RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED - Ministrstvo za · PDF fileElektrični aparati ... Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije ..... 73 8.2.1. Priprava tople vode

1 Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica

RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED

KONČNO POROČILO -

NOVELACIJA

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

NAROČNIK:

MINISTRSTVO ZA KULTURO

MAISTROVA ULICA 10,

LJUBLJANA

POGODBENI PARTNER IN IZVAJALEC:

EUTRIP, D.O.O.

KIDRIČEVA ULICA 24,

3000 CELJE

ŠTEVILKA PROJEKTA: 0436

AVGUST 2016


Naslov študije:

Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu

stavbe – novelacija

Naziv in naslov stavbe: Narodna in univerzitetna knjižnica

Turjaška ulica 1,

1000 Ljubljana

Uporabnik: Narodna in univerzitetna knjižnica

Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana

Kontaktna oseba uporabnika:

Borut Osojnik

Številka pogodbe z naročnikom: 3340-16-080003

Izvajalec EUTRIP, D.O.O.

KIDRIČEVA ULICA 24,

3000 CELJE

Vodja projekta: Primož Praper

Sodelavci: Iztok Topler,

Nejc Avguštin,

Blaž Šepul,

Dalibor Pavlović,

Hubertina Vitrih,

Marko Pritržnik,

Cveto Fendre,

Ivan Škoflek,

Radovan Repnik

Leon Pokeržnik.

Kraj in datum:

Celje, avgust 2016

Št. izvoda: 1 2 3

Pogodbeni partner: EUTRIP, d. o. o.

Prokurist:

Primož Praper, univ. dipl. gosp. inž.


KAZALO VSEBINE

I. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE .................................................................................................. 12

KLJUČNE UGOTOVITVE ..................................................................................................................................... 12

STRUKTURA POVPREČNE RABE ENERGIJE IN STROŠKOV .................................................................................. 14

PREDLAGANI SCENARIJI ZA IZVEDBO UKREPOV URE IN OVE ............................................................................ 14

I. SPLOŠNI DEL .......................................................................................................................................... 20

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ......................................................................................................... 21

2. UVOD ........................................................................................................................................................ 22

2.1. Splošni podatki ................................................................................................................................ 22

2.2. Opis dejavnosti v stavbi .................................................................................................................. 22

2.3. Prostorska umestitev stavbe in dispozicija prostorov ..................................................................... 24

2.4. Skupna poraba energije in stroški ................................................................................................... 26

2.5. Stanje toplotnega ugodja v stavbi .................................................................................................. 29

2.6 Izhodišča za izdelavo REP ................................................................................................................ 31

2.6.1. Povzetek Lokacijske informacije ......................................................................................................... 31

2.6.2. Povzetek Lokacijske informacije ......................................................................................................... 32

2.6.3. Povzetek Navodil za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP EKP 2014-

2020. ............................................................................................................................................................ 33

2.6.4. Povzetek zahtev po izvedbi sanacije po PURES .................................................................................. 34

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ....................................................................................................................... 35

3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM STAVBE UPORABNIKOM, NAJEMNIKOM IN

UPRAVNIKOM STAVBE ................................................................................................................................. 35

3.2. Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov ............................................................ 35

3.3. Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE ................................ 36

3.4. Potek nadzora nad rabo energije in stroški .................................................................................... 36

3.5. Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih .............................................................................. 36

3.6. Raven promoviranja URE ................................................................................................................ 37

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE V STAVBI ................................................................................................................ 38

4.1. Cene energetskih virov .................................................................................................................... 38

4.2. Energijsko število STAVBE ............................................................................................................... 40

4.3. Poraba toplotne energije ................................................................................................................ 41

4.4. Poraba električne energije .............................................................................................................. 42

4.5. Poraba vode .................................................................................................................................... 43

4.6. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov .................................................................................... 44

4.7. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme .............................................................................. 45

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ....................................................................................................... 46

5.1. ogrevalni sistem .............................................................................................................................. 46

5.2. Sistem za oskrbo s toplo vodo ......................................................................................................... 49

5.3. Sistem za oskrbo s hladno vodo ...................................................................................................... 49

5.4. Elektro energetski sistem in porabniki ............................................................................................ 50

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .................................................................................................................... 55

6.1. Ovoj stavbe ..................................................................................................................................... 55 Etažnost, stropna konstrukcija ............................................................................................................................. 56 Zidovi, zunanje stene ............................................................................................................................................ 56 Okna in vrata ........................................................................................................................................................ 56 Tla na terenu ........................................................................................................................................................ 57

Termovizija fasade stavbe............................................................................................................................ 57


6.2. Električni aparati ............................................................................................................................. 58

6.3. Razsvetljava .................................................................................................................................... 59

6.4. Priprava tople vode ......................................................................................................................... 61

6.5. Prezračevanje in klimatizacija ......................................................................................................... 61

II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE .................................................................................... 64

7. OSKRBA Z ENERGIJO ...................................................................................................................................... 65

7.1. Revizija pogodb o dobavi energije .................................................................................................. 65 7.1.1. Električna energija ...................................................................................................................................... 65 7.1.2. Para in topla voda ....................................................................................................................................... 65 7.1.3. Zemeljski plin .............................................................................................................................................. 65 7.1.4. Tekoča goriva .............................................................................................................................................. 66 7.1.5. Drugo .......................................................................................................................................................... 66

8. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBAH ......................................................................................................... 67

8.1. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe ............................................................................................ 67 8.1.1. Zunanji ovoj ................................................................................................................................................ 69 8.1.2. Transmisijske izgube ................................................................................................................................... 71 8.1.3. Izgube zaradi prezračevanja........................................................................................................................ 73 8.1.4. Toplotni pritoki ........................................................................................................................................... 73

8.2. Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije ............................................................. 73 8.2.1. Priprava tople vode ..................................................................................................................................... 73 8.2.2. Razsvetljava ................................................................................................................................................ 74 8.2.3. Kuhinja ........................................................................................................................................................ 74

8.3. Končna energija potrebna za delovanje stavbe .............................................................................. 74 8.3.1. Proizvodnja toplote..................................................................................................................................... 74 8.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi...................................................................................................................... 74 8.3.3. Sistem za razdeljevanje toplote za ogrevanje ............................................................................................. 74 8.3.4. Sistemi za razdeljevanje tople vode ............................................................................................................ 75

9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV STAVBE .................................................................................... 76

9.1. Izhodišča za izračun prihrankov ...................................................................................................... 76

9.2. Ovoj stavbe ..................................................................................................................................... 77

9.3. Prezračevanje .................................................................................................................................. 80

9.4. Kuhinja ............................................................................................................................................ 81

9.5. Priprava tople vode ......................................................................................................................... 81

9.6. proizvodnja toplote in ogrevalni sistem .......................................................................................... 82

9.7. Razsvetljava .................................................................................................................................... 83

9.8. Klimatizacija .................................................................................................................................... 84

9.9. Sanitarna voda ................................................................................................................................ 84

9.10. Električna energija .......................................................................................................................... 85

9.11. Energetsko upravljanje s pomočjo energetskega monitoringa ....................................................... 86

9.12. Izraba obnovljivih virov energije (OVE) ........................................................................................... 88

III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE .......................................................... 90

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI ............................................................................................................................. 90

10.1. Ozaveščanje, izobraževanje in informiranje.................................................................................... 92

10.2. MONITORING – ENERGETSKO UPRAVLJANJE ................................................................................. 94

10.3. VZDRŽEVANJE ................................................................................................................................. 97

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV .............................................................................................. 98

11.1. Potrebna investicijska sredstva, izračun možnih prihrankov energije in potreben čas za vračilo

investiranih sredstev .................................................................................................................................... 98 1.1.1. Scenarij 0: Izvedba organizacijskih ukrepov ............................................................................................... 99


11.1.2. Scenarij 1: Izvedba investicijskih ukrepov celovite energetske prenove ..................................................... 100 11.1.3. Scenarij 2: Izvedba celovite energetske prenove z upoštevanjem zgornje vrednosti enostavne vračilne

dobe ........................................................................................................................................................................ 102 11.1.4. Scenarij 3: Izvedba celovite energetske prenove z upoštevanjem smiselnih ukrepov ................................ 103

11.2 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje ......................................................... 106

11.3 Ovoj stavbe ................................................................................................................................... 106

11.4. Sistem klimatizacije, gretja in hlajenja (KGH sistem) .................................................................... 109

11.5. Električna energija ........................................................................................................................ 112

11.6. Povzetek predlaganih ukrepov ...................................................................................................... 113

12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE PREGLEDANIH STAVB ................................................................... 115

13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKOV ......................................................................................................... 116

IV. UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA ......................................................................................................... 117


KAZALO SLIK

SLIKA 1: MAKRO PROSTORSKA UMESTITEV STAVBE ........................................................................................................... 24

SLIKA 2: LOKACIJA NUK-A .......................................................................................................................................... 25

SLIKA 3: PROSTORSKA UMESTITEV OBJEKTA .................................................................................................................... 25

SLIKA 4: SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV ........................................................................ 35

SLIKA 5: OBTOČNI ČRPALKI IMP TIP GHN 802 A- R – KTP1 ............................................................................................. 46

SLIKA 6: MERILNIK TOPLOTNE ENERGIJE ALMESS CF ECHO II .......................................................................................... 46

SLIKA 7: KTP 2 – OSKRBA KLIMATOV S TOPLOTNO ENERGIJO .............................................................................................. 47

SLIKA 8: OBTOČNA ČRPALKA IMP TIP GHN 402 A- R – KTP 2 ........................................................................................ 47

SLIKA 9: ELEKTRONSKI REGULATOR OGREVANJA SAMSON TROVIS ................................................................................... 47

SLIKA 10: ZUNANJI TIPALI KTP 1 IN 2 NA SZ STRANI STAVBE ............................................................................................. 47

SLIKA 11: REBRASTI RADIATOR EMO TRIKA S TERMOSTATSKIM VENTILOM DANFOSS ........................................................ 48

SLIKA 12: PLOŠČATI RADIATOR VOGEL&NOOT S TERMOSTATSKIM VENTILOM DANFOSS .................................................... 48

SLIKA 13: KONVEKTOR Z NARAVNO KONVEKCIJO V ZIDNI NIŠI .............................................................................................. 48

SLIKA 14: VENTILATORSKI KONVEKTOR V RAZSTAVNI DVORANI NUK .................................................................................... 48

SLIKA 15: GRELNIK STV GORENJE TIKI – ....................................................................................................................... 49

SLIKA 16: GRELNIK STV GORENJE TIKI .......................................................................................................................... 49

SLIKA 17: WC Z NADOMETNIM KOTLIČKOM .................................................................................................................... 50

SLIKA 18: NADOMETNI WC KOTLIČEK ........................................................................................................................... 50

SLIKA 19: POSNETEK GLAVNEGA ELEKTRO RAZDELILCA ....................................................................................................... 51

SLIKA 20: POSNETEK RAZDELILCA Z ODŠTEVALNIMA ŠTEVCEMA ........................................................................................... 51

SLIKA 21: POSNETEK ETAŽNEGA PODRAZDELILCA .............................................................................................................. 51

SLIKA 22: POSNETEK IZVEDBE INŠTALACIJE V PISARNI ......................................................................................................... 51

SLIKA 23: MERILNI LIST - TEDENSKA MERITEV POVPREČNE TRENUTNE MOČI PK V OBDOBJU (10 MIN INTERVAL) ............................ 53

SLIKA 24: MERILNI LIST - TEDENSKA MERITEV MAKSIMALNE TRENUTNE MOČI PT V OBDOBJU (10 MIN INTERVAL) .......................... 53

SLIKA 25: MERILNI LIST - DNEVNA MERITEV DELOVNE IN JALOVE MOČI (10 MIN INTERVAL) ....................................................... 53

SLIKA 26: ZAHTEVNA IN ZAŠČITENA FASADA STAVBE S SLABO TOPLOTNO IZOLATIVNOSTJO ........................................................ 55

SLIKA 27: DOTRAJANO STAVBNO POHIŠTVO, S SLABO TOPLOTNO PREHODNOSTJO IN SLABIM TESNJENJEM .................................... 55

SLIKA 28: POGLED NA STREHE ...................................................................................................................................... 56

SLIKA 29: STROP V SKLADIŠČU ...................................................................................................................................... 56

SLIKA 30: 3D PRIKAZ ETAŽNOSTI STAVBE ........................................................................................................................ 56

SLIKA 31: 3D PRIKAZ – RAZLIČNE SESTAVE STAVBE ........................................................................................................... 56

SLIKA 32: DOTRAJANO IN SABO IZOLATIVNO STAVBNO POHIŠTVO NA ZAHODNI STRANI STAVBE .................................................. 57

SLIKA 33: SLABO IZOLATIVNA ZASTEKLITEV NAD GLAVNIM VHODOM NA SEVERNI STRANI STAVBE ................................................ 57

SLIKA 34: RAZGIBANA FASADA Z OPAZNO ETAŽNO PLOŠČO NA VZHODNI STRANI STAVBE ........................................................... 57

SLIKA 35: PROBLEMATIČEN STIK FASADE IN TERENA OZ. PREHOD STENE POD IN NAD TERENOM .................................................. 57

SLIKA 36: SLABO TESNJENJE OKEN - Z NOTRANJE STRANI ................................................................................................... 58

SLIKA 37: SLAB STIK STENE IN IZOLACIJE PODSTREŠJA ......................................................................................................... 58

SLIKA 38: POSNETEK PORABNIKOV V KOTLOVNICI ............................................................................................................. 58

SLIKA 39: POSNETEK OSTALIH PORABNIKOV..................................................................................................................... 58

SLIKA 40: POSNETEK RAZSVETLJAVE ČITALNICE ................................................................................................................. 59

SLIKA 41: POSNETEK RAZSVETLJAVE HODNIKA .................................................................................................................. 59

SLIKA 42: POSNETEK RAZSVETLJAVE SKLADIŠČA ................................................................................................................ 59

SLIKA 43: POSNETEK RAZSVETLJAVE RAZSTAVNE SOBE ....................................................................................................... 59

SLIKA 44: POSNETEK ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE ......................................................................................................... 61

SLIKA 45: TALNE REŠETKE - DOVOD ZRAKA ..................................................................................................................... 62

SLIKA 46: STENSKA REŠETKA – ODVOD ZRAKA MALA ČITALNICA ........................................................................................... 62


SLIKA 47: DOVODNA REŠETKA VELIKA ČITALNICA .............................................................................................................. 63

SLIKA 48: DOVOD ZRAKA NA GLAVNO STOPNIŠČE IN AVLO.................................................................................................. 63

SLIKA 49: HLADILNI AGREGAT HITEMA NAZIVNE HLADILNE MOČI 87 KW ............................................................................ 63

SLIKA 50: HLAJENJE TK PROSTOROV S SPLIT KLIMATSKIMI NAPRAVAMI ................................................................................. 63

SLIKA 51: TOPLOTNE IZGUBE ....................................................................................................................................... 68

SLIKA 52: FASADA SEVER ............................................................................................................................................ 70

SLIKA 53: FASADA VZHOD ........................................................................................................................................... 70

SLIKA 54: FASADA ATRIJ .............................................................................................................................................. 70

SLIKA 55: FASADA ATRIJ .............................................................................................................................................. 70

SLIKA 56: STARO OKNO .............................................................................................................................................. 70

SLIKA 57: SANIRANO OKNO ......................................................................................................................................... 70

SLIKA 58: SHEMA UPRAVLJANJA PO SIST EN ISO 50001 ................................................................................................. 88

SLIKA 60: UČINKOVITOST RAZLIČNIH NAČINOV NARAVNEGA PREZRAČEVANJA ......................................................................... 99


KAZALO TABEL

TABELA 1: POVPREČNA RABA ENERGIJE V ZADNJIH TREH LETIH ............................................................................................ 14

TABELA 2: PREDLAGANI UKREPI PO SCENARIJU 0 (ORGANIZACIJSKI UKREPI) ........................................................................... 15

TABELA 3: PREDLAGANI UKREPI PO SCENARIJU 1 (CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA) ............................................................... 15

TABELA 4: PREDLAGANI UKREPI PO SCENARIJU 2 (UKREPI Z VRAČILNO DOBO DO 15 LET) .......................................................... 16

TABELA 5: PREDLAGANI UKREPI PO SCENARIJU 3 (S PREDLAGANIMI UKREPI) .......................................................................... 17

TABELA 6: POVZETEK RAZŠIRJENEGA ENERGETSKEGA POROČILA V ŠTEVILKAH ......................................................................... 19

TABELA 7: OSNOVNI PODATKI STAVBE NUK .................................................................................................................... 24

TABELA 8: POVRŠINE STAVBE NUK ............................................................................................................................... 26

TABELA 9: PREGLED PORABE IN STROŠKOV ENERGIJE TER VODE V LETIH 2013, 2014 IN 2015 .................................................. 26

TABELA 10: PREGLED EMISIJ CO2 IN ENERGIJSKEGA ŠTEVILA V LETIH 2013−2015 ................................................................. 27

TABELA 11: PRIMERJAVA PORABE TOPLOTNE ENERGIJE, ELEKTRIČNE ENERGIJE IN VODE V LETIH 2013-2015 ............................... 28

TABELA 12: TABELA CEN ENERGETSKIH VIROV (BREZ DDV) ................................................................................................ 40

TABELA 13: POPIS RADIATORJEV PO ETAŽAH ................................................................................................................... 48

TABELA 14: POPIS RAZSVETLJAVE PO ETAŽAH .................................................................................................................. 60

TABELA 15: RAZSVETLJAVA TIPIČNIH PROSTOROV NUK ..................................................................................................... 60

TABELA 16: TIPIČNE SESTZAVE ZUNANJIH STEN – OBSTOJEČE STANJE .................................................................................... 71

TABELA 17: TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE SKOZI ZUNANJE NEPROZORNE POVRŠINE .......................................................... 71

TABELA 18: TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE SKOZI ZUNANJE PROZORNE POVRŠINE .............................................................. 72

TABELA 19: IZHODIŠČNI PODATKI ZA ANALIZO ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV STAVBE ............................................... 77

TABELA 20: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV NA ZUNANJEM OVOJU STAVBE .................................................. 80

TABELA 21: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV PRI PRIPRAVI TSV .................................................................. 82

TABELA 22: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV NA OGREVALEM SISTEMU ........................................................ 83

TABELA 23: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV PRI RAZSVETLJAVI ................................................................... 84

TABELA 24: OCENA ENERGETSKIH VARČEVALNIH POTENCIALOV PRI PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE .............................................. 86

TABELA 25: POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA IN IZRAČUN MOŽNIH PRIHRANKOV Z VRAČILNO DOBO PO SCENARIJU 0 ............... 100




TABELA 29: PREGLED ZMANJŠANJA CO2 GLEDE NA RAZLIČNE SCENARIJE ............................................................................. 106

TABELA 30: POVZETEK UKREPOV IN ZMANJŠANJE ENERGIJE, STROŠKOV IN EMISIJ Z VRAČILNIM ROKOM – SCENARIJ 0 ................... 113





KAZALO GRAFIKONOV

GRAFIKON 1: STRUKTURA RABE ENERGIJE (LEVO) IN STRUKTURA STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO (DESNO) ................................ 14

GRAFIKON 2: STRUKTURA PORABLJENIH ENERGENTOV NA LETO - POVPREČJE TREH LET ............................................................ 28

GRAFIKON 3: STRUKTURA STROŠKOV ENERGENTOV IN KOMUNALNIH STORITEV NA LETO - POVPREČJE TREH LET ........................... 29

GRAFIKON 4: STRUKTURA STROŠKA 1 MWH DALJINSKE TOPLOTE ........................................................................................ 39

GRAFIKON 5: STRUKTURA STROŠKA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA JANUAR 2015 .......................................................................... 39

GRAFIKON 6: STRUKTURA STROŠKA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA AVGUST 2015 .......................................................................... 39

GRAFIKON 7: ENERGIJSKO ŠTEVILO OBRAVNAVANE STAVBE ZA LETA 2013, 2014 IN 2015 ...................................................... 40

GRAFIKON 8: PORABA TOPLOTNE ENERGIJE V KWH IN LETNI STROŠEK V EUR V ZADNJIH TREH LETIH .......................................... 41

GRAFIKON 9: MESEČNA PORABA TOPLOTNE ENERGIJE V LETIH 2013, 2014 IN 2015 ............................................................. 42

GRAFIKON 10: PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V KWH IN LETNI STROŠEK V EUR V ZADNJIH TREH LETIH ....................................... 42

GRAFIKON 11: PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH V LETIH 2013, 2014 IN 2015 ....................................................... 43

GRAFIKON 12: PORABA VODE V ZADNJIH TREH LETIH IN NJEN STROŠEK ZA M3 ........................................................................ 43

GRAFIKON 13: PORABA HLADNE VODE PO MESECIH V LETIH 2013, 2014 IN 2015 ................................................................ 44

GRAFIKON 14: TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ IN RABA TOPLOTE V OBDOBJU 2013-2015 ....................................................... 67

GRAFIKON 15: PRIKAZ ZMANJŠANJA RABE ENERGIJE PO SCENARIJU 3 ................................................................................. 105

GRAFIKON 16: PRIKAZ ZMANJŠANJA STROŠKOV ENERGIJE PO SCENARIJU 3 .......................................................................... 105


SEZNAM PRILOG

PRILOGA 1: POROČILO EKONOMSKE – ENERGETSKE ANALITIKE ZA OBDOBJE 2013 - 2015 PRILOGA 2: POROČILO O STANJU OGREVALNEGA SISTEMA PRILOGA 3: POROČILO O STANJU ELEKTRIČNIH PORABNIKOV IN ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ PRILOGA 4: POROČILO O MERITVI MIKROKLIME PRILOGA 7: POROČILO TOPLOTNIH KARAKTERISTIK IN GRADBENE FIZIKE PRILOGA 5: POROČILO MERITEV PORABE IN KVALITETE ELEKTRIČNE ENERGIJE PRILOGA 6: POROČILO TERMOGRAFSKEGA MERJENJA OBJEKTA PRILOGA 8: ELABORAT GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČE STANJE PRILOGA 9: ELABORAT GRADBENE FIZIKE S PREDVIDENIMI UKREPI PRILOGA 10: POPIS GRELNIH TELES


SLOVAR OKRAJŠAV

CO2 – ogljikov dioksid EE – električna energija EPN – elektronska predstikalna naprava EVD – enostavna vračilna doba ET – enotna tarifa TV – termostatski ventili REP – razširjeni energetski pregled ELKO – ekstra lahko kurilno olje KGH – klimatizacija, gretje, hlajenje OVE – obnovljivi viri energije NN – nizkonapetostni (npr. razvod) TČ – toplotna črpalka TE – toplotna energija TP – toplotna postaja URE – učinkovita raba energije TSV – topla sanitarna voda Ur. list RS – Uradni list Republike Slovenije URE – učinkovita raba energije PURES – Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 93/2008; spremembe: št. 47/2009, 52/2010) ZVKDS – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije


I. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

Povzetek je napisan z namenom, da vodstvo in uporabniki na kratek in jedrnat način spoznajo vse

pomembne elemente energetskega pregleda (EP), ne da bi se morali ukvarjati z energetiko in

posameznimi izračuni, ki so zajeti v pregledu.

Pri EP so nakazane možnosti učinkovite rabe energije (URE) oz. zmanjšanja stroškov ogrevanja,

porabe električne energije in vode. Analizirani so bili ekonomsko upravičeni ukrepi, za katere je

bila ocenjena doba vračanja vloženih sredstev. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske in

investicijske ukrepe. Vsi predlagani ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov ter se razlikujejo

po dobi vračanja vloženih finančnih sredstev in po nujnosti izvajanja posameznega ukrepa. Vsi

predstavljeni stroški energije v poročilu razširjenega energetskega pregleda se zaradi lažje

primerjave med leti (julija 2013 se je spremenila stopnja DDV) navajajo brez davka na

dodano vrednost (DDV). Prav tako so brez DDV podane tudi ocene investicijskih vrednosti

za izvedbo predlaganih ukrepov in ocene stroškovnih prihrankov zaradi izvedbe ukrepov.

Če povzamemo, so v poročilu vse vrednosti z enoto v EUR (€) podane brez DDV.

Izdelava razširjenega energetskega pregleda (REP) stavbe Narodne univerzitetne knjižnice v

Ljubljani (v nadaljevanju NUK) je bila naročena in izvedena po pogodbi številka 3340-16-080003

(februar 2016) in je v skladu s predpisano metodologijo za izvedbo REP. Kot izhodišče za določitev

ukrepov in njihovih učinkov je bilo iz meritev notranjega okolja (temperatura, relativna vlaga

prostorov, osvetljenost in vsebnost CO2), termovizije stavbe in analize pridobljenih podatkov

najprej ugotovljeno stanje stavbe. Kot referenčno obdobje so uporabljena zadnja tri leta, torej leta

2013, 2014 in 2015. Referenčne vrednosti za analizo obstoječega stanja in analizo

predlaganih ukrepov so bile izbrane in pridobljene iz računov dobaviteljev posameznih

energentov in mrzle vode. Za referenčno obdobje pa je bilo izbrano obdobje zadnjih treh

zaključenih let, tj. celotno leto 2013, 2014 in 2015. Posamezne referenčne vrednosti za

izbrano obdobje in določitev le-teh je natančneje predstavljeno v poglavju 9.1. Vse

referenčne vrednosti (poraba, stroški, prihranki …) so določene na podlagi računov za ta tri leta.

Osnovni nabor ukrepov je bil korigiran na podlagi korespondenc z osebjem stavbe, tehnične rešitve

pa so bile opredeljene skupaj z zunanjimi sodelavci za posamezna področja. Na ta način so bile

upoštevane tudi omejitve pri izvajanju ukrepov za varčevanje z energijo in za znižanje stroškov

vzdrževanja. Vrednosti in podane usmeritve investicij so okvirne, kot je to običajno na nivoju EP.

Za natančne tehnične rešitve za posamezen ukrep je potrebna izdelava Projektov za izvedbo (PZI),

v okviru katerih se ukrepi podrobno obravnavajo in se izdelajo natančni projektantski popisi. Projekt

prenove mora poleg opisa tehničnih ukrepov vsebovati tudi opise možnih tveganj zaradi njihovega

posamičnega ali medsebojnega vpliva ter navodila uporabnikom za omejevanje tveganj s

preventivnimi in popravnimi ukrepi.

KLJUČNE UGOTOVITVE

Ključne ugotovitve REP so: - Stavba NUK, ki se nahaja na naslovu Turjaška ulica 1, Ljubljana je izjemen kulturni spomenik

in ima posebno kulturno vrednost, zato je varovan kot kulturna dediščina prve kategorjie, za

katero veljajo posebni pogoji pri prenovi stavbe.

- Stavba je bila zgrajena med leti 1936 in 1941. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke, ki jo

dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Od izgradnje


pa do danes še ni bilo večje energetske prenove, razen namestitev toplotne izolacije na

podstrešja in delna menjava oken (okoli 30 % oken je že bilo zamenjanih).

- Po pogovoru z zaposlenimi je bilo ugotovljeno, da večjega neugodja v večini prostorov ni

občutiti, se pa pojavljajo v določenih prostorih različne težave, od pregrevanja v poletnih

mesecih, do pihanja pri oknih, ki slabo tesnijo, do slabše osvetljenosti v določenih pisarnah.

- Problematika na stavbi se pojavlja predvsem pri fasadnem ovoju, ki je še prvoten in ne

zadostuje najnovejšim smernicam. Stavba je zaščitena kot spomenik in iz kulturnovarstvenih

pogojev sledi, da ni dovoljuje toplotne zaščite zunanjih sten ne z notranje, ne z zunanje strani.

- Med letom 2013-2015 je bilo približno 30 % oken (po površini) že saniranih oz. zamenjanih.

Sanirana okna imajo v zunanjem krilu enojno zasteklitev, v notranjem krilu pa termopan

zasteklitev toplotne prehodnosti Ug = 1,0 W/m2K.

- Prvotna škatlasta lesena okna imajo na obeh okvirjih vgrajeno enojno zasteklitev. Okvirji oken

slabo tesnijo, predvsem okna v zgornjih nadstropjih, ki so bolj izpostavljena vremenskim

vplivom. Vgrajena okna so tehnološko zastarela in energetsko neučinkovita, kar občutijo tudi

uporabniki.

- Ravne strehe stavbe so izvedene v minimalnem naklonu in so po večini nezadostno toplotno

izolirane. Večina streh že ima nameščeno toplotno izolacijo, ki pa je nameščena v različnih

debelinah od 4 cm do 20 cm. Nekaj streh pa nima še nič toplotne izolacije. Toplotno izolirati bi

bilo potrebno še okoli 900 m2 površin ravnih streh.

- Splošna ocena je, da je oprema za ogrevanje v funkcionalnem stanju (primarni in sekundarni

razvod). Sekundarni razvod s ploščatimi radiatorji je konstruiran v skladu s takratnimi

tehničnimi normativi. Toplotna postaja je v dobrem stanju in primerno vzdrževana, tako ni

tveganj za zanesljivost oskrbe.

- Toplotna postaja se nahaja v kletnih prostorih stavbe. V toplotni postaji sta nameščeni dve

kompaktni toplotni postaji (KTP). V KTP 1 nazivne toplotne moči 910 kW je vgrajen ploščati

prenosnik toplote ALFA LAVAL, ki povezuje primarni (130/70°C) in sekundarni (85/65°C) krog

ogrevanja. KTP 1 s toplotno energijo oskrbuje radiatorsko ogrevanje stavbe. S KTP 2 se

pripravlja ogrevna voda za klimate. Nazivna toplotna moč KTP 2 je 240 kW.

- Razsvetljava je v prostorih skladišč, kotlovnice, strojnice izvedena z nagradnimi klasičnimi

fluorescentnimi svetilkami z navadnimi predstikalnimi napravami, v prostorih čitalnic z lestenci

in namiznimi svetili z varčnimi sijalkami. V pisarnah in delih hodnikov z visečimi svetili in

varčnimi sijalkami. Del hodnikov, stopnišč in lokala pa v kombinaciji z LED reflektorji in svetili

z varčnimi sijalkami.

- Za znižanje rabe energije je smiselno v prvi vrsti izvajati predvsem mehke ukrepe, saj zahteva

sistematično vplivanje na energetsko učinkovito vedenje uporabnikov najmanjše investicije in

ima najkrajše vračilne dobe. Predlagani so tudi nekateri organizacijski ukrepi v navezavi z

manjšimi denarnimi vlaganji.

- Poleg uporabnikov so pomembni vidiki tudi usposabljanje tehničnega osebja ter vzpostavitev

ciljnega spremljanje delovanja in vzdrževanja (načrtovanje stroškov za energijo, preventivno

in investicijsko vzdrževanje). Pomembno je, da usposobljeno osebje pozna delovanja sistema

na urni ravni, saj lahko v tem primeru odstopanja ugotovi sproti in je možen vpogled na

delovanje tudi za nazaj. Zato je potrebna namestitev ustreznih senzorjev in merilnikov za

daljinsko odčitavanje in vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema.

