energije

2.5.1 Ogrevalni sistem

Ogrevalni sistem predstavlja kotlarna s toplotno podpostajo, ki je v samostojnem objektu. Iz TPP potekajo glavni

cevovodi do ostalih toplotnih podpostaj v objektih. V Polikliniki je lastna toplotna postaja za celoten objekt in vse

naprave.

Energent je zemeljski plin (ZP), ki ga dobavlja Energetika Ljubljana, elektrika dobavlja ECE d.o.o. Celje, Voda dobavlja

VO-KA Celje.

Rezerva je ELKO.

Več o proizvodnji in distribuciji toplotne energije je v nadaljevanju poročila.

Vgrajeni so trije kotli, ki so navedeni v tabeli v prilogi 3.

V Polikliniki je toplotna podpostaja (TPP), ki je na naslednji sliki:


Slika 19: Toplotna podpostaja Poliklinika.

Kotlarna je v bila obnovljena leta 2013. Izkoristki so dobri. Stanje kotlarne in KPV je dobro. Tudi KPV je nova.

Obtočne črpalke v TPP Poliklinika so klasične s konstantnim pretokom in številom vrtljajev. Frekvenčne regulacije ni.

Regulacijski ventili so stari.

Ogrevalne veje so ločene po porabnikih in ustrezno regulirane. Večina elementov ogrevanja, hlajenja in priprave STV je

na CNS vodenju.

Razvodi cevi so speljani po kinetah in vidno pod stropom hodnikov v kleteh nato pa potekajo v instalacijskih jaških. Vsi

glavni razvodi so izolirani z mineralno volno in alu pločevino, STV in hlajenje pa z armaflex izolacijo.

V TPP so ploščni toplotni menjalniki in bojlerji za pripravo sanitarne tople vode (STV). Bojlerji imajo ogrevanje iz

kotlarne. Sistemi omogočajo dvig temperature na 75 °C, da se prepreči razvoj legionele.

Regulacijski elementi zagotavljajo avtomatsko regulacijo temperatur. V objektu so veje ločene na S in J, notranji del in

talno gretje. Centralni nadzorni sistem je.


Slika 20: Toplotna podpostaja Poliklinika – shema.

Ogrevalni sistem je klasičen toplovodni. Ogrevanje vseh prostorov Poliklinike je z radiatorji, konvektorji in talnim

ogrevanjem. Vgrajeni so ploščati jekleni radiatorji. Termostatski ventili so na nekaterih radiatorjih, a jih še precej

manjka.

Grelni medij je topla voda režima 90/70 °C na primarni strani. Vgrajeni so dvocevni sistemi brez zapornih in

regulacijskih elementov na dvižnih vodih. Razvodi so vidni pod stropom kleti. Ločevanje na severno in južno vejo je.

Dodatni veji sta še za talno ogrevanje in notranje prostore. Črpalke nimajo frekvenčne regulacije.


Slika 21: Radiatorji.

2.5.2 Sistem za oskrbo s toplo vodo

Sanitarna topla voda STV pripravlja v TPP z ogrevanjem iz kotlarne. Za hrambo tople vode so vgrajeni stoječi bojlerji.

Seznam TPP z opisom toplotnih menjalnikov in bojlerjev je v tabeli v prilogi 5, kjer so klimati. V TPP Poliklinika so

vgrajeni trije stoječi akumulatorji tople vode vsebine po 5000 l.

Slika 22: Bojlerji.

2.5.3 Sistem za oskrbo s hladno vodo

Hladna voda se uporablja v objektih za sanitarne elemente in požarno varnost. Merjenje porabe vode je skupno, a je

deljeno na porabnike: očesni, pralnica, delavnice in novi del. Razvod vode je v pretežni meri pod tlakom, pod stropom v

kleti in v stenah. Zaradi razvejanosti in fazne izgradnje je razvod kompliciran in neugoden za nadzor legionele.

Kompleks Bolnišnice je napajan iz komunalnega omrežja. Vsi porabniki so priključeni neposredno na omrežje pitne

vode. Hidrantno omrežje ni ločeno od pitne vode, kar ni dobro. Slepi rokavi se sedaj evidentirajo in označujejo. Obstaja

sistem nadzora pitne vode z jemanjem vzorcev. Cevna mreža za STV prenese temperaturne šoke zaradi preventive pred


legionelo. Temperaturni šok se izvaja enkrat letno. V sistemu STV je prisilna cirkulacija iz posamezne TPP. Črpalke

delujejo brez ustavitve. Akumulatorji za pripravo STV so izdelani iz jekla. Priporočilo Tehnične smernice predlaga

akumulatorje iz nerjavečega jekla.

Skupna poraba hladne vode je v letu 2016 znašala 155.982 m3, strošek pa je znašal 221.320 EUR z DDV.

Poraba vode po mesecih in letih je v tabeli Računi voda v prilogi 3.

2.5.4 Para

Para se proizvaja v skupni kotlarni. V Polikliniki je para potrebna le za sterilizacijo in vlaženje v klimatih. Shema je v

prilogi 6. V prilogi 3 je tudi tabela s proizvodnjo in porabo pare za zadnja tri leta. Povzetek je v naslednji tabeli:

Tabela 11: Proizvodnja in poraba pare.

2.5.5 Hlajenje

Za soproizvodnjo elektrike in toplote sta nameščena dva plinska motorja proizvajalca GE Jenbacher, tip JMS 312, ki

poganjata agregata za proizvodnjo električne energije z močjo 2 x 499 kWe in toplotno močjo 2x 570 kWt. Proizvedeno

električno energijo bolnišnica porablja v lastnem omrežju, v primeru viškov proizvedene moči pa jo oddaja v omrežje.

Proizvedeno toploto kogeneratorjev bolnišnica porablja za svoje lastne potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne

vode in absorpcijsko hlajenje.

Za pripravo hladilne vode se proizvedena toplota vodi iz kotlarne preko obstoječega cevnega razvoda do toplotne

postaje »kirurgija«, kjer je vgrajen absorpcijski hladilni agregat THERMAX 5G3MC, ki primarno izkorišča odpadno


toploto plinskega motorja, Za pokrivanje konic pri hlajenju se vključi obstoječa hladilno kompresorska postaja. Spisek

kompresorjev je v prilogi 5.

V prostorih, kjer ni izvedene centralne klimatizacije, so nameščene samostojne naprave za hlajenje. Takih naprav v

Polikliniki ni veliko.

Slika 23: Hladilna centrala in absorber.

2.5.6 Klimatizacija in prezračevanje

Vsi vitalni prostori Poliklinike so klimatizirani.

Za potrebe hlajenja novega dela so vgrajene klima centrale v strojnicah. Večina klimatov ima rekuperacijo z rototermi,

kar pa za operacijske dvorane ni več dopustno. Večina klimatov nimajo frekvenčne regulacijo ventilatorjev. Vse

naprave so priključene so na centralni nadzorni sistem (CNS).

Pred vstopom v OP in druge čiste prostore so vgrajeni absolutni filtri. Naprave delujejo s 100 % svežega zraka.

Spisek klimatov je v tabeli v prilogi 5. Pri energetski sanaciji Poliklinike je predvidena zamenjava 5 klimatov, ki so

neustrezni. Ti so navedeni v posebni tabeli, kratek povzetek pa je naslednji:

Tabela 12: Seznam klimatov, predvidenih za zamenjavo.

Instalirana električna moč ventilatorjev v teh klimatskih napravah je 66 + 34,4 kW.

Skupni volumski pretok dovedenega zraka je 67.449 m3

/h, odvedenega pa 39.030 m3

/h.

Instalirana moč električnih predgrelnikov je 365,5 kW, dogrelnikov pa 205,8 kW. Hladilna moč znaša 199,7 kW.

Slike klimatov so v nadaljevanju.

Poliklinika hall KLIMA Celje KCH 20 1991

Poliklinika endoscopija KLIMA Celje KCH 20 1994

OP blok D07 IMP KN 15 1995





Slika 24: Klimati.

2.5.7 Elektroenergetski sistem in porabniki

Glavno napajanje z električno energijo je izvedeno iz RTP Lava v TP 2, od tam pa gre še v TP1. Popraviti tudi moči

zasilnega napajanja z DA.

V TP BOLNICA I je prostostoječ objekt od kotlovnice je oddaljen cca 180 m, z dvema transformatorjema moči 1000 kVA

in enim rezervnim trafo boksom in vgrajenimi diesel agregati za rezervno napajanje SB CE v primeru izpada SN mreže.

En diesel agregat 1 MVA je iz leta 2008, eden 1 MVA pa iz leta 2017, skupaj 2 x 1MVA.

V TP BOLNICA II je prostostoječ objekt, z tremi transformatorji moči 1000 kVA. SN stikališče je klasične izvedbe z 12 10

kV celicami.

Od leta 2013 je v elektroenergetski sistem vključena kogeneracija za lastno proizvodnjo električne in toplotne energije.

Za soproizvodnjo elektrike in toplote sta nameščena dva plinska motorja proizvajalca GE Jenbacher, tip JMS 312, ki

poganjata agregata za proizvodnjo električne energije z močjo 2 x 499 kWe in toplotno močjo 2x 570 kWt. Proizvedeno

električno energijo bolnišnica porablja v lastnem omrežju, v primeru viškov proizvedene moči pa jo oddaja v omrežje.


Slika 25: SPTE.

Obračunske meritve električne energije so izvedene na visokonapetostni strani za obe transformatorski postaji.

Porabniki električne energije v objektih so:

• ventilatorji,

• klimati in lokalne klime,

• medicinska in laboratorijska oprema,

• kuhinjski aparati,

• pralni in sušilni stroji,

• črpalke, gorilniki,

• kompresorji,

• hladilni agregati,

• razsvetljava,

• dvigala,

• sesalci, delovni stroji,

• računalniki...


Slika 26: Meritev in stikališče za Polikliniko.

Razsvetljava je v večji meri še stara s fluorescentnimi svetilkami, ostaja pa še nekaj klasičnih svetilk z žarnico na žarilno

nitko in nekaj reflektorjev.

Kompenzacija jalove energije je vgrajena.

Slika 27: Nadzor kompenzacije.

Porabniki električne energije kot so kotlarna, TPP, črpalke, ventilatorji, klime, split klimati in regulacija, so zbrani v

tabelah v prilogi 5.


Slika 28: Razsvetljava.

