RAZVOJ SISTEMSKEGA MODELA ZAPOSLITVENE … · 2017. 3. 23. · 3 POVZETEK V letu 2016 smo v Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri URI Soča izvedli štiri intervizijska

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO

RAZVOJ SISTEMSKEGA MODELA

ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

v letu 2016

dr. Aleksandra Tabaj

Vodja Razvojnega centra

za zaposlitveno rehabilitacijo

mag. Robert Cugelj

Generalni direktor URI SOČA

2

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

možnosti

Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Naslov poročila: RAZVOJ SISTEMSKEGA MODELA ZAPOSLITVENE

REHABILITACIJE v letu 2016

Vodja delovne skupine dr. Aleksandra Tabaj, URI SOČA – RCZR

Člani delovne skupine dr. Aleksandra Tabaj, URI Soča mag. Valentina Brecelj, URI Soča dr. Zdenka Wltavsky, URI Soča Črtomir Bitenc, URI Soča Lea Kovač, ZRSZ Loredana Klinkon Hvala, Invalidsko podjetje Posočje d.o.o. Lea Jakič Hiti, Šentprima – Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Irena Juratovec, Želva d.o.o. Karmen Kočivnik, Lidija Bedenik in Miodrag Petrovič, Ozara storitveno in invalidsko podjetje d.o.o. Damjan Fajhtinger, Damjan Žnidarčič in Brstin Kavalar, Cri Celje d.o.o. Mateja Krvina, Zavod Vitis, Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo Ptuj mag. Ines Gergorić, Papilot Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja

Datum izdaje poročila: 31. 12. 2016

Izvodi: MDDSZ – Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega

nasilja

URI SOČA: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica,

spletna stran: http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA

dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno

rehabilitacijo, URI SOČA

http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

3

POVZETEK

V letu 2016 smo v Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri URI Soča izvedli štiri

intervizijska srečanja. Delo v intervizijskih skupinah predstavlja stalno bazo za koordinacijo in

usklajevanje strokovnega razvoja zaposlitvene rehabilitacije. V okviru intervizijskih srečanj je

potekalo več aktivnosti, ki so povezale strokovne delavce in medinstitucionalno okolje, kar je

potrebno iz sistemskega vidika. Izvajanje intervizij omogoča sproten pregled dogajanja na

področju zaposlitvene rehabilitacije, sprotno reševanje problemov in dilem/odprtih vprašanj,

izmenjavo dobrih praks in sodelovanje s ključnimi ustanovami na področju zaposlitvene

rehabilitacije.

Prvo intervizijsko srečanje z naslovom Sodobni trg dela in skrivnosti uspešnega iskanja dela

je pripravila strokovna sodelavka Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Kar lahko z

gotovostjo trdimo je, da bodo postale nenehne spremembe stalnica. O tem, kakšne bodo in

kaj nam kot posameznikom in kot družbi prinašajo, pa lahko povemo le malo zanesljivega.

Skupaj s spreminjanjem trga dela se spreminjajo tudi načini vztrajanja na njem: kako poiskati

sodelovanje in delo, lahko sploh še govorimo o zaposlitvi, zakaj ne gre izgubljati energije le z

iskanjem službe, kako in zakaj razvijati svoje zaposlitvene spretnosti in na podobna

vprašanja je pomembno iskati odgovore, čeprav vemo, da ta ni le eden in tudi ne obvelja

dolgo, ker je tudi od tega odvisna naša zaposljivost. Tako pri invalidih kot tudi pri običajnih

študentih so problematične pomanjkljive socialne veščine. Problem je tudi, da mladi (z

invalidnostjo ali posebnimi potrebami) ne vedo, kaj bi radi delali, kaj je tisto, kar jih veseli.

Drugo in tretje intervizijsko srečanje (v Ljubljani in Mariboru) je potekalo na temo predstavitev

novih Standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, dobrih praks v zaposlitveni rehabilitaciji

in razgovoru s koordinatorico zaposlitvene rehabilitacije na ZRSZ. Dobre prakse v

zaposlitveni rehabilitaciji so bile povezane z:

- močnimi poklicnimi interesi,

- večplastno invalidnostjo (poškodba glave in težja oviranost) in uspešna zaposlitev

kljub temu,

- visoka motivacija kljub pastem nadomestila ZPIZ,

- zmožnost za delo le polovičen delovni čas ter ustrezen delodajalec,

- več opcij za delo – izbor tiste možnosti, kjer se je uporabnik počutil najbolj varnega,

- izjemno hiter napredek v zaposljivosti,

- napredek v socialnih veščinah,

- medinstitucionalna povezanost z zaposlitveno rehabilitacijo,

- uspešnost iskanja delodajalca,

- boljša kakovost življenja, povezana z zaposlitveno rehabilitacijo,

- težja invalidnost in uspešna zaposlitev, povezana z prilagoditvijo delovnega mesta.

V razgovoru s koordinatorico ZR smo se pogovorili o tematiki javnih del za invalide, ki so jih

izvajalci ocenili kot primerne možnosti za zaposlitev invalidov po končani zaposlitveni

rehabilitaciji.

Četrto intervizijsko srečanje smo posvetili pametnim rešitvam oz. prilagoditvam delovnega in

domačega okolja v Domu Iris na URI Soča ter predstavitvi zahtevnejšega primera iz

zaposlitvene rehabilitacije, ki je povezan s tematiko nasilja med uporabniki storitev, tako med

samimi obravnavami kot tudi v delovnem okolju. V razgovoru z udeleženci intervizije se je

4

pokazalo, da so se že vsi soočili z nasiljem med obravnavami in na delovnem mestu.

Dogovorili smo se za pripravo izobraževanj na temo, kako se soočati z nasiljem oz.

avtodestruktivnim vedenjem ter ravnanjem v konfliktnih situacijah. Udeležencem smo

posredovali interno navodilo URI Soča glede ravnanja v primeru nasilja, ki ga lahko izvajalci

ZR prilagodijo glede na razmere v lastnih organizacijah.

Poleg izvajanja intervizijskih srečanj smo sodelovali na številnih konferencah in seminarjih s

pripravo tematskih predavanj s področja zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov.

Podroben pregled je naveden na koncu naloge.

5

KAZALO VSEBINE

1. INTERVIZIJA 26. maja 2016 .............................................................................................................. 6

2. INTERVIZIJA 24. junija 2016 ............................................................................................................. 9

3. INTERVIZIJA 10. oktober, MARIBOR .............................................................................................. 12

4. INTERVIZIJA 9. decembra 2016, LJUBLJANA .................................................................................. 18

5. SODELOVANJE NA SEMINARJIH, KONFERENCAH V 2016 .............................................................. 21

PRILOGI: Vzorci dveh protokolov URI Soča v primeru nasilja................................................................ 23

6

1. INTERVIZIJA 26. maja 2016

Prvo letošnje intervizijsko srečanje z naslovom Sodobni trg dela in skrivnosti

uspešnega iskanja dela je bilo izvedeno v četrtek 26. maja 2016, s pričetkom ob 9. uri,

v sejni sobi RCZR. Naša predavateljica je bila dr. Sabina Žnidaršič Žagar, samostojna

svetovalka v Centru za osebni in profesionalni razvoj študentov, Univerze v Ljubljani.

Karierni center Univerze v Ljubljani preko različnih aktivnosti spodbuja študentke in študente

k čim večji aktivnosti že v času študija, udeležbi različnih dogodkov, povezovanju z

delodajalci, pridobivanju dodatnih spretnosti z namenom čim boljše zaposljivost po

končanem študiju. Aktivnosti KC UL so v celoti brezplačne in dosegljive na vseh

fakultetah/akademijah Univerze v Ljubljani. Do svetovanja so upravičeni vsi študentje, ne

glede na to iz kje prihajajo, tudi študentje, ki se šolanje pri nas preko programa EU Erasmus.