- Investicijsko - tehnični ukrepi so možni predvsem na zunanjem ovoju (zamenjava stavbnega

pohištva, namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju),

elektroenergetskem sistemu (prenova razsvetljave) in ogrevalnem sistemu (hidravlično

uravnoteženje, vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk, prenova sistema nadzora in upravljanja

...).


STRUKTURA POVPREČNE RABE ENERGIJE IN STROŠKOV

V stavbi NUK se v večini opravljajo dejavnosti na področju zbiranja, obdelovanja, varovanja in

ohranjanja pisne kulturne in znanstvene dediščine slovenskega naroda. Zunanji uporabniki dnevno

koristijo predvsem možnost izposoje gradiva ter prostore za študij in raziskovalno delo – čitalnice,

zato je ključnega pomena, da ima stavba konstantno oskrbo z energijo saj je to za izvajanje njene

dejavnosti nujno potrebno.

Struktura rabe energije za obdobje zadnjih treh let je prikazana na spodnjih dveh grafikonih.

Grafikon 1: Struktura rabe energije (levo) in struktura stroškov za energijo in vodo (desno)

Tabela 1: Povprečna raba energije v zadnjih treh letih

Povprečje za 2013–2015

Poraba energentov [kWh/leto]

Stroški energenta

[€/leto]

Emisije CO2 [t/leto]

Primarna energija

[kWh/m2leto]

Energijsko število [kWh/m2leto]

Toplotna energija 947.233,33 63.196,38 303,11 122,84 111,67

Električna energija 558.390,67 49.752,34 273,61 164,57 65,83

Skupaj: 1.505.624,00 112.948,72 576,73 287,41 177,50

Poraba [m3/leto] Stroški [€/leto]

Mrzla voda 2.480,33 3.694,36

Skupaj stroški v povprečju za obdobje 2013–2015 [€/leto]: 116.643,08

Na podlagi kopij računov dobaviteljev energentov smo ugotovili, da stavba za delovanje porabi

okoli 63 % toplotne energije za ogrevanje prostorov ter 37 % električne energije za razsvetljavo in

ostalo rabo električnih naprav. Večina sredstev za obratovanje se porabi za toplotno energijo, in

sicer 54 %. Preostali del se porabi v naslednjih deležih: 43 % za električno energijo in 34 % za

oskrbo s hladno vodo iz vodovodnega omrežja in za komunalne storitve.

PREDLAGANI SCENARIJI ZA IZVEDBO UKREPOV URE IN OVE

Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov URE na ovoju

stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje,

klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves

Toplotna energija947.233,33

63%

Električna energija558.390,67

37%

Toplotna energija63.196,38

54%

Električna energija49.752,34

43%Mrzla voda

3.694,363%


ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega pristopa je

možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami obsežnejši operaciji.

Skladno s kulturnovarstvenimi pogoji št. 35102-0901/2015-4 z 20. 4. 2016, energetska prenova za

določene ukrepe iz REP zaradi varovanja kulturne dediščine ni uresničljiva. V primeru, da

kulturnovarstveni pogoji določenih ukrepov ne dopuščajo, je pri teh ukrepih potencialni prihranek

energije vseeno prikazan, dejansko pa v predlaganem scenariju niso predvideni za izvedbo.

Prikazani prihranek potencialnih ukrepov, ki se zaradi varovanja kulturne dediščine ne izvajajo,

namreč vpliva na povečanje točk pri izračunu meril za pridobitev nepovratnih sredstev iz

kohezijskih sredstev EU, ne vpliva pa na ekonomiko in dejansko izvedbo.

Poročilo REP vsebuje več scenarijev, ki izhajajo iz finančnih, organizacijskih in strateških

zmožnosti in usmeritev investitorja.

V REP so obravnavani so trije scenariji, in sicer: Ničti scenarij predstavlja ukrepe z minimalnimi

stroški investicije, to so predvsem organizacijski ukrepi; Prvi scenarij predstavlja celoten tehnično

izvedljiv potencial ukrepov v/na stavbi, tako vsebuje vse identificirane ukrepe; Drugi scenarij

predstavlja ukrepe, ki imajo takšne prihranke energije, da se ob zahtevanih pogojih in ustreznem

sofinanciranju iz kohezijskih skladov, kot to predvidevajo Navodila MZI za delo posredniških

organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb, investicija povrne iz prihrankov v

15 letih; Tretji scenarij pa predstavlja ukrepe, ki jih predlagamo za izvedbo, tudi z upoštevanjem

medsebojnih vplivov.

Tabela 2: Predlagani ukrepi po scenariju 0 (organizacijski ukrepi)

št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni

rok Prioriteta

Toplota Elektrika Emisije

CO2 Stroški enota €/enoto Skupaj

MWh MWh kg CO2 EUR EUR let

ORGANIZACIJSKI UKREPI

1.

Osveščanje

47,36 27,92 28.836,24 5.652,02

I.

Izobraževanje I.

Informiranje I.

SPECIFIČNI ORGANIZACIJSKI UKREPI

2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 II.

3. Energetski monitoring + upravljanje

47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 15.000,00 15.000,00 3 III.

SKUPAJ VSI ORG. UKREPI 94,72 58,76 59.103,27 11.554,87 15.500,00 1

OPOMBA:

Vse cene so brez DDV.

Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh

Cena končne toplotne ener. za leto 2015: 0,0687 €/kWh

Tabela 3: Predlagani ukrepi po scenariju 1 (celovita energetska prenova)


rok Prioriteta


Toplota Elektrika Emisije CO2 Stroški enota €/enota Skupaj



1.

Osveščanje

47,36 27,92 28.836,24 5.652,02

I.

Izobraževanje I.

Informiranje I.


2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.


47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.


TEHNIČNO-INVESTICIJSKI UKREPI

Ukrepi na ovoju objekta

4 Namestitev toplotne izolacije na fasado *

240,35 76.912,36 16.512,12 m2

5 Zamenjava stavbnega pohištva

118,42 37.893,97 8.135,36 m2 900,00 1.133.595,00 139 XI.

6

Namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju

52,72 16.869,35 3.621,64 m2 100,00 89.152,00 25 VII.

Skupaj 411,49 0,00 131.675,68 28.269,12 1.222.747,00 43

Ukrepi na ogrevalnem sistemu

7 Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk

13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.

8 Hidravlično uravnoteženje sistema

94,72 30.311,36 6.507,47 kpl 1,00 5.000,00 1 II.

9 Prenova sistema nadzora in upravljanja - razstavni prostor

2,84 909,34 195,22 kpl 1,00 6.000,00 31 VIII.

10 Varčevalni WC kotlički kpl 10,00 3.000,00

Skupaj 97,56 13,95 38.056,20 7.901,00 22.100,00 3

Ukrepi na elektroenergetskem sistemu

11 Rekonstrukcija razsvetljave

46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.

SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 509,05 60,85 192.712,88 40.198,83 1.262.347,00 31

SKUPAJ 603,77 119,61 251.816,15 51.753,70 1.281.847,00 25 **

OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh * ni izvedljivo ** ni realno, saj je pri fasadi upoštevan prihranek, investicja pa ne

Tabela 4: Predlagani ukrepi po scenariju 2 (ukrepi z vračilno dobo do 15 let)



rok Prioriteta


CO2 Stroški enota €/enota Skupaj



1.

Osveščanje

47,36 27,92 28.836,24 5.652,02

0 I.

Izobraževanje 0 I.

Informiranje 0 I.




47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.





13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.


94,72 30.311,36 6.507,47 kpl 1,00 5.000,00 1 II.

Skupaj 94,72 13,95 37.146,86 7.705,78 13.100,00 2


11 Rekonstrukcija razsvetljave 46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.

SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 94,72 60,85 60.127,86 11.734,49 30.600,00 3

SKUPAJ 189,45 119,61 119.231,13 23.289,35 50.100,00 2

OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh

Tabela 5: Predlagani ukrepi po scenariju 3 (s predlaganimi ukrepi)

št. Opis ukrepa Možni letni

prihranki Investicija

Vračilni rok

Prioriteta





1. Osveščanje 47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 I.

Izobraževanje I.

Informiranje I.



2. Vgradnja časovnik stikal

2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.


47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.





118,42 37.893,97 8.135,36 m2 900,00 1.133.595,00 139 XI.

6


52,72 16.869,35 3.621,64 m2 100,00 89.152,00 25 VII.

Skupaj 171,14 0,00 54.763,32 11.757,00 1.222.747,00 104



13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.


77,67 24.855,32 5.336,13 kpl 1,00 5.000,00 1 II.

9

Prenova sistema nadzora in upravljanja - razstavni prostor

2,33 745,66 160,08 kpl 1,00 6.000,00 37 VIII.

10 Varčevalni WC kotlički

kpl 10,00 3.000,00

Skupaj 80,00 13,95 32.436,47 6.694,51 22.100,00 3



46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.


SKUPAJ 345,86 119,61 169.284,07 34.035,09 1.281.847,00 38


Z izvedbo predlaganih ukrepov oz. predlaganega scenarija (3) ocenjujemo, da bi se lahko

obstoječa poraba primarne energije, ki znaša 2.437,93 MWh/leto, zmanjšala na 1.758,46

MWh/leto. (Za faktorje primarne energije so uporabljeni faktorji iz Tehnične smernice TSG-1-

004:2010 Učinkovita raba energije in upoštevana delna kogeneracija).


Tabela 6: Povzetek razširjenega energetskega poročila v številkah

Kazalniki obstoječe stanje Prihranki / zmanjšanje Kazalniki po prenovi

Kazalnik Oznaka Enota 2013 2014 2015 Povprečje Scenarij 0 Scenarij 1 Scenarij 2 Scenarij 3 Scenarij 0 Scenarij 1 Scenarij 2 Scenarij 3

Končna energija

TE kWh 1.107.100,00 801.600,00 933.000,00 947.233,33 94.720,00 603.770,00 189.450,00 345.860,00 852.513,33 343.463,33 757.783,33 601.373,33

EE kWh 528.821,00 548.938,00 597.413,00 558.390,67 58.760,00 119.610,00 119.610,00 119.610,00 499.630,67 438.780,67 438.780,67 438.780,67

Skupaj kWh 1.635.921,00 1.350.538,00 1.530.413,00 1.505.624,00 153.480,00 723.380,00 309.060,00 465.470,00 1.352.144,00 782.244,00 1.196.564,00 1.040.154,00

TE kWh/m2 130,52 94,50 109,99 111,67 11,17 71,18 22,33 40,77 100,50 40,49 89,33 70,90

EE kWh/m2 62,34 64,71 70,43 65,83 6,93 14,10 14,10 14,10 58,90 51,73 51,73 51,73

OVE kWh 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

% 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Primarna energija

TE + EE

MWh 2.539.862,50 2.254.105,00 2.519.832,50 2.437.933,33 251.092,00 963.172,00 507.420,00 679.471,00 2.186.841,33 1.474.761,33 1.930.513,33 1.758.462,33

kWh/m2 299,42 265,74 297,06 287,41 29,60 113,55 59,82 80,10 257,81 173,86 227,59 207,30

Emisije CO2

TE + EE

kg CO2 613.394,29 525.491,62 591.292,37 576.726,09 59.102,80 251.815,30 119.232,90 169.284,10 517.623,29 324.910,79 457.493,19 407.441,99

kg CO2/m

2 72,31 61,95 69,71 67,99 6,97 29,69 14,06 19,96 61,02 38,30 53,93 48,03

Strošek energije

TE EUR 70.729,16 54.760,91 597.413,00 240.967,69 6.346,24 40.452,59 12.693,15 23.172,62 234.621,45 200.515,10 228.274,54 217.795,07

EE EUR 50.303,00 47.629,19 51.323,93 49.752,04 5.247,27 10.681,17 10.681,17 10.681,17 44.504,77 39.070,87 39.070,87 39.070,87

Skupaj EUR 121.032,16 102.390,10 648.736,93 290.719,73 11.593,51 51.740,46 23.981,02 33.853,79 279.126,22 239.585,97 267.345,41 256.865,94

TE + EE

EUR/m2 14,27 12,07 76,48 34,27 1,37 6,10 2,83 3,99 32,91 28,17 31,45 30,28

Opomba: Investicija EUR 15.500,00 1.281.846,00 50.100,00 1.281.847,00

- Kondicionirana površina (Ak) je 8.482,50 m2. Enostavna vračilna doba leta 1 25* 2 38 * upoštevan prihranek sanacije fasade, investicija pa ne


I. SPLOŠNI DEL

Številni primeri iz prakse v zvezi s pripravo in realizacijo ukrepov učinkovite rabe energije kažejo

na to, da se jih podjetja in ustanove lotevajo parcialno, nepovezano z ostalimi ukrepi, brez

kompleksne analize celotne problematike oskrbe in rabe energije. Tak parcialen pristop lahko

privede do tehnično in ekonomsko neustreznih rešitev.

Predpogoj oz. temeljno izhodišče programa za URE ustanove je EP, katerega glavni sestavni del

je predlog možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudi vodstvu ustanove napotke za

organizacijske spremembe oz. kakovostne investicijske odločitve.

EP je narejen skladno z Metodologijo izvedbe energetskega pregleda (Republika Slovenija,

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ljubljana, april 2007) in z upoštevanjem navodil iz

Priročnika za izvajalce energetskih pregledov. Pri izdelavi REP smo upoštevali tudi Navodila za

izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP EKP 2014–2020. Obravnavana

stavba in zemljišče spadata v območje varovanja kulturne dediščine, zato so bili pridobljeni tudi

kulturnovarstveni pogoji s strani Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

EP je izveden tako, da naročniku predlaga ukrepe, ki so skladni z zakonodajnimi okviri (PURES)

in razpisi za nepovratna sredstva.

Podatki za izdelavo poročila so zbrani s pomočjo kontaktne osebe uporabnika (Narodne in

univerzitetne knjižnice) ter z ogledom stavbe in naprav na kraju samem. Stroški za energijo so

zbrani na osnovi podatkov naročnika za energetske vire za obdobje 2013-15. Na ta način so zbrani

podatki o porabljeni električni energiji, daljinskem ogrevanju in pitni vodi. Podatki o gradbenih

elementih so zbrani iz projektne dokumentacije in s pomočjo ogleda stavbe, tako da so podatki

vrednosti, ki predstavljajo dejansko stanje. Na enak način so bili zbrani podatki o napravah,

vgrajenih v energetski sistem in vsi ostali podatki, potrebni za izdelavo poročila.

Dokumentacija, ki je bila na voljo, je sledeča:

- kopije računov za električno energijo (Petrol, d.d., Elektro energija d.o.o., Elektro Gorenjska

prodaja, d.o.o., Družba ECE, d.o.o.),

- kopije računov za daljinsko ogrevanje (Energetika Ljubljana, d.o.o.),

- kopije računov za vodo (Vodovod-kanalizacija, d. d.),

- posnetek stanja – tlorisi,

- lokacijska informacija, št. 3501-250/2016-2 (2016-1427) BB, izdana dne 24.2.2016,

- kulturnovarstveni pogoji št. 35102-0901/2015-4 z 20. 4. 2016.


1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Namen izvedbe razširjenega energetskega pregleda stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice je

izdelava ocene energetskega varčevalnega potenciala stavbe, analiza obstoječega energetskega

stanja z vidika ogrevanja, rabe tople in hladne vode ter porabe električne energije. Z energetsko

analizo se želi poiskati energetsko neučinkovita mesta in nakazati možnosti za njihovo prenovo.

Pregled zajema tri faze:

– posnetek obstoječega energetskega stanja stavbe (toplotna in električna energija),

– analizo stanja in

– možnosti za znižanje porabe energije in stroškov energentov.

Najpomembnejši element EP je analiza energetskega stanja stavbe z naborom možnih ukrepov

za URE. Analiza je podrobno predstavljena v nadaljevanju poročila in v pripadajočih prilogah.

EP navedene stavbe zajema:

– analizo energetskega stanja in upravljanja z energijo,

– analizo porabe energije in njenih stroškov,

– analizo mikroklime prostorov,

– določitev nabora možnih ukrepov za URE,

– analizo izbranih ukrepov s prioritetno listo izvajanja,

– izdelavo povzetka za poslovno odločanje in njegovo predstavitev naročniku.

Cilj EP je izdelava dokumentacije energetskega izkaza stavbe, na osnovi katerega se lahko

investitor (Ministrstvo za kulturo) v sodelovanju z vodstvom zavoda odloča za izvedbo primernih

ukrepov URE v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.

Cilji energetskega pregleda so sledeči:

– osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov,

– evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,

– uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,

– takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov,

– ekonomski prihranki,

– priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov.

EP je izveden tako, da bo naročniku v največji možni meri omogočeno črpanje nepovratnih

sredstev, in je običajno obvezen za prijavo na posamezne razpise za dodelitev nepovratnih

sredstev in izdelavo verodostojne vloge.


2. UVOD

Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju NUK) je bila zgrajena med leti 1936 in 1941 in

ima sedem etaž. Nahaja se v Ljubljani, k.o. 1728 Ljubljana mesto, na parcelni številki 164/2. Stavba

stoji na Turjaški ulici 1 med drugimi poslovno stanovanjskimi stavbami. Zgrajena je kot tlorisno

nepravilen pravokotnik s štirimi večnadstropnimi trakti. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke,

ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Glavni vhod

v stavbo je s severne strani, stranski vhod pa iz Gosposke ulici na vzhodni strani objekta. Parkirati

je možno v okolici stavbe. Sama stavba ni bila deležna večjih prenov razen delne menjave oken

(cca. 30%) in delne sanacije streh. Problematika na stavbi se pojavlja predvsem pri fasadnem

ovoju, ki je še prvoten in tako nezadostno izolativen. Stavba je zaščitena kot spomenik.

2.1. Splošni podatki

Naziv: Narodna in univerzitetna knjižnica

Naslov: Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana

Pravnoorganizacijska oblika: Javni zavod

Davčna številka: SI 79713513

Matična številka: 5056730000

Telefonska številka: 01 2001110, faks: 01 4257293

Internetni naslov: http://www.nuk.uni-lj.si

Elektronska pošta [email protected]

Kontaktna oseba, zastopnik: [email protected]

2.2. Opis dejavnosti v stavbi

V stavbi deluje Narodna in univerzitetna knjižnica, katera zbira, obdeluje, hrani, varuje in ohranja

pisno kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda ter omogoča prebivalcem Slovenije in

drugih držav dostop do znanja in slovenske kulture preteklih in sedanjih rodov.

NUK je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za

razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Je nosilec gradnje in razvoja

Digitalne knjižnice Slovenije ter nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture.

Kot nacionalna knjižnica skrbi za:

zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke,

varovanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine,

izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske nacionalne bibliografije in drugih zbirk

podatkov,

bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike,

dostopnost knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov najširši javnosti,

aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva.

Kot univerzitetna knjižnica skrbi za:


temeljno zbirko strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in

znanstvenoraziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi,

zbirko visokošolskih del in drugih dokumentov matične univerze oziroma njenih

zaposlenih,

koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze,

dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z

organizacijo izobraževanj o iskanju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih

virov.

Kot osrednja državna knjižnica skrbi za:

izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic,

statistična merjenja delovanja knjižnic in knjižničnega sistema,

vodenje javne evidence (razvida) knjižnic,

pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s

področja knjižničarstva,

permanentno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev,

izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva,

organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijske dejavnosti na področju

bibliotekarstva,

organizacijo in izvedbo bibliotekarskih izpitov.

Kot osrednja znanstvena knjižnica skrbi za:

zagotavljanje informacijskih virov in informacij za potrebe znanstvenoraziskovalnega

dela,

zbiranje in trajno ohranjanje dosežkov znanstvenoraziskovalne dejavnosti,

pomoč znanstveni skupnosti pri zagotavljanju prostega dostopa do rezultatov

znanstvenoraziskovalnega dela.

Kot Digitalna knjižnica Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture skrbi za:

zagotavljanje informacijskih virov in storitev za potrebe razvoja informacijske družbe in

pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije,

trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine v digitalni obliki,

razvoj in upravljanje digitalnih zbirk

vključevanje digitalnih vsebin v evropsko digitalno knjižnico,

zagotavljanje prostega dostopa do digitalnih vsebin,

povezovanje kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne

vsebine,

promocijo digitalne knjižnice kot sodobne infrastrukture

V sodelovanju z domačimi in tujimi knjižnicami zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in

znanstvene dediščine ter uporabnikom v procesu ustvarjanja novega znanja pomaga pri iskanju,

izbiri, vrednotenju in uporabi informacijskih virov na različnih nosilcih zapisa, v različnih oblikah in

različnih jezikih. S svojimi zbirkami in storitvami podpira pedagoško in znanstvenoraziskovalno

delo Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih zavodov. Je središče znanja, namenjeno

vseživljenjskemu izobraževanju slovenskega prebivalstva, dvigu njegove kulturne in izobrazbene

ravni ter informacijske pismenosti. Z raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnostjo na

področju knjižničarstva aktivno sooblikuje slovenski knjižnični sistem ter prispeva k teoretičnim in

praktičnim spoznanjem v bibliotekarski in informacijski znanosti.

Zunanji uporabniki v stavbi koristijo predvsem možnost izposoje gradiva ter prostore za študij in

raziskovalno delo – čitalnice.


Redni odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00 ter v soboto od 9.00 do 14.00. V

nedeljo je knjižnica zaprta.

2.3. Prostorska umestitev stavbe in dispozicija prostorov

Stavba se nahaja v starem mestnem jedru Ljubljane med drugimi stavbami, na naslovu Turjaška

ulica 1. Glavni vhod je s severne strani oz. s Turjaške ulice, na zahodu objekta poteka Gosposka

ulica, na južni strani je tik ob stavbi druga stavba ki se konča s Trgom francoske revolucije, na

zahodni strani stavbe pa poteka Vegova ulica.

Tabela 7: Osnovni podatki stavbe NUK

Naziv: Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK

Naslov: Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana

Katastrska občina: 1728 Ljubljana – Mesto

Številka stavbe: 174

Parcelna številka: 164/2

Koordinati: GKY = 461964

GKX = 100491

Nadmorska višina: 297,3 m

Slika 1: Makro prostorska umestitev stavbe

Vir: Zemljevid najdi.si: NUK, Turjaška ulica 1, Ljubljana,

Dostopno na: http://zemljevid.najdi.si/najdi/NUK%2C+turja%C5%A1ka+1%2C+ljubljana, 19. 4. 2016

http://zemljevid.najdi.si/najdi/NUK%2C+turja%C5%A1ka+1%2C+ljubljana


Slika 2: Lokacija NUK-a

Vir: Atlas okolja, agencija Republike Slovenije za okolje: NUK, Turjaška ulica 1, Ljubljana

Dostopno na: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso, 19. 4. 2016

Stavba se nahaja v starem mestnem jedru Ljubljane med drugimi stavbami, na naslovu Turjaška

ulica 1. Glavni vhod je s severne strani oz. s Turjaške ulice, na zahodu objekta poteka Gosposka

ulica, na južni strani je tik ob stavbi druga stavba, ki se konča s Trgom francoske revolucije, na

zahodni strani stavbe pa poteka Vegova ulica.

Slika 3: Prostorska umestitev objekta

Vir: Prostorski portal RS, Javni vpogled v podatke o nepremičninah: št. stavbe: 174 k. o. 1728 Ljubljana Mesto.

Dostopno na: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.4593552394265351#, 19. 4. 2016

Stavba ima 7 oz. 8 etaž, saj je del kleti, kjer se nahaja kotlovnica še nivo nižje od celotne kleti. V

kletni etaži se nahaja kavarna, garderobe ter nekaj pisarn, v pritličju so večina pisarne (15) in

prostori namenjeni izposoji oz. čitalnice. V prvem nadstropju se nahaja velika čitalnica s 176

čitalniškimi sedeži ter 13 pisarn, veliko prostora pa zajema tudi stopnišče in hodnik. V drugem

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.4593552394265351


nadstropju je nekaj pisarn, računalniški center ter skladišča za gradivo. V tretjem in četrtem

nadstropju je prav tako nekaj pisarn, večina prostora pa je namenjena skladišču, prav tako je

skladišču namenjeno celotno peto nadstropje.

Tabela 8: Površine stavbe NUK

Stavba Št.

stavbe

Površina iz

evidence

nepremičnin

Površina z

ogleda in prejete

dokumentacije

Etaže Komentar

NUK - Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana

174 8.624,3 m2 8.624,30 m2 7 Kondicionirana površina:

8.482,5 m2

S terenskih izmer, analiz in uporabljenih virov podatkov je ugotovljeno, da celotna neto uporabna

površina obravnave stavbe znaša 8.624,30 m2, pri čemer so kletni prostori v drugem nivoju

namenjeni kotlovnici in drugim tehničnim prostorom in se posebej ne ogrevajo. Tako ogrevana oz.

kondicionirana površina stavbe znaša 8.482,5 m2. Zasedenost stavbe je polna, vsi prostori so ob

polni aktivnosti zasedeni oz. so v uporabi.

Narodna in univerzitetna knjižnica je imela v letu 2015 140 zaposlenih in 8.074 članov. Oddelek za

izposojo je odprt 50 ur na teden, velika čitalnica pa tudi 75 ur na teden. V letu 2015 je knjižnica s

termično kamero naštela 281.514 obiskov.

2.4. Skupna poraba energije in stroški

NUK uporablja dve različni vrsti energije: toplotno energijo preko daljinske toplote dobavitelja

Energetika Ljubljana, d.o.o., ter električno energijo, ki jo dobavlja ECE, d.o.o. od oktobra 2015

dalje. (prej so bili dobavitelji Elektro Gorenjska prodaja, d.o.o., Elektro Energija, d.o.o. in Petrol

d.d.). Oskrba s hladno vodo je zagotovljena preko podjetja Vodovod – kanalizacija, d.o.o., oskrba

s toplo vodo pa poteka preko električnih bojlerjev. Za analizo porabe in stroškov energentov ter

mrzle vode uporabimo podatke, ki smo jih pridobili z računov dobaviteljev, ki nam jo je posredoval

naročnik.

Letni temperaturni primanjkljaj TP12/20 (Tprim12) je podatek, ki poda klimatske pogoje kraja.

Temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo dnevno

povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. januarja do 31. decembra, ko je dnevna povprečna

temperatura nižja ali enaka 12°C. Dnevna povprečna temperatura je za prag 12 °C izračunana iz

treh izmerkov, in sicer ob 7., 14. in 21. uri po sončnem času.

Pregled porabe energije in stroškov v letih 2013, 2014 in 2015 je podan v tabelah, ki sledijo.

Tabela 9: Pregled porabe in stroškov energije ter vode v letih 2013, 2014 in 2015

Vrsta energije oz. stroška Enota Letna

poraba Letna

poraba Letna

poraba Povprečje

2013 2014 2015 2013 - 2015

Temperaturni primanjkljaj (Tprim12) Kdni 2.915,80 2.248,30 2.761,90 2.642,00


ELEKTRIČNA ENERGIJA

Stroški električne energije € 50.303,90 47.629,19 51.323,93 49.752,34

Dobava električne energije (VT) kWh 299.626,00 309.683,00 337.289,00 315.532,67

Dobava električne energije (MT) kWh 229.195,00 239.255,00 260.124,00 242.858,00

Dobava električne energije (Skupaj) kWh 528.821,00 548.938,00 597.413,00 558.390,67

Specifični stroški električne energije €/kWh 0,0951 0,0868 0,0859 0,0893

TOPLOTNA ENERGIJA - OGREVANJE - Daljinska toplota

Stroški toplotne energije € 70.729,16 54.760,91 64.099,07 63.196,38

Dobava toplotne energije kWh 1.107.100,00 801.600,00 933.000,00 947.233,33

Specifični stroški toplotne energije €/kWh 0,0639 0,0683 0,0687 0,0670

PRIMARNA ENERGIJA

Električna energija kWh 1.322.053 1.372.345 1.493.533 1.395.976,67

Toplotna energija kWh 1.217.810 881.760 1.026.300 1.041.956,67

Skupaj kWh 2.539.863 2.254.105 2.519.833 2.437.933,33

HLADNA VODA

Stroški hladne vode € 3.582,47 3.741,11 3.759,51 3.694,36

Dobava hladne vode m3 2.329,00 2.457,00 2.655,00 2.480,33

Specifični stroški hladne vode €/m3 1,5382 1,5226 1,4160 1,4923

Vir: računi (Energetika Ljubljana, d.o.o., ECE, d.o.o., Elektro Gorenjska prodaja, d.o.o., Elektro Energija, d.o.o., Petrol d.d. in

Vodovod – kanalizacija, d.o.o.).

Povprečna energija iz dobavljene daljinske toplote za zadnja tri leta znaša 947 MWh, kar je

predstavljalo približno 63.000 EUR stroškov, povprečna raba električne energije pa 558 MWh oz.

približno 50.000 EUR stroškov.

Tabela 10: Pregled emisij CO2 in energijskega števila v letih 2013−2015

Enota 2013 2014 2015 2013 - 2015

Emisije CO2 - Električna energija t CO2 259,12 268,98 292,73 273,61

Emisije CO2 - Toplotna energija t CO2 354,27 256,51 298,56 303,11

Energijsko število za električno energijo

kWh/m2 62,34 64,71 70,43 65,83

Energijsko število za toplotno energijo kWh/m2 130,52 94,50 109,99 111,67

Raba električne energije na zaposlenega kWh/zaposlenega 3.777,29 3.920,99 4.267,24 3.988,50

Raba toplotne energije na zaposlenega kWh/zaposlenega 7.907,86 5.725,71 6.664,29 6.765,95



Prvo informacijo o energetski učinkovitosti posamezne stavbe nam da energijsko število. Le-to je

odvisno od porabljene količine toplotne in električne energije ter ogrevane površine v stavbi.

Povprečno energijsko število za leta 2013, 2014 in 2015 za ogrevanje znaša 111,67, za električno

energijo pa 65,83 kwh/m2a, kar kaže, da stavba ni zelo potratna, prav tako pa da obstaja kar nekaj

potenciala za prihranek energije.


Tabela 11: Primerjava porabe toplotne energije, električne energije in vode v letih 2013-2015

Enota 2014/2013 2015/2014 2015/2013

Električna energija VT indeks 103,36 108,91 112,57

Električna energija MT indeks 104,39 108,72 113,49

Električna energija Skupaj indeks 103,80 108,83 112,97

Toplotna energija za ogrevanje indeks 72,41 116,36 84,27

Hladna voda indeks 105,50 108,06 114,00



Pri primerjavi porabe toplotne energije za ogrevanje (daljinska toplota), je v letu 2013 poraba

najvišja. Leta 2014 se je za poraba zmanjšala za 27,59 odstotkov glede na leto 2013. Leta 2015

pa se je poraba povečala za 16,36 odstotkov glede na leto 2014 in zmanjšala za 15,73 odstotkov

glede na leto 2013.