Slika 29: Klimati, hladilni agregati.

Porabe energije po mesecih za leta 2013 – 2015 so podane v tabelah v Prilogi 2 in 3.

2.6 Pregled rabe končne energije

2.6.1 Ovoj stavbe

Poliklinika v SB CE ima šibko točko prav na ovoju stavbe. Zgrajena je bila pretežno v 80. letih. Okna so sicer kvalitetna, s

troslojno zasteklitvijo, vendar z alu okvirji s prekinjenim termičnim mostom, kar pa je za današnje razmere preslabo.

Fasada je toplotno izolirana le s 5 cm ploščami tervola in alu pločevinastimi fasadnimi oblogami. Strešna konstrukcija

ima 8 cm toplotne izolacije iz tervol plošč, ki pa ne zadošča. Po sedanjih predpisih toplotna zaščita ne ustreza. Pri

streho so še dodatne težave v zamakanju na nekaterih delih. Vhodi imajo enojno zasteklitev in alu okvirje. To bo

potrebno zamenjati.

Slike so v nadaljevanju.


Slika30: Fasade.

Detajl fasade se vidi na naslednji sliki:

Slika 31: Detajli fasade.

Za detajlnejšo analizo ovoja zgradb smo si podrobneje ogledali vse konstrukcijske sklope.

Za Polikliniko sta izdelana Elaborata gradbene fizike (v datoteki SB CE Poliklinika obstoječe.fibranPrj in SB CE

Poliklinika nova streha in fasada.fibranPrj).

Pri tem smo ugotovili naslednje:

Strehe

V Polikliniki je konstrukcija strehe izolirana z 8 cm toplotne izolacije trdi tervol.

To ni dovolj glede na današnje predpise o toplotni zaščiti. Prehodnostni koeficient je U=0,388 W/m2K > Umax = 0,20

W/m2K. Ne ustreza.

Zunanji zid

Objekt je toplotno izoliran s 5 cm ploščami iz trdega tervola, vendar je to premalo.


Prehodnostni koeficient je U = 0,642 W/m2K > Umax = 0,28 W/m2

K in ne ustreza.

Tlaki

so zelo malo izolirani. Talne obloge so v glavnem iz umetnih mas. Prehodnostni koeficienti ne zadovoljujejo novega

Pravilnika o toplotni zaščiti. To velja tako za tlake na terenu kot za medetažne konstrukcije. Prehodnosti za posamezne

sklope so izračunani v elaboratu gradbene fizike, ki je v Prilogi 4.

Stavbno pohištvo

je v Polikliniki deloma še problematično. Okna so s kovinskimi alu okviri s prekinjenim termičnimi mostom, tesnili in

trojno zasteklitvijo, vhodna vrata in fiksne zasteklitve pa niso ustrezne. Fiksne zasteklitve so namreč enojne.

Iz gradbene fizike so povzete naslednje konstrukcije projekta SB CELJE: ZU01 - Zunanja stena Ime materiala Debelina [cm] Betoni s kamnitimi agregati 2200 5,00 Kamena volna 160 5,00 Prezračevana plast (odprta zračna plast) 5,00 Aluminijska pločevina 0,20 Toplotna prehodnost [W/m2K]: 0,6429 ST01 - notranji zid Ime materiala Debelina [cm] Betoni s kamnitimi agregati 2400 30,00 Toplotna prehodnost [W/m2K]: 3,1540 ZU01 - Zid v kleti proti terenu Ime materiala Debelina [cm] Betoni s kamnitimi agregati 2400 30,00 Polistirenske plošče (v blokih) 25 4,00 Večplastna bitumenska hidroizolacija 1,00 Toplotna prehodnost [W/m2K ]: 0,7433 TL01 - Tla v kleti Ime materiala Debelina [cm] Betonske plošče, talne 6,00 Parna zapora, PVC folija, mehka 0,02 Polistirenske plošče (v blokih) 25 4,00 Večplastna bitumenska hidroizolacija 1,00 Betoni s kamnitimi agregati 2200 8,00 Pesek in drobni gramoz 60,00 Betoni s kamnitimi agregati 2400 40,00 Večplastna bitumenska hidroizolacija 1,00 Betoni s kamnitimi agregati 2200 15,00 Toplotna prehodnost [W/m2K]: 0,4832 TL01 - tla nad neogrevano kletjo Ime materiala Debelina [cm] Betoni s kamnitimi agregati 2200 5,00 Parna zapora, polietilenska folija 0,02 Kamena volna 160 2,00


Pesek, suh 10,00 Betoni s kamnitimi agregati 2400 30,00 Toplotna prehodnost [W/m2K]: 0,4119 ST01 - Streha Ime materiala Debelina [cm] Betoni s kamnitimi agregati 2400 30,00 Folija, Sd = 0,020 m 0,04 Večplastna bitumenska hidroizolacija 1,00 Kamena volna 160 8,00 Zaprta plast 15,00 Betonske plošče, talne 4,00 Pesek in drobni gramoz 8,00 Toplotna prehodnost [W/m2K]: 0,3881 VE03 - balkonska vrata Toplotna prehodnost [W/m2K]: 1,3000 VE02 - okna Toplotna prehodnost [W/m2K]: 1,3000 VE02 - copilit Toplotna prehodnost [W/m2K]: 2,5000 SV01 - svetlobne kupole Toplotna prehodnost [W/m2K]: 2,5000 VH01 - vhodna vrata Toplotna prehodnost [W/m2K]: 2,5000

Za obstoječe in nove predlagane konstrukcijske sklope so podatki v elektronski obliki v prilogi 4. Kakšno je stanje starih

oken in vrat na objektu se vidi iz naslednjih slik:

Slika 32: Okna in fiksna zasteklitev.

Za analizo sklopov smo izdelali elaborat gradbene fizike, ki je priložen v Prilogi 4. V njem so izračunani koeficienti

prehoda toplote U in difuzija vodne pare, oziroma izsuševanje. Primerjani s z dopustnimi vrednostmi po novem

Pravilniku o učinkoviti rabi energije PURES. Konstrukcijskih sklopov zunanjega ovoja zgradbe, ki bi ustrezali novemu

Pravilniku, ni. To pomeni neučinkovito in prekomerno rabo energije za ogrevanje.


Porabljena toplotna energija je znašala:

Qg = 8.457 + 868 MWh = 9.325 MWh

Podatek predstavlja potrebno koristno toploto za ogrevanje, prezračevanje in pripravo STV pozimi za celoten objekt.

2.6.2 Energetska izkaznica

Za vse objekte Splošne bolnišnice so bile izdelane energetske izkaznice. Vse izkaznice so v arhivu SB CE. Za Polikliniko

je merjena EI v prilogi 14.

Podatki iz merjene EI so naslednji:

dovedena energija: 312 kWh/m2,a

dovedena električna energija: 128 kWh/m2,a

primarna energija: 631 kWh/m2,a

emisije: 170 kg/m2,a

V elaboratu gradbena fizika je bila izračunana energetska izkaznica.

Podatki iz računske EI so naslednji:

dovedena energija: 369 kWh/m2,a

emisije: 122 kg/m2,a

Iz podatkov se vidi nadpovprečna specifična raba energije po objektih. To še enkrat kaže na potenciale za prihranke

energije in posledično zmanjšanje obremenitev okolja z emisijami CO2.

2.6.3 Električni aparati

Porabniki električne energije so navedeni v naslednji tabeli:

Klima naprave in hladilne naprave:

1 Hladilni agregati za hladilce klima naprav in pomožno postrojenje ( črpalke hladilni stolpi )

2 El. priključna moč vseh klimatov v bolnišnici

3 Split klima naprave

Dvigala:

1 Tovorno dvigalo GS 3 kom

2 Osebno dvigalo GS 2 kom

RTG aparati :

1 RTG

2 RX1

3 CT

4 Angio + kardio

5 Magnetna resonanca


Dializa :

1 Dializni aparati

Sterilizacija:

1 Sterilizatorji

TPP:

obtočne črpalke, regulacije, ostale naprave .

Tabela 13: Električni aparati in naprave. Skupna raba električne energije vseh naprav in razsvetljave je v letu 2016 znašala : Qe = 4.381 MWh. Razsvetljava

Že v prejšnjih točkah je bilo govora o razsvetljavi. Večina svetilk je fluorescentnih. Šibka točka razsvetljave je vklop in

izklop. Ni namreč kontroliran in neodvisen od subjektivnega faktorja. Fotosenzorskih ali časovnih stikal ni. Poraba

električne energije je zajeta v skupni porabi bolnice in jo je težko oceniti, ker ni posebnih meritev. Če pogledamo tabelo

porabe električne energije, ki je v Prilogi 2 vidimo, da znaša v letu 2016 4.381 MWh. Mesečne vrednosti porabe so med

300.000 in 450.000 kWh. Ker so poleti vključeni še hladilci za klimate predpostavljamo, da je poleti raba električne

energije za razsvetljavo med 80.000 in 100.000 kWh/mesec, pozimi pa med 150.000 in 180.000 kWh/mesec. Iz tega

lahko sklepamo, da znaša letna raba energije za razsvetljavo okoli 1500 MWh ali 34 % vse porabljene električne

energije.

V naslednjem diagramu so prikazana mesečna nihanja v porabi električne energije.

Tabela 14: Mesečna dinamika rabe električne energije.

2.6.4 Priprava tople vode

Priprava sanitarne tople vode je centralna. Ni vgrajene meritve porabe STV. Po podatkih iz leta 2016 znaša poraba

hladne vode 155.982 m3

na leto. Od tega je približno eno tretjino STV.


Iz podatkov v strokovni literaturi1 znaša poraba STV 100 – 300 l/posteljo,dan.

Pri nizki porabi znaša letna poraba tople vode skupno :

q = 50.000 m3

Slika 33: Bojlerji in toplotni menjalniki. Po podatkih iz meritev je znašala poraba energije za pripravo STV v letu 2016:

QSTV = 1.904 MWh/a.

Vrednost predstavlja dobrih 21 odstotkov skupne rabe toplotne energije v kompleksu SB CE. To je povprečna vrednost.

2.6.5 Prezračevanje in klimatizacija

V zgradbah so v strojnicah vgrajene klima centrale za posamezna področja in prostore ter lokalne split klima naprave

za hlajenje prostorov poleti.