V okviru kariernih informiranj in svetovanj izvajajo tudi usmerjeno samooceno, s coachingom.

Menijo, da pri njihovem delu manjkajo strokovnjaki s področja psihologije dela. Imajo dve

svetovalnici.

Povzetek predavanja na temo spremembe na sodobnem trgu dela:

Sodobni trg dela se zadnje desetletje tudi v Sloveniji radikalno spreminja in tisto, kar lahko z

gotovostjo trdimo je, da bodo postale nenehne spremembe stalnica. O tem, kakšne bodo in

kaj nam kot posameznikom in kot družbi prinašajo, pa lahko povemo le malo zanesljivega.

Skupaj s spreminjanjem trga dela se spreminjajo tudi načini vztrajanja na njem: kako poiskati

sodelovanje in delo, lahko sploh še govorimo o zaposlitvi, zakaj ne gre izgubljati energije le z

iskanjem službe, kako in zakaj razvijati svoje zaposlitvene spretnosti in na podobna

vprašanja je pomembno iskati odgovore, čeprav vemo, da ta ni le eden in tudi ne obvelja

dolgo, ker je tudi od tega odvisna naša zaposljivost.

Na trgu dela in pri zaposlovanju se v zadnjem času opažajo naslednji trendi:

Spreminjajo se metode dela: trg dela postaja vedno manj reguliran, Slovenija pa je ena od

držav z zelo velikim številom reguliranih poklicev, kar predstavlja problem pri zaposlovanju.

Termini služba, iskanje službe ipd. izumirajo, namesto tega iščemo delo, zaposlitev,

priložnost. V ospredju so pojmi: zaposljivost, formalni in neformalni trg dela, kompetence in

znanje, novi poklici, karierni portfolio, mreženje in VIP. Krepi se trg neformalnega dela, na

katerem veljajo bistveno drugačna pravila. Neformalni trg dela zahteva uveljavljene

posameznike. Trg dela označujejo tudi nove tehnologije. Spreminja se tudi koncept

delovnega mesta, ki postaja izrazito virtualno. Pojavljajo se novi koncepti delovnih mest

(Smart Working) in drugačne oblike sodelovanja (Coworking – delovni tim).

Mnogi poklici izginjajo, nastajajo pa novi. Zelo težko se napoveduje potrebe po kadrih za več

kot 5 let. Spletni portali MOD, OECD ipd. nas informirajo, da bo skoraj polovica delovnih

mest izginila zaradi avtomatizacije, predvsem v proizvodnji. Nastala bodo nova delovna

mesta, npr. podatkovni rudarji, katerih naloga je, da osmislijo številke v zgodbo. Naraščale

bodo storitve v socialnem sektorju, na področju računalništva, spleta (organizator spletnih

strani), v programih za starejše (na primer socialna gerontologija – nov program UL),

pojavljala se bodo nova delovna mesta, kot je idejni manager, tržnik ipd. Poklic trgovca ima

veliko priložnosti. Pri velikem številu poklicev imajo delovne naloge t.i. polje prehajanja.

7

Neizkušenost na trgu dela je problem za vse, ki prehajajo iz izobraževanja. Delodajalci pa

imajo visoka pričakovanja glede izobrazbe in kompetenc. Več težav imajo pri sklepanju

rednih delovnih razmerij – ker nimajo časa za iskanje ustreznega kadra, želijo imeti

zagotovilo, da so res zaposlili pravo osebo. Zato prihajajo že na univerzo in začenjajo

sodelovanje s študenti 2. letnika in naprej preko delovnih praks in drugih oblik. Delodajalec

se odloči za nekoga, ki ga dobro pozna. To je edina mreža, ki nam bo zagotavljala delo.

Dober glas je pomembna vrednost v rokah tistih, ki iščejo delo. Na tem neformalnem trgu

dela štejejo te kvalitete. Spremenilo se je tudi to, da ni več napačne poklicne izbire šole.

Vrednote in pričakovanja družbe se preslikavajo tudi na oba spola (skriti kurikulum).

Delodajalci so zelo fokusirani na strokovno izobrazbo, kar je za veliko poklicev zelo

omejujoče. Lahko bi zaposlovali antropologe, socialne delavce ipd. kadre, saj so razvojni timi

lahko sestavljeni zelo raznovrstno. Dober primer iz tujine je, ko banke na Škotskem

zaposlujejo diplomante latinskega jezika, ki jih v pol leta naučijo bančništva – to pa zato, ker

cenijo njihove kompetence kot so natančnost, zanesljivost, vztrajnost ipd., ki jih razvijejo med

študijem oz. so že predispozicija za njihov uspešen študij.

Delodajalci iščejo nove kadre po vseh kanalih. Zelo pomembna so socialna omrežja, zaradi

širšega dometa jih uporabljajo tako Iskalci dela kot tudi iskalci strokovnjakov. Eno bolj

razširjenih je Linkedin – profesionalno omrežje (baza je na Irskem), ki iskalcem zaposlitve

omogoča, da se predstavijo delodajalcem. Delodajalec pri iskanju ustreznega kadra

preiščejo vse profile, ki imajo navedene določene kompetence. Zato je pomembno, kakšna je

naša predstavitev, katere izraze uporabljamo ipd. Socialni mediji, npr. Facebook in Twitter,

postajajo nov trg dela, že sam medij preferira določeno populacijo. Delodajalci v Sloveniji

uporabljajo socialna omrežja v več kot 50 % primerov. Na različnih omrežjih opazujejo profile

potencialnih kandidatov in jih tudi zavrnejo zaradi neskladja, če opazijo, da se kompetence,

izobrazba in/ali vedenje ter druge veščine kandidata ne ujemajo z razpisnimi pogoji. Poleg

socialnih omrežij so za iskanje dela pomembni tudi VIP kanali – so privilegij in omejeni –

delovna mesta se dobijo preko osebnih povezav. Na trgu obstajajo celo priročniki za

vzpostavljanje kontaktov in zvez. Ni toliko važno, na kakšen način vstopimo na trg dela –

zgodbe se delajo na trgu dela, tudi zaradi tega, da posameznik dobi občutek vrednosti, ki

sledi delu.

Na razpisana delovna mesta se prijavi tudi do 500 oseb, ki ustrezajo razpisnim pogojem.

Zato je samopromocija kandidatov izrazito pomembna in potrebna. Pomen samopromocije

je tudi v tem, kako ne preveč vidno iskati drugo službo – na primer uporabiti izraze kot »sem

zadovoljen, a iščem druge izzive«. Pomembna je samoiniciativnost. Učinkovita orodja za

samopromocijo so Karierni portfolio, virtualna ali realna »škatla« v kateri zbiramo vse, kar

smo počeli (na primer pisanje blogov ipd.). Koristne informacije najdemo na spletni strani

https://prezi.com.