Pri primerjavi porabe električne energije med leti 2013, 2014 in 2015 ugotavljamo, da se je delež

porabe električne energije v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 povečal za 3,80 odstotkov. Poraba

električne energije v visoki tarifi je večja za 3,36 odstotkov poraba električne energije v nizki tarifi

pa je večja za 4,39 odstotkov.

V letu 2015 se je poraba električne energije v primerjavi z letom 2014 povečala za 8,83 odstotkov

in za 12,97 odstotkov glede na leto 2013. Leta 2015 se je glede na leto 2014 poraba električne

energije v visoki tarifi povečala za 8,91 odstotkov, poraba električne energije v nizki tarifi pa se je

povečala za 8,72 odstotkov.

Leta 2015 pa se je, glede na leto 2013, poraba električne energije v visoki tarifi povečala za 12,57

odstotkov, poraba električne energije v nizki tarifi pa za 13,49 odstotkov.

Poraba vode se je leta 2014 v primerjavi z letom 2013 povečala za 5,50 odstotkov, leta 2015 pa

se je v primerjavi z letom 2014 povečala za 8,06 odstotkov in za 14 odstotkov glede na leto 2013.

Grafikon 2: Struktura porabljenih energentov na leto - povprečje treh let

Vir: podatki naročnika

Toplotna energija

947.233,3363%

Električna energija

558.390,6737%


V celotni količinski porabi energentov v letih 2013, 2014 in 2015 predstavlja poraba toplotne

energije 61, električne energija pa 39 odstotkov.

Pri primerjavi stroškov energentov je razmerje med stroški toplotne energije in stroški električne

energije podobno v primerjavi s porabo energentov. Iz spodnjega grafa je razvidno, da približno 54

odstotkov vseh stroškov prinesejo stroški toplotne energije, približno 43 odstotkov stroški električne

energije in samo 3 odstotke stroški vode. To pomeni, da toplotna energija predstavlja tudi najvišji

strošek.

Grafikon 3: Struktura stroškov energentov in komunalnih storitev na leto - povprečje treh let


2.5. Stanje toplotnega ugodja v stavbi

Toplotno udobje v stavbi je pomembno za dobro počutje zaposlenih in ostalih uporabnikov.

Občutek toplotnega ugodja človek doseže, kadar so energijski tokovi med človeškim telesom in

okolico v ravnovesju. Energijski tokovi so odvisni od splošnih mikroklimatskih parametrov, kot sta

temperatura in vlaga zraka ter hitrost gibanja zraka v prostoru, ter od človeških subjektivnih

parametrov, kot sta fizična aktivnost in vrsta obleke.

Uporabnik in zaposleni lahko na določene parametre vplivajo (oblačila ipd.), medtem ko na

mikroklimatske parametre (npr. temperatura zraka in obodnih površin, relativna vlažnost) ne more.

Le-ti so odvisni od same zasnove stavbe in energetskega upravljanja s stavbo. Največji vpliv na

človekovo zaznavo toplotnega ugodja imajo zagotovo temperatura zraka, temperatura obodnih

površin, hitrost gibanja zraka ob človekovem telesu (prepih), kakovost zraka in osvetljenost

prostora.

Po pogovoru z zaposlenimi je bilo ugotovljeno, da večjega neugodja v večini prostorov ni občutiti,

se pa pojavljajo v določenih prostorih različne težave, od pregrevanja v poletnih mesecih, do

pihanja pri oknih, ki slabo tesnijo, do slabše osvetljenosti v določenih pisarnah.

Glede na navedeno in videno lahko glede na visoke sodobne bivalne standarde bivalno ugodje

ocenimo kot problematično. Fasadni ovoj stavbe je zaradi slabših toplotnih koeficientov, predvsem

stavbnega pohištva problematičen, prav tako je problematična fasada, ki ne zadostuje več

Toplotna energija

63.196,3854%


49.752,3443%

Mrzla voda3.694,36

3%


današnjim smernicam in standardom o toplotni prehodnosti (PURES, 2010). Meritve so bile

izvedene v karakterističnih prostorih z namenom, da bi dobili celostni pogled nad energetskim

stanjem in mikroklimo.

Optimalni parametri za toplotno ugodje v stavbah, ki so navedeni v nadaljevanju, so povzeti iz

Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02 in 110/02 – ZGO-

1) in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni

list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 – ZVZD-1). Za sedeče osebe v kondicionirani (ogrevani in/ali

hlajeni) coni so zahtevani naslednji parametri:

– Temperatura zraka:

o v času brez ogrevanja med 22 °C in 26 °C, priporočljivo 23 °C do 25 °C,

o v času ogrevanja med 19 °C in 24 °C, priporočljivo 20 °C do 22 °C.

– Relativna zračna vlažnost:

o pri temperaturi zraka med 20 °C in 26 °C je območje dopustne relativne vlažnosti med 30

% in 70 %.

– Navpična temperaturna razlika zraka med glavo in gležnji za sedečo osebo (med 0,1 m in

1,1 m nad podom) manjša od 3 K, v vseh drugih primerih manjša od 4 K.

– Priporočena srednja hitrost zraka:

o v času ogrevanja in hlajenja – 0,15 m/s,

o v ostalem času – 0,2 m/s.

– Optimalna občutena temperatura v odvisnosti od aktivnosti in obleke uporabnika prostora

se določi skladno s SIST CR 1752.

– V prostorih mora biti zagotovljena takšna vlažnost zraka, da s svojim neposrednim oz.

posrednim učinkom ne vpliva na ugodje in zdravje ljudi ter ne povzroči nastanka površinske

kondenzacije na stenah

Povzetek meritev mikroklime

Za potrebe ocenitve toplotnega ugodja v stavbi smo opravili meritve mikroklime. Le-te so

informativnega značaja, opravljene so izključno za potrebe ocenitve toplotnega ugodja v okviru

energetskega pregleda in niso namenjene uradnemu ocenjevanju delovnega okolja. Za meritve so

bili izbrani prostori, ki se razlikujejo tako po namembnosti kot legi v stavbi.

Enkratne meritve, ki zajemajo merjenje temperature, vlage, količino CO2 in osvetljenost prostorov,

smo izvedli v petih različnih prostorih, poleg tega pa smo izvedli še 14 dnevno spremljanje

temperature in vlage v šestih različnih prostorih.

Podrobni rezultati meritev so podani v prilogi h končnemu poročilu. V tem poglavju navajamo samo

povzetek nekaterih parametrov:

Enkratne meritve mikroklime v prostorih (pisarne, čitalnica, hodnik):

– Zunanja temperatura zraka je bila 12,1 °C / relativna zračna vlaga 53,6 %.

– Temperatura zraka v prostorih je bila med 18,9 °C in 23,3 °C / referenčna vrednost temperature

zraka v prostorih je med 19,0 °C in 24,0 °C.

– Povprečna temperatura v prostorih je bila 21,7 °C.

– Povprečna relativna zračna vlaga v prostorih je bila 35,6 % / referenčna vrednost relativne

zračne vlage v prostorih je med 30,0 % in 70,0 %.


– Osvetljenost prostorov z umetno svetlobe se giblje do 526 lx / referenčna vrednost osvetljenosti

v prostoru je od 300 lx do 750 lx.

– Povprečna količina CO2 v prostorih je bila 714 ppm, priporočena vrednost je do 1000 ppm,

dovoljena maksimalna vrednost znaša 1500 ppm.

14 dnevne meritve temperature in vlage v prostorih (pisarne, čitalnica, skladišča):

– Temperatura zraka v prostorih je bila med 20,5 °C in 25,2 °C / referenčna vrednost temperature

zraka v prostorih je med 19,0 °C in 23,0 °C.

– Povprečna temperatura v prostorih je bila 22,5 °C.

– Relativna zračna vlaga v prostorih je bila med 27 % in 44,4% / referenčna vrednost relativne

zračne vlage v prostorih je med 30,0 % in 70,0 %.

– Povprečna relativna zračna vlaga v prostorih je bila 32,5 %.

Temperatura v prostorih je kar se ugodja tiče ustrezna, se pa da iz naslova prihrankov na tem

področju še kaj narediti, težava pa se kaže pri relativni vlažnosti, ki je pogosto pod priporočenimi

vrednostmi, prav tako se kaže težava pri osvetljenosti prostorov, saj večinoma ne dosega

referenčnih vrednosti, kar se sicer v pisarnah in čitalnici rešuje z dodatnimi namiznimi svetilkami.

2.6 Izhodišča za izdelavo REP

2.6.1. Povzetek kulturnovarstvenih pogojev

V nadaljevanju je predstavljen izvleček iz kulturnovarstvenih pogojev št.: 351020901/2015-4,

izdani 20. 4. 2016, ki jih je izdal ZVKDS, Območna enota Ljubljana. V pridobljenih pogojih so

navedene naslednje zahteve:

Zunanje stene:

Toplotna zaščita zunanjih sten z zunanje in notranje strani ni dovoljena.

Strop in tla:

Dovoljena le toplotna zaščita stropa proti neogrevanem podstrešju (strehi), toda

brez spreminjanja obstoječih višinskih kot strehe in likovno-oblikovnih ter

materialno-tehničnih značilnosti bakrene kritine.

Streha:

Toplotna zaščita strehe ni dovoljena zaradi sprememb višinskih gabaritov objekta.

Okna in vrata:

Dovoljena obnova in zamenjava lesenih oken v skaldu z njihovo historično

materialno-tehnično zasnovo in likovno-oblikovnimi značilnostmi izvirne izvedbe

oken in vrat.

Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti za klimatizacijo, gretje in hlajenje (KGH):

Dovoljena obnova in ponovna uporaba tehničnih stavbnih sistemov v zgodovinskih

stavbah.

Dovoljena centralna in lokalna regulacija ogrevanih prostorov v obstoječem

sistemskem in infrastrukturnem obsegu.


2.6.2. Povzetek Lokacijske informacije

prostorski akti, ki veljajo na območju zemljiške parcele

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (Uadni list RS,

št. 78/10, 10/11 – DPN, 72/13 – DPN, 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN,

88/15 – DPN in 94/15)

podatki iz prostorskega akta

Če ni z odlokom določem odrugače, je v stavbah, ki se nahajajo v območju

evidentirane in razglašene kulturne dediščine, poleg dejavnosti, ki so dopustne v

EUP, v kateri se nahaja stavba, dopustno urediti tudi dejavnosti 12620 Muzeji n

knjižnice. Posegi so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje

kulturne dediščine.

Pri vuzdrževanju objektov je treba upoštevati tudi:

Zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi,

kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo lai v enotni

barvi za celoten objekt

Obnova fasad je dopustna v oiginalni barvi

Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so

dopustna tista vzdrževalna dela, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za

objekt; z ata dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo

kulturne dediščine.

podatki o varovanju in omejitvah

Kulturna dediščina / spomenik / Odloko razglasitvi del arhitekta

Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena

/ Ur.l. RS, št. 51/2009-2500, 88/2014-3553 / Ljubljana - Narodna in

univerzitetna knjižnica / #373 /

Kulturna dediščina / spomenik / Odlok o razglasitvi del arhitekta

Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena

/ Ur.l. RS, št. 51/2009-2500, 88/2014-3553 / Ljubljana - Emonska

cesta, Trg francoske revolucije in Vegova ulica / #5635 /

Kulturna dediščina / dediščina / naselbinska dediščina / Ljubljana -

Srednjeveško mestno jedro / #7589 /

Kulturna dediščina / dediščina / naselbinska dediščina / Ljubljana -

Mestno jedro / #328 /

Kulturna dediščina / spomenik / Odlok o razglasitvi srednjeveškega

mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgod.

spomenik ter naravno znamenitost / Ur.l. SRS, št. 5/86-297,27/89-

1472, Ur.l. RS, št. 105/2001-5125 / Ljubljana - Srednjeveško mestno

jedro / #7589 /

Kulturna dediščina / spomenik / Odlok o razglasitvi arheološkega

kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik

/ Ur.l. RS* (16.03.1990-20.06.1991), št. 46/90-2229 / Ljubljana -

Arheološko najdišče Ljubljana / #329 /

Naravne nesreče / potresno nevarna območja / Pravilnik o mehanski

odpornosti in stabilnosti objektov / Ur.l. RS,št. 101/2005 / #0,635 /

Vode / vodovarstvena območja / III A, Podobmočje z milejšim

vodovarstvenim režimom/ Uredba o vodovarstvenem območju za

vodno telo vodo nosnika Ljubljanskega polja / Ur.l, RS, št. 43/15 /

Ljubljansko polje / #4488 /


2.6.3. Povzetek Navodil za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP

EKP 2014-2020.

REP je pripravljen v skladu z »Navodili organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori,

spremljanje, poročanje in vrednotenje izvajanja evropske kohezijske politike v programskem

obdobju 2014 – 2020«.

Da je poročilo REP v skladu z Navodili nosilnega posredniškega organa je upoštevano naslednje:

– REP je izveden v skladu z dokumentom »Metodologija izvedbe energetskega pregleda«

(Ministrstvo za okolje in prostor, april 2007) in standardom SIST EN16247 (energetske presoje

– 2.del: Stavbe).

– REP upošteva zadnje stanje stavbe

– V okviru razširjenega energetskega pregleda so upoštevani vsi relevantni pogoji, ki bi lahko

vplivali na zasnovo in izvedbo investicijskih ukrepov, predlaganih v energetskem pregledu (npr.

lokacijske informacije, zahteve varstva kulturne dediščine, idr.) na stavbi.

– Skladno z zgoraj omenjeno metodologijo in predpisanim standardom izpostavljamo določene

vsebinske elemente, ki so upoštevani

o V okviru energetskega pregleda smo preučiti več verjetnih scenarijev z več ukrepi, med

njimi tudi scenarije celovite energetske prenove stavbe, ki izpolnjujejo minimalne zahteve

energetske učinkovitosti stavb, predpisane s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije

v stavbi (PURES 2010).

o Scenariji, ki vključujejo enega ali več ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti, so

vsebinsko in oblikovno predstavljeni na način kot ga predpisuje Metodologija za

predstavitev posameznih ukrepov. V zaključku so učinki posameznih ukrepov in

scenarijev prikazani ločeno po ukrepih in posebej po scenarijih. Pripravljena je

primerjalna tabela ukrepov in scenarijev z vidika upravičenosti njihove izvedbe,

opredeljen je in z vidika učinkov upravičen izbrani najoptimalnejši scenarij celovite

energetske prenove stavbe.

o Pregled zajema tehnične medsebojne vplive sistemov v stavbi ter medsebojne vplive

sistemov in stavbe. Optimizacija posameznega dela na račun izključitve drugih lahko

poda zavajajoče rezultate. Pri prikazu učinkov posameznih scenarijev je upoštevana

soodvisnost posameznih ukrepov v okviru posameznega scenarija.

o Za obravnavano stavbo je ustrezno analiziran potencial za prihranek energije glede na

obseg in cilj z uporabo gradbene fizike in rezultati upoštevani pri predlogu/pripravi

scenarijev z ukrepi za posamezno stavbo. Analiza vrednotenja energetske učinkovitosti

celotne stavbe je prikazana v pregledu.

o Referenčno obdobje za porabo energije, ki je osnova za določitev vplivov scenarijev za

prihranek energije na osnovi dejanskega stanja stavbe, je določeno.

o V okviru zadnjih treh let obratovanja stavbe so določeni relevantni temperaturni

primanjkljaji za lokacijo stavbe in za posamezno obravnavano leto določiteni tudi dejanski

letni temperaturni primanjkljaj.

o V energetskem pregledu so predstavljeni vsi podatki, ki so osnova za izračun prihrankov

in predlogov scenarijev (investicijske vrednosti, vračilne dobe, prihranki emisij

toplogrednih plinov, itd.), ki so po analizi prepoznani kot upravičeni z vidika celovite

energetske prenove stavbe.

o Poročilo vključuje tudi priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja za ukrepe,

ki se predlagajo za prihranek energije.

o Pri predstavitvi organizacijskih in investicijskih ukrepov je prikazan način izračuna

prihrankov energije, in sicer z upoštevanjem dejanskega stanja stavbe in stroškov ter


predstavljena sestava investicijskega ukrepa z grobim popisom glavnih sklopov opreme

in materiala.

2.6.4. Povzetek zahtev po izvedbi sanacije po PURES

Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v stavbah so v slovenski zakonodaji določene v

Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10, v nadaljevanju PURES

2010). Pri izdelavi REP oz. predlogov energetske prenove stavbe je bila upoštevana tudi ključna

zahteva MZI, da se pri analiziranju predlaganih ukrepov zadosti tudi zahtevam PURES 2010.

Omenjeni pravilnik predvsem določa zahteve oz. zaveze, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanj

in prenovi stavb. Podane so predvsem zahteve glede: mejnih vrednosti elementov učinkovite rabe

energije v stavbah, dopustno toplotno prehodnost posameznih gradbenih elementov in sklopov,

načinov pasivnega zmanjševanja pregrevanja zaradi sončnega obsevanja, sestav takšnih

gradbenih konstrukcij, da ne bo prišlo do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega

prehoda vodne pare, ravni in tehnične rešitve primerne zrakotesnosti stavbe, energijskih lastnosti

generatorjev toplote, projektnih temperatur ogrevalnega sistema, načinov uravnoteženja in

regulacije sistema ogrevanja, energijskih lastnosti klimatskih naprav in sistemov, načrtovanja in

izvedbe cevovodnega razvoda hlajenja stavbe, načina regulacije sistema klimatizacije, ravni

potrebnega vračanja toplote odtočnega zraka, elementov zagotavljanja učinkovite priprave tople

pitne vode, načrtovanja in izvedbe hranilnika in cevovodnega razvoda tople pitne vode, energijskih

lastnosti elementov razsvetljave in določa stavbe oz. njihove dele, v katerih je treba razsvetljavo

regulirati v odvisnosti od dnevne svetlobe ter prisotnosti uporabnikov. Pri analizi ukrepov se je

upoštevalo dejstvo, da so ukrepi za zagotavljanje učinkovite rabe energije praviloma medsebojno

povezani in njihovega končnega učinka ni mogoče obravnavati izključno na podlagi analize

vsakega ukrepa posebej, ampak z upoštevanjem rezultatov celotnega izbranega koncepta

učinkovite rabe energije. Pri izbiri ukrepov skladno s PURES 2010 oz. tehničnim delom pravilnika,

tehnično smernico TSG-1-004:2010 in njihovem kombiniranju z različnimi ukrepi je REP

poskrbljeno za njihovo medsebojno usklajenost.


3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM STAVBE UPORABNIKOM,

NAJEMNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE

Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom in upravnikom stavbe so naslednja.

Lastnik stavbe je Republika Slovenija, naročnik REP stavbe je Ministrstvo za kulturo (MK), ki ima

sedež na lokaciji Maistrova ulica 10, v Ljubljani.

Uporabnik in upravnik stavbe je Narodna in univerzitetna knjižnica. Upravljanje stavbe je v rokah

vodstva in tehničnega osebja zavoda. Uporabniki prostorov so zaposleni in zunanji obiskovalci.

3.2. Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov

Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju obratovalnih stroškov je takšna kot v

primerljivih javnih zavodih. Narodna in univerzitetna knjižnica je upravljavec in uporabnik stavbe in

kot takšna krije tudi vse obratovalne stroške. NUK prejema račune s strani dobaviteljev in jih

plačuje, posredno pa se financira z Ministrstva za Kulturo.

Slika 4: Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov

Vir: lastni vir

Narodna in

univerzitetna

knjižnica

Obratovalni stroški

(računi za energijo,

vodo)

Stroški vzdrževanja

Investicije v URE in

ostalo

Ministrstvo za

kulturo

Dobavitelji in

distributerji

energije, vode

Zunanji izvajalci

Republika

Slovenija


3.3. Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE

Vodstvo in tehnični kader zavoda skupaj s svojo vzdrževalno službo in pristojnim oddelkom na

Ministrstvu za kulturo pripravlja projekte vzdrževanja, prenov in investicij v URE. Na osnovi letnih

finančnih in vzdrževalnih načrtov odloča o prioriteti in tipu izvedb posameznih vzdrževalnih

ukrepov. EP predstavlja dokument, ki bo instituciji potrdil ali ovrgel pravilnost sprejetih poslovnih

odločitev v smislu URE, hkrati pa nakazal možnosti izvajanja učinkovitejše rabe energije v

prihodnje.

3.4. Potek nadzora nad rabo energije in stroški

Nadzor nad porabo energije in stroški ima neposredno upravljavec stavbe. Energetsko upravljanje

stavbe ni vpeljano. Uporabniki stavbe lahko bistveno prispevajo k zmanjšanju porabe energije, če

bodo vpeljali določene ozaveščevalne (vpeljava vsebin s področja URE in obnovljivih virov energije

(OVE)) in tehnično-investicijske ukrepe, ki jih podaja EP.

Vsi podatki o stroških se zbirajo v računovodstvu. Vodstvo podjetja lahko bistveno prispeva k

zmanjšanju porabe energije, če bo vpeljalo določene organizacijske ukrepe (energetsko

knjigovodstvo), ukrepe ozaveščanja (vpeljava vsebin s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov

energije) in tehnično-investicijske ukrepe, ki jih priporoča energetski pregled.

Vodenje energetskega knjigovodstva omogoča vpogled v stanje stavbe in ogrevalnih sistemov,

sprotno ugotavljanje večjih odstopanj od povprečne vrednosti rabe energije, ciljno spremljanje rabe

energije itd. Ker se podatki vnašajo na osnovi računov, so za analizo na voljo z mesečnim

zamikom. Naprednejša stopnja energetskega upravljanja je digitalni obratovalni monitoring, kjer se

podatki o porabi (npr. toplotne energije, električne energije, vode, temperatur v prostorih) sprotno

(urno) odčitavajo in so na voljo vzdrževalcu, ki lahko ob ugotovitvi odstopanj takoj ukrepa in tako

prihaja do bistvenih prihrankov.

3.5. Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih

Na porabo energije vpliva vrsta faktorjev, ki so predvsem: klimatski pogoji, ovoj stavbe, energetski

sistemi in storitve, obratovanje in vzdrževanje stavbe, število, obnašanje in vedenje uporabnikov,

kvaliteta notranjega bivalnega ugodja in tudi cene energentov. V stavbah, kjer so uporabniki oz.

upravljavci stavbe samo posredniki pri plačilu stroškov energije, lahko v mnogih primerih pomeni

prihaja do tega, da nimajo zadostne motivacije za varčevanje z energijo. Lastnik takšnih stavb

(Ministrstvo za kulturo) tako nosi odgovornost ne samo za financiranje stroškov za energijo,

temveč tudi za spodbujanje uporabnikov k ukrepom za URE.

Obratovanje in vzdrževanje stavb kulturne dediščine je lahko zaradi posebnih zahtev in omejitev

veliko breme za lastnika. To ne velja le za lastnike zasebnih, pač pa tudi javnih stavb. Tudi kakršna

koli prenova stavb kulturne dediščine zaradi svojih posebnosti običajno zahteva višje naložbe in

določena odstopanja od ciljnih parametrov, ki veljajo za druge stavbe. To še posebej velja za

energetsko prenovo stavbnega ovoja in tehničnih sistemov stavbe.

Velika večina javnih stavb, predvsem starejših stavb, ima velik potencial za URE. Brez večjih

investicijskih vlaganj v te stavbe bi bilo možno ob racionalni rabi energije ter ustrezni


organiziranosti zmanjšati porabo energije do 10 %. To velja tako za električno in toplotno energijo,

kot tudi za vodo. Ob ustrezni organizaciji dela in primerni ozaveščenosti uporabnikov stavb bi lahko

prihranili še nadaljnjih 5 % energije. Ob ustreznih tehnično-investicijskih ukrepih bi lahko po

strokovnih ocenah znašal potencial URE tudi precej več.

Pomemben napredek na tem področju predstavlja že uvedba rednega spremljanja tekoče porabe

in stroškov energije v stavbi oziroma energetsko knjigovodstvo. Spremljanje lahko izvajamo že

zgolj s pregledovanjem in preverjanjem računov za posamezne energente.

3.6. Raven promoviranja URE

URE se promovira preko Ministrstva za infrastrukturo (Sektor za učinkovito rabo in obnovljive vire

energije), Ministrstva za kulturo kot lastnika in preko upravnika stavbe. Za energetsko upravljanje

stavbe je pomembna izvedba kakovostnih EP, ki so dobra strokovna podlaga za implementacijo

ukrepov URE in OVE.

EP vsebuje pregled obstoječega stanja in usmeritev za izboljšave. Na osnovi teh dobijo upravljavci

izhodišča, da lahko pričnejo izvajati nadzor nad porabo vseh vrst energij, ozaveščati zaposlene in

uporabnike ter graditi energetski informacijski sistem, ki bo v prihodnosti eno glavnih orodij

optimalne rabe energije.

Konkretno je v stavbi NUK raven promoviranja na začetni stopnji, vodstvo in tehnično osebje že

razmišlja o tem in postopa uvaja določene ukrepe na področju URE, možnosti je pa še veliko: od

izobraževanja zaposlenih, opozarjanja uporabnikov, do nagrajevanja oz. stimuliranja uporabnikov

na področju zmanjševanja rabe energije.


4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE V STAVBI

Stavba se napaja z dvema vrstama energije: s toplotno energijo preko daljinske toplote in z

električno energijo. Ogrevanje stavbe je preko daljinske toplote, oskrba s toplo vodo poteka preko

električnih bojlerjev, oskrba z električno energijo je iz javnega omrežja.

Stavba je oskrbovana z daljinsko toploto podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. in se obračunava po

dejanski porabi.

Stavba je oskrbovana s hladno vodo preko javnega vodovodnega omrežja. Vodo distribuira javno

podjetje Vodovod – kanalizacija, d.o.o.

Stavba je napajana z električno energijo preko javnega omrežja, operater – distributer je Elektro

energija, d.o.o.. dobavitelj električne energije pa ECE, d.o.o.

4.1. Cene energetskih virov

Na osnovi pridobljenih podatkov za stavbo NUK in energetske vire za obdobje 2013−2015 smo

ugotavljali stroške energentov in cene mrzle vode. Cena energije, ki jo plača končni uporabnik, je

sestavljena iz cene energije in cene omrežnine. Ključne postavke pri obračunu energije, ki so

zajete tudi v predstavljenih cenah in stroških energije v nadaljevanju so: cena energije, cena

omrežnine, cena priključka za moč, razni prispevki (določeni s predpisi) in davki. Vse cene energije

v nadaljevanju so predstavljene brez DDV (tako v strukturi stroška kot tudi v skupni ceni energije

na enoto)..

Vsa merilna mesta energentov so urejena:

– meritve električne energije se izvajajo preko merilnega mesta in se izvajajo na nižji (MT) in

visoki tarifi (VT) brez merjenja konične porabe,

– poraba toplotne energije se meri posredno preko dobave daljinske toplote,

– poraba mrzle vode se meri preko števcev pretoka.

V nadaljevanju je za izbrane mesece prikazana struktura stroška posameznega energenta.


Grafikon 4: Struktura stroška 1 MWh daljinske toplote

Vir: podatki naročnika.

Grafikon 5: Struktura stroška električne energije za januar 2015


Grafikon 6: Struktura stroška električne energije za avgust 2015


Dovabljena toplota50,857

84%

Dodatek za PEU0,500

1%

prispevek SPTE in OVE

0,9962%

Priključna moč8,00213%

Vzdrževanje merilnika toplote

0,1390%

Energija2.093,476

51%

Trošarina145,784

4%

Moč663,372

16%

Omrežnina785,700

19%

Dodatek AGEN8,126

0%Dodatek Borzen6,214

0%

Prispevek SPTE in OVE

367,0089%

Prispevek za energetsko učinkovitost

32,5031%

Energija2.506,225

51%

Jalova en. zarč.42,827

1%

Trošarina175,869

4%Moč

580,66612%

Omrežnina722,645

15%

Dodatek AGEN9,803

0%

Dodatek Borzen7,496

0%

Prispevek SPTE in OVE

771,73316%

Prispevek za energetsko učinkovitost

39,2101%


V naslednji tabeli so prikazani stroški oz. cene za posamezna leta v obravnavanem obdobju.

Tabela 12: Tabela cen energetskih virov (brez DDV)

Energent Enota Letna poraba Letna poraba Letna poraba Povprečje

2013 2014 2015 2013 - 2015


EUR/kWh 0,0951 0,0868 0,0859 0,0893

EUR/m2 5,93 5,61 6,05 5,86

EUR/zaposlenega 359,31 340,21 366,60 355,37

Toplotna energija

€/kWh 0,0639 0,0683 0,0687 0,0670

EUR/m2 8,34 6,46 7,56 7,45

EUR/zaposlenega 505,21 391,15 457,85 451,40

Vodovod

€/m3 1,5382 1,5226 1,4160 1,4923

EUR/m2 0,422 0,441 0,443 0,435

EUR/zaposlenega 25,59 26,72 26,85 26,39


4.2. Energijsko število STAVBE

Energijska števila so prvi pokazatelj učinkovitosti posamezne stavbe. Omogočajo nam primerjave

rabe energije na enoto površine, število oseb, ki stavbo uporabljajo, in podobno. Vrednost

energijskega števila stavbe se lahko uporablja za oceno potrebnih energetskih ukrepov, ki naj bi

jih udejanjili pri energetski prenovi starejših stavb. Kot glavno vodilo se uporablja energijsko število,

ki pomeni specifično porabo energije na enoto površine stavbe v časovnem obdobju enega leta.

Grafikon 7: Energijsko število obravnavane stavbe za leta 2013, 2014 in 2015


130,52

94,50109,99 111,67

62,34

64,71

70,43 65,83

0

50

100

150

200

250

2013 2014 2015 2013 - 2015

kWh

/m2

leto

Energijsko številoza električnoenergijo

Energijsko številoza toplotnoenergijo


Energijsko število služi za grobo analizo in primerjave rabe energije različnih stavb. Za natančnejše

primerjave je potrebno upoštevati ostale dejavnike, kot so specifična raba posameznih prostorov,

navade uporabnikov, temperaturni primanjkljaj, oblika stavbe in podobno.

4.3. Poraba toplotne energije

Povprečna letna poraba toplotne energije zadnjih let znaša približno 947.233,33 kWh, kar ob

upoštevanju energenta pomeni povprečno proizvodnjo 303,11 ton emisij CO2 letno. Mesečna

poraba toplotne energije je bistveno večja v zimskih mesecih in bistveno ne odstopa v zadnjih treh

letih. Poraba toplotne energije (Eop ≈ 111,67 kWh/m2a) dosega relativno visoko vrednost, deloma

zaradi velikih transmisijskih izgub skozi steklene površine in zunanje stene, deloma pa tudi zaradi

ventilacijskih izgub.

Grafikon 8: Poraba toplotne energije v kWh in letni strošek v EUR v zadnjih treh letih


Iz grafa, ki prikazuje dinamiko porabe toplotne energije po mesecih, je razvidno, da so krivulje

porabe energije za toplotno energijo v vseh obravnavanih letih podobne. Poraba toplotne energije

je najvišja v zimskih mesecih in nižja poleti, kar je glede na vremenske razmere običajno.