Skupna hladilna moč klimatov je 546,7 kW. Skupna ogrevalna moč klimatizacijskih naprav pa 2.127,5 kW. V uporabi je

19 naprav, od katerih je 12 opremljenih z rekuperatorji.

Skupna zmogljivost ventilatorjev za dovod in odvod zraka v klimatih je:

Vdov= 237.811 m3/h

Vodv = 160.280 m3/h

Peodv = 191,5 kW

Pedov = 85,1 kW

1

Recknagel, Sprenger, Schramek: Taschenbuch für Heizung und Klimatechik, R. Oldenburg Verlag, München, Wien; 2000


Instalirana električna moč ventilatorjev v klimatskih napravah je 276,6 kW. Iz meritev je podatek o porabi 529.753 kWh

električne energije na vseh klimatih, vključno s Patologijo.

Pregled in opis klima naprav ter prezračevanja je v točki 6.6 in v Prilogi 5.


3 ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE

ENERGIJE

3.7 Oskrba z energijo

3.7.1 Revizija pogodb o dobavi energije

SB CE ima samo dve pogodbeni dobavi energije oziroma energentov: električna energija in ZP. Pogodbe se vsako leto

obnavljajo.

Električno energijo je kupovala Bolnišnica od ECE Celje, ZP pa od Energetike Ljubljana.

V letu 2003 so se vse bolnišnice v Sloveniji dogovorile, da kupujejo električno energijo od podjetja, ki ponuja

najugodnejšo ceno. Cene za električno energijo so tako sedaj precej nižje od prejšnjih let.

3.7.2 Električna energija

Oskrba SB CE z energijo je iz javnega elektro omrežja, kogeneratorjev in lastnih generatorjev. Lastni diesel generatorji

služijo le za rezervno napajanje v primeru izpada javnega omrežja.

Možnosti za znižanje rabe električne energije so na področju razsvetljave, pogona črpalk, ventilatorjev, klime, dvigal in

regulacije. Vsako področje je ločeno obdelano v nadaljevanju.

Kogeneracija ali soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE) je tehnologija učinkovite rabe energije in prinaša

občutne prihranke primarne energije. V SB CE obratuje od leta 2013 in pokriva skoraj vse potrebe po električni energiji.

Trigeneracija je še učinkovitejša izraba primarne energije iz fosilnih goriv, saj iz goriva pridobimo ne samo toplotno

energijo za ogrevanje, temveč tudi električno in hladilno energijo. Kogenerator je povezan z absorpcijskim hladilnikom,

ki v poletnem času z grelno toploto proizvaja hladilno. Na ta način ima plinski motor veliko število obratovalnih ur, kar

poveča energetsko in ekonomsko učinkovitost sistema. S trigeneracijo pokriva SB CE tudi skoraj vse potrebe po hladilni

toploti. V konicah poleti se dodatno vključijo konvencionalni hladilni agregati.

3.7.3 Para in topla voda

Sedanja oskrba s toplotno energijo je vezana na fosilna goriva. SB CE ima lastno kotlarno s proizvodnjo pare.

Sterilizacija je centralna in zato energijsko požrešna. Para se proizvaja tudi za kuhinjo in pralnico.

Skrbno je treba preveriti, kateri so najnujnejši porabniki pare in ali obstoja možnost opustitve rabe pare. Sedanji

porabniki so:

• parni sterilizatorji

• parni kotli za kuhanje


• pralni stroji, sušilci in likalni stroji v pralnici.

V Polikliniki je porabnik pare sterilizacija. Možna je lokalna sterilizacija, ki ne potrebuje centralne priprave pare.

Kompleks kot je Bolnica, mora imeti kvalitetno in najsodobnejšo regulacijo, ki ne deluje samo v odvisnosti od zunanjih

temperatur, temveč upošteva tudi notranje izvore toplote, pritoke sonca ter dnevne in tedenske režime obratovanja. Iz

rezultatov meritev po urah je vidno slabo prilagajanje regulacijskega sistema spremembam zunanjih temperatur.

Regulacija je še stara. Večina elementov je na centralnem nadzornem sistemu, ki naj se zaključi z Internetom 0,

oziroma IoT.

Pri konvencionalnem delu proizvodnje pare in tople vode se skrivajo potenciali za zmanjšanje rabe v naslednjih možnih

ukrepih:

- vgradnja dimniških loput in lambda sond,

- vgradnja omejevalnikov vleka,

- zmanjšanje kapacitet kotlov,

- dodatna toplotna izolacija kotlov in armatur,

- kaskadna regulacija, drsno prilagajanje temperatur in računalniško vodenje delovanja kotlov, BOB

(Betrieb ohne Beobachtung)

- nočno zniževanje temperatur v kotlih,

- frekvenčna regulacija cirkulacijskih črpalk,

- redno čiščenje, vzdrževanje in nastavitve kotlov in gorilnikov,

- redno spremljanje porabe in ostalih merjenih podatkov ter kontrola standardne porabe glede na

temperaturni primanjkljaj:

standardna poraba = v Sm3/stopinjski dan.

Večje odstopanje je razlog za takojšnje odkrivanje vzroka.

Avtomatska regulacija mora vključevati prilagajanje kotla dejanski porabi in minimalnem času pogonske pripravljenosti.

Preveriti je treba tudi možnosti lokalne sterilizacije z električnimi sterilizatorji, da ni potrebna 24-urna pogonska

pripravljenost parnih kotlov. Na ta način bodo doseženi večji izkoristki naprav in zmanjšane izgube pri pogonski

pripravljenosti in obratovanju.

Sedanji sistemi niso vsi razdeljeni na ločene veje po pravilih stroke. Potenciali za varčevanje s toplotno energijo so

predvsem na strani porabe v obliki boljše toplotne zaščite objektov, energetsko učinkovitih ogrevalnih in prezračevalnih

sistemih in lokalni regulaciji. Ostajajo pa še potenciali tudi v TPP. To so obtočne črpalke, ki delujejo neprekinjeno s

polno močjo, ločena avtomatska regulacija, ki jo je mogoče natančneje voditi in toplotna izolacija armatur.

Pri pripravi STV obstajajo potenciali tudi v rabi obnovljivih virov energije – sonce, izrabi odpadnih toplot in vgradnji

toplotnih črpalk.


3.7.4 Zemeljski plin

V kompleksu SB CE se zemeljski plin uporablja v lastni kotlarni, kjer sta dva parna kotla in en toplovodni kotel. Vsi trije

kotli obratujejo na ZP. Ker se primarna energija spreminja samo v toplotno energijo, obstaja rezerva v pretvorbi te

energije v koristno.

Poleg kotlarne se ZP porablja tudi na kogeneratorjih, ki proizvaja toploto in električno energijo za lastne potrebe.

Toplota se v letnem času porablja na absorberju, ki proizvaja hladilno toploto za potrebe klimatizacije. Več o tem je v

nadaljevanju poročila in izračunih pretvorbe ter rabe energije.

Potenciali prihrankov pri porabi zemeljskega plina so v zmanjšanju rabe energije nasploh. Ko bodo izvedeni ukrepi URE

in OVE na objektih in napravah, se bo zmanjšala raba ZP.

3.7.5 Tekoča goriva

Enako kot za zemeljski plin velja tudi za tekoča goriva, to je ELKO, ki služi samo kot rezervo gorivo v primeru okvare ali

izpada napajanja z ZP.

3.8 Analiza energijskih tokov v stavbi

3.8.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe

Transmisijske izgube

Kompleks SB CE zajema več stavb. Največja je Poliklinika, ki je bila predmet REP.

Vsi deli objekta so bili posebej podrobno obravnavani s stališča potrebne toplote za ogrevanje in potencialov za

zmanjšanje te toplote. Toplotna zaščita je bila verjetno optimalna v času vgradnje, sedaj pa že priporočamo boljše

toplotne izolativnosti.

Poliklinika je neustrezna s stališča toplotne zaščite in učinkovite rabe energije. Med gradnjo je bila sicer vgrajena

toplotna izolacija strehe v debelini 8 cm in fasade s 5 cm tervola. Od takrat je minilo skoraj 30 let in zaščita ne zadošča

današnjim zahtevam.

Za vse objekte smo izdelali elaborate gradbene fizike in izkaze toplotnih karakteristik stavb. Prvi del elaborata je

obsegal obstoječe stanje, v drugem delu pa so izračuni zmanjšanja rabe energije po izvedbi posameznih ukrepov za

izboljšanje toplotne zaščite.

Vsi elaborati so v prilogi 4: Elaborati gradbene fizike.

V elaboratih gradbene fizike so izračuni vseh izgub - od transmisijskih, preko ventilacijskih do pritokov od ljudi, naprav

in sonca.

Sedanja potrebna toplota za pokrivanje vseh izgub je v datotekah v prilogah 4. Zbir vseh pomembnejših podatkov o

sedanji in bodoči rabi energije je v tabeli SB CE toplota - prihranki energije.ods.

Skupne transmisijske izgube objekta znašajo brez dobitkov po izračunih iz gradbene fizike in temperaturnega

primanjkljaja


QH = 1.270.518 kWh

Določitev optimalne debeline izolacije

Optimalna debelina izolacije je odvisna od cene energije, stroškov ogrevanja in cene izolacije, vključno z vgradnjo. Na

izračun vplivajo še posamezni faktorji (temperature, prevodnost materiala, barve fasade...)

Debelina izolacije je bila izbrana tako, da zadovoljuje nove kriterije PURES, zaostrene še za 10 %, ker se namerava SB CE

prijaviti na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev EU kohezijskih skladov.

Izgube zaradi prezračevanja

Izgube zaradi prezračevanja se pokrivajo z radiatorskim ogrevalnim sistemom in s klima napravami, kjer so vgrajene.

Skupne izgube naravnega prezračevanja so zajete v toplotnih izgubah zgradb, izgube zaradi umetnega prezračevanja pa

so prikazane v tabelah klimatov v prilogi 5: SB CE spisek klimatov 02 Predvideno za sanacijo.ods.

Ventilacijske toplotne izgube so znašale:

Qv = 1.430.330 kWh

Toplotni pritoki (sonce, uporabniki…)

V elaboratih GF so izračunani tudi pritoki od sonca, ljudi in naprav. Skupni pritoki v obstoječem stanju konstrukcije in

normalni zasedenosti objekta so navedeni v GF.

V ogrevalni sezoni so ti pritoki dobitek energije, ki zmanjšuje potrebo po ogrevanju, v letnem času pa pomenijo

obremenitev, ki jo je treba odvajati s hladilnimi napravami.