Orodja, ki se uporabljajo pri iskanju dela so še: Europass (je lahko ogrodje, vendar je sam po

sebi preveč statičen), CV, motivacijsko pismo. Z motivacijskih pismom se motivira

delodajalca. Po raziskavah je najbolj ustrezen čas za klic delodajalca, da ga opozorimo na

naše poslano motivacijsko pismo, med 8 in 9 uro zjutraj. Vedeti moramo, kdo je oseba, s

katero se želimo pogovarjati. Ko pride do razgovora, je treba imeti pripravljena vprašanja za

delodajalca.

https://prezi.com/

8

V okviru Erazmus programov so ugotavljali, da je strokovna izobrazba študentov ustrezna,

večji problem predstavljajo manj razvite socialne veščine. Zato je poudarek na njihovem

pridobivanju. Pomembna je tudi samoocena – kako se realno predstaviti. Postaviti je treba

realno situacijo in realne cilje. Pomembno je, koliko je nekdo dovzeten in socialno spreten pri

priložnostih za delo. Opažamo, da nove generacije nimajo potrebe po socialni interakciji,

kultura komunikacije je nizka. To je del bralne pismenosti, pri čemer smo komaj povprečni,

tudi gimnazijci in študenti imajo te spretnosti slabše razvite. Tudi razkorak med načinom dela

v šoli in pri delu je vedno večji – med študijem je potrebno ogromno memorirati, pri delu pa

so potrebne druge veščine, npr. kreativno razmišljanje.

Vedno več je posameznikov, ki ne vedo, kaj bi radi delali – kaj je vzrok temu? Vedno več je

tudi odličnih učencev, ki imajo težave v duševnem zdravju. Časovno je zelo naporno hoditi v

službo minimalno 8 ur na dan, če je prej nisi imel. Cilji pri iskanju službe morajo biti

ambiciozni, smiselni, merljivi in da poiščemo razlog, zakaj nismo bili uspešni. Realni cilji naj

vključujejo časovno perspektivo do 5 let, vse kar je več kot 5 let je že vizija. V prihodnosti bo

verjetno 4 ali 6 urni delovnik realna perspektiva.

Na trgu dela štejejo naše izkušnje. Pomembno je povečevati zaposljivost pri študentih,

predvsem razvijati osebnostne lastnosti. Opolnomočenje je krepitev posameznika skozi

proces vseživljenjskega učenja, da nastopa na trgu dela trajnostno in tako, da skozi delo

uresničuje svoje karierne cilje in prispeva k lastnemu zadovoljstvu in uspehu, uspehu

podjetja, gospodarstvu, skupnosti in celoti. Poudarja se naslednja področja:

samospoznavanje (kdo sem in kaj želim), spoznavanje partnerjev na trgu dela, priprava

orodij za stike, akcija in evalvacija vsega narejenega. Trg dela se neprestano spreminja, zato

moramo pridobljena znanja dopolnjevati/nadgrajevati. Glede na to, da imajo šole 6-urni

program bi lahko določen delež teh ur namenili tudi učenju o »delu na sebi«. Za izbiro dela je

pomembno tudi, da otroci čimprej spoznajo delodajalce in trg dela, kar bi se moralo

nadaljevati tekom celotnega šolanja. Tako je Karierni center Univerze v Ljubljani junija 2016

sodeloval na festivalu »Univerza gre na trg«, kjer so priredili hitre, 5 minutne zmenke med

delodajalci in študenti.

Ob zaključku intervizije je potekal razgovor o naši populaciji v zaposlitveni rehabilitaciji,

izpostavili smo predvsem problematiko zaposlovanja brezposelnih brez izobrazbe. Vključeni

v ZR potrebujejo tudi funkcionalne spretnosti za ovirane, npr. za samooskrbo.

9

2. INTERVIZIJA 24. junija 2016

24. junija 2016 smo izvedli drugo intervizijsko srečanje v Ljubljani, kjer smo se posvetili trem

temam: dobrim praksam v zaposlitveni rehabilitaciji, razgovoru s koordinatorico ZR na ZRSZ

Leo Kovač in spremembam Standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije.

Prvi del intervizije je bil namenjen predstavitvi primerov dobrih praks. Študija je bila končana

v letu 2015 kot del večletne evalvacije zaposlovanja invalidov (izhodi iz ZR). Predstavitev

smo pričeli s powerpoint prezentacijo, kjer smo pripravili povzetek študije, s katero smo

predstavili specifičen vprašalnik oziroma podatke zbrane s strani invalidov, izvajalcev ZR,

rehabilitacijskih svetovalk in delodajalcev za 11 primerov. Kriteriji: izidi, spremembe v

značilnostih oseb, napredek, kvaliteta življenja.

Razlogi za izbranih 11 primerov so bili naslednji:

življenjska želja po zaposlitvi na tem področju dela (močni poklicni interes),

mnogo ovir na področju duševnega zdravja, delovne zmožnosti in poklicnih interesov,

tudi v zasebnem življenju, zaradi poškodbe glave (več invalidnosti),

visoko motivirana oseba: visoko nadomestilo ZPIZ ni preprečilo vključitve v

rehabilitacijo in delo (visoka motivacija),

na začetku zelo nizka motivacija, zmožnost za delo 4 ure, pokojnina 4 ure, ni bil

deležen prejemka iz ZR. Delodajalec je potreboval osebo za 4 ure (skrajšan delovni

čas),

oseba, ki je bila nezaposlena 1 leto, počasi napredovala, dobila 3 ponudbe za delo in

izbrala tisto, kjer se je počutila varna (več opcij za delo),

izjemno hiter napredek v zaposljivosti, na začetku oseba ni bila zmožna za delo

(povečanje zaposljivosti),

na začetku je bila oseba socialno izolirana, med rehabilitacijo je povečala svojo

socialno mrežo, gre za napredek na področju socialnih veščin (socialno vključevanje,

socialne veščine),

travmatičen dogodek med rehabilitacijo bi lahko pomenil končan proces ZR, vendar

se je glede na sodelovanje več institucij ZR uspešno končala (medinstitucionalno

sodelovanje),

oseba je imela izobrazbo, motivacijo, socialne kompetence, funkcionalno pismenosti,

toda ni uspela najti zaposlitve. Z ZR je bilo to uspešno (ZR kot manjkajoči člen),

hitra rešitev pri iskanju zaposlitve: oseba ni imela delovnih izkušenj, nizko

samozaupanje, slabe socialne veščine. Z zaposlitvijo je dosegla tudi boljšo

samozaupanje in boljšo kakovost življenja (kakovost življenja),

zaposlitev slepe osebe v javnem sektorju (težja invalidnost in prilagoditev delovnega

mesa, še vedno redkost v Sloveniji (prilagoditev delovnega mesta).

Invalidi so izpostavili pomembne informacije na začetku ZR kot eno njihovih glavnih skrbi, ki

jim je pomagala pri vključitvi, ko so bili pogosto zaskrbljeni glede novega. Usposabljanje jim

je dalo boljši vpogled v njihove zmožnosti, omogočilo jim je pridobivanje novega znanja,

nadgradnjo veščin, s konstantno podporo izvajalcev. Izstopajoče ovire invalidov: duševno

zdravje, socialne veščine. Motivacija – finančna – kot ovira za vključevanje invalidov v

zaposlitveno rehabilitacijo – v primeru ZPIZ niso upravičeni do prihodkov iz ZR.

10

Rehabilitacijske svetovalke so izpostavile redne kontakte in spremljanje rehabilitantov kot

ključni dejavnik uspešnega izida. V praksi to pomeni redne mesečne stike. Dejavniki za

uspeh so bili tudi daljše trajanje rehabilitacije, kar omogoča sodelovanje vseh deležnikov.

Kakovost kontaktov med izvajalci ZR in ZRSZ omogoča zaupanje in inovativne rešitve s

karierno orientacijo in drugimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja.

Delodajalci so kot glavni razlog za uspeh izpostavili pozitivna stališča rehabilitantov,

potenciale, zmožnost za učenje, nadarjenost, profesionalna stališča in zavzetost. Zelo

zanimivo je, da so govorili o dobrem vplivu na organizacijsko kulturo, ko so se rehabilitanti

usposabljali in zaposlili.