2013 2014 2015

Dobava toplotne energije 1.107.100,00 801.600,00 933.000,00

Specifični stroški toplotneenergije

0,0639 0,0683 0,0687

0,0610

0,0620

0,0630

0,0640

0,0650

0,0660

0,0670

0,0680

0,0690

0,0700

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

Stro

šek

top

lotn

e en

ergi

je [

€/k

Wh

]

Do

bav

ato

plo

tne

ener

gije

[kW

h/l

eto

]


Grafikon 9: Mesečna poraba toplotne energije v letih 2013, 2014 in 2015


4.4. Poraba električne energije

Povprečna poraba električne energije na kvadratni meter uporabne površine znaša Etn ≈ 65,83

kWh/m2a

Poraba električne energije z leti narašča in je največja leta 2015. Leta 2014 je v primerjavi z letom

2013 večja za 3,80 odstotkov. Izračunani indeks za leto 2015 znaša 108,83 kar pomeni, da je

poraba večja za 8,83 odstotkov v primerjavi z letom 2014 in za 12,97 odstotkov v primerjavi z letom

2013. Specifični stroški električne energije so najvišji leta 2013 in najnižji leta 2015, ko je poraba

največja.

Grafikon 10: Poraba električne energije v kWh in letni strošek v EUR v zadnjih treh letih


-

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000 D

OB

AV

A E

NER

GEN

TA [

KW

H]

MESEC V LETU

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

2013 2014 2015

Dobava električneenergije (MT)

229.195,00 239.255,00 260.124,00

Dobava električneenergije (VT)

299.626,00 309.683,00 337.289,00

Specifični stroškielektrične energije

0,0951 0,0868 0,0859

0,0800

0,0820

0,0840

0,0860

0,0880

0,0900

0,0920

0,0940

0,0960

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

Do

bav

a el

ektr

ičn

e en

ergi

je [

kWh

/let

o]


Grafikon 11: Poraba električne energije po mesecih v letih 2013, 2014 in 2015


Iz grafa je razvidno, da je dinamika mesečne porabe električne energije v vseh letih približno

enaka. Predlagamo, naj uporabnik začne porabo električne energije preverjati mesečno in v

primeru večjega odstopanja preveri razlog za povečanje porabe električne energije. Poraba

električne energije se skozi leto giblje med 30 in 60.000 kWh.

4.5. Poraba vode

Stavba NUK je priključena na javno vodovodno omrežje, s katerim upravlja javno podjetje Vodovod

– kanalizacija, d.o.o. Oskrba se vrši preko odjemnega mesta. Letna poraba in strošek sanitarne

vode v obdobju 2013−2015 sta predstavljena na naslednjem grafu.

Grafikon 12: Poraba vode v zadnjih treh letih in njen strošek za m3


0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000D

OB

AV

A E

LEK

TRIČ

NE

ENER

GIJ

E [K

WH

]

MESEC V LETU

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

2013 2014 2015

Dobava hladne vode 2.329,00 2.457,00 2.655,00

Specifični stroški hladnevode

1,5382 1,5226 1,4160

1,3400

1,3600

1,3800

1,4000

1,4200

1,4400

1,4600

1,4800

1,5000

1,5200

1,5400

1,5600

2.100

2.200

2.300

2.400

2.500

2.600

2.700

Stro

šek

hla

dn

e vo

de

[€/m

3]

Do

bav

a h

lad

ne

vod

e [m

3/l

eto

]


Poraba vode je najmanjša leta 2013, potem pa vsako leto narašča. Leta 2014 je poraba večja za

5,50 odstotkov glede na leto 2013, leta 2015 pa za 8,06 odstotkov glede na leto 2014 in 14

odstotkov glede na leto 2013. Specifični stroški vode so najvišji leta 2013 in z leti padajo, ter so

najnižji leta 2015.

Grafikon 13: Poraba hladne vode po mesecih v letih 2013, 2014 in 2015


Iz vseh treh krivulj porabljene vode lahko vidimo, da je poraba po mesecih različna. Povprečna

poraba na mesec se giblje med 194,08 in 221,25 m3. Večja odstopanja so verjetno zaradi poračuna

vode, iz podatkov točnega razloga ni bilo mogoče razbrati.

V primeru dejanskih tako velikih nihanj porabe bi bilo možno ugotoviti vzrok porabe z digitalnim

obratovalnim monitoringom, kjer se bi na 15-minutni ali urni razmik prikazovala trenutna poraba in

bi bilo možno nepravilnost v realnem času odpraviti.

4.6. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov

Zanesljivost oskrbe stavbe s toplotno in električno energijo ter vodo ni problematična, glede na to,

da je stavba priključena na javno infrastrukturo v urbanem okolju, kjer ne prihaja do večjih izpadov.

Stavba je priključena na javno vodovodno omrežje, s katerim upravlja javno podjetje Vodovod –

kanalizacija, d.o.o.. Prekinitev oskrbe z vodo se lahko pojavi v primeru morebitnih vzdrževalnih

delih na omrežju.

Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja. Do prekinitve dobave električne energije lahko

pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa lahko traja največ nekaj ur.

Stavba je priključena na toplovod v upravljanju podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.. Prekinitev

oskrbe se lahko pojavi v primeru morebitnih napak ali vzdrževalnih delih na omrežju, vendar bi bila

v vsakem primeru kratkotrajna.

-

100

200

300

400

500

600

700

DO

BA

VA

HLA

DN

E V

OD

E [M

3]

MESEC V LETU

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015


4.7. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme

Splošna ocena je, da je oprema za ogrevanje v funkcionalnem stanju (primarni in sekundarni

razvod). Sekundarni razvod s ploščatimi radiatorji je konstruiran v skladu s takratnimi tehničnimi

normativi. Toplotna postaja je v dobrem stanju in primerno vzdrževana, tako ni tveganj za

zanesljivost oskrbe.

Elektro razdelilna oprema je ustrezno tehnično izvedena, napajalno odjemno mesto je zanesljivo,

oskrba z električno energijo je popolna. Električne naprave in razdelilci NN-razvodov so dobro

vzdrževani in omogočajo normalno delovanje. Notranje nizkonapetostne električne instalacije so

s stališča funkcionalnosti in s stališča varnosti zanesljive, tako ni tveganj za zanesljivost oskrbe.


5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

V obravnavani stavbi so naslednji energetski sistemi:

– ogrevalni sistem,

– sistem za oskrbo s hladno in toplo vodo,

– elektroenergetski sistem s porabniki.

5.1. ogrevalni sistem

Toplotna postaja se nahaja v kletnih prostorih stavbe. Dobavitelj toplotne energije je JP Energetika

Ljubljana d.o.o.. V toplotni postaji sta nameščeni dve kompaktni toplotni postaji (KTP). V KTP 1

nazivne toplotne moči 910 kW je vgrajen ploščati prenosnik toplote ALFA LAVAL, ki povezuje

primarni (130/70°C) in sekundarni (85/65°C) krog ogrevanja. KTP 1 s toplotno energijo oskrbuje

radiatorsko ogrevanje stavbe. Poraba toplotne energije za ogrevanje se meri s toplotnim števcem

ALLMESS CF ECHO II vgrajenim na primarni strani toplotne postaje.

Temperaturni režim radiatorskega ogrevanja na sekundarni strani je voden glede na zunanjo

temperaturo z uporabo elektronskega regulatorja ogrevanja SAMSON TROVIS. Na sekundarni

strani prenosnika toplote sta vzporedno vgrajeni dve obtočni črpalki IMP GHN 802 A-R s

trostopenjsko regulacijo delovanja.

Slika 5: Obtočni črpalki IMP tip GHN 802 A- R –

KTP1

Slika 6: Merilnik toplotne energije ALMESS CF

ECHO II

S KTP 2 se pripravlja ogrevna voda za klimate. Nazivna toplotna moč KTP 2 je 240 kW. Poraba

toplotne energije za klimate za ogrevanje se meri s toplotnim števcem ALLMESS CF ECHO II

vgrajenim na primarni strani toplotne postaje. Temperaturni režim radiatorskega ogrevanja na

sekundarni strani je voden glede na zunanjo temperaturo z uporabo elektronskega regulatorja

ogrevanja SAMSON TROVIS. Na sekundarni strani prenosnika toplote sta vzporedno vgrajeni dve

obtočni črpalki IMP GHN 402 A-R s trostopenjsko regulacijo delovanja.


Slika 7: KTP 2 – oskrba klimatov s toplotno

energijo

Slika 8: Obtočna črpalka IMP tip GHN 402 A- R –

KTP 2

Slika 9: Elektronski regulator ogrevanja SAMSON

TROVIS

Slika 10: Zunanji tipali KTP 1 in 2 na SZ strani

stavbe

Grelna telesa v stavbi

Grelna telesa v stavbi so rebrasti radiatorji EMO TRIKA in pločevinasti ploščati radiatorji

proizvajalca VOGEL&NOOT, ki so v knjižnicah in čitalnicah nameščeni v zidnih nišah. V

spremljajočih prostorih – hodniki, sanitarije - pa so nameščeni vidno z uporabo stenskih konzol. V

zidnih nišah so nameščeni tudi konvektorji z naravno konvekcijo, ki so prekriti z okrasno rešetko.

Vsi radiatorji in konvektorji z naravno konvekcijo so opremljeni z radiatorskimi termostatskimi

ventili. V razstavni dvorani NUK(»Brižinski spomeniki«) so vgrajeni ventilatorski konvektorji, ki se

na zračni strani krmilijo preko sobnega korektorja. Projektirani temperaturni režim je 85/65ºC.

Razvod radiatorskega in konvektorskega ogrevanja je izdelan iz črnih cevi.


Slika 11: Rebrasti radiator EMO TRIKA s

termostatskim ventilom DANFOSS

Slika 12: Ploščati radiator VOGEL&NOOT s

termostatskim ventilom DANFOSS

Slika 13: Konvektor z naravno konvekcijo v zidni

niši

Slika 14: Ventilatorski konvektor v razstavni

dvorani NUK

Tabela 13: Popis radiatorjev po etažah

Grelno telo Termostatska

glava Kos

Grelna telesa 1. kletna etaža Rebrasti radiator Da 23

Ploščati radiator Da 13

Grelna telesa pritličje Rebrasti radiator Da 68


Konvektor nar. konvekcijo Da 6

Grelna telesa I.nadstropje Rebrasti radiator Da 36


Ventilatorski konvektor 2

Grelna telesa II.nadstropje Rebrasti radiator Da 25


Grelna telesa III. Nadstropje Rebrasti radiator Da 22


Grelna telesa IV.nadstropje Rebrasti radiator Da 54


Grelna telesa V.nadstropje Rebrasti radiator Da 15


Skupaj: Rebrasti radiator 243

Ploščati radiator 54

Konvektor nar. konvekcijo 6

Ventilatorski konvektor 2

5.2. Sistem za oskrbo s toplo vodo

Sanitarna topla voda se pripravlja lokalno v električnih grelnikih vode, ki so nameščeni v sanitarijah

posameznih delov stavbe oz. v bližini iztočnih mest.

Slika 15: Grelnik STV Gorenje TIKI –

prostornine 10 l

Slika 16: Grelnik STV Gorenje TIKI

prostornine 50 L

5.3. Sistem za oskrbo s hladno vodo

Oskrba s sanitarno vodo je izvedena preko odjemnega mesta iz javnega vodovodnega omrežja.

Napeljava hladne sanitarne vode je razpeljana po stavbi.

V WC-jih so nameščeni nadometni kotlički brez varčevalne tipke. Umivalniki so izvedeni z

enoročnimi stoječimi mešalnimi baterijami.


Slika 17: WC z nadometnim kotličkom

brez varčevalne tipke

Slika 18: Nadometni WC kotliček

brez varčevalne tipke

5.4. Elektro energetski sistem in porabniki

Stavba – Narodna in univerzitetna knjižnica se napaja z električno energijo preko javnega omrežja.

Priključen je na napajanje z napetostjo 3 x 230/400V, 50 Hz, sistem napajanja glede na ozemljitev

je TN (TN-C sistemom).

Glavni električni porabniki so razsvetljava, ki je izvedena s fluorescentnimi svetili, kompaktnimi

fluorescentnimi svetili – varčne sijalke in reflektorskimi svetili, lokal z grelnimi in hladilno

zamrzovalnimi napravami, kotlovnica z obtočnimi črpalkami, strojnica s klimati, računalniška in

multimedijska oprema ter ostala pisarniška oprema.

Nizkonapetostne instalacije v stavbi sestavljajo:

priključno in merilno mesto za merjenje električne energije,

napajanje etažnih električnih razdelilcev in podrazdelilcev,

instalacije fiksnih porabnikov,

instalacija razsvetljave (notranja, zunanja, varnostna razsvetljava),

galvanske povezave in izenačevanje potenciala,

ozemljitve in strelovodne napeljave.

Signalne instalacije v stavbi sestavljajo:

telefonija, računalniške povezave.

Stavba ima elektro kabelsko priključno omarico z merilno garnituro in glavnim razdelilcem (RG) v

kletnih prostorih, ki napaja razdelilce kavarne, kotlovnice, strojnice in posamezne etažne razdelilce

za moč in razsvetljavo.


Inštalacija je izvedena podometno s 4 in 5 žilnimi kabli ustreznih presekov, ki so varovani z

ustreznimi varovalkami. Sistem napajanja glede na ozemljitev je TN (TN-C-S). Zaščita inštalacij in

naprav je izvedena s samodejnim odklopom napajanja (z inštalacijskimi odklopniki in varovalkami).

Zaščita pred zunanjimi vplivi in možnostjo dotika oseb je izvedena z napravami in okrovi z ustrezno

IP zaščito.

Za stavbo NUK ne obstaja nobena elektro dokumentacija (PZI, PID), s stališča vzdrževanja bi bilo

potrebno izdelati PID.

Slika 19: posnetek glavnega elektro razdelilca

Slika 20: posnetek razdelilca z odštevalnima

števcema

Slika 21: posnetek etažnega podrazdelilca

Slika 22: posnetek izvedbe inštalacije v pisarni


Tehnični opis NN instalacij

Dovodi do posameznih etažnih razdelilcev so v večini podometne izvedbe. Prav tako so tudi

instalacije za razsvetljavo in vtičnice izvedene podometno, v pisarnah tudi v parapetnih kanalih z

ustreznimi kabli in presekov. V prostorih kotlovnice, strojnice in skladiščih so inštalacije

nadometne, delno v inštalacijskih ceveh oziroma PVC kanalih delno po kabelskih policah. V teh

prostorih so tudi razdelilci in krmilne omare nadometne izvedbe. Etažni razdelilci pa so podometni

v zidnih omarah, nekateri na neprimernih mestih (sanitarijah).

5.4.1. Meritve porabe in kvalitete električne energije stavbe

Merjenje porabe in kvalitete električne energije je bilo izvedeno v dovodu, preko katerega se napaja

stavba – za celotno stavbo.

Meritve električne energije v stavbi so bile izvedene od petka 11. 3. 2016 951 ure do petka, 18. 3.

2016 929 ure.

Wel skupna 11.244 kWh skupna porabljena električna delovna energija

Qel skupna 3.069 kVArh skupna porabljena električna jalova energija: 27,3 % delovne

energije

Razmerje Q/W 0,273; cos φ = 0,965 dovoljeno razmerje je 0,333; cos φ = 0,95

Wel povprečna dnevna 1.840 kWh porabljena el. delovna energija delovnega dne, torek, 15. 3. 2016

Qel povprečna dnevna 487 kVArh porabljena el. jalova energija delovnega dne, torek, 15. 3. 2016

Pk max 118,89 kW maksimalna povprečna konična moč (torek, 15. 3. ob 1251)

Pk min 40,23 kW minimalna povprečna konična moč (sobota, 12. 3. ob 1100)

Pmax 163,83 kW maksimalna trenutna konična moč (ponedeljek, 14. 3. ob 1141)

Pmin 31,2 kW minimalna trenutna konična moč (sobota, 12. 3. ob 541)

Prekinitve napajanja: 0

Anomalije napajalne napetosti: 0

Maksimalna izmerjena vršna moč v merjenem obdobju je znašala 119 kW v torek, 15. 3. ob 1251

in posebej ne izstopa kot konica dnevnega diagrama moči. Skupna poraba električne energije je

znašala v merilnem obdobju 11.244 kWh. Iz tedenskega diagrama je razvidna precej nesimetrična

(konična) dnevna obremenitev, razen v soboto popoldne in nedeljo, ko je celodnevna poraba na

nekoliko nižjem nivoju nočne porabe delavnika. Iz dnevnega diagrama vršne moči je razvidna

relativno visoka konična dnevna obremenitev med 8. in 17. uro okrog (Pk ≈ 100 kW). V času

meritev ni bilo registriranih prekinitev napajalne napetosti in napetostnih anomalij. Tokovna

obremenitev po fazah je delno nesimetrična in ni problematična. Vzorčna analiza meritev

električnega toka v torek, 15. 3. ob 1400 kaže na delno nesimetrijo: I1= 153A, I2 = 179 A, I3 = 199 A.


Slika 23: merilni list - Tedenska meritev povprečne trenutne moči Pk v obdobju (10 min interval)

Slika 24: merilni list - Tedenska meritev maksimalne trenutne moči Pt v obdobju (10 min interval)

Slika 25: merilni list - Dnevna meritev delovne in jalove moči (10 min interval)


Rezultati analize kvalitete električne energije po standardu EN50160

Prekinitev faznih napetosti v merjenem časovnem intervalu ni bilo.

Anomalij faznih napetosti v merjenem časovnem intervalu ni bilo.

Odstopanja povprečne fazne napajalne napetosti so v mejah standarda EN 50160 (207 V-253 V).

Povprečne vrednosti: U min/11.3. ob 11.30: U3 = 230,20 V; U max/16.3. ob 3.30: U2 = 245,60 V.

Trenutne vrednosti: U min/15.3. ob 13.20: U1= 225,60 V; U max/16.3. ob 3.30: U2 = 246,40 V.

Odstopanja frekvence napajalne napetosti so v mejah standarda EN 50160 (47 Hz–52 Hz).

f min/14.3. ob 21.10 = 49,93 Hz ; f max/14.3. ob 7.10 = 50,06 Hz.

Odstopanja povprečne medfaznih napetosti so v mejah standarda EN 50160 (360 V ̶ 440 V).

Povprečne vrednosti: U min/11.3. ob 10.50: U31= 399,60 V; U max/16.3. ob 3.30: U12 = 424,80 V.

Trenutne vrednosti: U min/15.3. ob 13.20: U12= 392,30 V; U max/16.3. ob 3.30: U12 = 426,30 V.

Vrednosti harmonskih komponent napajalne napetosti so v mejah dovoljenega po standardu EN.

50160. Izmed komponent izstopa harmonik h5 po vseh fazah, ki pa je v mejah dovoljenega (h < 5

%).

Skupno harmonično popačenje THD je v mejah dovoljenega (THDv ne sme preseči vrednosti 5

%). Povprečene maksimalne vrednosti THD (%) so: THD U3 max = 2,3 %; THD I1 max = 21,8 %.

Odjemno mesto električne energije stavbe NUK ne izkazuje nobenih anomalij, vse merjene

vrednosti električnih veličin so skladne s standardom EN50160.


6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

Iz pridobljenih podatkih o porabi energentov razberemo potrebno toplotno energijo za ogrevanje

stavbe, ki za zadnja tri leta znaša povprečno: Q H,nd = 947,23 MWh.

6.1. Ovoj stavbe

Ovoj stavbe je bistveni faktor, ki vpliva na rabo energije v stavbi.

Celotni zunanji ovoj je bil v preteklosti skladen s takrat veljavnimi standardi, ne ustreza pa

sedanjemu Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 52/2010).

Seveda to pomeni, da je stavba daleč od želenega stanja stroke, ki je zapisano v veljavnem

pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in tehničnih smernicah za graditev TSG-1-

004 Učinkovita raba energije.

Izračun toplotnih izgub pokaže, da pri neizolirani stavbi izgubimo veliko toplotne energije, medtem

ko lahko pri dobro izolirani stavbi to izgubo več kot prepolovimo. Pri toplotni stavbe je potrebno

upoštevati krajevno ugotovljene podatke o projektni zunanji temperaturi, temperaturnem

primanjkljaju, o trajanju ogrevalne sezone in globalnem sončnem obsevanju. Upoštevajo se

transmisijske in prezračevalne toplotne izgube, dobitki notranjih virov in dobitki sončnega sevanja.

Za analizo sklopov smo izdelali elaborat gradbene fizike. V njem so izračunani koeficienti prehoda

toplote U in difuzija vodne pare primerjani z dopustnimi vrednostmi po novem Pravilniku o toplotni

zaščiti in učinkoviti rabi energije. Konstrukcijski sklopi ne ustrezajo novemu pravilniku, kar pomeni

neučinkovito in prekomerno rabo energije za ogrevanje.

Arhitekturna zasnova zunanjega ovoja ima pomemben vpliv na toplotne karakteristike. Zasnova je

glede na funkcijo stavbe kar kompleksna, tako ima stavba relativno slab faktor oblike f0 = 0,25 m-1.

Slika 26: zahtevna in zaščitena fasada stavbe s

slabo toplotno izolativnostjo

Slika 27: dotrajano stavbno pohištvo, s slabo

toplotno prehodnostjo in slabim tesnjenjem


Etažnost, stropna konstrukcija

Obravnavano stavbo sestavljajo etaže: kletni prostori v dveh nivojih, pritličje in pet nadstropij.

Strehe so minimalnega naklona. Nekateri deli strehe so v preteklosti že bili sanirani in dodatno

toplotno izolirani.

Slika 28: Pogled na strehe

Vir: lastni vir.

Slika 29: Strop v skladišču

Vir: lastni vir.

Slika 30: 3D prikaz etažnosti stavbe

Vir: lastni vir.

Slika 31: 3D prikaz – različne sestave stavbe

Vir: lastni vir.

Zidovi, zunanje stene

Stavba ima debele zunanje stene zidane iz opečnega zidaka različnih debelin z vgrajenimi

kamnitimi bloki. Na notranji, atrijski strani je bil (statično) saniran zid iz zunanje strani z 20 cm

betona do vključno prvega nadstropja. Stavba je arhitekturno posebna in kulturno zaščitena, zato

so posegi na fasadi omejeni.

Okna in vrata

Starejša škatlasta lesena okna, z dvakrat enojno zasteklitvijo, ne ustrezajo sodobnim zahtevam za

toplotno in sončno zaščito. Okna slabo tesnijo, v zgornjih nadstropjih, pa zaradi majhnega napušča

ob velikih nalivih zamakajo. Vgrajena okna so tudi tehnološko zastarela in ne morejo preprečevati

uhajanja toplotne energije tako učinkovito, kot novejša. Med letom 2013-2015 je bilo približno 30%


oken (po površini) že zamenjanih z novimi oz. obnovljenimi katera imajo na notranji strani

termopan zasteklitev toplotne prehodnosti Ug = 1,0 W/m2K.

Tla na terenu

Pri delih energetske sanacije bi bilo potrebno tudi tla dodatno izolirati vendar je to izvedbeno tako

zahteven poseg, da ga v nadaljevanju niti ne obravnavamo.

Termovizija fasade stavbe

Izvedena je termovizija fasadnega ovoja stavbe pri zunanji temperaturi 8,2 °C in notranji

temperaturi od 20 do 23 °C (odvisno od prostorov). V tem poglavju same nekaj termografskih

posnetkov, sicer pa je poročilo je v prilogi.

Slika 32: dotrajano in sabo izolativno stavbno

pohištvo na zahodni strani stavbe

Slika 33: slabo izolativna zasteklitev nad glavnim

vhodom na severni strani stavbe

Slika 34: razgibana fasada z opazno etažno ploščo

na vzhodni strani stavbe

Slika 35: problematičen stik fasade in terena oz.

prehod stene pod in nad terenom


Slika 36: slabo tesnjenje oken - z notranje strani

Slika 37: slab stik stene in izolacije podstrešja

6.2. Električni aparati

Poleg razsvetljave in grelnikov vode so električni porabniki predvsem aparati v lokalu - kuhinji

(štedilniki, pomivalni stroji, hladilniki) v kotlovnici in strojnici obtočne črpalke in klimati ter pisarniška

oprema.

Natančna razdelitev rabe električne energije na razsvetljavo, pripravo TSV, dodatna grelna telesa

in ostalo rabo je možna le na osnovi oz. s pomočjo obratovalnega monitoringa in namestitve

merilnih števcev na posamezne porabnike oz. sklope. Spremljanje rabe energije presega obseg

EP. V nadaljevanju energetskega poročila podajamo samo pavšalno oceno nekaterih večjih

uporabnikov (razsvetljave, grelnih aparatov itd.), ki izhaja iz izkušenj in meritev porabe energije, ki

smo jih na določenih stavbah izvajali v preteklosti. Ta primerjava je lahko samo določen okvir, saj

je poraba energije v vsaki stavbi odvisna od precej parametrov, tako da tudi na stavbi, kjer se

opravljajo meritve, ni mogoče napovedati prihodnje porabe. Poraba je namreč odvisna od navad

uporabnikov, števila uporabnikov, klimatskih podatkov v obravnavanem obdobju itd.

Slika 38: posnetek porabnikov v kotlovnici

Slika 39: posnetek ostalih porabnikov


6.3. Razsvetljava

Razsvetljava je v prostorih skladišč, kotlovnice, strojnice izvedena z nadgradnimi klasičnimi

fluorescentnimi svetilkami z navadnimi pred stikalnimi napravami, v prostorih čitalnic z lestenci in

namiznimi svetili z varčnimi sijalkami. V pisarnah in delih hodnikov z visečimi svetili in varčnimi

sijalkami. Del hodnikov, stopnišč in lokala pa v kombinaciji z LED reflektorji in svetili z varčnimi

sijalkami.

Električna moč stavbe in razsvetljave je izračunana na osnovi popisa (možnega ogleda prostorov

in informacij vzdrževalcev). Električna instalirana moč stavbe je 220,8 kW, konična moč znaša

154,6 kW od tega znaša konična moč razsvetljave 39,9 kW (inštalirana moč razsvetljave je 49,8

kW).

Slika 40: posnetek razsvetljave čitalnice

Slika 41: posnetek razsvetljave hodnika

Slika 42: posnetek razsvetljave skladišča

Slika 43: posnetek razsvetljave razstavne sobe


Tabela 14: Popis razsvetljave po etažah

Razsvetljava tipičnih prostorov

Tabela 15: Razsvetljava tipičnih prostorov NUK

Vir: Poročilo o stanju električnih porabnikov in električnih instalacij

Tipični prostor Moč svetil Št. svetil Tip razsvetljave

LOKAL 1x6 W 38 LED sijalke

PISARNA 1x21 W 1 Fluorescentna kompaktna – varčna

SKLADIŠČE (časopis) 2x58 W 92 Fluorescentna – klasična

ČITALNICA 1x14 W

1x20 W

84

28

Varčne sijalke - namizne

Varčne sijalke

SANITARIJE

1x36 W

2x9 W

1x70 W

2

14

3

Fluorescentna – klasična

Varčne sijalke

Reflektorji - HQ sijalke (predprostor)


6.4. Priprava tople vode

Grelniki vode so električni porabniki, nameščeni so lokalno v sanitarijah, v bližini iztočnih mest.

Natančne ocene o porabi toplotne energije za pripravo TSV ni bilo možno pridobiti, saj se poraba

ne meri ločeno. Določiti je možno le ocenjeno porabo energije za lokalno pripravo TSV, ki se

pripravlja s pomočjo električnih bojlerjev.

Slika 44: posnetek električnega grelnika vode

6.5. Prezračevanje in klimatizacija

V stavbi je vgrajenih sedem klimatskih sistemov prezračevanja, ki prezračujejo, ogrevajo, hladijo

in regulirajo vlago v naslednjih prostorih:

Klimat N 1 – računalniška učilnica

Klimat N 2 – trezor, arhiv

Klimat N 3 – WC, sanitarije

Klimat N 4 – gostinski lokal

Klimat N 5 – velika čitalnica

Klimat N 6 – velika čitalnica

Klimat N 7 – avla

Klimat N 8 – Razstavna dvorana »razstavni prostor - Brižinski spomeniki«

V zgoraj navedenih prostorih je izvedeno prezračevanje, toplozračno ogrevanje in hlajenje. Zrak

se v prostore dovaja preko prezračevalnih rešetk, ki so nameščene nevidno za grelnimi telesi (mala

čitalnica) in linijskimi talnimi rešetkami. V veliki čitalnici so dovodne rešetke nameščene v zidnih

omarah, zrak pa se odvaja preko odvodnih rešetk nameščenih nevidno - na višini v steni prostora.

V kavarno se zrak dovaja z linijskimi talnimi rešetkami, nameščenimi ob zunanjih oknih. V prostoru

»Brižinskih spomenikov« pa se zrak dovaja in odvaja preko stropnih dovodnih in odvodnih rešetk.


Glavno stopnišče in avla stavbe se prezračujeta prisilno z vpihom ob stopnišču, odvaja pa preko

rešetke v steni.

Pisarne in spremljajoči prostori se prezračujejo naravno z odpiranjem oken in vrat.

Vsi klimati so opremljeni z vodnimi (glikolnimi) rekuperatorji toplote. Prvi toplotni prenosnik je

vgrajen v tok odpadnega zraka, drugi v dovod svežega zraka. Z medijem za prenos toplote –

mešanico vode in glikola - se toplota vrača z odpadnega zraka prenaša na sveži zrak. Klimati imajo

tudi možnost regeneracije – z recirkulacijo dela odpadnega zraka ponovno v prostor.

Za pripravo hladu potrebnega za ohlajanje vpihovanega zraka sta v atriju stavbe nameščena dva

hladilna agregata (chileer).

Prvi proizvajalca HITEMA tip ENRF 090 CS, leto proizvodnje 2013, z nazivno hladilno močjo 87

kW, ki uporablja hladivo R 410 A, z nazivno električno močjo 34,3 kW, z možnostjo free coolinga,

ki lahko za hlajenje vode uporablja zrak z dovolj nizko zunanjo temperaturo. Drugi hladilni agregat

je proizvod proizvajalca DAIKIN z nazivno hladilno močjo 30 kW. Tretji hladilni agregat tudi hladilne

moči 30 kW zagotavlja hlad za ohlajevanje razstavnega prostora »Brižinskih spomenikov«, kjer so

prostori ogrevani in hlajeni tudi z ventilatorskimi konvektorji. Primerno bi bilo nadgraditi sistem

nadzora in upravljanja za ta prostor, ki bi omogočal enotno in daljinsko upravljanje s parametri

(temperatura, relativna vlaga). Temperatura hladilne vode je v območju med 4°C in 12°C.

Regulacija, predvsem v prostorih, ki so pomembni zaradi ohranjanja gradiva se ravna po potrebni

absolutni vlažnosti zraka. Naprave delujejo od ponedeljka do sobote med 6.00 in 16.00 uro v

normalnem režimu obratovanja (vpih med 21°C - 23°C), v ostalem času pa v režimu reduciranega

delovanja (15°C).