Qc = 756.020 kWh

3.8.2 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije

Priprava tople vode

Za pripravo STV se porabi letno:

QSTV = 1.904 MWh/a.

Ker se ta topla voda pripravlja v ločenih TPP, ne vpliva na energetsko bilanco ogrevanih prostorov zgradbe.


Razsvetljava

Poraba električne energije za razsvetljavo znaša po oceni 1500 MWh/a . Večina svetilk je s fluorescentnimi sijalkami. Pri

klasičnih sijalkah se le 1/5 energije se spremeni v svetlobo, pri novejših pa 1/3. Vsa ostala energija se preko infrardečega

sevanja (40 %), prevajanja in konvekcije (40 %) spremeni v toploto.

Glede na stanje vgrajenih svetilk lahko izračunamo, da je delež toplote, ki jo prispeva razsvetljava:

Qr = 975 MWh/a.

3.8.3 Končna energija potrebna za delovanje stavbe

Proizvodnja toplote

V kotlarni se letno porabi 3.513.694 Sm3

zemeljskega plina, iz katerega se je leta 2016 proizvedlo:

Qprim = 33.380 MWh/a

toplotne energije. To je primarna energija.

Primarna energija je energija nosilcev primarne energije, ki še ni bila podvržena nobeni tehnični pretvorbi.

Sekundarna energija je energija po tehnični pretvorbi iz primarne energije.

Končna energija je energija, ki je na voljo uporabniku na mestu uporabe.

Koristna energija je tisti del končne energije, ki se v procesu koristno uporabi.

Končna energija se je porabila v obliki pare za sterilizacijo, v kuhinji, pralnici in za STV ter za ogrevanje in ventilacijo.

Skupaj je znašala:

Qkon = Qprim . ηk . ηb. ηv

Qkon = 25.035 MWh/a

ηk = 0,89 – 0,93 izkoristek kotlov

ηv = 0,94 – 0,95 izkoristek sistema za razdeljevanje

ηb = 0,78 – 0,99 izkoristek pri pogonski pripravljenosti

Skupni izkoristek sistema znaša 0,75.

Poliklinika je porabila po podatkih iz meritev:

Qkon = 8.882 MWh/a

Para

Za pripravo pare je bilo v Polikliniki porabljeno v letu 2016:

Qpare = 1.815 MWh/a

Ogrevalne naprave in sistemi


Za ogrevanje je bilo porabljeno v letu 2016:

Qog= 4.303 MWh/a

Prezračevanje in klimatizacija

Po meritvah je bilo porabljeno samo za prezračevanje objekta Poliklinike:

Qp = 2.675 MWh/a

Sistemi za pripravo sanitarne tople vode

Za sanitarno toplo vodo je bilo porabljeno:

QSTV = 1.904 MWh/a

Hlajenje

Za hlajenje je bilo porabljeno (absorber, kompresorske hladilne naprave za klimate s centralnim hlajenjem):

Qh= 585 MWh/a

Tabela 15: Delitev rabe energije po sektorjih rabe.

Slika 38: Raba energije po sektorjih rabe.

8,1%10,1%

13,9%

14,6%32,9%

20,4%

raba energije po sektorjih rabe

Izkoristek kotla 0,92

Izgube v cevovodih

Priprava tehnološke pare

Sanitarna topla voda

Ogrevanje

Prezračevanje in hlajenje


3.8.4 Ocena energetsko varčevalnih potencialov

Energetske sanacije v javnem sektorju V letu 2010 je bil objavljen prvi razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz EU kohezijskih skladov, v katerem so bile

podane usmeritve in omejitve pri energetskih sanacijah objektov v javnem sektorju. Tudi letos je podoben razpis

Področje energetske sanacije v javnem sektorju je sestavljalo:

• energetska sanacija ovoja stavb (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava oken in vrat

na lupini stavbe, toplotna izolacija tal),

• sanacija ogrevalnih, hladilnih, klimatizacijskih in prezračevalnih sistemov (vgradnja termostatskih ventilov,

regulacija in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov, merjenje in obračun stroškov za energijo po

dejanski porabi, zamenjava toplotnih podpostaj, izboljšave pri ventilatorjih, črpalkah, kompresorjih),

• vgradnja kondenzacijskih in nizkotemperaturnih kotlov, kotlov na lesno biomaso, toplotnih črpalk ter solarnih

sistemov za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter toplote za tehnologijo (kuhinje, pralnice, likalnice),

• postavitev sistemov za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote ter hladu, v kolikor predvidena letna

proizvodnja električne energije ne presega letne porabe javnega zavoda,

• vgradnjo varčnih svetil in optimizacijo razsvetljave,

• samodejno spremljanje porabe (energetski monitoring), ki omogoča spremljanje kazalnikov uspešnosti

investicije.

Vsa ta področja predstavljajo potenciale za varčevanje z energijo.

3.8.5 Ovoj stavbe

Energetsko varčevalni potenciali na ovoju stavbe se skrivajo v vseh objektih. Poliklinika je sicer toplotno izolirana,

vendar so danes že strožje zahteve za toplotno zaščito stavb, zato je tudi pri njej še potencial za zmanjšanje izgub preko

ovoja stavbe. Največji varčevalni potencial na ovoju stavbe je na strehi in fasadi, kar smo jo posebej obdelali.

V prvem delu REP so navedene karakteristike objektov in opis konstrukcijskih sklopov. Izdelali smo analize uvedbe

posameznih ukrepov za zmanjšanje izgub energije skozi ovoj stavbe za vsako stavbo posebej. Osredotočili smo se

predvsem na:

- dodatno izolacijo strehe,

- izolacijo fasad,

- zamenjavo zasteklitev in vrat pri vhodih.

Poliklinika je stara preko 30 let. Grajena je bil po takratnih predpisih in pravilih stroke, ki pa danes ne zagotavljajo

ustrezne toplotne zaščite. Zato smo ločeno analizirali posamezne možne ukrepe toplotne zaščite ovoja (strop, fasada,

okna), na koncu pa smo izdelali elaborat gradbene fizike še za vse ukrepe skupaj. Rezultati so zbrani v naslednjih

elaboratih: SB CE Poliklinika obstoječe.fibranPrj, SB CE Poliklinika nova streha.fibranPrj, SB CE Poliklinika

nova streha in fasada.fibranPrj, SB CE Poliklinika nova streha in fasada ter OVE.fibranPrj

V prvem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev iz EU kohezijskih skladov, v katerem so bile podane usmeritve in

omejitve pri energetskih sanacijah bolnišnic, so bili upravičeni nameni:


- priprava investicijske in projektne dokumentacije za energetsko sanacijo stavb,

- energetska sanacija ovoja stavb, ki zajema zamenjavo stavbnega pohištva ter izvedbo toplotne izolacije zunanje lupine

(zunanjih sten, plošče nad neogrevano kletjo, tal in sten v ogrevani kleti, strehe, plošče proti neogrevanemu

podstrešju,...) obstoječih objektov z gradbenimi konstrukcijami, katerih največje dovoljene toplotne prehodnosti Umax

(W/m2K) za posamezne gradbene konstrukcije ne presegajo sledečih vrednosti :

Vir: Akcijski načrt za povečanje števila skoraj nič-energijskih stavb do leta 2020

Tabela 16: Dopustne toplotne prehodnosti Umax.

Novi konstrukcijski sklopi, ki ustrezajo Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES, so naslednji:

ZU02 - nova fasada

Ime materiala Debelina [cm] Betoni s kamnitimi agregati 2200 5,00 Kamena volna 160 5,00 Kamena volna 80 10,00 Bavalit 0,30


Toplotna prehodnost [W/m2K]: 0,2223

ST02 - nova streha Ime materiala Debelina [cm] Betoni s kamnitimi agregati 2200 30,00 FIBRANskin BARRIER 0,02 Kamena volna 80 20,00 Veèplastna bitumenska hidroizolacija 0,50 Filc, geotekstil 1,00 Kamena volna 80 4,00 Filc, geotekstil 1,00 Pesek in drobni gramoz 6,00 Toplotna prehodnost [W/m2K]: 0,1304

VH02 - nova vrata Toplotna prehodnost [W/m2K]: 1,1000

Takšna toplotna zaščita bo pomenila zmanjšanje rabe toplotne energije za ogrevanje. Po izračunih GF znašajo stare in

nove vrednosti:

ukrep

Polilklinika

energija na

enoto

ogrevane

površine

stavbe

sedanja

potrebna

energije za

delovanje

stavbe

toplota za

ogrevanje na

neto uporabno

površino

prihranek

energije za

delovanje

stavbe

investicija

zmanjšanje

stroška za

energijo

vračilni

rok

Qf QH dQf

kWh/m2,a kWh/a kWh/m2,a kWh/a € € leta

obstoječe stanje 369,18 9.440.245 77,33 0

dodatna izolacija strehe 361,21 9.236.603 70,16 203.642 910.500 12.732 71,5

dodatna izolacija strehe,

fasade ter nova vrata352,46 9.012.855 62,33 427.390 1.623.000 26.720 60,7

Tabela 17: Prihranki s toplotno zaščito ovoja stavbe.

Potencial prihrankov znaša skupno:

Qog,prih = 427 MWh/a

ali 4 % vse energije, potrebne za delovanje stavbe, oziroma 10 % energije, potrebne za ogrevanje.

Za objekt so rezultati izračunov v tabelah v prilogi 3 SB CE toplota - prihranki energije.ods.

Za celovito energetsko sanacijo objekta je bila izdelana gradbena fizika, ki je v prilogi 3. V njej so predvideni takšni

konstrukcijski sklopi, da zadostijo zahtevam PURESa.


3.8.6 Ogrevalni sistem

V ogrevalnem sistemu ostajajo potenciali v:

- vgradnji lokalne regulacije in termostatskih ventilov,

- vgradnji tehnološko učinkovitih naprav,

- hidravličnem uravnoteženju posameznih ogrevalnih zank,

- odzračevanju sistemov,

- črpalkah s frekvenčno regulacijo,

- vzdrževanju ogrevalnih sistemov.

Slika 34: Razdeljevanje toplote.

Regulacija je klasična. Priporočamo redne servisne preglede in nastavitve parametrov ter dnevnih in tedenskih režimov.