Izvajalci ZR so izpostavili visoko motiviranost rehabilitantov, socialne veščine, sposobnost

učenja, primerne delovne navade, dobre osebnostne lastnosti, sposobnosti za delo in

prilagojeno delovno okolje, kot olajševalce v procesu usposabljanja in zaposlovanja.

Zaključek

Skoraj vseh 11 primerov je bilo povezani z izhodom v zaposlitev (10), ne glede na ovire

zaradi invalidnosti. Posebej smo opozorili, da ne štejejo pa samo zaposlitve, saj zaposlitvena

rehabilitacija vpliva tudi na povečanje kompetenc, veščin in kakovosti življenja. Večinoma (7)

so bile to podporne zaposlitve. Pri primerih dobrih praks je prišlo do pozitivnih sprememb v

izobrazbi, delovnih izkušnjah, zaposljivosti, socialni mreži in podpori. Največjega pomena je

bila visoka motivacija in uspešna socialna vključenost. V mnogih primerih je bila motivacija

najpomembnejši dejavnik uspešne zaposlitve.

Dva primera sta predstavili poglobljeno Lea Jakič Hiti iz Šentprime in Irena Juratovec iz

Želve.

Primer dobre prakse – zaposlitev v običajnem delovnem okolju

Rehabilitantka, stara 43 let, po poklicu pomočnica tekstilnega konfekcionarja, je imela 17 let

delovne dobe (pred vključitvijo v ZR), največ s področja čiščenja; brezposelna je bila leto dni.

Že v sami storitvi B so bile ugotovljene velike ovire in težave. Na področju zaposlovanja so jo

omejevale težave na področju psihičnega zdravja, neopredeljena duševna motnja in

neopredeljena psihotična motnja, imela je omejitve IK ZPIZ; III. kategorija invalidnosti in

pravica do krajšega 4-urnega delavnika, imela je velike težave na področju delovnega in

vsakodnevnega funkcioniranja zaradi poškodbe glave iz prometne nesreče (hud pretres

možganov). Njena delovna vzdržljivost je bila močno znižana, velike težave je imela na

področju vzdrževanja kognitivnih funkcij, potrebovala je stalno usmerjanje in nadzor pri delu,

psihomotorni tempo je bil izredno upočasnjen, bila je izrazito brezvoljna in tudi nesamostojna

pri orientaciji v okolju (ni znala samostojno na delo).

Kljub navedenim omejitvam se je po končani ZR zaposlila v običajnem delovnem okolju.

OBRAVNAVA:

Storitev B: februar 2011 do november 2011. Sledila je kontinuirana obravnava – takojšnje

nadaljevanje z drugimi storitvami ZR.

11

Storitev A: na skupinskih srečanjih je napredovala, ni bila več le poslušalka, ampak je z

nekaterimi posamezniki razvila komunikacijo. Še vedno pa ji je primanjkovalo samozavesti,

potrebovala je veliko pohval, vzpodbud, usmeritev.

Storitev C: pridobila je realen uvid v življenjsko situacijo in svoje funkcioniranje, zavedala se

je lastnih omejitev, trudila se je biti uspešna pri delu, krajši delovni čas. Kljub temu, da pri

delu ni bila uspešna, si je zaposlitve želela in si prizadevala, da se izkaže.

Storitev D: informirali smo jo o različnih poklicih in delovnih mestih. Razvila je realne poklicne

cilje. Imela je strah pred vključevanjem že v najbolj enostavna dela in ni zaupala vase. Glede

na pretekle izkušnje se je videla pri delih na področju čiščenja, kamor se je vključila tudi med

usposabljanjem.

Storitev E: kljub treningu socialnih veščin je ob zaključku ZR še vedno imela nizko

samozavest, nezaupanje vase, daljši adaptacijski čas pri vključevanju v različne socialne

sredine, njena socialna mreža ni bila zadovoljiva.

Storitev F: pomagali smo ji pri iskanju zaposlitve in pisanju prošenj, sama ni znala iskati

informacij o prostih delovnih mestih, ni znala napisati življenjepisa, vzpostaviti stika z

delodajalcem, ni upala sama na razgovor za zaposlitev, vendar smo jo k temu postopno

vzpodbujali.

Storitev J: april 2011 – november 2011 (vse te mesece se je usposabljala na področju

čiščenja v Želvi – krajši delovni čas).

Po zaključku usposabljanja je bilo ugotovljeno: kvaliteta dela ustreza zahtevam, količina

znižana zaradi upočasnjenosti. Samostojnega načrtovanja dela ne zmore in ji ustreza delo v

manjšem kolektivu. V hitrem tempu odpove in zmore opravljati delovna opravila, ki jo ne

omejujejo s časovnimi pritiski ali zahtevnejšimi delovnimi nalogami. Pred vsako spremembo

potrebuje intenzivno uvajanje in dodatne demonstracije, ter dodatno strokovno pomoč. Že

krajši delavnik ji predstavlja težave na področju kognitivnih funkcij in glede utrujenosti.

Delovna storilnost ob zaključku ZR: do 70 % (krajši delovnik).

Podpora pri iskanju zaposlitve: Usposabljanje na DM se je prekinilo zaradi prehoda v

delovno razmerje na rednem trgu dela (čiščenja), delodajalca je našel izvajalec. Sama

zaposlitve ni našla, primanjkovalo ji je tovrstnih veščin, potrebovala je pomoč tudi pri pripravi

življenjepisa. Ko je sama oddala vlogo, je strokovni tim vzpostavil stik z delodajalcem in mu

predstavil njene prednosti. Bila je vabljena na razgovor, kjer pa se je morala dokazati sama.

Sledila je zaposlitev leta 2011, ki še vedno traja.

Zaključek: Rehabilitantka vsakih nekaj mesecev še vedno pokliče izvajalca ZR. Pove, da ji je

zaposlitev spremenila kvaliteto življenja, počuti se sprejeta, enakovredna drugim, družbeno

koristna in gradi svojo socialno mrežo. Tudi njeno zdravstveno stanje je bolj stabilno. V

delovnem okolju se dobro počuti, zato ustrezno funkcionira.

Drugi del intervizijskega srečanja smo namenili razgovoru z gospo Leo Kovač,

koordinatorico rehabilitacijskih svetovalk. Izvajalci ZR so izpostavili odprta vprašanja glede

dilem:

- ZPIZ ne krije nadomestila za štiriurno delo tistim, ki nimajo pravic, bi pa to osebe

12

potrebovale v primeru, ko so zmožne za delo za skrajšan delovni čas. Mogoče jim je

zagotoviti družinsko pokojnino, če so do tega upravičeni – to je potrebno preveriti za

vsak primer posebej.

- Strokovni delavci so izpostavili pravico do podpornih storitev tudi za primere poklicne

rehabilitacije, ki ni zagotovljena v okviru ZPIZ.

- V primeru nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in

telesno prizadetih oseb, se osebi v primeru zaposlitve, nadomestilo ukine oz. pravico

izgubi, zato je treba biti pri teh vključitvah na to pozoren.

- Izpostavljeno je bilo vprašanje glede napotitve na predhodni zdravniški pregled pred

pričetkom usposabljanja (storitev J) na zahtevnejših delovnih mestih, kamor sodijo

npr. komunalna dela. Ostaja odprto vprašanje, kdo plača strošek zdravstvenega

pregleda. Prav tako je potrebo urediti enotno izvajanje plačila prispevka za

zavarovanje za primer smrti oziroma invalidnosti za vključene v usposabljanje.