V instalacijo hladilne vode sta vgrajeni obtočni črpalki s frekvenčno regulacijo delovanja

proizvajalca KSB in GRUNDFOSS, ki imata nazivno moč cca. 2,5 kW ter črpalka IMP s prav tako

frekvenčno regulacijo.

Prostore vzdrževanja IT opreme in sobe v kateri so nameščeni računalniški strežniki se hladijo s

štirimi notranjimi enotami split klimatskih naprav s hladilno močjo 2,8 kW.

Prezračevalni sistem in klimati so odlično vzdrževani in upravljani.

Slika 45: Talne rešetke - dovod zraka

v prostoru male čitalnice

Slika 46: Stenska rešetka – odvod zraka mala

čitalnica


Slika 47: Dovodna rešetka velika čitalnica

Slika 48: Dovod zraka na glavno stopnišče in

avlo

Slika 49: Hladilni agregat HITEMA nazivne hladilne

moči 87 kW

Slika 50: Hlajenje TK prostorov s split

klimatskimi napravami


II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE

V drugi fazi energetskega pregleda so z vidika učinkovite rabe energije obdelane vse šibke točke,

ki so bile ugotovljene v prvi fazi. Posebna pozornost je namenjena naslednjim ukrepom: ovoju

stavbe, ogrevalnemu sistemu, elektriki, pripravi tople sanitarne vode, splošnim ukrepom

(monitoring itd.).


7. OSKRBA Z ENERGIJO

7.1. Revizija pogodb o dobavi energije

7.1.1. Električna energija

Stavba je napajana z električno energijo preko javnega omrežja, operater – distributer je Elektro

energija, d.o.o. dobavitelj električne energije pa je podjetje ECE, d.o.o.. Z oskrbo z električno

energijo ni težav. Za dobavo električne energije ima Narodna in univerzitetna knjižnica sklenjeno

letno pogodbo z dobaviteljem ECE, d.o.o. (prej Elektro Gorenjska prodaja, d.o.o.), v kateri so

določene cene za kWh v VT (višja tarifa) in MT (nižja tarifa). Pogodba je bila sklenjena na podlagi

javnega naročila in na podlagi tega sklenjenega okvirnega sporazuma (št. 430-052/2015) za

obdobje štirih let.

Pogodba št 430-052/2015 je bila podpisana 8. 4. 2015 in velja do 30. 4. 2016 v kateri so določene

fiksne cene električne energije:

Enota NETO CENA brez DDV za enoto v EUR

Energija VT kWh 0,05228

Energija MT kWh 0,03340

NUK v povprečju porabi 53% električne energije v VT. V povprečju je za kWh električne energije

NUK v letu 2015, skupaj z omrežnino, prispevki in vsemi dajatvami, plačeval 0,0859 EUR. V

primerjavi s ceno drugih podobno velikih odjemalcev je to povprečna oz. lahko rečemo kar ugodna

cena. Po izteku trenutno veljavne pogodbe se poskuša izpogajati še nekolko ugodnješo ceno, v

vsakem primeru, pa po izteku okvirnega sporazuma, ponovno v skladu z zakonodajo, ki ureja javno

naročanje javnih institucij, poiskati najugodnejšega ponudnika.

7.1.2. Para in topla voda

Stavba je oskrbovana s toplotno energijo, kjer se kot energent uporablja daljinska toplota

dobavitelja Energetika Ljubljana d.o.o.. Toplota se proizvaja v TE-TOL (Termoelektrarna Toplarna

Ljubljana. Za dobavo toplotne energije ima Narodna in univerzitetna knjižnica sklenjeno pogodbo

za nedoločen čas z dobaviteljem Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., v kateri je določena

priključna moč in drugi pomembni dejavniki, cena energije pa je s to pogodbo vezana na tarifni

cenik toplote. Pogodba o dabavi toplote št. 1132/96-230 je bila podpisana 5. 12. 1996 za nedoločen

čas, s 60-dnevnim odpovednim rokom, kar je s stališča odjemalca načeloma ugodno. Pogodbena

priključna moč znaša 1.141.830 W.

NUK je v letu 2015 za kWh toplotne energije z vsemi dajatvami plačeval 0,0687 EUR, kar je, v

primerjavi s ceno drugih podobno velikih odjemalcev, kar ugodna cena, sicer pa bi bilo dobro imeti

v pogodbi zapisano dogovorjeno ceno in ne vezano na cenik, na katerega odjemalec nima

nobenega vpliva.

7.1.3. Zemeljski plin

Stavba se ne oskrbuje z zemeljskim plinom.


7.1.4. Tekoča goriva

Stavba se ne oskrbuje s tekočimi gorivi.

7.1.5. Drugo

Stavba se ne oskrbuje z drugimi zunanjimi viri energije.


8. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBAH

Energetski pregled zajema skupino postopkov za izračun in oceno stanja rabe energije skozi ovoj

stavbe, določa izračune in možne ukrepe za zmanjšanje rabe energije in jih ovrednoti s stališča

učinkovitosti vlaganj. Pomembni so torej podatki o konstrukciji stavbe, predvsem sestava in

debelina ter površina zunanjih sten, oken, strehe ter tal. Pri energetskem pregledu smo uporabili

metodo analize stavbe. Podatke smo dobili iz literature, iz dosegljive tehnične dokumentacije, z

ogledom stavbe ter s pogovorom z zaposlenimi in vzdrževalci stavbe.

Analiza temelji na izračunu gradbene fizike stavbe, ki je narejen v skladu s Pravilnikom o toplotni

zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 52/2010). V njem so izračunani koeficienti

prehoda toplote U in difuzija vodne pare oz. izsuševanje v primerjavi z dopustnimi vrednostmi po

novem pravilniku (PURES 2010). V sklopu analize sta bila izdelana tudi Elaborat gradbene fizike

in Izkaz energijskih lastnosti stavbe za stanje stavbe pred prenovo (obstoječe/trenutno stanje) in

stanje po prenovi (za vse možne ukrepe na zunanjem ovoju). Omenjeni dokumenti so priloženi h

končnemu poročilu.

Izhodiščni podatki za NUK:

– Stavba leži na koordinatah: Y = 461963, X = 100489.

– Nadmorska višina je 297,3 metra.

– Projektni temperaturni primanjkljaj TP12/20 znaša 3300 Kdni (stopinjski dnevi). Podatek poda

klimatske pogoje kraja. Temperaturni primanjkljaj je definiran kot produkt časa ogrevanja z

razliko temperatur med notranjostjo zgradbe (20 °C) in zunanjim zrakom. Trajanje je po

dogovoru omejeno na dni, ko je zunanja temperatura nižja od 12 °C. Upošteva se povprečna

temperatura v času kurilne sezone. Realen temperaturni primanjkljaj je bil v povprečju za

zadnja tri leta 2.595 Kdni. (Vir: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/ www/climate/table/sl/

by_variable/cooling-heating-degree-days.txt)

– Število kurilnih dni je 230 na leto.

– Projektna zunanja temperatura je -13 °C.

8.1. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe

Grafikon 14: Temperaturni primanjkljaj in raba toplote v obdobju 2013-2015

0

100

200

300

400

500

600

700

0

50000

100000

150000

200000

250000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 101112131415161718192021222324252627282930313233343536

Tem

pe

ratu

rni p

rim

anjk

ljaj v

Kd

an

Rab

a to

plo

tne

en

erg

ije n

a m

ese

c v

kWh

Izmerjena mesečna raba toplote za ogrevanje in potreba po ogrevanju

Toplota Kdan


Iz zgornjega grafa je razvidno, da raba toplote načeloma sledi potrebam po ogravanju, s tem, da

je v prvi polovici izkazanih kar nekaj mesečnih nihanj rabe toplote, kar pa je verjetno posledica

nenatančnega mesečnega odčitavanja.

Iz pridobljenih podatkih o porabi energentov razberemo potrebno toplotno energijo za ogrevanje

stavbe, ki za zadnja tri leta znaša povprečno: Q H,nd = 947,23 MWh.

V elaboratu gradbene fizike izračunane vrednosti toplote, potrebne za ogrevanje v stavbi znašajo:

QH,nd = 945,24 MWh. Primerjali smo jih z energijskimi bilancami iz porabljenih energentov in

ugotovili precejšne ujemanje.

Primerjava podatkov med računskim modelom potrebne energije za ogrevanje in dejansko porabo

energije kaže manjša odstopanja, ki so v okviru sprejemljivih toleranc. Glede na različne zunanje

faktorje, ki vplivajo na porabo toplotne energije (npr. navade uporabnika, klimatski pogoji, režimi

delovanja) so odstopanja razumljiva, saj se tudi merjeni podatki od sezone do sezone razlikujejo.

Izračuni toplotnih izgub pokažejo, da pri neizolirani stavbi izgubimo veliko toplotne energije,

medtem ko lahko pri dobro izolirani stavbi to izgubo več kot prepolovimo. Pri projektiranju toplotne

zaščite stavbe je potrebno upoštevati krajevno ugotovljene podatke o projektni zunanji temperaturi,

temperaturnem primanjkljaju, o trajanju ogrevalne sezone in globalnem sončnem obsevanju.

Upoštevajo se transmisijske in prezračevalne toplotne izgube, dobitki notranjih virov in dobitki

sončnega sevanja. Arhitekturna zasnova zunanjega ovoja ima pomemben vpliv na toplotne

karakteristike.

V elaboratu gradbene fizike so izračuni vseh izgub in pritokov, od transmisijskih, preko

ventilacijskih, do pritokov notranjih virov in sonca. V prilogi sta dva elaborata gradbene fizike, prvi

izkazuje obstoječe stanje, drugi pa upošteva vse predvidene ukrepe na ovoju stavbe.

Po izračunu gradbene fizike transmisijske toplotne izgube stavbe znašajo 841.203 kWh, medtem

ko so toplotne izgube zaradi prezračevanja 468.619 kWh (ob izmenjavi zraka n=0,5 h-1).

Slika 51: Toplotne izgube

Vir: Izračun gradbene fizike stavbe – posnetek iz programa Gradbena fizika URSA 4.0.

Po izračunu gradbene fizike transmisijske toplotne izgube stavbe znašajo 841.203 kWh, medtem

ko so toplotne izgube zaradi prezračevanja 468.619 kWh (ob izmenjavi zraka n=0,5 h-1).


Karakteristični gradbeni parametri obstoječe stavbe

Neto uporabna (ogrevana) površina stavbe: 8.482,52 m2

Bruto ogrevana prostornina stavbe: 41.784,63 m3

Celotna zunanja površina stavbe: 10.230,18 m2

Oblikovni faktor stavbe: 0,25

Razmerje med površino oken in površino

toplotnega ovoja stavbe:

0,18

Etažnost: K – P – N5

Klasifikacija stavbe: 12620 Muzeji in knjižnice

Izračunana letna potrebna toplota Qh: 945.245 kWh

Qh/Au: 111,43 kWh/m2

Qh/Ve: 22,62 kWh/m3

Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih

izgub stavbe: 0,997 W/m2K

Dovoljeni koeficient specifičnih transmisijskih

toplotnih izgub stavbe: 0,520 W/m2K

Skupne transmisijske izgube: 841.203 kWh

Skupne toplotne izgube: 1.309.822 kWh

Izračun je izdelan v skladu z zahtevami Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v

stavbah, Ur. list RS št. 52/2010, in je v celoti podan v Elaboratu gradbene fizike.

8.1.1. Zunanji ovoj

Arhitekturna zasnova zunanjega ovoja ima pomemben vpliv na toplotne karakteristike. Stavba je

delno podkletena, skupaj ima sedem ogrevanih etaž. Stavba ima debele zunanje stene zidane iz

opečnega zidaka. Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice je bila zgrajena leta 1941. Od tistega

časa do danes še ni bilo večje obnove, kar se tiče toplotnih izgub, razen delna izolacija podstrešja

in delna menjava oken.

Zunanji ovoj stavbe torej ne ustreza sedanjim standardom sodobnih stavb glede energetske

učinkovitosti. Je pa potrebno poudariti, da je stavba spomeniško zaščitena, kar pomeni, da so

zaradi posebnih režimov varovanja stavbe posegi na zunanjem ovoju omejeni. Stavba seveda ni

skladna z željami zadnjega stanja stroke, ki bi dosegale zahteve, zapisane v veljavnem Pravilniku

o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in Tehničnih smernicah za graditev TSG-1-004

Učinkovita raba energije, vendar pa je potrebno pri nadaljnjih načrtovanjih v izboljšanje

učinkovitosti zunanjega ovoja upoštevati tudi smernice za varovanje kulturne dediščine oz.

kulturnovarstvene pogoje, ki jih izda pristojna enota Zavoda za kulturno dediščino Slovenije.


Stavba je zaščitena kot spomenik in iz kulturnovarstevenih pogojev izhaja da ni dovoljenja

namestitev toplotne izolacije na zunanje stene (tudi iz notranje strani ne). Tudi starejša škatlasta

lesena okna (del jih je sicer že zamenjan) ne ustrezajo sodobnim zahtevam za toplotno in sončno

zaščito. Okna slabo tesnijo, v zgornjih nadstropjih, pa zaradi majhnega napušča ob velikih nalivih

celo zamakajo v posameznih pisarnah in skladiščih.

Slika 52: Fasada sever

Vir: lastni vir.

Slika 53: Fasada vzhod

Vir: lastni vir.

Slika 54: Fasada atrij

Vir: lastni vir.

Slika 55: Fasada atrij

Vir: lastni vir.

Slika 56: Staro okno

Vir: lastni vir.

Slika 57: Sanirano okno

Vir: lastni vir.


Splošne ugotovitve:

ovoj stavbe je zaradi slabih toplotnih koeficientov problematičen in bi bil potreben sanacije

vsa okna so potrebna zamenjave oz. sanacije, razen tistih, ki so že bila sanirana,

streho oz. strop je potrebno dodatno izolirati, razen na delih kjer je to že bilo izvedeno,

toplotna prehodnost fasade je bistveno slabša od trenutno dovoljene in bi tako bilo na fasado

potrebno namesti toplotno izolacijo, vendar je stavba zaščitena kot spomenik in ne dovoljuje

posegov na fasadi stavbe iz kulturnovarstvenih pogojev pa izhaja, da ni dovoljena niti

namestitve toplotne izolacije na notranji strani zunanjih sten.

Tabela 16: Tipične sestzave zunanjih sten – obstoječe stanje

Zunanja stena klet v

terenu

OMET BETON

2 cm 74 cm

Zunanja stena 68 OMET POLNA OPEKA MALTA

POLNA OPEKA (ali KAMEN)

2 cm 53 cm 1 cm

12 cm

Zunanja stena atrij

sanirana

OMET POLNA OPEKA BETON OMET

1 cm 43 cm 20 cm 3 cm

Zunanja stena 45 OMET POLNA OPEKA OMET

2 cm 40 cm 3 cm

8.1.2. Transmisijske izgube

Transmisijske izgube so toplotne izgube zaradi prehoda toplote skozi ovoj kondicionirane

(ogrevane) stavbe oz. prostora. Manj kot je toplotne izolacije na konstrukciji, ki meji proti

neogrevanemu volumnu oz. zunanjosti, večje so izgube.

Skupne transmisijske izgube znašajo 841.203 kWh.

Tabela 17: Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje neprozorne površine

Oznaka konstrukcije Orient. Naklon

°

Površina m2

Udejanska W/Km2

Udovoljena W/Km2

topl. izgube W/K

Zunanja stena kleti v terenu S 90 66,47 1,550 0,35 103,03 Zunanja stena kleti v terenu V 90 47,70 1,550 0,35 73,94 Zunanja stena kleti v terenu Z 90 114,17 1,550 0,35 176,96 Zunanja stena kleti v terenu 104 J 90 107,19 1,234 0,35 132,27 Zunanja stena kleti s kamnom S 90 45,92 1,433 0,28 65,80 Zunanja stena kleti s kamnom V 90 65,46 1,433 0,28 93,80 Zunanja stena kleti s kamnom Z 90 21,48 1,433 0,28 30,78 Zunanja stena kleti z ometom J 90 45,57 1,130 0,28 51,49 Zunanja stena pritličje s kamnom 82 S 90 99,66 0,689 0,28 68,67 Zunanja stena pritličje 68 s kamnom V 90 120,99 0,827 0,28 100,06 Zunanja stena pritličje 68 s kamnom Z 90 124,47 0,827 0,28 102,94 Zunanja stena 82 z ometom J 90 671,98 0,642 0,28 431,41 Zunanja stena 68 z opeko S 90 233,68 0,767 0,28 179,23 Zunanja stena 68 z opeko V 90 176,88 0,767 0,28 135,67 Zunanja stena 68 z opeko Z 90 99,54 0,767 0,28 76,35 Zunanja stena 56 z opeko S 90 198,79 0,912 0,28 181,30 Zunanja stena 56 z opeko V 90 152,62 0,912 0,28 139,19 Zunanja stena 56 z opeko Z 90 219,38 0,912 0,28 200,07


Zunanja stena 45 S 90 155,86 1,088 0,28 169,58 Zunanja stena 45 V 90 85,07 1,088 0,28 92,56 Zunanja stena 45 Z 90 84,53 1,088 0,28 91,97 Zunanja stena atrij 56 J 90 153,49 0,902 0,28 138,45 Zunaja stena 82 z opeko V 90 49,25 0,647 0,28 31,86 Zunaja stena 82 z opeko J 90 63,63 0,647 0,28 41,17 Zunaja stena 82 z opeko Z 90 52,78 0,647 0,28 34,15 Zunanja stena portal S 90 54,40 2,619 0,28 142,47 Zunanja stena portal V 90 9,15 2,619 0,28 23,96 Lesena vrata S 90 14,26 2,500 1,6 35,65 Lesena vrata V 90 4,66 2,500 1,6 11,65 Zunanj stena atrij sanirana 56 S 90 111,27 1,068 0,28 118,84 Zunanja stena atrij sanirana 68 V 90 154,91 0,875 0,28 135,55 Zunanja stena atrij sanirana 68 J 90 133,44 0,875 0,28 116,76 Zunanja stena atrij sanirana 68 Z 90 153,84 0,875 0,28 134,61 Zunanja stena 45 S 90 83,64 1,088 0,28 91,00 Zunanja stena 45 V 90 27,79 1,088 0,28 30,24 Zunanja stena 45 J 90 74,17 1,088 0,28 80,70 Zunanja stena 45 Z 90 27,66 1,088 0,28 30,09 Zunanja stena beton kavarana V 90 21,75 1,340 0,28 29,15 Zunanja stena beton kavarana Z 90 21,75 1,340 0,28 29,15 Zunanja stena atrij 72 S 90 22,12 0,722 0,28 15,97 Zunanja stena atrij 56 V 90 91,05 0,902 0,28 82,13 Zunanja stena atrij 56 Z 90 91,05 0,902 0,28 82,13 Zunanja stena atrij 58 S 90 59,68 0,875 0,28 52,22 Zunanja stena atrij 58 V 90 130,42 0,875 0,28 114,12 Zunanja stena atrij 58 J 90 146,96 0,875 0,28 128,59 Zunanja stena atrij 58 Z 90 129,74 0,875 0,28 113,52 Lesena vrata S 90 9,42 2,500 1,6 23,55 Streha nad avlo 0 221,63 1,001 0,28 221,85 Ravna streha - beton 0 54,63 2,571 0,20 140,45 Nepohodno podstrešje 0 418,80 0,165 0,20 69,10 Strop stopnišča 0 180,72 1,687 0,20 304,87 Skladišče izolirano 0 257,84 0,188 0,20 48,47 Skladišče z stropnimi ploščami 0 360,14 0,679 0,20 244,54 Skladišče s stropnimi ploščami in 4 cm TI

0 129,03 0,391 0,20 50,45 Skladišče s 4 cm TI in MKP 0 60,88 0,501 0,20 30,50 Skupaj 6.513,36 5.674,97

Tabela 18: Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje prozorne površine

Oznaka konstrukcije Orient. Naklon

°

Površina m2

Udejanska W/Km2

Udovoljena W/Km2

topl. izgube W/K

Staro leseno škatlasto okno S 90 171,59 2,500 1,3 428,98

Staro leseno škatlasto okno V 90 213,57 2,500 1,3 533,92

Staro leseno škatlasto okno J 90 49,60 2,500 1,3 124,00

Staro leseno škatlasto okno Z 90 161,55 2,500 1,3 403,88

Menjana okna S 90 77,61 1,100 1,3 85,37

Menjana okna V 90 115,33 1,100 1,3 126,86

Menjana okna J 90 88,20 1,100 1,3 97,02

Menjana okna Z 90 156,90 1,100 1,3 172,59

Staro leseno škatlasto okno S 90 136,24 2,500 1,3 340,60

Staro leseno škatlasto okno V 90 129,46 2,500 1,3 323,65

Staro leseno škatlasto okno J 90 93,16 2,500 1,3 232,90

Staro leseno škatlasto okno Z 90 190,96 2,500 1,3 477,40

Okna kavarna V 90 31,98 2,400 1,3 76,75

Okna kavarna Z 90 31,98 2,400 1,3 76,75

Menjana okna S 90 94,20 1,100 1,3 103,62

Menjana okna V 90 25,50 1,100 1,3 28,05

Menjana okna J 90 17,85 1,100 1,3 19,64

Okna stara enojna V 90 8,14 4,600 1,3 37,44

Okna stara enojna J 90 9,50 4,600 1,3 43,70

Okna stara enojna Z 90 8,14 4,600 1,3 37,44

Skupaj

1.811,46 3.770,57


Po uvedbi posameznih ukrepov za zmanjšanje rabe energije bi se vrednosti zmanjšale kot je to

prikazano v izračunih gradbene fizike. Izdelanih je več predlogov in variantnih rešitev. Ukrepi URE,

ki so predstavljeni v elaboratu gradbene fizike, so: zamenjava oz. sanacija oken in vrat, ter dodatna

toplotna izolacija stropov. Na podlagi kulturnovarstvenih pogojev izolacije fasade oz. zunanjih sten,

nismo predvideli, informativno pa smo v izračunu upoštevali potencialne prihranke iz tega naslova.

8.1.3. Izgube zaradi prezračevanja

Delež prezračevalnih oz. ventilacijskih izgub je možno le oceniti, saj natančne količine izmenjave

zraka v prostorih ni možno določiti. Prezračevalne izgube so odvisne od nekontroliranih

prezračevalnih izgub (tesnosti stavbnega ovoja – stiki med različnimi elementi na ovoju) in od

kontroliranih prezračevalnih izgub (delovanja prezračevalnih naprav, odpiranja oken in vrat oz.

navad uporabnikov pri odpiranju).

Stavba ima delno urejeno prisilno prezračevanje z rekuperacijo delno pa se prezračuje naravno z

odpiranjem oken in vrat. Za izračun prezračevalnih izgub se uporabi postopek na poenostavljen

način. V izračunu upoštevamo, da je privzeta vrednost stopnje izmenjave zraka, ki jo dosegajo z

odpiranjem oken, 0,5 volumna/h. Upoštevamo tudi infiltracijo zunanjega zraka zaradi netesnost

Ventilacijske izgube tako predstavljajo 468.619 kWh.

8.1.4. Toplotni pritoki

V izračunu gradbene fizike so upoštevani tudi pritoki sonca, ljudi in naprav v stavbi. Stavba ima

orientacijo, ki daje toplotne dobitke skozi prozorne površine (stavbno pohištvo). V izračunu so

upoštevani letni dobitki sončnega sevanja, ki so izračunani na podlagi klimatskih podatkov

sončnega obsevanja za izbrano lokacijo stavbe. Ti v ogrevalnem obdobju znašajo 182.787 kWh,

medtem ko je upoštevana toplota notranjih dobitkov 188.108 kWh.

Za notranje dobitke zaradi oddajanja toplote naprav in ljudi smo upoštevali priporočila Standarda

SIST ISO 13790:2008, Priloga G, in sicer 4 W/m2 ogrevane površine. Vrednost je bila izbrana

glede na dejavnost, ki se izvaja v večini prostorov. V stavbi so sicer prostori z različno dejavnostjo

in zasedenostjo (pisarne, čitalnice, skladišča ...), v povprečju pa so upoštevani dobitki realni. Za

faktor propustnosti sončnega sevanja smo za povprečno zasteklitev upoštevali g = 0,675, faktorja

senčenaj zunanjih ovir nismo upoštevali.

V ogrevalni sezoni so pritoki dobitek energije, ki zmanjšuje potrebo po ogrevanju, v letnem času

pa pomenijo obremenitev, ki jo je treba odvajati s hladilnimi napravami.

8.2. Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije

8.2.1. Priprava tople vode

Sanitarna topla voda se pripravlja lokalno v električnih grelnikih vode, ki so nameščeni v sanitarijah

posameznih delov stavb oz. v bližini iztočnih mest, količina porabljene tople vode pa je relativno


majhna. Tako je tukaj nekaj porabe električne energije, na razvodu skoraj ni izgub, nekaj pa jih je

na samem bojlerju, kar pa ne predstavlja bistvenih dobitkov.

8.2.2. Razsvetljava

V stavbah je pomembno uvajanje učinkovite razsvetljave, saj s tem prispevamo k znižanju rabe

energije in posledično k manjšim obratovalnim stroškom. Z uporabo ustreznih svetil lahko

prihranimo električno energijo za razsvetljavo, posledično pa se znižuje tudi priključna moč. Poleg

tega z zamenjavo neustreznih svetil dosežemo boljšo osvetljenost prostorov, poceni se

vzdrževanje, izboljšajo se tudi delovni pogoji.

Razsvetljava je v prostorih skladišč, kotlovnice, strojnice izvedena z nadgradnimi klasičnimi

fluorescentnimi svetilkami z navadnimi pred stikalnimi napravami, v prostorih čitalnic z lestenci in

namiznimi svetili z varčnimi sijalkami. V pisarnah in delih hodnikov z visečimi svetili in varčnimi

sijalkami. Del hodnikov, stopnišč in lokala pa v kombinaciji z LED reflektorji in svetili z varčnimi

sijalkami. Toplotni dobitki zaradi razsvetljave so tako minimalni, so pa upoštevani v privzetih

dobitkih (4 W/m2), ki smo jih upoštevali v izračunih.

8.2.3. Kuhinja

Stavba ima manjšo kuhinjo samo v gostinskem lokalu kjer je nekaj naprav (štedilnik, pomivalni

stroj, hladilnik ...), ki oddajajo tudi toploto, vendar je ta delež pri celotni stavbi zanemarljiv.

8.3. Končna energija potrebna za delovanje stavbe

8.3.1. Proizvodnja toplote

Toplota se proizvaja v TE-TOL (Termoelektrarna Toplarna Ljubljana), v stavbi pa sta nameščeni

dve kompaktni toplotni postaji. Poraba toplotne energije za ogrevanje se meri s toplotnim števcem

ALLMESS CF ECHO II vgrajenim na primarni strani toplotne postaje.

8.3.2. Ogrevalne naprave in sistemi

Stavba se ogreva predvsem s pomočjo radiatorskega ogrevanja, ki je regulirano glede na zunanjo

temperaturo z uporabo elektronskega regulatorja, v določenih prostorih pa z ventilacijskimi

konvektorji. Grelna telesa v stavbi so še delno rebrasti radiatorji, sicer pločevinasti ploščati

radiatorji, pa tudi konvektorji z naravno konvekcijo, vsi so opremljeni s termostatskimi ventili.

Ventilacijski konvektorji se krmilijo preko sobnega korektorja.

8.3.3. Sistem za razdeljevanje toplote za ogrevanje

Sistem za razdeljevanje toplote je v večji meri ustrezno izoliran, deli, ki pa niso, pa izgubljeno

toploto oddajajo v ogrevanih prostorih, tako se tudi ta porabi za ogrevanje stavbe. Manjša

neracionalnost sistema za razdeljevanje toplote so še nekatere klasične obtočne črpalke.


8.3.4. Sistemi za razdeljevanje tople vode

Sanitarna topla voda se pripravlja lokalno v električnih grelnikih vode, ki so nameščeni v bližini

iztočnih mest. Toplotne izgube so minimalne.


9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV STAVBE

Celoviti ukrepi energetske prenove stavbe v nizkoenergetsko stavbo so investicijsko zahtevni, saj

na osnovi primerljivih stavb, ki so kulturno varovane, znašajo stroški celovite prenove, ki zajema

tudi statične in ostale posege, 1.500 in več EUR na m2 obnovljene kondicionirane površine.

Celovita prenova bi zajemala prenovo zunanjega ovoja in tal proti terenu ter strojnih in elektro

instalacij. Celoten sklop energetske prenove sestoji iz arhitekturnih in instalacijskih posegov, ki se

medsebojno dopolnjujejo.

Za stavbe kulturne dediščine veljajo posebna pravila, ki narodnogospodarskemu interesu,

navadno izraženemu z energijskimi in finančnimi kazalniki, dodajajo še širši nacionalni interes. Ta

je v tem primeru primaren in v veliki meri vrednoten z nemerljivimi količinami oz. opisi. Od primera

do primera je odvisno, kakšna in kolikšna (če sploh) izboljšava energetske učinkovitosti bo

dejansko dovoljena, da ne bodo prizadete varovane vrednote, ki jih predstavljajo dediščina in

kulturni spomeniki.

V Sloveniji je tako stavbna dediščina izvzeta iz veljavnega PURES 2010. Zakon o graditvi objektov

namreč v 5. odstavku 9. člena dopušča odstopanje od predpisanih bistvenih zahtev, med katerimi

je tudi zahteva po varčevanju z energijo in ohranjanjem toplote, kamor sodijo tudi zahteve PURES

2010: »V objektih, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, lahko

projektirane ali izvedene rešitve odstopajo od predpisanih bistvenih zahtev, vendar samo pod

pogojem, da z odstopanjem ni ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji

objekti ali okolje.«

9.1. Izhodišča za izračun prihrankov

Za izračun prihrankov smo izbrali rabo energije zadnjih treh let. Za referenčne stroške pa

povprečne stroške energije zadnjega leta. V preglednici v nadaljevanju so pokazani izhodiščni

podatki za izračun oz. analizo potenciala prihrankov stavbe. Stroški energije obsegajo omrežnino,

energijo in vse ostale dajatve ter so podani brez DDV.

Možni prihranki na ovoju stavbe so bili izračunani s pomočjo programa Gradbena fizika URSA 4.0.,

podjetja Ursa Slovenija. Izračuni so opravljeni na osnovi PURES 2010 (Pravilnik o učinkoviti rabi

energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10)) in Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji

energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14). Pri izračunu možnih prihrankov smo

upoštevali varnostni faktor (5 %) in tako zmanjšali izračunane prihranke. Prihranke izračunane s

pomočjo programa in upoštevajoč varnostni faktor smo normirali s povprečno dejansko porabo

stavbe za zadnja tri zaključena leta. Z normiranjem samo tako upoštevali temperaturne vplive kot

tudi vplive navad uporabnikov.

Prihranke za strojne in elektro ukrepe sta podala strokovnjaka za ti področji in so bili izračunani na

osnovi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 67/15). Izračun

oz. enačbe za prihranka so prikazane pri posameznem predlaganem ukrepu.