DDC regulacija je nadgrajena s centralnim nadzornim sistemom CNS, ki pa mora biti pripravljen za nadaljevanje v četrti

fazi. To naj bo izgradnja sistema vodenja z Internetom IoT.

Vsak ukrep lahko prispeva k zmanjšanju rabe energije za ogrevanje. Morda nekateri ukrepi ne morejo sami zagotoviti

velikih prihrankov, vendar se njihovi učinki seštevajo in na koncu lahko pričakujemo zmanjšanje rabe energije vsaj za 10

odstotkov samo z uvedbo teh ukrepov URE.

Potencial prihrankov znaša po scenariju minimuma:

Qog,prih2 = 430 MWh/a


3.8.7 Prezračevanje in klima

Večina klimatov imajo vgrajene rekuperatorje v izvedbi z rotacijskimi menjalniki - rototermi. Za operacijske prostore to

ni primerno, ker prihaja do kontaminacije svežega zraka. Nekaj klimatov je še brez rekuperacije. Priporočamo da se

vgradi, vendar s predhodno raziskavo možnosti in primernosti takšne vgradnje. Izkoristki naprav za povratek toplote so

okvirno okoli 60 %, obstajajo pa tudi klimati z rekuperatorji s povratkom do 92 % toplote pri entalpijski menjavi.

Prihranki energije so možni tudi pri pogonu ventilatorjev in sicer z vgradnjo frekvenčne regulacije. Vsekakor pa je treba

preveriti urnike obratovanja in nastavitve parametrov, saj klimati delujejo nekateri neprekinjeno, drugi pa na polni

moči preveč ur. Uporabniki in vzdrževalci morajo skupaj ugotoviti korektne parametre obratovanja in dejansko

potreben čas delovanja naprav. Z vgradnjo CNS (centralnega nadzornega sistema) bo to nuja, ki bo izključila subjektivne

faktorje in neučinkovitosti v obratovanju. Klimati so že priključeni na CNS.

V tabelah v Prilogi 5 so navedeni obstoječi klimati in njihova raba energije za ogrevanje in hlajenje. Z zamenjavo z

energetsko učinkovitimi klimati kot so npr. Menerga ADCONAIR dosežemo kar 92 % izkoristek vračanja toplote.

V tabeli so predvidene naprave s protitočno rekuperacijo in adiabatnim hlapilnim hlajenjem. Naprave imajo vgrajen

vodni grelnik in hladilnik ter imajo obrnjene tlačne razmere, tako da ne prihaja do kontaminacije svežega zraka z

odvodnim zrakom v primeru morebitne poškodbe npr. rekuperatorja. Naprave vključujejo vse standardne

komunikacijske protokole in jih je možno povezati na obstoječ CNS.

Skupna neto cena naprav, ki znaša 510.000 EUR in vključuje dobavo na objekt ter zagon, je izračunana na osnovi

podobne rešitve za podobno bolnišnico. Dodati je treba še stroške odstranitve starih naprav v višini 50.000 EUR,

večnivojski multifunkcijski centralni nadzorni sistem (BMS-building management system), štiri elektro omare in sicer,

1x omara za močnostnim in krmilnim delom za 6 regulacijskih krogov in 2x omara za vodenje štirih regulacijskih krogov

z močnostnim in krmilnim delom (MCR-measurement, constrol and regulation). Ocenjena vrednost MCR močnostnega

in krmilnega dela za skupno 6 regulacijskih krogov znaša 20.000 EUR. Ocenjena investicija za BMS pa znaša 16.000 EUR

Pri izračunu priključnih moči v tabeli za novo stanje na grelnikih upoštevane le prezračevalne izgube, torej moči za

dogrevanje zraka po rekuperaciji, na nivo temperature odvodnega zraka, medtem ko je so pri obstoječem stanju pri

priključnih močeh ogrevanja upoštevane toplotne moči navedene v tabeli obstoječih klimatov.

Pri izračunu rabe toplotne energije in hladilne energije, pa so upoštevana stanja zunanjega zraka in sicer:

· ZIMSKI REŽIM - zunanje stanje -7°C/90%

· ZIMSKI REŽIM - notranje stanje 24°C/30%

· LETNI REŽIM - zunanje stanje 32°C/45%

· LETNI REŽIM - notranje stanje 25°C/46%.

Tabela 18: Sedanja in bodoča raba energije na klimatih.


Prihranki bodo

Qkl.g,prih = 1.017 MWh/a

Hladilni sistem klimatizacije deluje zadovoljivo, ima pa še potenciale prihrankov, saj se višek toplote oddaja preko

hladilnih stolpov v zrak. Predlagamo, da se v primeru sanacijskih del vgradijo namesto klasičnih vodnih hladilnikov

toplotne črpalke z vodnimi kondenzatorji, ki bi v času hlajenja zraka ogrevale sanitarno toplo vodo. Zračni

kondenzatorji bi bili le za rezervno hlajenje, ko ni odjema toplote.

Konvencionalni hladilni agregati so še bolj neracionalni.

Dodatni prihranki primarne energije so mogoči z zamenjavo hladilnih agregatov in hladilnih stolpov s toplotnimi

črpalkami. Na ta način lahko odpadno toplotno koristno porabimo za ogrevanje STV poleti. Potrebna toplota za

pripravo STV znaša 1.904 MWh/a in vso to toploto je mogoče pokriti s TČ. Še boljše je zagotavljanje toplotne energije s

sončno energijo. V nadaljevanju je predstavljen izračun SSE in dobitkov od sonca.

3.8.8 Hlajenje

Vgradnja bank ledu za nočno proizvodnjo hladu, ko je električna energija cenejša in dnevno rabo v paralelnem pogonu,

kar omogoča podvojeno moč hlajenja v konicah ob zmanjšanih stroških za električno energijo. Okvirna investicija v

banke ledu za kapaciteto 3 x 1 MWh s pomožno opremo bi bila 70.000 €, prihranek pri strošku za električno energijo pa

bi bil 30.000 € v enem letu pri 1000 obratovalnih urah. Vračilni rok je torej le nekaj več kot dve leti.

3.8.9 Para

Glede na dejstvo, da se veliko energije porabi za pripravo pare, je potrebno pretehtati nujnost pare na mestih, kjer se

sedaj uporablja. V prvi vrsti so to sterilizatorji, ki so lahko tudi lokalni in ogrevani z elektriko le takrat in le tisti, ki so res

potrebni. V drugi vrsti so kuhinjski aparati, ki se lahko nadomestijo s plinskimi (UNP) in tako racionalneje izrabljajo

primarno energijo. Tudi v drugih bolnišnicah razmišljajo oziroma že prehajajo na lokalno sterilizacijo in plinske kotle v

kuhinji. V prejšnjih točkah so nakazane rešitve za porabnike, ki bi lahko bili zamenjani in na ta način bo centralna

priprava pare postala nepotrebna.

3.8.10 Priprava sanitarne tople vode

Potenciali za prihranke:

- izolacija cevovodov in elementov sistema (toplotni menjalniki, armature…)

- ločevanje tokokrogov, decentralizirana priprava STV,

- distribucija na temperaturnem nivoju 45°C in dogrevanje na kraju porabe za porabnike, ki

potrebujejo višji nivo,

- izraba odpadnih toplot,

- vgradnja toplotnih črpalk,

- vgradnja časovnega vklopa cirkulacijskih črpalk,

- redno vzdrževanje, kontrola in smotrna uporaba,


- solarni sistem za pripravo STV.

Solarni sistem lahko pokrije 70 % potrebne toplote za pripravo STV v obdobju april -september.

V Celju znaša globalno sončno obsevanje na horizontalno ploskev:

G = 37.374 letno; pod 30 stopinj na jugu pa G = 39.237 Wh/m2

Hg

= 3.270 Wh/m2,d

Z vgradnjo komercialnih sprejemnikov sončne energije SSE pod kotom 30 stopinj na strehe objektov lahko od sonca

dobimo letno:

G = 410 kWh/m2,a,

če pa vgradimo SSE z visoko selektivnim premazom, pa dobimo:

G = 540 kWh/m2,a

V izračunu upoštevamo cenejše, komercialne SSE in izračunamo potrebno površino, da pokrijemo vso toploto za

pripravo STV s soncem:

A = G

QSTV

= 4600 m2

Ni ekonomsko opravičljivo vse potrebne toplotne energije za STV pokrivati s soncem, saj je v zimskih mesecih na

razpolago premalo energije sonca in tudi temperature okolice so nizke, tako da se SSE prekomerno ohlajajo. Smiselna

je priprava STV s soncem v obdobju marec - oktober. V tem času lahko računamo z naslednjimi vrednostmi:

G = 3400 Wh/m2

Qs, 30stop

= min. 3193 (marec) in 2412 (oktober); v izračunu upoštevamo 3400 Wh/m2

QSTV

=5216 kWh/d

Površina SSE:

A =

.kG

3650.

Q

Q

s

STV

1650

m2

S takšno površino SSE bi letno prihranili:

QSSE

= 1650 . 410 = 677 MWh/a

Z ostalimi ukrepi URE lahko prihranimo še dodatnih 5 % potrebne toplote za STV, kar znaša:

QSTV,prih = 95 MWh/a


Vir: http://www.elektroprom.si/solarni-sistemi

Slika 35: Solarni sistem za pripravo STV. Simulacije in optimizacije, ki so bile narejene za podobne bolnišnične objekte kažejo, da je takšen sistem ekonomsko opravičljiv. Rezultati simulacije solarnega sistema so naslednji: - površina SSE: 365 m2 - število SSE: 170 - instalirana moč: 237 kW - proizvedena toplota: 150 MWh - ocenjena investicija: 109.000 € - letni prihranek: 9.900 € - vračilni rok: 8,2 leta - prihranek CO2: 51 ton - neto sedanja vrednost: 80.000 € - interna stopnja donosa: 15,8 % Iz podatkov se vidi, da je sistem tehnično, energetsko in ekonomsko opravičljiv. V našem primeru gre za 4-krat večji sistem, ampak izračuni ostajajo podobni. Na naslednji sliki je prikazan finančni tok za Staro porodnišnico. Za Otroški in infekcijski oddelek je podoben.


Cumulative cash flows graph

Year

Cu

mu

lati

ve

cas

h f

low

s (

€)

-100.000

-50.000

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

Slika 36: Finančni tokovi.

3.8.11 Simulacija in optimizacija obratovanja sončne elektrarne v SB CE

Slika 37: Fotovoltaika.