Dogovorili smo se, da se ti vprašanji posreduje na ZIZRS.

- Primeri, ko se rehabilitacije prehitro končajo z zaposlitvijo, potem bi pa želeli še

podporne storitve, kaj narediti v teh primerih, bo predstavila ga. Kovač naslednjič,

prav tako tudi nekaj zanimivih primerov zaključnih ocen iz ZR.

- Vprašanje je tudi glede ocen za nezaposljivost, ki prihajajo iz CSD, zaradi

uveljavljanja pravic po socialni zakonodaji, in posegajo v kvoto rehabilitacij.

- Ines Gergorić iz Papilota pa bo pripravila nekaj primerov, kjer ima odprta vprašanja.

V zadnjem delu intervizije smo pregledali tudi novelacijo standardov storitev in se dogovorili,

da predstavitev pošljemo po interviziji vsem prisotnim.

Na koncu intervizije je ga. Kovač zaprosila vse prisotne za sodelovanje dne 22. septembra

na dogodku ZRSZ za delo z delodajalci (obiski pri delodajalcih), zato smo si rezervirali

termin.

Intervizija s temi temami bo izvedena tudi v Mariboru, predvidoma v mesecu septembru.

3. INTERVIZIJA 10. oktober, MARIBOR

Na interviziji smo se posvetili trem temam: dobrim praksam v zaposlitveni rehabilitaciji,

razgovoru s koordinatorico ZR na ZRSZ Leo Kovač in spremembam standardov storitev.

Prvi del intervizije je bil namenjen predstavitvi primerov dobrih praks. Študijo, ki je bila

končana v letu 2015 kot del večletne evalvacije zaposlovanja invalidov (izhodi iz ZR), je

predstavila Aleksandra Tabaj s powerpoint prezentacijo, ki je vsebovala povzetek študije

glede informacij zbranih s strani invalidov, izvajalcev, rehabilitacijskih svetovalk in

delodajalcev za 11 zbranih primerov (študija je predstavljena v prejšnji interviziji).

Primere dobrih praks so predstavili: Lidija Bedenik, Karmen Kočivnik in Miodrag Petrović

(Ozara), Damjan Fajhtinger in Brstin Kavalar (CRI) ter Mateja Krvina (Zavod Vitis).

Dobre prakse v zaposlitveni rehabilitaciji – predstavitve primerov

Visoka motivacija rehabilitantke

13

Oseba je bila leta 2011 v okviru medicinske rehabilitacije napotena v predhodno obravnavo,

t.j. pripravo mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov

– storitev B. Pridobila je status invalidne osebe po ZZRZI in pravico do zaposlitvene

rehabilitacije s poudarkom na pomoči pri umeščanju v zaposlitev. Primer smo izbrali zaradi

izražene motivacije rehabilitantke in izkazane želje po zaposlitvi. Navkljub doseženi stopnji

izobrazbe, funkcionalni pismenosti in razvitimi socialni kompetencami, se je izkazalo, da ima

pri iskanju dela oz. na ravni delovne (re)aktivacije težave, pri reševanju katerih smo ji (lahko)

pomagali v okviru rehabilitacijskih programov.

Osnovni podatki o uporabniku/ici: Ženska v starostni skupini 30 do 40 let, na izobrazbeni

ravni je pridobila univerzitetno diplomo s področja družboslovja, pred vključitvijo v

zaposlitveno rehabilitacijo je pridobila 10 mesecev formalne delovne dobe, s prišteto

pokojninsko dobo 2 leti; zaposlena je bila kot pripravnica v javni upravi, kot prostovoljka pa je

delala v okviru nevladne organizacije, v javni upravi in v informativnem centru.

Izstopajoče ovire pri zaposlovanju: pomanjkljive in skromne delovne izkušnje, znižani

delovna vzdržljivost in obremenljivost, osebnostni deficiti, zdravstveni dejavniki

(kronična bolezen), ki jo omejujejo na opravljanje lažjih fizičnih del, deloma sede.

Prepoznane prednosti na področju delovne (re)aktivacije: pridobljena izobrazba,

odsotnost pomembnejših težav na področju kognitivnih funkcij in visok nivo

motivacije.

Obravnave:

leta 2011 predhodna rehabilitacijska obravnava (storitev B) v okviru medicinske

rehabilitacije,

vključevanje v rehabilitacijske programe je z vmesno prekinitvijo potekalo od 1.2.2012

do 30.9.2013.

Ob vstopu v proces zaposlitvene rehabilitacije je bila njena socialna mreža pomanjkljiva

glede podpore tako v okviru primarne družine kot v okviru lastne družine. Tekom trajanja

zaposlitvene rehabilitacije so nastopile ogrožajoče razmere v okviru družine, kar je aludiralo

v hudi osebnostni stiski, razpadu izvenzakonske skupnosti in mirovanju procesa zaposlitvene

rehabilitacije.

Opažanja med obravnavo: tekom vključevanja so bila realizirana usposabljanja pri treh

delodajalcih:

pisarna X (februar – junij 2012): delovne naloge so bile vezane na sprejem in oddajo

pošte, pripravo dopisov, izvršilnih ipd. vlog, ki se navezujejo na vodenje postopkov

glede strank. Opažali smo znižano delovno produktivnost: 50 %, slabo odzivanje in

sprejemanje kritik delodajalca in izvajalca ZR, hiter upad motivacije in pasivnost.

Zaradi zelo neugodnih dejavnikov mikro okolja doma, ki so korelirali v slabšem

delovnem funkcioniranju in produktivnosti, je ZR prešla v mirovanje.

Projektna pisarna Y (november 2012 – junij 2013): delovne naloge so bile vezane na

pregled in evalvacijo spletne strani, iskanje razpisov, možnosti prijav. Izkazala je

motivacijo, ustrezno kvaliteto in nekoliko znižano kvantiteto dela (70%).

14

društvo Z (julij – september 2013): delovne naloge so bile vezane na pomoč pri

oblikovanju vsebin in uporabi spletne strani kot medij obveščanja, pisanja in

posredovanja dopisov, širjenja promocijskega gradiva, pomoč pri oblikovanju in

načrtovanju vsebin usposabljanja, idr. dela. Izkazala je motivacijo, ustrezno kvaliteto

in še vedno nekoliko znižano kvantiteto dela (75%), bolj pozitivno je bilo tudi

sprejemanje lastne invalidnosti.

Tekom celotne obravnave smo ji v okviru predvidenih storitev ZR nudili podporo skozi

individualne in skupinske psihosocialne aktivnosti, programe poklicne orientacije, iskanja

primernega dela in ji pomagali pri umeščanju v konkretno delovno okolje.

Zaradi težav na osebnostnem področju in v medosebnih odnosih, se je na pobudo

rehabilitacijskega tima vključila v psihoterapevtsko obravnavo. Na lastno iniciativo pa se je

udeležila podjetniškega izobraževanja pri zavodu X Maribor.

Opažanja po obravnavi in izhodi: preizkusila se je v različnih delovnih okoljih in na področjih

dela ter pridobila na delovni obremenljivosti in vzdržljivosti v korelaciji z delovno storilnostjo,

ki je od začetnih 50% dosežene delovne produktivnosti porastla na 75%. Kazal se je

napredek na področju prilagoditvenih sposobnosti in premagovanja obremenilnih dejavnikov

v okviru biografskega poteka ter sprejemanja lastne invalidnosti.

Zaključek: po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji je bil za obdobje 18 mesecev realiziran

izhod v zaposlitev v običajnem delovnem okolju v obliki podporne zaposlitve (INP) pri društvu

Z, na delovnem mestu: organizacijske dejavnosti, izvajalec/izvajalka programa. Po tem pa še

v invalidskem podjetju X na področju trženja.