Tabela 19: Izhodiščni podatki za analizo energetsko varčevalnih potencialov stavbe

Referenčni podatek Toplotna energija


Enota Vir podatka

Povprečna rabe končne energije

947.233,33 558.390,67 kWh/letno Povprečje rabe končne energije v zadnjih treh zaključenih letih (analizirano obdobje v poročilu). 947,23 558,39 MWh/letno

Povprečna raba primarne energije

1.041.956,66 1.395.976,68 kWh/letno Rabo končne energije smo pomnožili s faktorjem 1,1 in električno energijo s faktorjem 2.5 (vir: TSG-1-004:2010).

Povprečne emisije CO2 303.114,67 273.611,43 kg CO2

Toplotno energijo (ELKO) smo pomnožili z 0,27 kg CO2 in električno energijo z 0,49 kg CO2 (vir: Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije, priloga 3 (Uradni list RS, št. 67/2015).

Cena končne energije v letu 2015

0,0670 0,0893 EUR/kWh Povprečna cena energije v zadnjih treh letih. (vir: energetska analitika stavbe). 67,00 89,30 EUR/MWh

Izhodiščni stroški energije

63.196,38 49.752,34 EUR/letno Zmnožek referenčne rabe končne energije in cene končne energije v povprčju zadnjih treh let.

Projektni Tprim12 3.300 Kdni http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/

Dejanski Tpim12 2.642 Kdni Povprečni Tpim12 zadnjih treh zaključenih let. Pridobljen iz ARSO Baze.

9.2. Ovoj stavbe

Toplotne izgube skozi zunanji ovoj predstavljajo glavnino toplotnih izgub prostorov. Pri prenovi je

smiselno izvesti ukrepe glede na ekonomičnost v življenjski dobi in zahteve ZVKDS glede

ohranjanja oz. zaščite stavbne dediščine. Ukrepi se razlikujejo glede na različne faktorje. Praviloma

je prvi ukrep (kjer je to glede na konstrukcijsko zasnovo možno izvesti) toplotna izolacija podstrešja,

to je plošče nad neogrevanim podstrešjem/prostorom oz. strehe. Ti ukrepi imajo najmanjši vpliv na

zunanji izgled oz. varovanje kulturne dediščine.

Običajno je naslednji ukrep (ki pa ni vedno ekonomsko najbolj upravičen) menjava oken in vrat, še

posebej, kjer so okna stara več kot 25 let in so dotrajana, poškodovana ter slabo tesnijo. Slabo

stavbno pohištvo rezultira v velikih ventilacijskih izgubah in neugodnem počutju v prostoru.

Po menjavi oken pa se pogosto pojavi problem kondenzacije na konstrukcijskih elementih

(predvsem na armiranobetonskih (AB) ploščah in nosilcih) ob oknih, kar marsikdaj rezultira tudi v

plesni. Že ob menjavi oken je potrebno nujno razmisliti tudi o toplotni izolaciji fasade in ustreznem

prezračevanju po obnovi. Izvedba toplotne izolacije fasade je pri stavbah, ki so kulturno zaščitene,

velikokrat neizvedljiva, saj je stavbna zunanjščina praviloma varovan element, zato je pri ocenitvi

potencialov za izboljšave in pri načrtovanju energetske prenove stavb kulturne dediščine potrebna

previdnost.

Učinki ukrepov so odvisni od različnih faktorjev, kot so klimatski pogoji, faktor oblike stavbe,

medsebojna usklajenost ukrepov ter cena investicijskih ukrepov in organizacijskih ukrepov.


Toplotna zaščita zunanjih sten - fasada

Toplotna zaščita zunanjih sten z zunanje strani je v gradbenofizikalnem smislu najprimernejši način

toplotne zaščite zunanjih sten. Sodobni gradbeni materiali omogočajo izdelavo natančnih

posnetkov izvirnih fasadnih elementov (venci, štukature ipd.) tudi v sistemu kontaktne fasade

(izolacijski in zaključni sloj neposredno na izvirno osnovo), vendar mora biti ta ukrep usklajen s

konservatorsko stroko, saj je fasada zaščitena kot del zaščitenega okolja oz. ima poseben

arhitekturni ali zgodovinski pomen, kar obsega tudi varovanje oz. prezentacijo izvirnih gradiv.

Eden izmed bolj učinkovitih ukrepov pri stavbnem ovoju je izolacija fasade. Stavba je

problematična s stališča toplotne zaščite, saj fasade še niso bile sanirane in ne izpolnjujejo zahtev

najnovejših standardov. Stavba je grajena v obdobju, ko dodatna toplotna zaščita še ni bila

vsakdanja praksa oz. so bile stavbe grajene po takratnih normativih. Ker je stavba starejše gradnje,

arhitekturno posebna in zaščitena kot spomenik, ovoja stavbe ni dovoljeno spreminjati, prav tako

ni dovoljena namestitev toplotne izolacije na notranji strani.

Sanirati bi bilo potrebno okoli 4.500 m2 fasade, ki ima trenutno toplotno prehodnost v povprečju

okoli 0,8 W/m2K, sanirana pa bi imela toplotno prehodnost pod 0,28 W/m2Km, kar je skladno z

zahtevo PURES 2010. Toda kljub velikemu potencialu na fasadi se zaradi zaščite stavbe ne

predvidi izvedba toplotne izolacije.

V preglednici možnih ukrepov na zunanjem ovoju v nadaljevanju prikazujemo tudi ukrep toplotne

zaščite fasade, vendar zgolj kot možne/virtualne prihranke. Sam ukrep namreč ni izvedljiv zaradi

zahtev po ohranjanja kulturne dediščine.

Pri izračunu energetsko učinkovitih ukrepov na fasadi predvidimo namestitev toplotne izolacije. V

kolikor bi bilo možno izvesti ta ukrep, bi bilo smiselno na fasado namestiti 12 cm toplotne izolacije

s faktorjem toplotne prevodnosti 0,032 W/mK. Fasada bi tako imela toplotno prehodnost manjšo

od 0,28 W/m2K, kar je skladno z zahtevo PURES 2010.

Prihranki bi bili pri izvedbi toplotne izolacije fasade največji, tako bi v primeru izvedljivosti imel ukrep

višjo prioriteto kot zamenjava oken, vendar pa izolacija zunanjih sten ni dovoljena (zaradi

spomeniškega varstva) in tudi praktično nemogoča.

Sanacija stavbnega pohištva – okna

Obnova ali zamenjava oken je ukrep, ki ga ob predpostavki rednega vzdrževanja izvedemo le na

vsakih nekaj deset let. Praviloma zato izberemo postopke oz. izdelke, ki bodo zagotovili celostno

izboljšanje stanja v stavbi.

Teoretično so na voljo različne tehnične možnosti:

– zatesnitev pripir in reg in obnova obstoječega stavbnega pohištva (krilo in okvir),

– zamenjava enojne zasteklitve z npr. dvojno, energetsko učinkovito, in obnova obstoječega

krila in okvirja,

– zamenjava obstoječega okenskega krila z novim krilom z energetsko učinkovito zasteklitvijo

in obnova obstoječega okvira,

– obnova ali menjava okovja,

– zamenjava celotnega okna z novim, izdelanim kot posnetek izvirnika, z energetsko učinkovito

zasteklitvijo.


Obstoječa okna, ki še niso zamenjana, so škatlasta, leseni okvirji z dvakrat enojno zasteklitvijo.

Takšna okna imajo slabe lastnosti pri transmisijskih izgubah, poleg tega pa niti ne tesnijo in tako

dodajo tudi pri ventilacijskih izgubah. Okna se morajo menjati skladno s kulturnovarstvenimi pogoji,

praksa pri že zamenjanih oknih je bila da se okno na zunanji strani izvede kot enojno steklo na

notranji pa kot termopan zasteklitev toplotne prehodnosti Ug = 1,0 W/m2K. Tako ima skupno

sanirano okno toplotno prehodnost Uw < 1,3 W/m2K, kar je skladno s pravilnikom o učinkoviti rabi

energije.

Do sedaj je bilo zamenjanih ca. 30 % oken, to pomeni da je za sanirati še ca. 1.300 m2 stavbnega

pohištva. Glede na zahtevnost obnove in zamenjave oken in na različne dimenzije le-teh za

kalkulativno osnovo vzamemo ceno 900 EUR/m2 (brez DDV).

Na ovoju stavbe lahko rabo energije zmanjšamo s sodobnimi in kakovostnimi okni. Prihranki

toplotne energije v konkretnem primeru se lahko gibljejo celo nad 50 %. Pri uporabi takih oken pa

je lahko problematično prezračevanje prostorov, zato je potrebno razmišljati o prisilnem

prezračevanje prostorov oz. uvesti organizacijski ukrep – pravilno prezračevanje prostorov.

Zamenjava oken ima zaradi drage sanacije (zaradi spomeniškega varstva) najnižjo prioriteto pri

investicijskih ukrepih, vendar pa je izvedba kljub temu smiselna, saj so okna že dotrajana in jih bo

v vsakem primeru, tudi če ne iz naslova energetske sanacije, potrebno sanirati oz. zamenjati.

Toplotna zaščita stropa proti neogrevanem podstrešju – streha

Strehe stavbe so minimalnega naklona in po večini nezadostno toplotno izolirane. Nekateri deli so

še povsem brez toplotne zaščite, na nekaterih delih pa so nameščene različne debeline toplotne

izolacije od 4 do 20 cm. Sanirati bi bilo potrebno še ca. 900 m2 stropne konstrukcije

Z izvedbo izolacije na slabših strešnih konstrukcijah z namestitvijo ca. 20 cm toplotne izolacije

(λ ≤ 0,039 W/mK) bi dobili streho, ki ustreza sedanjim standardom. Na določenih delih bi se

toplotna izolacija namestila pod, na drugih nad sedanji strop, nekje pa bi bilo potrebno izolacijo

vpihati pod obstoječo streho. Tako so tudi kalkulativne osnove za posamezne izvedbe različne, v

povprečju pa vzamemo ceno 100 EUR/m2 (brez DDV).

Glede na površino strehe v razmerju do celotne površine je potencial relativno majhen, vendar pa

je izvedba praktično mogoča in cenovno relativno ugodna, tako ima ta ukrep najvišjo prioriteto od

ukrepov na ovoju.

Toplotna zaščita tal proti terenu

Izvedba toplotne zaščite tal proti neogrevanemu prostoru je mogoča le v primerih, ko s tem ne

pride do poškodb konstrukcije in uničenja zaščitenih talnih oblog, predvsem pa morajo

kulturnovarstveni pogoji dovoliti spremembo obstoječih tal. Pri spremembah sestave je treba

upoštevati materialne in tehnične parametre ter morebitne vplive talne vlage.

Tla na terenu so prav tako neskladna s sedanjimi standardi in imajo določen potencial pri prihrankih

energije, vendar pa je toplotna izolacija tal izredno zahteven poseg, poleg tega pa zaradi varovanja

stavbe kot spomenika praktično nemogoč. Zaradi prevelikega posega v talno konstrukcijo, visoke

investicije in drugih pogojev se ta ukrep ne predvidi kot možni ukrep za izvedbo.


Povzetek ukrepov na zunanjem ovoju

V nadaljevanju so ukrepi zasnovani tako, da sanirani elementi zadostijo zahtevam novega

pravilnika (PURES) oz. so deloma še izboljšani (za vsaj 10 %). Praviloma je smiselno, da se pri

prenovi doda več toplotne izolacije, saj praviloma vsak dodatni centimeter toplotne izolacije pomeni

za 2 % višji strošek investicije, pomeni pa od 10 % do 20 % boljšo toplotno izolativnost in s tem

prihranke (odstotek prihrankov je odvisen od začetnega stanja). Zadostitev pogojem posameznih

elementov pa še ne pomeni, da je tudi stavba kot celota celovito prenovljena. Za izvedbo

energetsko učinkovitih ukrepov na zunanjem toplotnem ovoju predlagamo:

– Zamenjavo stavbnega pohištva, ki še ni bilo zamenjano.

– Namestitev toplotne izolacije na strop proti neogrevanemu podstrešju.

Prikazani možni ukrepi na zunanjem ovoju prikazujejo potencial povečanja energetske

učinkovitosti stavbe, vendar pa je potrebno pred samo implementacijo ukrepov preveriti še

izvedljivost posameznega ukrepa oz. je potrebno izvedbo uskladiti z zahtevami ZVKDS, saj je

stavba kulturno zaščitena. Namen prikaza možnih ukrepov je prikazati potencial stavbe za

izboljšanje energetske učinkovitosti na zunanjem ovoju.

Tabela 20: Ocena energetskih varčevalnih potencialov na zunanjem ovoju stavbe

Ukrep Debelina izolacije

(cm)

Skupni U

(W/m2K)

Cena (€/m2)

Površina (m2)

Investicija (€)

Prihranek [kWh/leto]

Prihranek (%)

EVD [leta]

Dejanska poraba toplotne energije pred prenovo: 947.230

Namestitev toplotne izolacije na fasado *

12 0,20 150 4.465,82 669.873 240.351 25,4% 41

Zamenjava stavbnega pohištva

1,30 900 1.259,55 1.133.595 118.419 12,5% 139


20 0,16 100 891,52 89.152 52.717 5,6% 25

Opombe: Navedene so vrednosti brez DDV. EVD = enostavna doba vračanja. * Ni izvedljivo

SKUPAJ: 1.892.620 411.487 43,44% 67

9.3. Prezračevanje

Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru občuten vpliv tudi na

rabo energije za ogrevanje stavbe. Stavba ima v določenih prostorih že izvedeno prezračevanje z

rekuperatorji toplote, pisarne in spremljajoči prostori pa se prezračujejo naravno, z odpiranjem

oken.

Teoretično bi bila možna izvedba prisilnega prezračevanja z rekuperatorji tudi v prostorih, kjer tega

še ni, vendar pa bi bil poseg zelo zahteven in stroškovno zelo zahteven. Sicer pa je lahko tudi

naravno prezračevanje povsem racionalno, vendar mora biti izvajano na pravilen način.

Delež prezračevalnih oz. ventilacijskih izgub pri prezračevanju je možno le oceniti, saj natančne

količine izmenjave zraka v prostorih ni možno določiti. Prezračevalne izgube so odvisne od


nekontroliranih prezračevalnih izgub (tesnosti stavbnega ovoja) in kontroliranih prezračevalnih

izgub (delovanje prezračevalnih naprav, odpiranje oken in vrat oz. navade uporabnikov).

Prihranek energije zaradi vgradnje prezračevalnega sistema z rekuperacijo odpadne toplote se

izračuna po enačbi:

𝑃𝐾𝐸𝑖𝑧𝑘.𝑜𝑑𝑝𝑎𝑑𝑛𝑒 𝑡𝑜𝑝𝑙𝑜𝑡𝑒 = 13,125 ∗ 𝐴 ∗ 𝑁; [𝑘𝑊ℎ

𝑙𝑒𝑡𝑜] (1)

Pri čemer je:

A – kondicionirana površina stavbe [m2], na katero se nanaša centralni prezračevalni

sistem, ali ¼ površine stavbe, če se vgrajuje lokalna prezračevalna enota.

N – število prezračevalnih enot (centralni sistem N = 1, sistem z lokalnimi enotami do

največ 4)

Naravno prezračevanje je potrebno izvajati pravilno in sicer najbolj energijsko učinkovito naravno

prezračevanje je kratkotrajno zračenje na prepih (odpiranje oken na stežaj v enakomernih

intervalih), izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih.

9.4. Kuhinja

V stavbi je samo manjša kuhinja v gostinskem lokalu. Ob morebitni zamenjavi aparatov (zaradi

dotrajanosti) je potrebno predvideti zamenjavo z energetsko učinkovitimi aparati, sicer tukaj

večjega potenciala ni.

9.5. Priprava tople vode

Glede na relativno majhno porabo tople vode na oddaljenih lokacijah v stavbi je najugodnejša

lokalna priprava tople vode (kot se sedaj uporablja v stavbi). Določen potencial za prihranke je v

bolj smotrni uporabi tople vode in v primerni regulaciji temperature.

Pri pripravi tople vode z električnim grelnikom je možno dodatne prihranke doseči pri rabi

energenta (električne energije) za ogrevanje. Električni bojlerji delujejo tako, da se voda stalno

ogreva (ogrevanje se vključi takoj, ko temperatura vode pade pod zahtevano temperaturo). Za

umivanje v sanitarijah je zadovoljiva že temperatura vode 35 °C, zato ni potrebno vzdrževati stalne

temperature npr. 60 °C. Ob tedenskem urnem vklopu programa za preprečevanje legionele je vse

ostale ure temperatura lahko bistveno nižja.

Za prihranek električne energije pri pripravi tople sanitarne vode se predlaga vgradnja časovnega

stikala, na katerem se nastavi urnik ogrevanja vode. Z nastavitvijo režima ogrevanja vode lahko

prihranimo tudi do 50 % električne energije za pripravo tople vode.

Pomembno je tudi, da imamo pravilno regulacijo temperature tople vode. Temperatura, ki je

najprimernejša za pripravo tople vode, znaša od 35 °C do 60 °C. Zaradi povečanega izločanja

apnenca in povečanja toplotnih izgub se za pripravo tople vode ne uporablja višjih temperatur.

Temperature, nižje od 45 °C, pa povečujejo nevarnost tvorbe mikroorganizmov. Zaradi

preprečevanja okužb so potrebni redno vzdrževanje, čiščenje sistema napeljave in občasno

kratkotrajno povišanje temperature sistema za preprečevanje okužb.


Električni bojlerji (npr. TG 50, Gorenje Tiki, kapacitete 30 litrov) v povprečju porabijo okoli

1,01 kWh/dan električne energije za ogrevanje vode. Če upoštevamo, da je vgrajenih 15 bojlerjev,

to v enem letu pomeni okoli 5.500 kWh električne energije. Z vgradnjo časovnih stikal, se lahko

poraba električne energije bistveno zniža. Slabše toplotno izolirani bojlerji se v 24 urah ohladi na

okoli 40 °C, zato se lahko TSV ogreje le enkrat na dan, med vikendi in prazniki pa ogrevanje

izklopimo. Če samo ob nedeljah izklapljamo električne bojlerje lahko prihranimo tudi do

780 kWh/letno (52 vikendov x 1,01 kWh/dan x 15 bojlerjev). V kolikor bi vgradili še časovno stikalo,

s katerim bi nadzorovali še dnevno porabo energije za ogrevanje TSV, bi lahko ta prihranek znašal

tudi do 50 % električne energije

Tabela 21: Ocena energetskih varčevalnih potencialov pri pripravi TSV

Opis ukrepa Enota Cena Skupaj investicija

Možni prihranek

Vračilna doba

kom EUR/enoto EUR brez DDV

kWh/leto

Izklapljanje električnih bojlerjev za vikend

/ / / 780 takoj

Vgradnja časovnega stikala in nastavitve urnika

15 30 450 2.500 srednja

9.6. proizvodnja toplote in ogrevalni sistem

Ogrevalni sistem v stavbi je ustrezen in primerno vzdrževan. Nekaj potenciala je še v hidravličnem

uravnoteženju sistema, vgradnji sodobnih črpalnih agregatov v toplotni postaji s frekvenčno

regulacijo vrtljajev motorja in prenovo sistema daljinskega nadzora in upravljanja v razstavnem

prostoru.

Hidravlično uravnovešenje je v starejših stavbah redko izvedeno. Marsikje se zgodi, da se kljub

prenovi ogrevalnega sistema prostori v bližini kotlovnice pregrevajo, v najbolj oddaljenih prostorih

pa je ogrevanje komaj zadostno. Nosilec toplotne energije v ogrevalnem sistemu je grelna voda.

Če je njen pretok nezadosten, ogrevanje ni zadovoljivo. Zato je za optimalno delovanje

ogrevalnega sistema pomembno, da se vsakemu grelnemu telesu zagotovi ustrezen pretok

grelnega medija. Za uravnovešenje tlačnih razlik med posameznimi vodi ali vejami uporabljamo

posebne dušilne ventile. Z njimi dušimo odvečno tlačno razliko in tako zagotovimo tudi ustrezen

pretok, podobno kot na ogrevalih, vendar je tam prednastavitev na radiatorskem ventilu ali na

zapiralu.

Prihranek energije je izračunan kot normirana ocena prihranka zaradi hidravličnega uravnoteženja

razvoda ogrevalnega omrežja. Izračun je izveden iz povprečne (normirane) rabe energije za

ogrevanje v večstanovanjskih stavbah.

Prihranek energije smo izračunali po enačbi:

𝑃𝐾𝐸𝑂𝑆,𝐻𝑉 =𝑆∗𝐴

∗ 𝑓 ; [

𝑘𝑊ℎ


Pri čemer je:


PKEOS,HV – prihranek končne energije [kWh/leto] zaradi vgradnje termostatskih ventilov in

hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema.

S – povprečno energijsko število [kWh/m2 na leto].

A – ogrevana površina [m2] stavbe.

η – povprečni izkoristek sistema ogrevanja v večstanovanjskih stavbah

f – faktor (normirani) prihranka energije, ki se izračuna po enačbi: f = 0,1 * otv (pri čemer

je otv delež prostorov, katerih so že večinoma opremljeni s termostatskimi ventili).

Tabela 22: Ocena energetskih varčevalnih potencialov na ogrevalem sistemu

Ukrep Cena

(€) Količina

Investicija (€)

Možen prihranek

[MWh]

Vračilna doba (let)

Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk

900,00 9,00 8.100,00 13,95 6,8

Hidravlično uravnoteženje sistema 5.000,00 1,00 5.000,00 94,72 0,8


6.000,00 1,00 6.000,00 2,84 30,7

Varčevalni WC kotlički 300,00 10,00 3.000,00

Vrednosti brez DDV SKUPAJ: 22.100,00 111,51

9.7. Razsvetljava

Pomembno je, da se v javnih stavbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki porablja manj

energije, posledično pa so tudi obratovalni stroški manjši. Razsvetljava v stavbi predstavlja

približno 20 % porabe električne energije.

Razsvetljava v NUK je relativno učinkovita. Klasičnih žarnic na žarilno nitko praktično ni. Velik delež

razsvetljave predstavljajo svetilke s fluorescentnimi sijalkami s klasičnimi pred stikalnimi

napravami, svetila z varčnimi sijalkami in reflektorske svetilke z (metal) halogenskimi sijalkami. V

določenih prostorih pa so že vgrajene LED svetilke.

Prihranek je možen že z URE - učinkovito rabo energije - ozaveščanjem o potrebnem oziroma

nepotrebnem vključevanju razsvetljave.

Prihranek lahko dosežemo še:

- z vgradnjo senzorjev prisotnosti v sanitarijah in hodnikih.,

- z izvedbo regulacije razsvetljave glede na osvetljenost prostora v odvisnosti od zunanje

svetlobe,

- z menjavo svetilk s fluorescentnimi sijalkami s klasičnimi pred stikalnimi napravami s

svetilkami z elektronskimi pred stikalnimi napravami (EPN) oziroma z zamenjavo FC sijalk

z LED cevastimi sijalkami,

- z menjavo žarnic s kompaktnimi-varčnimi sijalkami oziroma z LED sijalkami.


Glede na učinkovitost obstoječega sistema razsvetljave, posega v inštalacije ter prostor in

finančnega vložka oziroma prihrankov je najbolj smiselna menjava sijalk v že obstoječih svetilih.

Rekonstrukcija notranje razsvetljave bi v konkretnem primeru znižala električno moč razsvetljave

iz 49,8 kW na ca. 32,4 kW.

Prihranek se na segmentu razsvetljave smo izračunali po naslednji enačbi:

𝑃𝐾𝐸𝑟𝑎𝑧𝑠𝑣𝑒𝑡𝑙𝑗𝑎𝑣𝑎 = ∑ 𝑁𝑃𝑖 ∗ 𝑛𝑖 ; [𝑘𝑊ℎ


Pri čemer je:

PKErazsvetljava – prihranek končne energije [kWh/leto] zaradi uporabe energetsko

učinkovitega ali izboljšanega sistema razsvetljave.

NPi – normirani prihranek energije [kWh/leto na sistem] pri zamenjavi ali izboljšavi različnih

sistemov razsvetljave.

ni – število vgrajenih novih sistemov razsvetljave ali izboljšav.

Izračun višine investicije temelji na spodjnih predpostavkah:

- FC svetilk s klasičnimi predstikalnimi napravami je 23,4 kW (405 kom)

- Navadnih žarnic in reflektorskih je 5 kW (92 kom)

- V povprečju je razsvetljava vključena 9h/dan, 300 dni

- Cena LED cevi 18W je 25 €/kom

- Cena varčnih E27/9W sijalk je 8 €/kom

- Delo 20 €/h, 130 ur

Tabela 23: Ocena energetskih varčevalnih potencialov pri razsvetljavi

Ukrep Cena

investicije (€)

Možen prihranek

[MWh]

Vračilna doba (let)

Rekonstrukcija razsvetljave 17.500,00 46,90 4

SKUPAJ: 17.500,00 46,90


9.8. Klimatizacija

V stavbi je vgrajenih sedem klimatskih sistemov, ki so odlično vzdrževani in upravljani. Minimalen

potencial za prihranke je pri nastavitvah delovanja klimatskih naprav in seveda rednem

vzdrževanju le-teh.

9.9. Sanitarna voda

Poraba sanitarne vode je glede na velikost stavbe relativno majhna, tako je tudi varčevalni

potencial majhen. Prihranke pa se da zagotoviti že z bolj smotrno uporabo vode, nekaj pa tudi z

namestitvijo varčevalnih WC kotličkov.


Poraba vode res da ni energetski strošek v ožjem smislu, je pa ta strošek obvladljiv in ga je torej

mogoče zmanjšati. Za varčevanje sanitarne vode se predlaga vgradnja vodovodnih armatur – pip

na senzor – vendar zaradi velike začetne investicije in manjšega prihranka to ni najbolj prioritetni

ukrep. Predlagamo tudi, da se redno spremlja porabo vode. V prvi fazi (organizacijski ukrepi) to

pomeni, da naj bi vzdrževalec vsaj enkrat dnevno pregledal vse pipe, pisoarje in kotličke, da voda

ne bi tekla po nepotrebnem. V drugi fazi (investicijski ukrepi) se predlaga namestitev več

kalorimetrov z digitalnim odčitavanjem in možnostjo arhiviranja podatkov. Uporabniki morajo biti

osveščeni in informirani o napakah, ki se dogajajo in povzročajo preveliko rabo vode.

Za učinkovitejšo rabo sanitarne vode se predlaga:

- racionalno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %),

- redno vzdrževanje in pregledovanje naprav (puščanje ventilov, vodni kamen itd.),

- uporaba energijsko varčnih naprav,

- vgradnja vodovodnih armatur – pip na senzor,

- vgradnja varčnih splakovalnikov in redna kontrola obstoječih.

9.10. Električna energija

Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo stavbe, delovnim časom in porabniki,

ki se uporabljajo v njej. Velik del električne energije se porabi tudi za osvetljevanje prostorov.

Porabo energije lahko zmanjšamo:

– z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov in razsvetljave),

– z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav (visoko energijskih razredov, kot so npr. A, A+,

A++),

– z uporabo sodobne razsvetljave s senzorji, varčnih sijalk in z izkoriščanjem dnevne svetlobe

(prihranki od 20 % do 40 %, investicija srednja in kratkoročna) na lokacijah, kjer je to aktualno.

Potenciala pri varčevanju z električno energijo poleg razsvetljave (notranja razsvetljava) poleg že

navedenih predstavljajo še ostali električni porabnik kot so računalniška, multimedijska in ostala

pisarniška oprema.

Porabo električne energije lahko pri nekaterih napravah znižamo z zmanjšanjem porabe v stanju

pripravljenosti naprav. Naprave preprosto izklapljamo iz električnega omrežja. Pomembno je tudi,

da se pri nakupu nove naprave odločimo za naprave energijsko učinkovitih razredov. Kar se tiče

porabe električne energije, lahko veliko privarčujemo že z organizacijskimi ukrepi. Pri investicijskih

ukrepih velja omeniti vgradnjo naprav za optimizacijo napetosti do električnih porabnikov. Z njimi

zmanjšamo negativne vplive, optimiziramo delovanje in porabo električne energije ter znižamo

stroške vzdrževanja.

Pri menjavi aparatov je potrebno predvideti zamenjavo z energetsko učinkovitimi aparati, prihranek

pa je možen že z URE – organizacijskimi ukrepi, kot so prilagajanje uporabe dejanskim potrebam,

izklapljanje aparatov, ko le-ti niso v uporabi itd.


Tabela 24: Ocena energetskih varčevalnih potencialov pri porabi električne energije

Opis ukrepa Možni prihranek Investicija Vračilna doba

Zamenjava dotrajanih naprav z napravami visokih energijskih razredov (A, A+, A++)

do 60 % energije porabe aparata

odvisno od naprave in

njene uporabe

odvisno od naprave in njene

uporabe

9.11. Energetsko upravljanje s pomočjo energetskega monitoringa

Z dobrim energetskim poslovanjem lahko porabo energije zmanjšamo na več različnih načinov:

– s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe vseh vrst energentov v stavbi,

– z uvedbo avtomatiziranega nadzornega sistema ocenjujemo prihranek energije na 10 %,

– z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje nižjih tarif, časovno usklajevanje aktivnosti, npr.

čiščenje prostorov postopoma in po možnosti ne v večernih urah).

Energetski monitoring je osnova za energetsko upravljanje in to ne glede na to, ali je upravljanje

ročno ali avtomatizirano (samodejni odziv ustrezno programiranega in krmiljenega centralnega

nadzornega sistema). Energetski monitoring na lokaciji zajema podatke, ki jih preko

informacijskega sistema interpretiramo v informacije. Ključnega pomena so:

– dinamične in primerjalne analize (številčne in grafične) rabe in stroškov energije,

– pregled klimatskih pogojev in odstopanj od povprečnih vrednosti,

– nadzor nad verodostojnostjo podatkov,

– analiziranje rasti rabe in stroškov energije po vrsti storitve in namenu uporabe,

– analiziranje energetskih in finančnih kazalnikov,

– pregled in nadzor nad opremo.

Vprašanje je, kaj vse mora minimalno zajemati sistem energetskega monitoringa. Leta 2012 je bila

z namenom doseganja zadanih ciljev sprejeta Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), ki

je postala osrednje orodje za energetsko politiko v Uniji. V prvem členu Direktiva opredeljuje

»sistem upravljanja z energijo« kot sklop medsebojno povezanih ali medsebojno delujočih

elementov načrta, ki določa cilj energetske učinkovitosti in strategijo za doseganje tega cilja, in

»inteligentni merilni sistem« kot elektronski sistem, ki lahko meri porabo energije, ob čemer doda

več informacij kot običajni števec ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske

komunikacije. V 9. členu daje poudarek vgradnji pametnih števcev, ki ne samo merijo porabo

energije, temveč natančno prikazujejo tudi čas porabe energije. Nadalje opredeli v 10. členu, da

dodatne informacije o porabi vključujejo kumulativne podatke za obdobje najmanj treh predhodnih

let ali, če je krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o dobavi. Podatki ustrezajo obdobjem,

za katera so na voljo informacije o vmesnih obračunih. Direktiva hkrati poudarja podrobne podatke

o času porabe za vsak dan, teden, mesec in leto. Taki podatki so dani na voljo končnemu

odjemalcu preko spleta ali vmesnika števca za obdobje najmanj zadnjih 24 mesecev ali, če je

krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o dobavi. Nadalje v prilogi (Priloga VII) tudi podaja

minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe, kjer

navaja, da so minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu primerjave med sedanjo

porabo energije končnega odjemalca in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, po

možnosti v grafični obliki.