Sončna elektrarna je bila predvidena na dveh strehah podoobnih hospitalnih objektov. Strehi sta orientirani s

slemenom vzhod – zahod, torej je polovica strehe obrnjena ravno proti jugu. Glede na površine je bilo ocenjeno, da je

mogoče vgraditi 268, oziroma 456 m2 površin fotonapetostnih modulov.

S strehe le lahko izveden odvod električne energije v stikališče ob trafo postaji, kjer so lahko tudi vsi elementi sončne

elektrarne.

Za takšno velikost oziroma število modulov smo izdelali simulacijo delovanja. V njej so sicer klimatološki podatki za

Maribor, ki pa se bistveno ne razlikujejo od podatkov za Celje. Za grobe ocene v idejnem projektu to zadošča.

Povzetki iz simulacije so naslednji:

Objekt 1: - površina fotonapetostnih modulov: 268 m2 - nazivna moč elektrarne: 30 kW - letna proizvedena električna energija: 33 MWh - ocenjena investicija: 293.000 €


- prihranki letno: 12.500 € - vračilni rok: 11,8 let - neto sedanja vrednost: 143.000 € - interna stopnja donosa: 12,3 % - prihranek CO2: 7 ton Objekt 2: - površina fotonapetostnih modulov: 440 m2 - nazivna moč elektrarne: 50 kW - letna proizvedena električna energija: 55 MWh - ocenjena investicija: 473.000 € - prihranki letno: 21.900 € - vračilni rok: 11,3 let - neto sedanja vrednost: 271.000 € - interna stopnja donosa: 12,8 % - prihranek CO2: 12 ton Iz podatkov se vidi, da sta izbrana sistema tehnično, energetsko in ekonomsko opravičljiva v primeru, da ni

trigeneracije, kar se bo zgodilo čez 3 leta.

Na strehi Poliklinike bi lahko bil zgrajen PV sistem s 500 m2,, kar je podobno Objektu 2.

Na naslednji sliki je prikazan finančni tok.

Slika 38: Finančni tokovi.

Analiza zaposlenih Analiza zaposlenih za alternativo “z” investicijo glede na alternativo “brez” investicije in/ali minimalno alternativo za

solarni sistem in fotovolaični sistem mora biti obdelana v študiji izvedljivosti. V študiji mora biti predvideno, da bodo

novi sistemi zgrajeni po principu javnega-zasebnega partnerstva in bo upravljanje vodeno z posebno Upravo,

sestavljeno iz članov investitorjev.


3.8.12 Frekvenčna regulacija elektromotorjev

Z zamenjavo sedanjih klasičnih obtočnih črpalk s črpalkami s frekvenčno regulacijo (FR) lahko pričakujemo zmanjšanje

porabe električne energije za pogon črpalk. Zmanjšanje res morda ne bo markantno, vsekakor pa bo prispevalo k

skupnemu zmanjšanju rabe električne energije. Po podatkih že izvedenih tovrstnih ukrepov lahko pričakujemo

prihranke v višini 5 % sedanje rabe energije za pogon črpalk. Po izračunih znaša prihranek na 1 črpalki okvirno 1 MWh

na leto.

Z zapiranjem termostatskih ventilov se pretok vode skozi posamezne radiatorje zaradi večjega upora zmanjšuje.

Obtočna črpalka s frekvenčno regulacijo z nižjimi vrtljaji pri konstantni tlačni razliki zmanjšuje in prilagaja pretok. S tem

se zmanjša tudi poraba električne energije. Ko je dosežena želena prostorska temperatura, se črpalke izklopijo,

regulacijski ventili pa zaprejo. S tem je preprečena izguba toplote pri kroženju vode, ki je sicer prisotna v dnevnem

režimu .

V TPP je vgrajenih 15 črpalk. Hkrati obratuje 10 črpalk. Ko bodo vgrajene črpalke s FR, bo dosežen prihranek pri

električni energiji za pogon črpalk v predvidoma:

Eč,FR = 10 MWhe

FR na ventilatorjih klimatov pa predstavlja še večji potencial za prihranke energije. Po podatkih z ogledov naprav je

instalirana moč elektromotorjev na ventilatorjih 276,6 kW.

Povprečno letno delovanje je 1200 ur, kar predstavlja porabo 332 MWh/a električne energije.

Nekaj ventilatorjev že ima frekvenčno regulacijo, zato pričakujemo realno 10-odstotne prihranke:

Epr,FR = 33 MWhe

FR na dvigalih, drsnih vratih in drugih pogonih je treba vgraditi povsod tam, kjer to še ni.

Skupni pričakovan prihranek z uvedbo vseh ukrepov učinkovite rabe energije pri elektriki znaša:

Epr = 40 MWhe

3.8.13 Razsvetljava

Prvi ukrep bo zamenjava klasičnih žarnic z varčnimi in starih fluoro sijalk z novimi rastrskimi svetilkami s sijalkami z

manjšim premerom in elektronskimi predstikalnimi napravami EPS. Samo z zamenjavo sijalk premera 38 mm s

sijalkami premera 26 mm lahko prihranimo 8 % električne energije . V navadni žarnici se le 10 % električne energije

pretvori v koristno svetlobo, varčne fluorescentne sijalke pa porabijo pri isti svetilnosti 5-krat manj energije.V večjih

prostorih, kjer je tudi dnevna osvetlitev (hodniki, avle, čakalnice) naj bo vgrajen fotosenzorski vklop/izklop razsvetljave.

Obstoječa stikala je potrebno zamenjati s senzorji, releji in kontaktorji. Pred samo izvedbo je potrebno izdelati

strokovno tehnično rešitev za vsak tokokrog posebej. V sanitarijah so lahko vgrajeni senzorji prisotnosti s časovnim

izklopom. V ta namen je potrebno zamenjati obstoječa stikala s senzorskimi in dodati releje.

Potencial prihrankov z vgradnjo varčnih žarnic in programiranim vklopom razsvetljave v odvisnosti od osvetlitve in

ločeno po posameznih funkcionalnih celotah je lahko vsaj 15 - 20 odstotkov. Po podatkih o izvedenih ukrepih

energetsko učinkovite razsvetljave v javnih zgradbah po Evropi so možni prihranki tudi med 30 in 50 % porabe

električne energije za razsvetljavo. Vračilni roki v takšno investicijo so okoli 2 leti. Problem, ki pa se s tem pojavi, je


problem motenj v elektro sistemu. Pojavijo se nihanja, ki kvarijo cosϕ sistema, zato je potrebno pred izvedbo

pretehtati odločitev o zamenjavi vseh svetilk ali samo dela.

To bi v letu dni pomenilo pri 1500 MWh porabe in 15 % prihranka:

Ep,r = 225 MWhe

Slika 39: Obstoječe svetilke.

3.8.14 Plinski motor s toplotno črpalko

Objekti, kjer je na razpolago zemeljski plin kot energent in imajo vir odpadne toplote oziroma potrebujejo hlajenje, na

drugi strani pa obstaja potreba po toplotni energiji za ogrevanje STV ali prostorov, so idealni za vgradnji plinskega

motorja s toplotno črpalko (angl. GEHP – Gas Engine Heat Pump).

Na naslednji sliki je prikazana takšna toplotna črpalka. Grelno število COP je okoli 1,65, kar je skoraj 70 % več kot

izkoristek navadnega plinskega kotla.

Vgradnjo GEHP predlagamo namesto konvencionalnih hladilnih agregatov, ko jih bo potrebno zamenjati.

.

Vir: Tedom

Slika 40: Plinski motor s toplotno črpalko.


4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA URE

4.9 Organizacijski ukrepi

4.9.1 Ozaveščanje uporabnika

Prvi korak k učinkovitejši rabi energije je prav gotovo ozaveščanje uporabnika. Gre za fazo, ko se vsi prizadeti pričnejo

zavedati, da je treba z energijo pričeti ravnati bolj smotrno. Prizadeti so vsi, tako tisti, ki se neposredno ukvarjajo z

energijo kot tudi tisti, ki jo trošijo ali plačujejo. To so uporabniki stavbe, lastniki objektov in naprav, energetski manager

(energetski manager = tisti, ki skrbi za energijo - hišnik, vzdrževalec ali druga strokovna oseba) in upravljavci objektov

(vodstvo).

Vsi našteti morajo biti aktivno vključeni v energetski proces. Proces pomeni v tem primeru vsa dogajanja v zvezi z

zagotavljanjem, pretvorbo, distribucijo in rabo vseh oblik energije. Vse faze so med seboj povezane in soodvisne, zato

je treba v vsaki posebej ugotavljati šibke točke, jih korigirati in dosegati učinkovitejše rezultate. Le tako bo vsota vseh

aktivnosti zagotovila najučinkovitejšo rabo vseh oblik energije.

4.9.2 Izobraževanje

Da bodo uporabniki, upravljavci in energetski manager lahko delovali učinkovito in smotrno ter v skladu s splošnimi

načeli učinkovite rabe energije, se morajo izobraziti v tej smeri. Izobraževanje poteka na več nivojih in v različnih

oblikah glede na ciljno skupino. Izobraževanje vodstvenih struktur je povsem drugače orientirano kot izobraževanje

energetskega managerja, oziroma vzdrževalca.

Izobraževanju odgovornega osebja so običajno namenjeni strokovni seminarji, ki jih organizira Ministrstva preko

izvajalcev, npr. Institut "Jožef Stefan", Center za učinkovito rabo energije, Slovenski E-forum ali Gradbeni inštitut, ZRMK.

Vodstvo pa mora svoje znanje na ustrezen način prenesti na uporabnike energije, to pa so zlasti zaposleni.

4.9.3 Informiranje

"Informacija je sveta vladar" je stavek, ki čedalje bolj dobiva na pomenu. Brez informacij ne moremo pričeti z

aktivnostmi za učinkovito rabo energije in tudi uspeha ni pravega, če informacij o doseženih rezultatih ne širimo naprej.

Odgovorni delavci morajo dobivati informacije od usposobljenih institucij in sredstev javnega obveščanja, jih kritično

obdelati in na primeren način posredovati naprej ostalim zaposlenim. Informiranje mora biti stalno in nenehno

prisotno, kajti le na ta način bo ideja o učinkoviti in varčni rabi energije prodrla v zavest vseh.