Poleg zaposlitvene realizacije in ureditve materialnega statusa, je po zaključeni zaposlitveni

rehabilitaciji prepoznan napredek na področju medosebnih odnosov, odločanja o sebi ter

čustvenem in fizičnem blagostanju.

Rehabilitacija osebe s kombiniranimi težavami, uspešna v daljšem obdobju

Tedaj 29 letna rehabilitantka se je v storitve zaposlitvene rehabilitacije vključila v drugi

polovici 2011, po 3 leta trajajoči brezposelnosti. Ob vključitvi je imela dobri 2 leti delovne

dobe v proizvodnji (svečarstvo, proizvodnja očal) ter v povezavi s tem izrazito neprijetne

izkušnje.

Rojena v družini alkoholikov je od zgodnjega otroštva živela v rejništvu. Zaradi ugotovljenih

deficitov je obiskovala osnovno šolo s prilagojenim programom, kjer je izkazovala tako učne

težave kot tudi težave v odnosih. Pridobila je nižjo poklicno izobrazbo pomočnica gospodinje.

Težave v odnosih so bile prisotne ves čas in so se v delovnih okoljih, v katere je bila

vključena, še poglabljale. Eventuelno je povsod zapadla v konflikte ter tudi zaradi tega ostala

brez zaposlitve, v povezavi s tem so se pri njej pojavile težave v duševnem zdravju. Razen v

družini rejnikov v širšem okolju ni imela razvite socialne mreže. V času vključitve v

zaposlitveno rehabilitacijo so se zaradi dolgotrajne brezposelnosti pričele pojavljati težave

tudi v relaciji z rejniki, pri katerih je še vedno živela.

V okviru storitve B so bile ugotovljene velike ovire in težave. Na področju zaposlovanja so jo

najbolj ovirale slabša primarna intelektualna opremljenost z dodatnim poslabšanjem

15

kognitivnega funkcioniranja, psihomotorična upočasnjenost, slaba koncentracija, delovna

vzdržljivost in obremenljivost ter velike težave z vključevanjem in prilagajanjem zahtevam

delovnega in socialnega okolja ter vsakdanjega življenja nasploh. Zaznavne so bile posledice

daljše socialne izključenosti.

V nadaljnje storitve zaposlitvene rehabilitacije se je vključila proti koncu leta 2012.

Obravnava: Rehabilitantka je bila vključena v storitve A, C, D, E, F, J, L in N.

Ves čas je bila deležna kontinuiranega spodbujanja in motiviranja za prevzemanje aktivne

vloge pri razreševanju lastne zaposlitvene situacije, predvsem v smislu identificiranja

morebitnih ovir ter na drugi strani priložnosti v neposrednem socialnem okolju.

Veliko pozornosti je bilo namenjene ozaveščanju in predelavi občutij in pričakovanj, prisotnih

nekonstruktivnih prepričanj in vedenj ter osvajanju načinov spremljanja in reguliranja počutja

in splošne psihofizične kondicije. Rehabilitantka je imela priložnost analizirati in predelati

konkretne situacije iz lastnega življenja, tedanje reakcije in vedenja ter na podlagi tega

oblikovati učinkovitejše pristope. Posebno pozornost smo namenili urjenju komunikacije z

delodajalcem in predvsem komunikacije v različnih (zahtevnejših, konfliktnih) delovnih

situacijah.

Rehabilitantka se je vključila na usposabljanje v invalidsko podjetje, na delovno mesto

čistilke. Z omenjenim delovnim mestom še ni imela izkušenj, zato je potrebovala nekoliko

daljše uvajalno obdobje ter več podpore, spremljanja in usmerjanja. Njeno funkcioniranje

smo redno spremljali preko obiskov na delovnem mestu in kontaktiranja z delodajalcem.

Usposabljanje je trajalo slabih 6 mesecev, izteklo se je v zaposlitev. Ves čas vključevanja je

bila prisotna sorazmerno visoka stopnja motivacije za vključevanje v delo ter dosego

primerne zaposlitve.

Rezultati rehabilitacijske obravnave:

Rehabilitantka je postopke zaposlitvene rehabilitacije uspešno zaključila in se v začetku julija

2013 zaposlila v prej omenjenem invalidskem podjetju, na delovnem mestu čistilke. Ob

koncu vključevanja je dosegala 70% učinkovitost, pri delu pa še ni bila povsem samostojna.

Celosten učinek obravnave je bil zelo opazen. Rehabilitantka je dosegla največji napredek

na področju samopodobe, ključen dejavnik pri tem je bila izkušnja sprejetosti, afirmacij in

uspešnosti v delovnem okolju. Skozi preizkušanje in razvijanje lastnih zmožnosti in veščin je

uspela oblikovati ustrezno poklicno identiteto, ki je še dodatno doprinesla k boljšemu

samovrednotenju.

Do določene mere je zmogla ozavestiti vzroke in gibala lastnega počutja in funkcioniranja ter

nekatera svoja manj konstruktivna prepričanja in vedenjske vzorce. Skozi vsakodnevno

vključevanje in strokovni suport je pridobila na komunikacijskih in socialnih veščinah ter

sposobnosti samoregulacije vedenja in počutja. Bistven napredek je bil ugotovljen na

področju stališč v zvezi z delodajalci, zaposlitvijo in svetom dela nasploh, ki so iz izrazito

negativnih prešla v dokaj pozitivna.

16

Rehabilitantka pa kljub izkazanemu napredku ni pokazala zmožnosti samostojnega gibanja

na trgu dela, saj so veščine iskanja zaposlitve kljub vloženemu delu in trudu ostale

deficitarne. Ocenili smo tudi, da bo ves čas vključevanja v zaposlitev potrebovala strokovno

spremljanje in suport ter pomoč v kompleksnih in težavnih delovnih in življenjskih situacijah,

in v tej smeri se je nadaljevalo vzpostavljeno sodelovanje tako z rehabilitantko kot tudi z

delodajalcem.

Spremljanje:

Zaposlitev v invalidskem podjetju je ohranila polni 2 leti, do konca junija 2015. V tem času je

delovno toliko napredovala, da je delo že lahko opravljala samostojno ter dosledno

izkazovala korektno vedenje tako do sodelavcev kot tudi do strank.

Po tem je posel prevzelo drugo podjetje, ki jo je zaposlilo na istih delovnih nalogah, vendar v

drugi delovni skupini in z drugačnim načinom vodenja. Tu je delala še slabih 6 mesecev. V

tem času je izkusila bistveno slabšo delovno klimo, nerazumevanje vodstva ter zavračanje in

odkrito sovražnost s strani sodelavk. Rehabilitantka je obdobje vzdržala brez hujših konfliktov

ali poslabšanja zdravstvenega stanja, vse do poteka zadnje pogodbe o zaposlitvi, ki ji ni bila

podaljšana.

Ker smo bili tako z njo kot tudi z delodajalcem v rednem kontaktu, smo lahko ob prekinitvi

sodelovanja po obstoječi mreži delodajalcev takoj poiskali ustrezno zaposlitveno priložnost

pri enem od invalidskih podjetij, na istem delovnem področju. Rehabilitantka je tako, po zgolj

dvomesečni prekinitvi, v začetku marca 2016 nastopila delo pri novem delodajalcu, kjer

sorazmerno uspešno funkcionira še sedaj. Še vedno živi pri rejnikih, vendar je njena vloga in

položaj v družini močno spremenjena – aktivno pomaga pri skrbi za ostarelo in hudo bolno

rejnico. Kljub čustveno močno obremenjujočim situacijam do sedaj ni prišlo do recidiva težav

v duševnem zdravju.