Prav tako pa je smiselno oz. nujno meriti tudi parametre temperaturnega ugodja, predvsem

temperaturo in vlogo zraka.


Na osnovi podatkov o rabi energije pa je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje rabe energije. Poleg

investicijskih ukrepov (npr. obnova ovoja stavb in sistemov) je ključno tudi, da izkoristimo znaten

potencial, ki ga imamo na strani spreminjanja vedenja uporabnikov in vzrokov za večjo rabo

energije. Eden od uveljavljenih pristopov za sistematično ravnanje na tem področju je uvajanje

mednarodnega Standarda SIST (ISO, EN) 50001 – sistemi upravljanja z energijo.

Končni cilj Standarda je pomagati organizacijam vzpostaviti sisteme in postopke, ki so potrebni za

izboljšanje energetske učinkovitosti. Sistematično upravljanje energije naj bi privedlo do

zmanjšanja stroškov za energijo in do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Standard podrobno

določa zahteve za sistem upravljanja z energijo, ki organizacijam omogočajo razviti in izvajati

politike in cilje, ki upoštevajo zakonske zahteve in informacije o pomembnih energetskih vidikih.

Uporaben je za organizacije vseh vrst in velikosti, ne glede na geografske, kulturne ali družbene

razmere. Standard se nanaša samo na dejavnosti, ki so pod nadzorom organizacije, in

organizacijam omogoča:

– zasnovati energetsko politiko;

– prepoznati značilna področja porabe energije in področja za povečanje energetske

učinkovitosti;

– prepoznati in spremljati zakonodajne obveznosti in druge zahteve;

– postaviti energetske cilje in prioritetne akcije;

– zagotoviti vire, funkcije, odgovornost in pristojnosti na področju upravljanja z energijo;

– vzpostaviti nadzor, pregled in oceno energetskih aktivnosti, da bi se zagotovilo delovanje

sistema upravljanja z energijo, kot je nameravano, in da bi se dosegli energetski cilji;

– prilagoditi se spremenjenim razmeram.

Standard za sisteme upravljanja z energijo se lahko uporablja neodvisno ali v integraciji z ostalimi

sistemi vodenja. Da bi olajšali njegovo uporabo, je struktura Standarda podobna strukturi

Standarda ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem.

Predlagamo postopno uvajanje sistema energetskega upravljanja stavbe skladno s Standardom

SIST EN ISO 50001 ter energetskega monitoringa z vzpostavitvijo vsaj ene info energetske točke

s spletno aplikacijo. Z uvedbo tega sistema ocenjujemo, da je možno prihraniti do 10 % celotne

energije

Standard SIST EN ISO 50001 definira, da je »sistem energetskega upravljanja« nabor

medsebojno povezanih oz. medsebojno delujočih elementov za vzpostavitev ciljev energetske

politike, procesov in postopkov za doseganje teh ciljev«. Navedena definicija je vključena tudi v

Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta. Gre torej za skupek zelo različnih elementov in

aktivnosti, ki pripomorejo k zastavljenim ciljem na področju rabe energije. Navedena opredelitev v

Standardu je splošna in kot govori Standard, ga je možno uporabiti za vse tipe in velikosti

organizacij, ne glede na geografske, kulturne ali pa družbene pogoje. Standard v nadaljevanju

opredeljuje ključne zahteve, ki jih mora izpolnjevati sistem energetskega upravljanja, in sicer:

1. Splošne zahteve: vsaka organizacija mora zase vzpostaviti sistem energetskega

upravljanja (vzpostavitev, dokumentiranje, vzdrževanje in izboljšave sistema), določiti in

dokumentirati mora meje sistema ter določiti, kako bo izpolnjevala zahteve in strmela k

stalnemu izboljšanju energetske učinkovitosti.

2. Odgovornost vodstva (najvišje vodstvo, upravljavci).

3. Energetska politika (zaveza podjetja za izboljšave na področju energetske učinkovitosti).

4. Energetsko načrtovanje (zakonodaji okvir, energetski pregledi, določitev izhodišč,

določitev indikatorjev, priprava akcijskega načrta).


5. Implementacija (izvedba aktivnosti, komuniciranje (notranje komuniciranje, možnost, da

lahko vsak zaposleni poda predloge, po potrebi komuniciranje z zunanjimi javnostmi);

dokumentiranje, kontrola dokumentov, operativna kontrola, izboljšave in projektiranje

novih ukrepov), javno naročanje.

6. Preverjanje (monitoring, ukrepi, analize; ocenjevanje zahtev, notranja revizija, korekcije,

pregled evidenc).

7. Vodstveni pregled (vhodni podatki za vodstven pregled, usmeritve vodstva).

Kot je razvidno iz sheme, povzete iz Standarda o energetskem upravljanju, je poudarek na krožni

zanki, kjer se nenehno strmi k izboljšavam, ciklično pa se izvaja preverjanje in popravke na osnovi

analiz in monitoringa.

Slika 58: Shema upravljanja po SIST EN ISO 50001

9.12. Izraba obnovljivih virov energije (OVE)

Na osnovi prostorskih in ekonomskih potencialov ter obstoječe rabe energije smo analizirali tudi

izrabo OVE, kot so:

– možnost izrabe sončne energije (fotovoltaika, kolektorji),

– vgradnja toplotne črpalke (TČ) (zrak/zrak, zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda),

– ogrevanje na biomaso,

– sočasna proizvodnja toplotne in električne energije (SPTE ).

V naslednjih odstavkih so te možnosti tudi na kratko predstavljene. Za te ukrepe je potreben celovit

pristop, kar pomeni preiskave in oglede na terenu, natančen izračun potrebne opreme, rešene

detajle opreme itd.

Možnosti uporabe solarne energije

Glede na število osončenih dni in klimatske pogoje sta bili analizirani možnost o namestitvi

sprejemnikov sončne energije (sončnih kolektorjev) in namestitev fotovoltaike na južnih straneh

strehe. Zaradi visoke investicije ter posegov v stavbo in streho (obliko strehe) ukrep ni tehnično in


ekonomsko upravičljiv. Prav tako uporaba solarnih sistemov za pripravo TSV in fotovoltaike ne

pride v poštev zaradi majhnega odjema porabnikov v stavbi.

Glavne prednosti in koristi investiranja v sončne elektrarne so pozitivni vplivi na okolje, pozitivna

informacija investitorja v javnosti in pozitivni makroekonomski vplivi. Izvedba projekta pomeni

veliko priložnost za bistveno večjo izrabo trajnostnega vira energije v prihodnosti in tudi priložnost

za razvoj domače tehnologije in industrije ter nova delovna mesta. Pomembna lastnost sončne

elektrarne je tudi ta, da se pri proizvodnji električne energije ne sproščajo emisije toplogrednih

plinov.

Vgradnja toplotne črpalke (TČ) voda / voda

V kolikor ima investitor namen investirati v pohlajevanje prostorov v stavbi, se predlaga izvedba

reverzibilne TČ voda/voda. Podtalnica predstavlja zelo zanesljiv in konstanten vir energije v

poletnem in zimskem času. TČ bi lahko v prehodnih obdobjih zagotavljala toplotno energijo za

ogrevanje, v poletnih pa hladilno energijo za hlajenje stavbe. Investicija v reverzibilno TČ je

nekoliko višja od investicije v ostale vrste črpalk, vendar je vračilna doba ugodna. Pri vgradnji TČ

lahko pričakujemo večjo porabo električne energije za delovanje, vendar je ta sistem energetsko

bolj učinkovit kot sistem s split klimatskimi napravami. Tudi vzdrževanje je cenejše in enostavnejše,

saj gre za en sistem. S centralnim sistemom in namestitvijo TČ v kletne prostore se izognemo

poslabšanju podobe zunanjega ovoja stavbe zaradi morebitnih zunanjih enot split naprav. Pri

prenovi nekaterih podobnih stavb se je izkazalo, da se je investicija v TČ voda/voda povrnila že v

7 letih, zato je ta način lahko stroškovno in energetsko upravičljiv.

Ogrevanje na biomaso in SPTE

Izvedba ogrevanja na biomaso ali vgradnja SPTE ne pride v poštev zaradi visoke začetne

investicije ter posledično dolge vračilne dobe. Vsekakor pa se v prihodnje predlaga, da se ob

prenovi kotlovnice, ko bodo naprave dotrajane (pretečena življenjska doba naprav), analizira tudi

možnost prehoda na OVE.


III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO

RABO ENERGIJE

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI

Poleg investicijskih ukrepov, kot so nameščanje dodatne toplotne izolacije na ovoj stavb in prenove

stavbnih sistemov, je možno doseči znatne prihranke tudi z organizacijskimi ukrepi in aktivnim

ravnanjem z energijo. S spremembo načina razmišljanja vseh uporabnikov stavbe (zaposleni,

vodstvo in vzdrževalne službe) in posledično z njihovim delovanjem v smislu učinkovite rabe se bo

pozitiven učinek poznal tudi na njihovih domovih in ostalih stavbah, ki jih obiskujejo. Na takšen

način bomo poleg zmanjšanja stroškov zmanjšali tudi emisije toplogrednih plinov in s tem

pripomogli k čistejšemu ozračju.

Znatno zmanjšanje porabe energije lahko dosežemo že z organizacijskimi, vzdrževalnimi in

manjšimi tehničnimi ukrepi. Organizacijski ukrepi, čeprav ne prihranijo toliko energije, niso

zanemarljivi, ker lahko ob pravilnem izvajanju zagotovijo prihranek tudi do 15 % ali v določenih

primerih celo več. Prednost organizacijskih ukrepov so predvsem nizki stroški za implementacijo.

V nadaljevanju je za ilustracijo naštetih in podanih nekaj primerov organizacijskih ukrepov, ki jih

lahko javni zavod vključi v vsakdanje delo zaposlenih, ne da bi s tem zmanjšali delovno storilnost.

Z boljšimi delovnimi pogoji (temperaturno udobje, svetlobno udobje, svež zrak in akustično udobje)

oz. boljšo mikroklimo v prostorih je možno izboljšati delovno storilnost ter hkrati tudi zmanjšati rabo

energije in stroške za delovanje stavbe.

Podanih je več možnih organizacijskih ukrepov, zato se lahko zgodi, da ne bo možno oz. ne bo

smiselno implementirati vseh ukrepov na celoti ali delu stavbe. Nekateri navedeni ukrepi se že

izvajajo oz. jih ni smiselno implementirati (npr. nastavitev termostatskih ventilov, če se uporabljajo

drugi sistemi ogrevanja) zaradi specifičnosti ogrevalnega ali elektroenergetskega sistema. Zato je

treba organizacijske ukrepe implementirati preudarno in učinkovito.

Vsaka stavba potrebuje jasno določeno osebo ali organizacijo, ki bo skrbela za URE v stavbi ter

implementacijo organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov. Ključnega pomena pri izvajanju

energetskega menedžmenta je sodelovanje odgovornih oseb v organizaciji z energetskim

menedžerjem, ki ga določi vodstvo javnega zavoda. Z organizacijskimi ukrepi je možno z

razmeroma nizkimi stroški prihraniti precej energije. Izvedba organizacijskih ukrepov predstavlja

prvi korak k URE v stavbah in je temeljni kamen za vse nadaljnje investicijske ukrepe. Za izvedbo

organizacijskih ukrepov bi lahko bil zadolžen pomočnik direktorja ali katera druga ustrezna oseba,

ki bo istočasno vodila izvedbo, spremljanje izvedbe, porabo energije in vodenje energetskega

knjigovodstva.


Primeri organizacijskih ukrepov glede na različne vloge uporabnikov so podani v naslednji tabeli.

Vrsta ukrepa Opis ukrepa

Spremljanje

temperature

(uporabnik,

vzdrževalec)

Potrebno je redno spremljati temperaturo v prostorih in jo vzdrževati glede

na priporočeno 21 °C ( 2 °C) – odvisno od namembnosti prostora. Za

enostavno izvajanje ukrepa je potrebna vgradnja termometrov v nekaterih

prostorih.

Prezračevanje

(uporabnik,

vzdrževalec)

Pravilno in redno prezračevanje prostorov (med prezračevanjem je

potrebno za nekaj minut (1–5 min) odpreti okna na stežaj in če je

mogoče, narediti prepih v prostoru, saj se tako zrak izmenja hitreje, pri

tem pa so toplotne izgube manjše, kot pa če je okno odprto dlje časa; med

prezračevanjem je potrebno radiatorske ventile zapreti (izklop

ogrevanja/hlajenja prostoru v času zračenja).

Uporaba porabnikov

(uporabnik,

vzdrževalec)

Uporaba električnih porabnikov glede na obratovanje stavbe (izklapljanje

električnih naprav ob vikendih, praznikih in kolektivnih dopustih).

Redno izklapljanje električne opreme po uporabi.

Organizacija

aktivnosti

(energetski menedžer)

Organizacija aktivnosti v stavbi poenotenje vsebin in dejavnosti v prostorih

oz. delih stavbe zaradi poenotenja mikroklimatskih pogojev za delo.

Ogrevanje

(uporabnik,

vzdrževalec)

Izklapljanje/znižanje ogrevanja (zapiranje ventilov) prostorov, kadar niso

zasedeni. Pomembno je predvsem, da regulacija po časovni uri zniža

temperaturo v prostorih, kadar le-ti niso zasedeni (popoldan, ponoči).

Razsvetljava

(uporabnik,

vzdrževalec)

Potrebno je redno čiščenje svetilk in sijalk, saj prašna sijalka zmanjša

učinek osvetljenosti za 20 %.

Ugašanje luči, kadar jih ne potrebujemo in ni vgrajene posebne regulacije

ali senzorike za samodejno ugašanje.

Svetilke naj se uporabljajo le takrat, kadar ni zadosti dnevne svetlobe za

normalno izvajanje aktivnosti v prostorih.

Radiatorji,

konvektorji

(vzdrževalec)

Odstranitev vseh preprek pred radiatorji (omare, stoli, police, oblačila …)

in izpihom iz konvektorjev.

Zastiranje radiatorjev in ostalih grelnih teles zmanjšuje izkoristek ogreval

ter posledično povečuje porabo toplotne energije za ogrevanje prostorov.

Zeleno javno

naročanje

(vodstvo, vzdrževalec)

Uvajanje zelenega javnega naročanja pripomore tudi k zmanjšanju rabe

energije. Pri nakupu novih naprav je potrebno upoštevati okoljska merila,

z namenom, da izberemo okolju bolj prijazne proizvode in storitve, ki v

njihovem celotnem življenjskem krogu porabljajo manj energije in so

posledično tudi ekonomsko bolj ugodni.


10.1. Ozaveščanje, izobraževanje in informiranje

Izboljšanje energetske učinkovitosti in osveščanje ter usposabljanje uporabnikov so tesno

povezani. Kvalitetna in energetsko učinkovita oprema še ni zagotovilo, da se bo raba energije v

stavbi zmanjšala, ampak je raba odvisna od uporabe opreme.

Osveščanje uporabnikov ima velik pomen pri energetski učinkovitosti v stavbah. Vodstvo,

energetski menedžer ter vzdrževalec so glavni akterji pri implementaciji tako organizacijskih kot

investicijskih ukrepov URE. Zato morajo biti dobro usposobljeni, da bodo lahko kvalitetno izpeljali

vse naloge.

Vse zaposlene je potrebno seznaniti z ukrepi in projekti, ki potekajo ter jih osvestiti na področju

varčevanja z energijo.

Osveščanje je najbolj učinkovito ob uvedbi ukrepov, saj je sestavni del informiranja.

Namestitvi merilnikov porabljene toplotne in električne energije morajo slediti tudi aktivnosti

osveščanja uporabnikov:

- glede ciljnega znižanja energije, ki mora biti vsem uporabnikom dobro znan,

- glede podatkov celovitega nadzornega sistema vodenja energetike, saj se v praksi kaže

kot učinkovito, da so vsi uporabniki seznanjeni s porabo stavbe v kWh in primerjavo s

podatki v preteklih letih,

- glede pravilnega zračenja, ustrezne temperature v prostorih, uporabe razsvetljave glede

na dejansko potrebo ipd.

Tako vodstvo zavoda kot tehnično – vzdrževalna služba se morata ves čas izobraževati tudi na

področju učinkovite rabe energije, saj bosta le tako lahko podajala ustrezne smernice in osveščala

in informirala uporabnike, poleg tega pa lastniku predlagala tudi primerne posege in investicije.

Eden od ukrepov na področju osveščanja, izobraževanja in informiranja je tudi predstavitev

rezultatov EP.


Priprava

operativnega

programa

osveščevalnih

in

izobraževalnih

aktivnosti

Za kvalitetno izvedbo organizacijskih ukrepov je potrebno pripraviti operativni

program osveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti, kot so npr.:

seminarji, delavnice, konference za energetskega menedžerja, zaposlene in vodstvo,

osnovni in napredni osveščevalni in izobraževalni dogodki; od osnovnih predstavitev URE in OVE za uporabnike stavbe do tehničnih predstavitev (nove tehnologije, financiranje investicij v URE, pridobivanje nepovratnih sredstev za implementacijo OVE in URE …),

izobraževanje, osveščanje in motiviranje zaposlenih k URE.

Osveščanje in

izobraževanje

zaposlenih v

stavbi

Zaposlene je potrebno motivirati za URE, saj je le od njih odvisno, ali bodo

enostavni organizacijski ukrepi, kot so ugašanje luči, pravilno prezračevanje,

izklapljanje porabnikov električne energije itd., uspešni. Možnosti za motiviranje je

več; kot najučinkovitejše se je izkazalo motiviranje s pomočjo nagrad v različnih

oblikah, ki se financirajo iz prihrankov, ki jih ukrepi prinesejo.

Osveščanje

lastnika stavbe

Lastnik oz. upravitelj stavbe mora biti seznanjen z organizacijskimi ukrepi, ki jih je

mogoče izvesti v dotični stavbi in ki pripomorejo k zmanjšanju rabe energije.


Naziv ukrepa: Organizacijski ukrep: Osveščanje, izobraževanje in informiranje

Opis ukrepa:

V tem smislu se predlagajo osveščanje uporabnikov glede pravilnega zračenja, glede znižanja

temperature ob večdnevni odsotnosti, glede ciljnega znižanja energije, ki mora biti vsem

uporabnikom dobro znano, in glede podatkov celovitega nadzornega sistema vodenja

energetike, saj je smiselno, da so vsi uporabniki seznanjeni s porabo stavbe.

Izvedba osveščanja je dejansko celovit pristop k odnosom z javnostmi, ki lahko zajema objavo

podatkov, novic, ukrepov in ostalih informacij na spletni strani zavoda, mesečno objavo

podatkov o porabi na oglasni deski, deljenje letakov z navodili za učinkovitejšo rabo energije,

organizacijo nagradnih iger, kvizov ...

Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 75,28 MWh/leto

Predpostavljeno zmanjšanje primarne rabe energije: 121,89 MWh/leto

Zmanjšanje emisij CO2: 28.836,23 kg CO2

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 5.652,02 €/leto

Skupna investicija: / Vračilna doba: /

Terminski plan uvajanja v mesecih:

0−3 3–6 6–12 12–24

x

Težavnost: nizka Tveganje: nizko


10.2. MONITORING – ENERGETSKO UPRAVLJANJE

Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2015 objavilo javno obravnavo Uredbe o upravljanju z energijo

v javnem sektorju, ki podaja smernice in zahteve za sistem upravljanja z energijo v javnem

sektorju. Predvidevajo se obvezno imenovanje energetskega upravljavca, obvezne meritve

energije in energetsko knjigovodstvo.

Za energetsko upravljanje je možnih več organizacijskih pristopov, kot so:

– upravljanje z notranjimi resursi,

– upravljanje z zunanjimi izvajalci,

– upravljanje z notranjimi izvajalci s pomočjo zunanjih svetovalcev.

Vzpostavitev energetskega monitoringa skupaj z energetskim menedžmentom in kvalitetnim

izvajanjem je pomemben organizacijski ukrep, saj predstavlja osnovo za izvajanje in nadziranje

organizacijskih in investicijskih ukrepov. Z ustreznim energetskim menedžmentom v stavbi lahko

z minimalnimi stroški prihranimo velike količine energije in posledično stroške.

Ukrep predvideva vzpostavitev povezave z bazo elektronskih računov (digitalno energetsko

knjigovodstvo) in digitalnega obratovalnega monitoringa z vsemi napravami (senzorji, merilne

naprave, naprave za obdelavo podatkov, naprave za prikaz podatkov), vključno s programsko

opremo za nemoteno delovanje in prikaz vseh vrednosti.

Izvedba monitoringa v stavbi omogoča sprotno merjenje porabe toplotne in električne energije,

vode ter zunanje temperature zraka, temperature notranjih prostorov in merjenje emisij CO2 ter

ostalih parametrov notranjega okolja. Podatki se merijo kontinuirano, se osvežujejo na monitorju,

prav tako pa merjene podatke prikazujejo info točke, ki so locirane na najbolj prehodnem območju

stavb (vstopna avla v stavbo, prehodni hodniki …). Podatki se lahko shranjujejo neposredno v

podatkovni oblak ali pa se začasno shranjujejo na energetskoupravljalnem računalniku

energetskega upravitelja stavbe, enkrat dnevno pa se lahko paket dnevnih podatkov prenese

preko spleta na zmogljivejši in namenski energetski strežnik. Ko je sistem vzpostavljen in delujoč,

se do podatkov dostopa preko spletnega brskalnika oz. spletne strani, na kateri so vidni vsi trenutni

podatki in rezultati analiz, ki jih strežnik izvaja v ozadju. Uporabniku so tako na različnih

elektronskih napravah dostopne informacije v grafičnih oblikah oz. v neki urejeni in pregledni

strukturi. Na podlagi vidnih odstopanj pri prikazu porabe energije v stavbi lahko uporabnik oz.

upravitelj stavbe takoj ukrepa in s tem postopoma zmanjšuje rabo energije. Energetski monitoring

je možno nadgraditi v centralni nadzorni sistem (CNS). Izvedba oz. implementacija energetskega

monitoringa je ocenjena na 15.000 EUR. Z energetskim monitoringom in dobrim energetskim

upravljanjem stavbe je možno prihraniti tudi do 20 % rabe energije.

Naloge energetskega menedžerja so:

– vodenje vseh procesov energetskega menedžmenta,

– koordiniranje vseh akterjev, povezanih v energetski menedžment,

– strokovna pomoč vsem povezanim akterjem pri izvedbi nalog,

– spremljanje, analiziranje in nadzor energetskih parametrov,

– izvajanje in posodabljanje akcijskega načrta ukrepov URE in OVE,

– izdelava predlogov za izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbi,

– spremljanje in aktivno sodelovanje pri izvedbi investicijskih ukrepov URE in OVE,

– strokovna pomoč pri pripravi javnih razpisov za nakup energentov/energije,

– strokovna pomoč pri pripravi javnih razpisov za izvedbo investicijskih ukrepov URE in OVE,

– izdelava poročil (mesečna, polletna in letna poročila),


– poročanje odgovornim osebam v stavbi,

– spremljanje vedenjskih vzorcev zaposlenih in uporabnikov stavbe,

– motiviranje, osveščanje in izobraževanje zaposlenih o URE in OVE.

Naloge finančne službe so:

– spremljanje računov za energijo, energente in komunalne storitve,

– spremljanje računov za vzdrževanje in investicije.

Naloge službe za upravljanje stavbe so:

– vodenje vseh stroškov in porabe energentov (ločeno po stavbah),

– posredovanje vseh podatkov o izvedenih in načrtovanih investicijah,

– sodelovanje z energetskim menedžerjem pri izvedbi oz. pripravi javnih razpisov za nakup

energentov in energije,

– sodelovanje z energetskim menedžerjem pri izvedbi oz. pripravi javnih razpisov za izvedbo

ukrepov URE in OVE.


Naziv ukrepa: Organizacijski ukrep: Energetski monitoring in upravljanje

Opis ukrepa:

Energetski monitoring je informacijski sistem, namenjen lažjemu in optimalnejšemu

energetskemu upravljanju stavb. Sistem vsebuje funkcije spremljanja porabe energije in

merjenja klimatskih parametrov. S tem sistemom se zajema in obdeluje podatke za avtomatski

prikaz učinkovitosti rabe energije ter vrednotenje stroškov za energijo. Na tak način je

vzpostavljen sistem za učinkovito spremljanje parametrov, ki vplivajo na količino potrošene

energije, in s katerim se lahko direktno vpliva na stroške za potrošeno energijo. Energetski

informacijski sistem temelji na prosto programirljivem krmilniku, ki zajema in obdeluje vse

potrebne podatke.

Krmilni sistem zajema in posreduje vse potrebne podatke o trenutni porabi električne in toplotne

energije ter o zunanji temperaturi. Vsi podatki se shranjujejo na računalniku, na katerem se

izvaja vizualizacija celotne stavbe. Energetski monitoring stavbe omogoča povezavo v javno

internetno omrežje in varno posreduje informacije prijavljenim uporabnikom. Na nadzornem

računalniku je izveden zajem vseh podatkov, ki so razvrščeni po skupinah in se periodično

zapisujejo v ustrezne baze podatkov.

Program omogoča izpise različnih poročil: dnevnih, mesečnih, letnih, poljubnih. Sistem lahko

zajema tudi grafičnoinformacijsko tablo – informacijsko postajo (info točka), ki je namenjena

prikazovanju informacij javnega značaja (za potrebe energetskega osveščanja) in ostale

potrebe.

Osnovna nadzorna slika omogoča prikaz vseh značilnih trenutnih energetskih parametrov in

ostalih meteoroloških podatkov nadzorovane stavbe. Preko menijskega načina delovanja ima

uporabnik dostop do pregledovanja, nadziranja in analiziranja vseh značilnih energetskih

veličin (dnevni, mesečni, letni pregled podatkov).





Skupna investicija: 19.000,00 EUR Vračilna doba: 3


0−3 3–6 6–12 12–24

x



10.3. VZDRŽEVANJE

Vzdrževalni procesi so zelo pomembni pri ohranjanju normalne funkcionalnosti stavbe same ter

opreme in naprav v stavbi. Z vzdrževanjem stavbe, zlasti njenega ovoja (fasade, strehe, stavbno

pohištvo …), in z zagotavljanjem brezhibne funkcionalnosti opreme instalacijskih razvodov in

naprav hkrati zagotovimo tudi, da se porablja optimalna količina energije za delovanje stavbe.

Poškodovani gradbeno-obrtniški elementi, instalacijski sistemi, oprema ali naprave ter slabo

vzdrževanje le-teh lahko povzročijo prekomerno porabo energije, zato je ključnega pomena, da se

vzdrževalni procesi vršijo redno in da se uporabljajo kvalitetni materiali, ki omogočajo nižjo rabo

energije.


Smernice za izvajanje

operativnih

pregledov stavbe

Pod ta ukrep spadajo periodični pregledi delovanja naprav, optimizacija

nastavitev ogrevalnih sistemov in sistemov za pripravo tople vode in

električnih naprav. V tem oziru gre za redno vzdrževanje stavbe in naprav

(tesnjenje oken in vrat, poškodbe konstrukcij in zaključnih slojev na fasadah

in strehah po izvedbi prebojev zaradi naknadnih montaž različne opreme (npr.

split sistemi, antene ipd.), zamenjava svetilnih teles, manjša popravila naprav,

redno čiščenje ravnih streh, elementov za zbiranje in odvod meteornih vod,

strelovodnih naprav …) ter za druge vzdrževalne in obratovalne procese, ki

so specifični glede na stavbo.

Spremljanje dnevne

porabe energenta za

ogrevanje

Dnevno spremljanje porabljenih količin energenta v primerjavi z zunanjo

temperaturo je najučinkovitejši indikator napak na ogrevalnem sistemu.

Vsako odstopanje od prejšnje porabe energenta je potrebno preveriti, saj

pogosto pomeni napako na sistemu.

Optimizacija

ogrevalnega sistema

Ogrevalni sistem mora biti pravilno nastavljen glede na zunanje temperature,

saj le tako zagotovimo optimalno delovanje in visoke izkoristke, ki jih sistem

omogoča.

Optimiziranje

temperature v

prostorih/znižanje

temperature

Temperatura v prostorih mora biti primerna dejavnosti, ki ji je prostor

namenjen. Temperatura zraka v prostorih naj se giblje v razponu 21 °C

( 2 °C). Zavedati se je potrebno, da eno stopinjo nižja temperatura v prostoru

pomeni 6 % prihranka energije.

Zmanjšanje

temperature ponoči

V nočnem času, kadar stavba oz. prostori niso v uporabi, se predlaga znižanje

temperature prostorov za 5–7 °C, v kolikor ni posebnih zahtev (npr. arhivi) …)

Izpust zraka iz

ogreval

(odzračevanje)

Z izpustom (odzračenjem) ogreval se izboljša izkoristek posameznega

ogrevala tudi do 15 %. Potrebno je redno preverjanje, ali so vsa ogrevala

odzračena.

Odstranitev ovir pred

ogrevali

Pred ogrevalom ne sme biti nameščenih ovir, kot so zavese, mize, omare …,

saj le-te preprečujejo oddajanje toplote ogrevala v prostor.

Periodično

preverjanje izvajanja

organizacijskih

ukrepov

Učinkovita poraba vode – velikokrat je možno opaziti, da voda na

umivalnikih teče kljub temu, da se ne uporablja. Vzdrževalec mora periodično

preverjati stanje in ukrepati.

Pravilno osvetljevanje – v dnevnem času je potrebno v čim večji meri

uporabljati naravno osvetljevanje, kar pomeni, da v primeru zadostne zunanje

osvetlitve ugasnemo svetilke v prostorih ter razgrnemo zavese oz. odpremo

senčila. Vzdrževalec mora periodično preverjati stanje in ukrepati.

Ugašanje razsvetljave – v primeru, da se v prostorih trenutno ne izvajajo

dejavnosti, je potrebno ugašati svetilke. Vzdrževalec periodično preverja

stanje in ukrepa.