Energetsko knjigovodstvo je osnovni instrument energetskega managementa in predstavlja zajemanje, obdelavo in

arhiviranje podatkov, povezanih z nabavo in porabo energentov in energij.


Za ta namen je na trgu nekaj računalniških orodij, ki ne stanejo nič ali zelo malo in so v veliko pomoč pri energetskem

knjigovodstvu.

Energetski management ali ravnanje z energijo ima v splošnem naslednje funkcije:

• oblikovanje in določitev ciljev,

• analiza in načrtovanje energetskih potreb,

• zagotavljanje in raba energije,

• nadzor rabe energije in stroškov za energijo (s kontrolno funkcijo, energetskimi meritvami, centralnim

vodenjem, energetskim knjigovodstvom in obdelavo stroškov za energijo),

• izvajanje ukrepov za varčevanje energije (znižanje rabe nosilcev končne energije s ciljem zniževanja stroškov,

skrb za varstvo okolja, povečanje zanesljivosti oskrbe),

• energetsko nadzorstvo (načrtovanje, kontrola, informiranje in koordiniranje, svetovanje).

Energetski manager, oziroma odgovorna oseba za energetiko (hišnik, vzdrževalec) ima naslednje naloge:

• stalen nadzor uporabe in stroškov za energijo,

• pobude za izvajanje projektov varčevanja z energijo,

• informiranje in koordinacija glede energetskih vprašanj,

• sodelovanje pri vseh investicijskih odločitvah glede energetskih vprašanj.

Energetski monitoring naj zajema:

• spremljanje podatkov o rabi energije in stroškov energetske oskrbe,

• sistem ukrepanja s ciljem zmanjšati odstopanja od predvidene rabe energije.

Prihodnje metode merjenja in preverjanja za ukrepe, ki so predlagani za varčevanje z energijo, morajo zajemati vse

dosedanje metode merjenja. Po potrebi so lahko dodane nove za izboljšanje natančnosti ali lokalizacijo večjih

porabnikov.

Centralni nadzorni sistem in internet stvari (IoT – Internet of Things)

Kompleks, kot je SB CE, je nemogoče obvladovati, nadzirati in voditi s klasičnimi sistemi regulacije in subjektivnim

nadzorom. Za to obstajajo kvalitetne rešitve z računalniškim vodenjem sistemov. Vsak večji proizvajalec regulacijske

tehnike (Siemens, Landis & Staefa, Honeywell, Omron, IMP…) ponuja tudi centralne nadzorne sisteme CNS z vgrajenimi

mikroprocesorji z optimirnimi algoritmi. Takšni sistemi skrbijo za natančno vodenje ogrevalnih, prezračevalnih, klima in

drugih sistemov glede na želene vhodne parametre in hkrati optimirajo delovanje posameznih komponent. Z nadzorno

funkcijo skrbijo za usklajeno delovanje vseh sistemov po urnikih, ki jih postavlja osebje. Nadzirajo tudi morebitne

izpade in javljajo okvare komponent ter na enem mestu beležijo zgodovino dogodkov, parametre sistema, rabo

energije in stroške zanjo.

CNS je sicer že vgrajen. Predlagamo, da se sistem razširi in dopolni ter se nanj priključijo tudi vsi ostali porabniki.


Slika 41: CNS.

Naslednja, višja stopnja centralnega vodenja in nadziranja pa šele prihaja, zato morajo biti vse prihodnje nove

komponente CNS sistema takšne, da bodo omogočale nadgradnjo z internetom stvari IoT. Izraz označuje povezovanje

naprav s pomočjo interneta.

Vir: https://securityledger.com/2015/01/why-network-segmentation-is-imperative-on-the-internet-of-things

Slika 42: Internet of Things.


Vsak aktivni predmet oziroma naprava dobi svoj lastni spletni naslov in ti predmeti se nato med seboj pogovarjajo s

pomočjo poenostavljene oblike standardnega jezika interneta.

IoT lahko preurejamo in preklapljamo po željah, ne da bi morali znati usklajevati ali sinhronizirati naprave med seboj.

Povežemo lahko na primer luči, detektorje gibanja, grelnike in klimatske naprave, sistem pa potem sam prepozna,

kateri prostori so v uporabi, ter skladno s tem uravnava temperaturo in razsvetljavo. V primeru požara lahko mreža

sporoči reševalcem, koliko ljudi je v zgradbi in kje se nahajajo; lahko nam omogoči oddaljeni nadzor nad stroji in

aparati, žaluzijami, okni tako v zgradbi kot izven nje; omogoči nam lahko zdravstveni nadzor v vsaki sobi in nas celo

opomni na čas za zdravila, če smo jih pozabili vzeti.

Na internetnih protokolih temelječa omrežja so brez dvoma prihodnost »pametnih zgradb«. Takšna pa sploh mora biti

sodobna bolnišnica.

4.10 Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov

4.10.1 Potrebna investicijska sredstva in potreben čas za vračilo

V naslednji tabeli je povzetek najatraktivnejših ukrepov, ki so obdelani v energetskem pregledu in predlagani za

izvedbo. Ukrepi so združeni po tematskih sklopih kot jih predlagamo in se smiselno povezujejo. V tabeli so le

najpomembnejši rezultati, podrobnosti pa so v poročilu, tabelah v prilogah in arhivu.

Pri izračunih prihrankov sta bili upoštevani ceni za energijo po podatkih SB CE. Pri ceni za toplotno energijo so bili

upoštevani tudi izkoristki sistema pri pretvorbi primarne v koristno energijo.

Prioritete niso postavljene glede na vračilni rok, temveč glede na dejansko nujnost izvedbe ukrepa. Prihranki toplote in

elektrike so zaokroženi na cela števila. Prihranki toplotne in elektrike so računani s ceno energije, ki je veljala leta 2016.

V tabeli sta bili upoštevani ceni energij, izračunanih v REP.

2016


poraba el.en. (kWh)



€/kWh z DDV

723.705,83 € 882.921,11 € 7.622.865,14 17.776.700,00 25.399.565,14 0,03672981


MWh € Sm3



13263 487.147,42 € Tabela 19: Raba energije v SB Celje skupaj in Poliklinika v letu 2016.


Št Opis ukrepa

Možni letni

prihranki Investicija

Vračilni

rok Prioriteta

MWh € € (let) -

ORGANIZACIJSKI UKREPI

1

Osveščanje, informiranje in izobraževanje

uporabnikov


400 23.000 10.000 0,5 I

2

Nastavitev in kontrola regulatorjev, ventilov,

armatur, kontrolirano prezračevanje, nadzor nad

prižiganjem luči, kontrola puščanja vode…


400 23.000 0 0 I

3

Ciljno spremljanje rabe energije, energetski

management in energetsko knjigovodstvo


800 46.000 20.000 0,5 I

INVESTICIJSKI UKREPI

4

Učinkovita razsvetljava, zamenjava slabih obstoječih

svetilk z energijsko varčnimi, regulatorji svetlobnega

toka, senzorski in časovni vklop/izklop razsvetljave

225 8.300 30.000 3,6 II

5 Manjši ukrepi URE na ogrevalnih sistemih: 430 28.900 100.000 3,5 II

- vgradnja regul. ventilov na dvižne vode in

hidravlično uravnoteženje omrežja,

- vgradnja termostatskih ventilov,

- črpalke s frekvenčno regulacijo,

- frekvenčna regulacija ostalih EM pogonov,

- dograditev centralnega nadzornega sistema, oz.

IoT

6 Zamenjava obstoječih klimatov z energetsko

učinkovitimi klimati 1.017 63.600 510.000 8,0 II

7 Fotonapetostni sistem - ni ekonomsko opravičen,

dokler obratuje trigeneracija 60 2.200 500.000 227 -

8 Toplotna črpalka – ni ekonomsko opravičena, dokler

obratuje trigenracija

9 Banke letu 3000 30.000 70.000 2,3 III

10 Solarni sistem za pripravo STV 772 48.300 440.000 9,1 III

11 Izolacija ovoja zgradbe, zamenjava zasteklitve in

vhodnih vratl - po posebni tabeli prihrankov 430 26.700 1.620.000 60 III-IV

Tabela 20: Povzetek ukrepov. Komentar je podan v Povzetku za poslovno odločanje v Poglavju 1.


4.10.2 Izračun možnih prihrankov energije

V vsakem primeru so najboljši ukrepi učinkovite rabe energije tisti ukrepi, ki trajno zmanjšajo potrebo po njej. Sledijo

jim ukrepi, ki izboljšajo učinkovitost pretvorbe energije, njeno distribucijo in uporabo. Zadnji so na vrsti ukrepi, ki

posredno prinašajo prihranke s temeljitejšim nadzorom nad porabo.

Temeljita toplotna zaščita zgradb in naprav za pretvorbo in transport toplotne energije ima več dobrih učinkov:

• dobro toplotno zaščitene zgradbe in naprave imajo majhno toplotno prehodnost in zato manjše izgube toplote, kar

posledično pomeni manjši strošek za ogrevanje,

• stavbno pohištvo, ki zadovoljuje z zakonom predpisano zrakotesnost, zmanjšuje toplotne izgube in izboljšuje

bivalne pogoje,

• pri gradbenih konstrukcijah z manjšo toplotno prehodnostjo je površinska temperatura gradbenega elementa višja,

kar vpliva na prijetnost bivanja,

• zaradi manjše porabe goriva je tudi količina okolju škodljivih snovi, ki se sproščajo pri sežigu fosilnih goriv, manjša.

Z vsemi predlaganimi ukrepi za zmanjšanje porabe toplotne energije bi se teoretično zmanjšala poraba primarne

toplotne energije za preko 3.400 MWh/a. Zmanjšanje rabe toplotne energije samo v Polikliniki znaša 38 %.

Ker vsi ukrepi niso izvedljivi v bližnji prihodnosti in se njihov učinek ne sešteva linearno (npr. ukrepa izboljšanja

regulacije, vgradnja termostatskih ventilov in izolacija objekta ne pomenijo vsote prihrankov posameznega ukrepa),

lahko pričakujemo, da bo z izvedbo ukrepov z vračilnimi rokom krajšim od petih let po 2. scenariju prihranek energije

dejansko 2970 MWh/a, oziroma 33 %.

Prihranek pri stroških za ogrevanje bo pri ceni končne energije (z upoštevanjem η = 0,75) 62,52 €/MWh znašal

210.700 € letno. Investicije v te ukrepe bodo znašale 740.000 € in se bodo povrnile v 3,5 letih!