Rehabilitacija osebe, ki je izjemno hitro napredovala iz nezaposljivosti do uspešne

zaposlenosti

Uporabnica spada v skupino oseb s težavami v duševnem zdravju. Rehabilitantka je ob

vstopu v proces funkcionirala pod mejo zaposljivosti, tekom rehabilitacije je izjemno

napredovala, zato jo je delodajalec tudi zaposlil.

Značilnosti ob vstopu v storitve zaposlitvene rehabilitacije pri izvajalcu

Uporabnica, stara 30 let, po izobrazbi ekonomska tehnica, z manj kot 3 leti delovnih izkušenj

s prodaje in administracije, je imela težave glede psihomotorične upočasnjenosti, strah pred

novimi slabimi izkušnjami z delodajalci in podoživljanje preteklih bolečih dogodkov,

pasivnost, zelo slaba samopodoba.

Rehabilitacijski proces znotraj storitve B je potekal strnjeno; po nadaljnjih 3 mesecih

(postopek pridobitve statusa IO na ZRSZ, izdaja napotnice za nadaljnje storitve) se je

vključila v nadaljnje storitve ZR, ki so prav tako potekale strnjeno, le v času njenega dopusta

med poletjem, je na njeno željo prišlo do enomesečnega mirovanja za čas njene odsotnosti.

17

V času procesa je zelo osebnostno in delovno napredovala, razširila krog prijateljev, na

katere se lahko obrne v primeru potrebe po podpori, pridobila nove delovne izkušnje z

različnih delovnih področij, jasno izoblikovala poklicni cilj, si začrtala nadaljnjo študijsko pot.

Zaposlila se je v malem podjetju, na področju arhiviranja dokumentacije, izvajanja zelenega

programa in drugih delih iz področja delodajalca, v skladu z razpisnimi pogoji Zaposli.me, na

zaščitenem delovnem mestu, s subvencijo plače v višini 40 % MP, za določen čas 1 leta.

Uporabnica se je z zaposlitvijo ekonomsko osamosvojila, tekom rehabilitacije je vstopila v

zvezo, ki jo uspešno vzdržuje, ima izdelan načrt za dokončanje študija, na katerega se je že

vpisala.

Rehabilitacija osebe, ki je bila popolnoma socialno izolirana

Rehabilitant je ob vstopu v proces funkcioniral pod mejo zaposljivosti in bil v celoti socialno

izoliran. Tekom rehabilitacije je dosegel zmerni napredek na delovnem področju, čeprav je bil

na koncu kategoriziran kot nezaposljiv, je bila pri njem ključnega pomena predvsem ponovna

socialna vključenost v okolje in zmanjšanje izolacije, kar na dolgi rok lahko pripelje do še

večjega napredka na področju socialnih spretnosti. Tudi sam je v samem procesu in vključitvi

v program Socialne vključenosti videl priložnost, da si uredi življenje in se na vse zelo

pozitivno odzval.

Uporabnik spada v skupino oseb s težavami v duševnem zdravju. Značilnosti uporabnika ob

vstopu v storitve zaposlitvene rehabilitacije pri izvajalcu: starost 29 let, po izobrazbi

diplomirani elektrotehnik, je imel malo delovne dobe (pod 2 leti). Njegove izstopajoče ovire

so bile povezane z napadi tesnobe in panike ter socialne anksioznosti. Tekom rehabilitacije

je kazal visoko motivacijo za ureditev in normalizacijo življenjske situacije, ter vključitev v

socialno okolje. V času procesa se je začel bolj aktivno vključevati v socialno okolje, si uredil

dnevno rutino, ter kazal napredek na področju socialnih veščin. Prav tako je začel

postopoma navezovati socialne stike v okolju, pridobil je nove delovne izkušnje.

Z oktobrom 2014 se je vključil v program socialne vključenosti, kjer opravlja enostavna

proizvodna dela.

V razgovoru s koordinatorico za zaposlitveno rehabilitacijo na ZRSZ, ga. Leo Kovač, je

bilo izpostavljeno z njene strani več tem:

- Ali so javna dela primerna za invalide po končam procesu zaposlitvene rehabilitacije:

izvajalci ZR so poudarili, da imajo udeleženci javnih del večje pravice kot uporabniki

storitev zaposlitvene rehabilitacije, ker so zaposleni in tudi imajo posledično višje

prejemke. Tudi se povečujejo njihove kompetence in delovna zmožnost. Javna dela

so koristna dopolnitev za zaposlitveno rehabilitacijo. Javni zavodi ne zaposlujejo in to

je edina možnost za zaposlitev v javnem zavodu. Mogoče bi bilo za invalide lahko

avtomatsko podaljšanje javnih del pri drugem delodajalcu in ne da se čaka pol leta na

ponovno vključitev.

- Socialna vključenost: predstavitev bodočih razpisov na Reha dnevih 2016, ki bodo

namenjeni ciljni populaciji migrantov in zapornikov.

- Le ena tretjina oseb z odločbo o socialni vključenosti je vključena v programe

socialne vključenosti. Socialna vključenost je edino, kar država prispeva za to

18

populacijo. Vključeni v program socialne vključenosti ne znajo samostojno finančno

funkcionirati.

- Stroški za zaposlitveno rehabilitacijo so že zelo visoki, glede na proračun, zaradi

povečanega deleža oseb na usposabljanju. Zaprosila je udeležence, da stroške

minimalizirajo. Za naslednje leto ne bodo sklepali pogodb, dokler ne bo sklenjena

pogodba MDDSZ–ZRSZ.

- Glede zaposlitvene rehabilitacije – morda bi začeli razmišljati o certificiranju

programov (NPK) oz. ali bi to lahko ponudili v okviru učnih delavnic kot enem od

projektov iz evropskih skladov. Certificiranje bi bilo koristno za udeležence in

zanimivo za delodajalce. Glede stroškov je potrebno opozoriti tudi na stroške

zdravniškega pregleda.

- Glede javnih del in usposabljanja na delovnem mestu se ta dva programa

izključujeta.

Zadnji del intervizije je obsegal predstavitev novih standardov storitev, ki so bili sprejeti v prvi

polovici leta 2016. Powerpoint predstavitev je predstavila mag. Valentina Brecelj.

4. INTERVIZIJA 9. decembra 2016, LJUBLJANA

Intervizijsko srečanje smo v prvem delu namenili obisku v domu Iris, kjer so nam sodelavci

doma Iris predstavili pametne rešitve za prilagoditev domačega in delovnega okolja za

različne ciljne skupine invalidnosti. Najbolj so nas zanimale prilagoditve s področja

računalništva za težje gibalno ovirane osebe ter slepe in slabovidne osebe. Za individualne

primere so na voljo strokovna svetovanja sodelavcev doma Iris. Predstavitev sta izvedla

David Brecelj in dr. Mojca Debeljak.