11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov temelji na oceni možnih prihrankov z izvedbo ukrepa in

oceni investicijskih stroškov. O oceni govorimo ker so tako prihranki kot stroški oskrbe z energijo

vezani na spremenljivke, katerih gibanje v prihodnosti je težko točno napovedati (cene energentov,

surovin, storitev itd.) Poleg tega je izvedba posameznega ukrepa odvisna tudi od financiranja, želja

in potreb investitorja oz. uporabnika in drugih pogojev, ki vplivajo na končno odločitev (npr.

skladnost s predpisi). Prav tako je težko oceniti sinergijske vplive različnih ukrepov na rabo energije

po energetski sanaciji stavbe. Kot ekonomski kazalnik upravičenosti ukrepa je za prvo oceno

uporabljena enostavna vračilna doba. Pred odločitvijo o izvedbi posameznega ukrepa je v fazi

načrtovanja potrebna podrobnejša tehnično-ekonomska analiza, ki podrobno prikaže stroške in

koristi posameznega ukrepa.

Najpomembnejši tehnično-investicijski ukrepi, ki jih predlagamo poleg organizacijskih ukrepov, so

predvsem:

– ukrepi na ovoju stavbe, s poudarkom na izvedljivosti le-teh (upoštevanje

kulturnovarstvenih pogojev),

– ukrepi v ogrevalnem sistemu,

– ukrepi na sistemu priprave TSV (vgradnja časovnih stikal) in

– ukrepi v sistemu notranje razsvetljave

11.1. Potrebna investicijska sredstva, izračun možnih prihrankov energije in potreben

čas za vračilo investiranih sredstev

Pri REP so nakazane možnosti URE oz. zmanjšanja stroškov ogrevanja, porabe električne energije

in vode. Analizirana je ekonomska upravičenost nekaterih posegov in ocenjena doba vračanja

vloženih sredstev. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske in na investicijske ukrepe. Vsi

ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov. Predlagani ukrepi se razlikujejo tako po dobi vračanja

vloženih finančnih sredstev, kot tudi po nujnosti izvajanja posameznega ukrepa.

Toplotne izgube skozi zunanji ovoj predstavljajo glavnino toplotnih izgub stavbe. Pri prenovi je

smiselno izvesti ukrepe glede na ekonomičnost v življenjski dobi, hkrati pa ne smemo zanemariti

kvalitete bivanja. Učinki ukrepov so odvisni od različnih faktorjev, kot so klimatski pogoji, faktor

oblike stavbe, medsebojna usklajenost ukrepov, cena investicijskih ukrepov, organizacijski ukrepi

po menjavi (ustrezno zračenje).

Poročilo oz. naloga vsebuje več scenarijev, ki izhajajo iz finančnih, organizacijskih in strateških

zmožnosti in usmeritev investitorja.

V nadaljevanju so predstavljeni štirje analizirani scenariji. Ničti scenarij predstavlja ukrepe z

minimalnimi stroški investicije, to so predvsem organizacijski ukrepi. V nadaljevanju so nato

predstavljeni še trije scenariji, kjer so predstavljeni možni investicijsko-tehnični ukrepi. Ti so

predstavljeni po različnih sklopi: zunanji ovoj, ogrevalni sistem in elektroenergetski sistem. Prvi

scenarij predstavlja vse možne ukrepe v/na stavbi brez upoštevanja medsebojnih vplivov, drugi

scenarij ekonomsko sprejemljive ukrepe, kjer je skupna enostavna vračilna doba krajša od 15 let,

tretji scenarij pa vse izvedljive ukrepe z osnovnim upoštevanjem medsebojnih vplivov.

Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu: Narodna univerzitetna knjižnica

99

1.1.1. Scenarij 0: Izvedba organizacijskih ukrepov

Podrobnejši opis organizacijskih ukrepov je bil predstavljeni v poglavju 10. Najpomembnejši

organizacijski ukrepi, poleg osveščanja, izobraževanja in informiranja, ki jih predlagamo, da se

implementirajo so:

– Spremljanje temperature v prostoru v času ogrevanja. Potrebno je redno spremljati

temperaturo v prostorih in jo vzdrževati glede na priporočeno 21 °C (± 2°C) – odvisno od

namembnosti prostora (v skladiščnih prostorih bi lahko bila temperatura nižja). Za enostavno

izvajanje ukrepa je potrebna vgradnja termometrov v nekaterih prostorih.

– Uvajanje energetskega upravljanja stavbe oz. institucije. Uvajanje sistema upravljanja z

energijo opredeljuje Standard ISO 50001:2011 – Sistem upravljanja z energijo. S sistemom

upravljanja z energijo porabniki nadzorujejo in učinkovito upravljajo z energijo s ciljem

zmanjševanja rabe. Po strukturi je standard EN 50001 podoben okoljskemu standardu ISO

14001. Sistem upravljanja z energijo temelji na prepoznavanju in rednem pregledovanju

pomembnih energetskih kazalnikov.

– Uvajanje pravilnega in nadzorovanega naravnega prezračevanja, ko večkrat za kratek

čas (5 minut) intenzivno prezračimo prostor. Najbolj razširjena metoda je zračenje z

odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno

zračenje ali zračenje s priprtimi okni lahko označimo odpiranje oken z zvračanjem v

polvertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo priprta večino dneva ali noči. S tem načinom

omogočimo 1- do 4-kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh

tudi veliko izgubo toplotne energije, potrebne za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj

vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje

prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v neposredni okolici okna. Veliko primernejše je

kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih

intervalih (npr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (ca. 5 minut) okna na stežaj. V tem času

znaša izmenjava zraka med 9- in 15-krat, kar pomeni, da se celotna količina zraka zamenja v

4−8 minutah. Na sliki v nadaljevanju je prikazano učinkovitost različnih načinov naravnega

prezračevanja.

Slika 59: Učinkovitost različnih načinov naravnega prezračevanja

A. Zračenje z odpiranjem oken in vrat na stežaj B. Zračenje z odpiranjem oken na stežaj

C. Zračenje s priprtimi okni D. Zračenje s ˇskipanimˇ oknom in vrati

E. Zračenje s ˝skipanim˝ oknom

Vir: spletni vir. Dostopno na: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-11.PDF,

dostopno: 20. 12. 2012).

– Sprotno spremljanje in merjenje porabe vseh energentov. Za ta dela je potrebno določiti

tehnično usposobljenega delavca (energetski upravitelj), ki bi z vso odgovornostjo izvajal

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-11.PDF


100

monitoring in nadzor nad porabljeno energijo, s tem pa posredno izvajal energetsko

upravljanje stavbe. Ob koncu leta energetski upravitelj pripravi za vodstvo zavoda letno

poročilo o porabi in stroških energije za preteklo leto po posameznih mesecih ter izdela okvirni

načrt rabe energije. Poda morebitne organizacijske in tehnično-investicijske ukrepe za

prihodnje leto, s katerimi bi zmanjšali porabo energije.

– Ugašanje naprav, ko te niso v uporabi. Uporaba električnih porabnikov glede na

obratovanje stavbe (izklapljanje električnih naprav ob vikendih, praznikih in kolektivnih

dopustih). Redno izklapljanje električne opreme po uporabi.

Tabela 25: Potrebna investicijska sredstva in izračun možnih prihrankov z vračilno dobo po scenariju 0


rok Prioriteta


CO2 Stroški enota €/enoto Skupaj



1.

Osveščanje

47,36 27,92 28.836,24 5.652,02

I.

Izobraževanje I.

Informiranje I.


2. Vgradnja časovnik stikal 2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 II.


47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 15.000,00 15.000,00 3 III.


OPOMBA:


Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh

Cena končne toplotne ener. za leto 2015: 0,0687 €/kWh

Samo z organizacijskimi ukrepi in uvedbo energetskega monitoringa bi lahko prihranili ca. 10 %

električne in toplotne energije.

11.1.2. Scenarij 1: Izvedba investicijskih ukrepov celovite energetske prenove

Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov URE na ovoju

stavbe in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava

TSV) na način, da se, kolikor je to mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za

energetsko prenovo. V prvem scenariju je predvidena celovita energetska prenova, kjer izvedemo

vse identificirane investicijske ukrepe. V spodnji tabeli so navedeni podatki in investicijske ocene

za posamezen ukrep.

Pri celoviti prenovi pa je potrebno upoštevati tudi medsebojne učinke ukrepov. Višina prihrankov

je lahko zaradi določenega ukrepa (npr. pri toploti) odvisna od tega, ali zamenjamo samo okna ali

samo fasado oziroma če izvedemo oba ukrepa istočasno (sprememba v izhodiščni rabi). Zaradi

boljše izolativnosti fasade bodo notranje stene stavbe toplejše (pozitivni vpliv na toplotno ugodje

zaradi višjih sevalnih temperatur, s tem se lahko prostore ogreva na nižjo temperaturo). Stavba z


101

dobro toplotno izolacijo pa se poleti zaradi pregrevanja ne more dovolj ohladiti v nočnem času, s

tem se poveča raba električne energije za pogon generatorjev hladu. S prenovo razsvetljave se

namesti bolj učinkovita svetila (manj notranjih virov toplote), zasteklitev z manjšo toplotno

prehodnostjo omogoča prihranke pri toploti, vendar imajo takšna stekla tudi nižjo prehodnost za

sončno energijo. Ukrepi hidravličnega uravnoteženja poleg zmanjšanja rabe električne energije za

transport medija vplivajo tudi enakomernejšo razporeditev toplote in boljše delovanje ogrevalnih

teles, kar vpliva na prihranke toplote.

Natančen izračun medsebojnih vplivov sistemov in odziva stavbe v realnih razmerah je zelo

kompleksen in presega zahteve razširjenega energetskega pregleda. Potrebno bi bilo izvesti urne

simulacije toplotnega odziva stavbne konstrukcije v povezavi s stavbnimi sistemi ob upoštevanju

realnih podnebnih podatkov in uporabniških navad.



rok Prioriteta

Toplota Elektrika Emisije CO2 Stroški enota €/enota Skupaj



1.

Osveščanje

47,36 27,92 28.836,24 5.652,02

I.

Izobraževanje I.

Informiranje I.




47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.




4 Namestitev toplotne izolacije na fasado *

240,35 76.912,36 16.512,12 m2


118,42 37.893,97 8.135,36 m2 900,00 1.133.595,00 139 XI.

6


52,72 16.869,35 3.621,64 m2 100,00 89.152,00 25 VII.

Skupaj 411,49 0,00 131.675,68 28.269,12 1.222.747,00 43



13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.


94,72 30.311,36 6.507,47 kpl 1,00 5.000,00 1 II.

9 Prenova sistema nadzora in upravljanja - razstavni prostor

2,84 909,34 195,22 kpl 1,00 6.000,00 31 VIII.

10 Varčevalni WC kotlički kpl 10,00 3.000,00


102

Skupaj 97,56 13,95 38.056,20 7.901,00 22.100,00 3



46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.


SKUPAJ 603,77 119,61 251.816,15 51.753,70 1.281.847,00 25 **

OPOMBA: Vse cene so brez DDV. Cena električne energije za leto 2015: 0,0859 €/kWh Cena toplotne energije za leto 2015: 0,0687 €/kWh * ni izvedljivo ** ni realno, saj je pri fasadi upoštevan prihranek, investicja pa ne

Ob upoštevanju vseh navedenih ukrepov teoretično lahko prihranimo pri električni energiji ca. 20

%, pri toplotni energiji pa celo nad 60 % porabljene energije, kar pa niti ni izvedljivo, poleg tega pa

bi bilo potrebno upoštevati še medsebojne vplive. Povprečna vračilna doba vseh ukrepov, ki smo

jo izračunali po metodi enostavne vračilne dobe, bi znašala 25 let, s tem da smo teoretično izolacijo

fasade upoštevali samo pri prihrankih, pri stroških investicije pa ne.

11.1.3. Scenarij 2: Izvedba celovite energetske prenove z upoštevanjem zgornje vrednosti

enostavne vračilne dobe

Glede na navodila Ministrstva za infrastrukturo v povezavi z izvajanjem energetske prenove stavb

javnega sektorja (Navodilo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove

stavb javnega sektorja, februar 2016) se pri izračunu finančnih in ekonomskih kazalnikov upošteva

pogodbeno dobo 15 let. V drugem scenariju naj bi bili upoštevani vsi izvedljivi investicijski ukrepi,

ki imajo v seštevku skupno vračilno dobo do 15 let (sprejemljiva vračilna doba glede na

vključevanje javno-zasebnega partnerstva (JZP) z upoštevanjem vseh dodatnih stroškov

zasebnika).



rok Prioriteta





1.

Osveščanje

47,36 27,92 28.836,24 5.652,02

0 I.

Izobraževanje 0 I.

Informiranje 0 I.




103


47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.





13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.


94,72 30.311,36 6.507,47 kpl 1,00 5.000,00 1 II.

Skupaj 94,72 13,95 37.146,86 7.705,78 13.100,00 2


11 Rekonstrukcija razsvetljave 46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.

SKUPAJ TEH. - INV. UKREPI 94,72 60,85 60.127,86 11.734,49 30.600,00 3

SKUPAJ 189,45 119,61 119.231,13 23.289,35 50.100,00 2


11.1.4. Scenarij 3: Izvedba celovite energetske prenove z upoštevanjem smiselnih ukrepov

V nadaljevanju navajamo investicijske-tehnične ukrepe, ki jih je smiselno implementirati, pri katerih

je upoštevan tudi osnoven medsebojni vpliv (npr. če predpostavimo, da najprej izvedemo ukrepe

na ovoju, potem ukrepi na ogrevalnem sistemu ne bodo prinašali prihranka na osnovi trenutne

porabe, ampak na osnovi porabe po izvedbi ukrepov na ovoju). V tem primeru je skupna vračilna

doba predlaganih ukrepov 38 let.


št. Opis ukrepa Možni letni

prihranki Investicija

Vračilni rok

Prioriteta





1. Osveščanje 47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 I.

Izobraževanje I.

Informiranje I.


2. Vgradnja časovnik stikal

2,92 1.430,80 250,83 kom 50,00 500,00 2 III.


104


47,36 27,92 28.836,24 5.652,02 kom 19.000,00 19.000,00 3 IV.





118,42 37.893,97 8.135,36 m2 900,00 1.133.595,00 139 XI.

6


52,72 16.869,35 3.621,64 m2 100,00 89.152,00 25 VII.

Skupaj 171,14 0,00 54.763,32 11.757,00 1.222.747,00 104



13,95 6.835,50 1.198,31 kpl 9,00 8.100,00 7 VI.


77,67 24.855,32 5.336,13 kpl 1,00 5.000,00 1 II.

9


2,33 745,66 160,08 kpl 1,00 6.000,00 37 VIII.

10 Varčevalni WC kotlički

kpl 10,00 3.000,00

Skupaj 80,00 13,95 32.436,47 6.694,51 22.100,00 3



46,90 22.981,00 4.028,71 17.500,00 4 V.


SKUPAJ 345,86 119,61 169.284,07 34.035,09 1.281.847,00 38


Ob izvedbi vseh navedenih ukrepov lahko prihranimo pri električni energiji ca. 20 %, pri toplotni

energiji pa ca. 35 % porabljene energije, kar bi ob trenutnih cenah energentov predstavljalo

prihranek ca. 34.000 EUR na leto.


105

Grafikon 15: Prikaz zmanjšanja rabe energije po scenariju 3

Grafikon 16: Prikaz zmanjšanja stroškov energije po scenariju 3

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

900.000

1.000.000

PORABA ENERGENTOV ZA OBDOBJE 2013-2015

PORABA ENERGENTOV PO UKREPIH

947.230,00

601.368,58558.390,00

438.781,00

kWh

€113.040,40

€79.416,22

€5.652,02

€5.652,02

€8.135,36

€3.621,64 €1.198,31 €5.336,13

4.028,71 €

PRED UKREPI UKREPI

Rekonstrukcija razsvetljave

Hidravlično uravnoteženjesistema

Vgradnja frekvenčnoreguliranih črpalk

Namestitev toplotneizolacije na strop protineogrevanemu podstrešjuZamenjava stavbnegapohištva

Energetski monitoring +upravljanje

Osveščanje, informiranje,izobraževanje


106

11.2 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje

CO2 je eden glavnih povzročiteljev učinka tople grede. Ogromne količine se ga sprostijo v okolje

predvsem pri sežiganju fosilnih goriv. Zato je racionalna raba energije in s tem manjše sproščanje

emisij CO2 v ozračje bistvenega pomena za trajnejši razvoj planeta, ki je sonaraven in bo zadostil

potrebam življenja sedanjih generacij in hkrati to omogočil tudi prihodnjim generacijam. Letne

emisije CO2, ki so posledica obratovanja neke stavbe, določimo kot produkt potrebe po energiji za

ogrevanje in faktorja emisije CO2 glede na uporabljen energetski vir (daljinsko ogrevanje, ZP,

kurilno olje, drva ipd.).

Manjša poraba električne energije in ogrevanja pomeni tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

predvsem CO2. Za preračun emisij CO2 je uporabljen Pravilnik o metodah za določanje prihrankov

energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov CO2 (Ur. l. RS, št. 67/2015) priloga

III: Emisijski faktorji za določanje zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida: daljinska toplota 0,32 kg

CO2/kWh, elektrika, dobavljeno iz javnega omrežja 0,49 kg CO2/kWh. Po tem izračunu je

predvideno skupno zmanjšanje emisij CO2 po izvedbi vseh ukrepov iz scenarija 3 za 153,32 ton

letno (za 25,59 %).

Tabela 29: Pregled zmanjšanja CO2 glede na različne scenarije

Povzetek zmanjšanja emisij CO2

Skupaj Elektrika Toplota

Obstoječa proizvodnja emisij CO2 576.725 kg CO2 273.611 kg CO2 303.114 kg CO2

Zmanjšanje po Scenariju 0 59.103 kg CO2 28.792 kg CO2 30.311 kg CO2




11.3 Ovoj stavbe

Narodna in univerzitetna knjižnica potrebuje energetsko prenovo ovoja stavbe. Potrebna je

zamenjava oken, ki so dotrajana in dodatna toplotna izolacija stropa proti hladnemu podstrešju,

kjer še ta ni zadostna.

Predvideni možni ukrepi so sicer zasnovani tako, da sanirani elementi zadostijo zahtevam novega

pravilnika (PURES) oz. so deloma še izboljšani za vsaj 10 %. Praviloma je smiselno, da se pri

sanaciji doda več toplotne izolacije, saj praviloma vsak dodatni centimeter toplotne izolacije sicer

pomeni za 2 % višji strošek investicije, a hkrati pomeni tudi od 10 % do 20 % boljšo toplotno

izolativnost in s tem prihranke (odstotek prihrankov je odvisen od začetnega stanja). Zadostitev

pogojem posameznih elementov pa še ne pomeni, da je tudi stavba kot celota celovito sanirana.

Evidentno je, da bi bila najbolj učinkovita izvedba toplotne izolacije na zunanji steni, saj je prihranek

največji vendar pa izvedba zaradi spomeniškega varstva ni dovoljena in tudi praktično nemogoča.

Pri menjavi oken upoštevamo, da je potrebno okna zamenjati oz. obnoviti v skladu z njihovo

historično materialno-tehnično zasnovo in likovno-oblikovnimi značilnostmi izvirne izvedbe.


107

Naziv ukrepa:

Investicijski ukrep: Namestitev toplotne izolacije na strop prooti neogrevanemu podstrešju

Opis ukrepa:

Glede na različne sestave stropa, se predvidijo ustrezne sanacije.

Nad avlo se odkrije streha in se z zgornje strani vpiha 20 cm izolacije, ki se zopet zapre z bakreno streho.

Na stopniščih in hodnikih se izvede spuščen strop z 20 cm toplotne izolacije in se zapre z mavčno kartonskimi ploščami.

V skladiščih, kjer so nameščene aluminijaste stropne plošče z 2 cm TI, se le te odprejo nad njimi pa se namesti 20 cm toplotne izolacije. Strop se ponovno zapre s stropnimi ploščami. Kjer je dovolj višine in je na stropnih ploščah že nameščena TI (4 cm), se le-ta namesti pod plošče v obliki spuščenega stropa, ki se zapre z mavčno kartonskimi ploščami.

Vse toplotne izolacije s toplotno prevodnosti λ<=0,039 W/mK.

Podrobnejše sestave za vse tipe stropov so razvidne iz priloženega elaborata gradbene fizike po predlaganih ukrepih.





Skupna investicija: 89.152 € Vračilna doba: 25 let


0−3 3–6 6–12 12–24

x

Težavnost: srednja Tveganje: srednje


108

Naziv ukrepa:

Investicijski ukrep: Zamenjava stavbnega pohištva

Opis ukrepa:

Upošteva se izvedba v smislu, da se notranje okno obnovi z namestitvijo termopan zasteklitve

(Ug=1,0), zunanje okno pa se zamenja s čisto repliko obstoječega. Upošteva

se demontaža okenskih kril in okvirjev, prevoz v restavratorsko delavnico, čiščenje obstoječih

premazov do trdne podlage, mizarska popravila - ravnanje okenskih kril in restavriranje

okenskega okovja, izdelava utorov za odvodnjavanje na zunanjih okenskih okvirjih, izdelava

utorov za dvoslojno steklo na notranjem oknu in vgradnja stekla 4/10/4, na zunanjih krilih enojno

steklo, površinska obdelava z oljnato barvo po ral vzorcu, izdelava novih steklitvenih letev ter

vstavljanje stekla in tesnila ter dostava in montaža s prevozom in montaža oken v okenske

odprtine po RAL smernicah. Nova okna naj imajo skupen Uw<1,3 W/m2K, kar je skladno s

PURES.





Skupna investicija: 1.133.595,00 € Vračilna doba: 139 let


0−3 3–6 6–12 12–24

x

Težavnost: visoka Tveganje: vsioko


109

11.4. Sistem klimatizacije, gretja in hlajenja (KGH sistem)

12 Naziv ukrepa:

Investicijski ukrep: Hidravlično uravnoteženje sistema

Opis ukrepa:

Hidravlično uravnovešenje je v starejših stavbah redko izvedeno. Marsikje se zgodi, da se kljub

prenovi ogrevalnega sistema prostori v bližini kotlovnice pregrevajo, v najbolj oddaljenih

prostorih pa je ogrevanje komaj zadostno. Nosilec toplotne energije v ogrevalnem sistemu je

grelna voda. Če je njen pretok nezadosten, ogrevanje ni zadovoljivo. Zato je za optimalno

delovanje ogrevalnega sistema pomembno, da se vsakemu grelnemu telesu zagotovi ustrezen

pretok grelnega medija. Za uravnovešenje tlačnih razlik med posameznimi vodi ali vejami

uporabljamo posebne dušilne ventile. Z njimi dušimo odvečno tlačno razliko in tako zagotovimo

tudi ustrezen pretok, podobno kot na ogrevalih, vendar je tam prednastavitev na radiatorskem

ventilu ali na zapiralu.




Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 6507,47 €/leto

Skupna investicija: 5.000,00 € Vračilna doba: 1 let0


0−3 3–6 6–12 12–24

x



110

Naziv ukrepa:

Investicijski ukrep: Vgradnja frekvenčno reguliranih obtočnih črpalk

Opis ukrepa:

Elektronsko regulirane črpalke pridejo najbolj do izraza pri močnejših črpalkah. Elektronski del

sestavljajo frekvenčni pretvornik, krmilno vezje in tipalo.

Med ogrevalnim obdobjem imajo ogrevala različno potrebo po pretoku. Koliko potrebne toplote

morajo dati ogrevala, je odvisno od geografske lege stavbe oz. od klimatske cone, v kateri se

nahaja stavba. Tako imenovani obremenitveni profil nam nazorno pokaže različno potrebo po

toplotni energiji v kurilni sezoni. Danes temu pogoju najenostavneje zadostimo z elektronsko

frekvenčno regulacijo. Prednosti in razlogi za vgradnjo elektronsko reguliranih črpalk s

samodejno regulacijo števila vrtljajev in moči motorja so:

- črpalka deluje kot samostojna računalniška enota in jo lahko krmilimo računalniško,

- možen prihranek električne energije za pogon črpalk,

- optimalno prilagajanje pogonske moči spremenljivim potrebam ogrevalnega sistema,

- optimalna energijska bilanca v ogrevalnem obdobju,

- brezšumno obratovanje.

Osnovna funkcija elektronsko reguliranih črpalk je torej zagotavljanje različnih pretokov pri

enakih ali nižjih tlačnih višinah. Takšne razmere so v ogrevalnih sistemih z vgrajenimi

termostatskimi ventili, kjer se razmere časovno spreminjajo. Te potrebe zazna tipalo, ki je

vgrajeno v črpalko. S pomočjo algoritma, ki je vnesen v krmilje črpalke, se izvrši spremembo

vrtljajev navzgor ali navzdol po konstantnem ali proporcionalnem Dp. Na tak način dosežemo

samodejno prilagajanje črpalke hidravličnim razmeram sistema. Bistven pa je prihranek na

moči oz. električni energiji. Samodejno prilagajanje moči črpalke lahko izključimo in črpalka

deluje kot navadna neregulirana črpalka, pri čemer lahko izbiramo med maksimalno in

minimalno močjo.

Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk (menjava obtočnih črpalk) lahko prihrani do 60 %

potrebne električne energije (v primerjavi z nereguliranimi obtočnimi črpalkami).





Skupna investicija: 8.100,00 € Vračilna doba: 7 let


0−3 3–6 6–12 12–24

x



111

Naziv ukrepa:

Investicijski ukrep: Prenova sistema nadzora in upravljanaj – razstavni prostor

Opis ukrepa:

V razstevnem prostoru se izvede nov nadzorni sistem z izboljšano možnostjo regulacije in

nastvitev.



Zmanjšanje emisij CO2: 909,34 kg CO2

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 195,22 €/leto

Skupna investicija: 6.000,00 € Vračilna doba: 31 let


0−3 3–6 6–12 12–24

x



112

11.5. Električna energija

12. Naziv ukrepa:

Investicijski ukrep: Rekonstrukcija razsvetljave

Opis ukrepa:

Glede na učinkovitost obstoječega sistema razsvetljave, posege v instalacije in prostor ter

finančni vložek oz. prihranek je najbolj smiselna menjava sijalk v že obstoječih svetilih.

Rekonstrukcija notranje razsvetljave bi znižala električno moč razsvetljave iz 49,8 kW na cca.

32,4 kW.

Izračun temelji na;

- FC svetilk s klasičnimi predstikalnimi napravami je 23,4 kW (405 kom) - Navadnih žarnic in reflektorskih je 5 kW (92 kom) - V povprečju je razsvetljava vključena 9h/dan, 300 dni - Cena električne energije je 0,10 €/kWh - Cena LED cevi 18W je 25 €/kom - Cena varčnih E27/9W sijalk je 8 €/kom - Delo 20 €/h, 130 ur

Pri prenovi oz. zamenjavi razsvetljave se upošteva veljavne predpise in najnovejše standarde

na področju osvetljenosti prostorov. Zaradi upoštevanja novejših predpisov in standardov za

doseganje optimalnega svetlobnega udobja se lahko poveča količina svetilk in s tem tudi raba

električne energije.

Glede na to, da obstaja nobena projektna elektro dokumentacija, se ob rekonstrukciji razsvetljave predvidi še izdelava PID projekta (elektro).





Skupna investicija: 17.500,00 € Vračilna doba: 4 leta


0−3 3–6 6–12 12–24

x



113

11.6. Povzetek predlaganih ukrepov

V nadaljevanju so prikazane preglednice s povzetki z bistvenimi podatki za vse scenarije.

Tabela 30: Povzetek ukrepov in zmanjšanje energije, stroškov in emisij z vračilnim rokom – scenarij 0

Povzetek vseh predlaganih ukrepov po scenariju 0 % prihranka od skupne letne porabe

letni prihranek električne energije 58,76 MWh 10,52 %

letni prihranek toplote 94,72 MWh 10,00 %

skupno zmanjšanje emisij CO2 59,10 ton 10,25 % celotnih emisij CO2

skupno zmanjšanje stroškov na leto 11.555 € % od letnega

10,22 % stroška za

energijo

skupni znesek potrebnih investicij 15.500 €

povprečni vračilni rok 1 leto







45,78 % stroška za

energijo

skupni znesek potrebnih investicij 1.281.847 €

povprečni vračilni rok 25 Let * *Ni realno, sej je upoštevan prihranek iz naslova sanacije fasade, investicija

pa ne







20,60 % stroška za

energijo

skupni znesek potrebnih investicij 50.100 €

povprečni vračilni rok 2 leti


114







30,11 % stroška za

energijo

skupni znesek potrebnih investicij 1.281.847 €

povprečni vračilni rok 38 leti


115

12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE PREGLEDANIH STAVB

V končnem poročilu je obravnavana samo stavba NUK, zato primerjalna analiza skupine stavb ni

narejena.


116

13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKOV

Predlogi ukrepov so opisani že v poglavju 10 (Organizacijski ukrepi).

Osveščanje uporabnikov mora potekati stalno in na različnih nivojih. Predvsem je pomembno, da

se upravnik, ki ima na razpolago vse podatke, z ukrepi ne samo strinja, temveč jih tudi promovira.

Prav tako je pomembno, da ukrepe spodbuja lastnik stavbe in je v ta namen pripravljen nameniti

del prihranjenih sredstev.

Izvedba osveščanja je dejansko celovit pristop k odnosom z javnostmi, ki lahko zajema:

– objavo podatkov, novic, ukrepov in ostalih informacij na spletni strani zavoda,

– mesečno objavo podatkov o porabi na oglasni deski,

– deljenje gradiva z navodili za URE,

– organizacijo nagradnih iger, kvizov.

Dejstvo je, da so možni tako veliki prihranki pri energiji (npr. samo organizacijski prihranki znašajo

do 10 %), da je iz njih možno izvesti aktivnosti promoviranja in osveščanja.

Osveščanje je najbolj učinkovito po uvedbi investicijskih ukrepov, saj je tako osveščanje sestavni

del informiranja.

Predlaga se izdelava podrobnejšega načrta ozaveščanja, ki se pripravi skupaj z izvajalci del in z

upravljavcem.


117

IV. UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA

1. Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana,

2007.

2. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. list RS, št. 93/2008; spremembe: št.

47/2009, 52/2010.

3. Svetovalni članki svetovalcev ENSVET. Dostopno na: http://gcs.gi-

zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Clanki.htm, februar 2013.

4. Zbirka informativnih listov ˙UČINKOVITA RABA ENERGIJE˙, Agencija za učinkovito rabo

energije, 1999.

5. Zbirka informativnih listov ˙ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE˙, Agencija RS za

učinkovito rabo energije, 2001.

6. Zbirka informativnih listov ˙ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE˙, Agencija RS za

učinkovito rabo energije, 2005.

7. Priročnik za energetske svetovalce, Gradbeni inštitut ZRMK, Agencija RS za učinkovito rabo

energije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, 1996.

8. Navodila za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb na podlagi OP EKP 2014-

2020, dostopno na spletni strani: http://www.energetika-

portal.si/podrocja/energetika/energetska-prenova-javnih-stavb/projektna-pisarna/, dostopno:

26. 04. 2016.

9. Katalogi različnih proizvajalcev.

10. Strojniški, elektro in ostali priročniki

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Clanki.htm

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Clanki.htm

Documents

RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED - Ministrstvo za · PDF fileElektrični aparati ... Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije ..... 73 8.2.1. Priprava tople vode