Prihranek pri stroških za električno energijo bo po uvedbi najučinkovitejših ukrepov znašal 625 MWh/a, oziroma

28.300 € letno. To pomeni 17,6 % manjše stroške na leto za električno energijo v Polikliniki. Potrebna investicija znaša

38.000 € in se povrne v 1,3 leta.

Prispevek k energetski učinkovitosti:

a) razmerje med letnim prihrankom končne energije in kondicionirano površino stavbe

(kWh/m2/leto)

Razmerje znaša 133 kWh/m2,leto.

b) razmerje med povečanjem proizvodnje energije iz OVE in porabo končne energije.

Dokler ostaja trigeneracija, se razmerje ne bo spreminjalo.


Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje

Zmanjšanje emisij zaradi izvedbe ukrepov URE bo naslednje:

a/ zmanjšanje emisij CO2 zaradi uvedbe ukrepov URE – toplotna energija

Toplotna energija se proizvaja v lastni kotlarni in kogeneraciji. Gorivo je zemeljski plin. V letu 2016 je bilo pokurjeno:

ZP: 33.380 MWh

Iz tega je bilo proizvedeno:

CO2,ZP

= 33380 * 0,200 = 6.676 ton

CO2

= 6.676 ton

Zmanjšanje onesnaženja s CO2 bo zaradi ukrepov URE in OVE pri toplotni energiji na Polikliniki torej:

ΔCO2,og = 680 ton/a

Poleg zmanjšanja emisij CO2

bo pozitiven rezultat tudi zmanjšanje emisij ostalih emitentov iz dimnika Bolnišnice zaradi

uvedbe ukrepov URE.

b/ zmanjšanje emisij CO2 zaradi uvedbe ukrepov URE – električna energija

Ker se pri nas velik del električne energije pripravlja v termoelektrarnah, ki so tudi proizvajalci CO2, lahko z

zmanjšanjem rabe električne energije vplivamo na zmanjšanje onesnaževanja. Zmanjšanje emisij CO2 zaradi ukrepov

URE pri rabi električne energije bo torej:

ΔCO2,el

= 625 * 0,53 = 331 ton/a

Skupno letno zmanjšanje emisij bo torej:

ΔCO2

= 1.011 ton/a


5 PRILOGE


Priloga 1: Tloris tipičnih etaž in prerez.

Poliklinika_Klet Ambulante.pdf

Poliklinika_Pritl Ambulante.pdf

Ambulante Poliklinika_1N.pdf

Poliklinika_2N Ambulante.pdf




Poliklinika Prerez.pdf


Priloga 2: Raba električne energije. 12 Analiza stroskov energija 2016_2.xlsx Poliklinika raba električne energije 2016.xls tabelerabaenergijevpoliklinikisbce POLIKLINIKA-ELEKTRIKA-TP2-TRAFO-14-16.xlsx Poliklinika raba energije in stroški v 2016.xlsx SBCE-POLIKLINIKA-ELEKTRIKA-HLAJENJE-2016M-T.xls SBCE-POLIKLINIKA-ELEKTRIKA-KLIMATI-2016M-T.xls SBCE-POLIKLINIKA-ELEKTRIKA-RAZNO-2016M-T.xls SBCE-POLIKLINIKA-ELEKTRIKA-TP2-POLJA-2016M-T.xls SBCE-POLIKLINIKA-ELEKTRIKA-TP2-TRAFO-2016M-T.xls


Priloga 3: Raba toplote. tabelerabaenergijevpoliklinikisbce Poliklinika raba energije in stroški v 2016.xlsx PARA- tone.pdf PARA- tone-G.pdf PLIN-T.pdf Poliklinika raba energije in stroški v 2016.xls POLIKLINIKA-OGREVANJE-ABSORBER 2016M -T.xls Računi plin2017 junij.xlsx SB CE Poliklinika oddelki in bolniki.xls SB CE raba energije po sektorjih 01.xls SBCE-POLIKLINIKA-ELEKTRIKA-HLAJENJE-2016M-T.xls SBCE-POLIKLINIKA-PARA-2016M-T.xls Skupna raba energije in stroški v 2016.xls 12 Analiza stroskov energija 2016_2.xlsx Izračun cene energije 2016.xls POLIKLINIKA-OGREVANJE-ABSORBER-14-16.xlsx Letna raba energije.docx Skupna raba energije in stroški v 2016.xlsx

temperaturni primanjkljaj Celje.ods

temperaturni%20primanjkljaj%20Celje.ods


Priloga 4: Elaborati gradbene fizike. SB CE Poliklinika obstoječe.fibranPrj SB CE Poliklinika nova streha.fibranPrj SB CE Poliklinika nova streha in fasada.fibranPrj SB CE Poliklinika nova streha in fasada ter OVE.fibranPrj SB CE toplota - prihranki energije.xls SB CELJE POLIKLINIKA CELOVITA.fibranPrj

SB%20CELJE%20POLIKLINIKA%20CELOVITA.fibranPrj


Priloga 5: Tabele obstoječih in novih klimatov SB CE spisek klimatov 02 Predvideno za sanacijo.xls


Priloga 6: CNS sheme SBCE-CNS-SHEME.doc


Priloga 7: Predlagani ukrep URE: Učinkovita razsvetljava. Naziv ukrepa: ___Učinkovita razsvetljava in URE pri elektriki______________

Opis ukrepa:

Zamenjava klasičnih žarnic z varčnimi. Zamenjava starih fluoro svetilk z rastrskimi z EPS vklopom.

Vgradnja senzorjev in časovnih relejev za vklop/izklop razsvetljave, regulatorji svetlobnega toka.

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: _3.000___ €/ leto

Skupni stroški: _30.000____ €

Vračilna doba: __10_ let

Terminski plan uvajanja v mesecih:

0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

(nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje, visoko)

Težavnost: nizka Tveganje: nizko


Priloga 8: Predlagani ukrep URE: Izboljšave ogrevalnega sistema. Naziv ukrepa: __Izboljšave na ogrevalnem sistemu ___________

Opis ukrepa:

Manjši ukrepi URE na ogrevalnih sistemih: vgradnja regulacijskih ventilov na dvižne vode, hidravlično

uravnoteženje omrežja, črpalke s frekvenčno regulacijo, vgradnja termostatskih ventilov na 60

odstotkih ogreval v večjih prostorih, nastavitev ventilov, črpalke s frekvenčno regulacijo v TPP.

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: _28.900___ €/ leto

Skupni stroški: _100.000___ €

Vračilna doba: _3,5__ let


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Težavnost: Srednja Tveganje: srednje


Priloga 9: Predlagani ukrep URE: Ukrepi na ovoju zgradb. Naziv ukrepa: ___Ukrepi na ovoju zgradb_____________________

Opis ukrepa:

Opisi so v poročilu, ocene prihrankov pa v prilogi Prihranki.

Zamenjava oken in vrat, dodatna toplotna izolacija strehe, toplotna izolacija fasad ? (zahtevno)

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: _26.700_ €/ leto

Skupni stroški: _1.620.000__ €

Vračilna doba: _60_ leta


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Težavnost: visoka Tveganje: srednje


Priloga 10: Predlagani ukrep URE: Solarni sistem. Naziv ukrepa: ___Solarni sistem za pripravo STV_________________________

Opis ukrepa:

Izgradnja solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode, vključenega v obstoječ sistem priprave

STV in ogrevanja. Vključuje SSE, cevovode, izolacijo, črpalke, armature in vse potrebno za delovanje.

Pred izgradnjo je treba preveriti s študijo izvedljivosti dejanske prihranke ob delovanju trigeneracije

in po scenariju, da trigeneracije ne bo več.

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: _48.300__ €/ leto

Skupni stroški: _440.000_ €

Vračilna doba: _9,1__ leta


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Težavnost: visoka Tveganje: srednje


Priloga 11: Predlagani ukrep URE: Zamenjave klimatov. Naziv ukrepa: ___Zamenjave klimatov ________________

Opis ukrepa:

Ukrep zajema zamenjavo vseh starih klima central z novimi energetsko učinkovitimi, z vgrajenimi

rekuperatorji in frekvenčno regulacijo vrtljajev ventilatorjev.

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: _63.600_€ leto


Vračilna doba: __8,0__ let


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Težavnost: visoka Tveganje: visoko


Priloga 12: Predlagani ukrep URE: Banke ledu. Naziv ukrepa: ___Banke ledu_________________________

Opis ukrepa:

Vgradnja bank ledu v hladilni sistem, vključno s črpalkami, cevovodi in regulacijo.

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: _30.000__ €/ leto


Vračilna doba: _2,3__ leta


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Težavnost: nizka Tveganje: nizko


Priloga 13: Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv

Št. Gorivo ton CO2

/ MWh

goriva

TEKOČA GORIVA

1 bencin 0,255

2 dieselsko gorivo 0,265

3 kurilno olje EL 0,265

4 težja KO (LS, L, LNS, S, SNS, T, TNS in ET) 0,280

5 utekočinjen naftni plin 0,225

PLINASTA GORIVA

6 zemeljski plin 0,200

7 plavžni plin, naftni plin, koksni plin 0,215

8 DALJINSKA TOPLOTA poda dobavitelj

toplote

9 * ELEKTRIČNA ENERGIJA 0,500

Gorivo oziroma gorljive organske snovi ton CO2

/ tono

goriva

TRDNA GORIVA

10 antracit 2,9

11 koks 2,7

12 črni premog 2,5

13 rjavi premog 1,2

14 lignit 1,0

GORLJIVE ORGANSKE SNOVI

15 etan 2,9

16 odpadna olja 2,6

17 Komunalni odpadki 1,0

* Emisija CO2 pri proizvodnji električne energije v višini 0,5 t/MWhe

je povprečna vrednost emisije za slovenski elektroenergetski sistem. To vrednost uporabimo pri ukrepih zmanjšanja rabe električne energije. V primeru kogeneracije, ko povečamo emisije CO2 podjetja, zmanjšamo pa emisije na nivoju slovenskega elektroenergetskega sistema, izračunamo neto skupni učinek kot njuno razliko.



Priloga 14: Energetska izkaznica

SBC Poliklinika mEI.pdf

Documents

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED SPLOŠNE · PDF file3.8.2 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije..... 64 3.8.3 Končna energija ... Tabela 13: Električni aparati