Drugi del intervizijskega srečanja smo posvetili težjemu primeru zaposlitve invalida z odločbo

o zaščitni zaposlitvi. Primer je predstavila mag. Ines Gergorić, strokovna vodja tima Papilot

Krško. Problematika, s katero so se soočali, je povezana z nasiljem na delovnem mestu. Gre

za mlajšega moškega, ki ima poleg fizične oviranosti tudi epilepsijo. Ima končano OŠ. Ocena

stopnje invalidnosti: velike ovire in težave. Ocena storitve B iz leta 2014 je bila, da je invalid

zmožen za pretežno sedeče delo, kjer bo potrebna le krajša hoja ali stoja. Prva napotitev v

ostale storitve je potekala avgusta 2015. Zaključek ZR zaradi zaposlitve: julij 2016. Zaščitna

zaposlitev: avgust 2016. Tekom rehabilitacije se je oseba usposabljala 10 mesecev

(september 2015 – junij 2016). Usposabljanje je potekalo pri 2 različnih delodajalcih na

podobnih delovnih mestih, ki so zajemala lažja sestavljalna dela v sedečem položaju brez

dvigovanja bremen nad 5 kg. Prilagoditve so zajemale nastavljiv stol po višini in naklonu in

krajši delovni čas od polnega (5 ur). Ocena delovne učinkovitosti po zaključku rehabilitacije:

50 % – zaščitna zaposlitev.

Težave rehabilitanta v času izvajanja ZR:

- pripisovanje vzrokov zunanjim dejavnikom,

- slabe komunikacijske veščine,

- slabe veščine reševanja konfliktov,

- slabši uvid v lastne težave, vedenje, ipd.,

- konflikti s sodelavci na delovnem mestu,

- težave z upoštevanjem avtoritete in dogovorov,

19

- agresivno in neustrezno vedenje na delovnem mestu in na obravnavah,

- težave s prilagajanjem na spremembe – potrebuje dolgotrajno, postopno in

individualno prilagajanje,

- podajanje neresničnih informacij,

- grožnje rehabilitanta delodajalcu, izvajalcu ZR,

- težave s finančnimi prilivi.

Podpora v procesu ZR:

- Individualno delo z rehabilitantom,

- skupinsko delo – prekinjeno po agresivnih tendencah rehabilitanta do drugih

rehabilitantov,

- zaupanje rehabilitanta v rehabilitacijski tim,

- pogovori z delodajalcem,

- prilagoditev delovnega mesta,

- pogovori s strokovnim delavcem na Centru za socialno delo,

- pogovori s svetovalkami ZRSZ.

Trenutna situacija in predlogi:

- Zaposlen pri delodajalcu, vendar v odpovednem postopku,

- konfliktna situacija z direktorico podjetja,

- pogovor z delodajalcem,

- pogovor z rehabilitantom,

- predviden sestanek na zagovoru rehabilitanta pri delodajalcu v januarju,

- v primeru izgube delovnega mesta ponovna vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo.

V razgovoru z vsemi udeleženci intervizijskega srečanja se je pokazalo, da so se prav vsi

vključeni udeleženci intervizije že soočali z nasiljem na delovnem mestu. Vodja

intervizijskega srečanja je udeležence seznanila s sprejetim protokolom ravnanja v primeru

nasilja na URI Soča, ki je razobešen tudi v naši seminarski sobi. Priporočamo, da protokol

ravnanja v primeru nasilja sprejmejo vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Prav tako smo

se v diskusiji posvetili vprašanju glede ravnanja pri grožnji s samomorilnostjo in se dogovorili,

da v prihodnjem letu pripravimo intervizijsko srečanje s predavatelji na temo, kako ravnati v

primeru hudih konfliktov in kako ravnati v primeru grožnje s samomorilnostjo. Glede pomoči

vključenim invalidom v zaposlitveni rehabilitaciji, ki bi potrebovali storitve psihoterapije, so si

udeleženci izmenjali informacije o cenovno dostopni mreži Društva Dam, v okviru katerega

lahko dostopajo tudi invalidi do storitev psihoterapije – mogoče so tudi brezplačne

obravnave. Več informacij je na voljo na spletni strani Društva Dam za pomoč osebam z

depresijo in anksioznimi motjami:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85

Za naslednjo intervizijo smo se dogovorili, da se bolj poglobljeno obravnava tematika nasilja.

Kolegica iz Šentprime nam je posredovala dva predloga:

- Predavanje s področja krizne intervencije, delo z nasiljem, de-eskalacijske tehnike,

- predavanje s področja agresivnosti navznoter (samomorilnost), agresivnost navzven

(nasilnost).

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85

20

Tekom priprave programa izobraževanj ZIZRS za leto 2017 je Šentprima predlagala, da se

izobraževanje s to tematiko uvrsti na program izobraževanj.

21

5. SODELOVANJE NA SEMINARJIH, KONFERENCAH V 2016

TABAJ, Aleksandra. Dobre prakse pri zaposlovanju invalidov: kvalitativna študija. V:

PETROVIĆ JESENOVEC, Borut (ur.). Konstruktivno socialno delo kot gibalo soustvarjalnega

dialoga : zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2016, str. 107.

[COBISS.SI-ID 2226281]

TABAJ, Aleksandra. Ekonomski in družbeni učinki zaposlovanja invalidov v invalidskih

podjetjih in zaposlitvenih centrih. V: PETROVIĆ JESENOVEC, Borut (ur.). Konstruktivno

socialno delo kot gibalo soustvarjalnega dialoga: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za

socialno delo, 2016, str. 108. [COBISS.SI-ID 2226537]

TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir. Vocational rehabilitation best practices evaluation :

qualitative study. V: LOVRENOV, Života (ur.). Research, education, and practice in

insurance medicine and social security: book of abstracts. Ljubljana: Domus, 2016, str. 49.

http://www.eumassslovenia.com/abstracts_eumass.pdf. [COBISS.SI-ID 2198633]

TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir, KOVAČ, Lea, PONIKVAR, Jana, VOLOVEC,

Doroteja. Multi-annual evaluation of the employment outcomes of persons with disabilities. V:

LOVRENOV, Života (ur.). Research, education, and practice in insurance medicine and

social security: book of abstracts. Ljubljana: Domus, 2016, str. 157.


TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir, BRUMNIČ-SMREKAR, Tatjana, DOLINŠEK, Tatjana,

GRČAR, Maša, KOVAČ VUJASINOVIĆ, Peter, JAMNIK POCAJT, Tatjana, ŠAUPERL,

Jožica, VIDMAR, Janez, ZADRAVEC, Suzana, ŽOHAR, Gregor. Cost-benefit study of

Slovenian enterprises for persons with disabilities and employment centres. V: LOVRENOV,

Života (ur.). Research, education, and practice in insurance medicine and social security :

book of abstracts. Ljubljana: Domus, 2016, str. 109.


TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir. Presentation of the University Rehabilitation Institute,

Republic of Slovenia. V: LOVRENOV, Života (ur.). Research, education, and practice in



TABAJ, Aleksandra. Delovanje zaposlitvenih centrov: prednosti, slabosti, priložnosti in

nevarnosti: [prispevek na] Reha dnevi, 27.-28. september 2016, Portorož. 22 prosojnic.


TABAJ, Aleksandra. Development centre for vocational rehabilitation: lecture The National

University Hospital, 17 August 2016, Grensás, Island. 79 prosojnic. [COBISS.SI-ID 2220905]

TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir. Cost-benefit study of Slovenian enterprises for

persons with disabilities and employment centres : is employment of persons with disabilities

beneficial for community and persons with disabilities?. V: Abstracts, 10th World Congress of

International Society of Physical and Rehabilitation Medicine, May 29 - June 2, 2016, Kuala

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2226281


http://www.eumassslovenia.com/abstracts_eumass.pdf










22

Lumpur, Malaysia, (Journal of rehabilitation medicine. Supplement, ISSN 1650-1969, no. 55).

Uppsala: Journal of Rehabilitation Medicine, 2016, str. 61. [COBISS.SI-ID 2240361], [JCR,

SNIP]

TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir. Vocational rehabilitation best practices evaluation :

qualitative study. V: Abstracts, 10th World Congress of International Society of Physical and

Rehabilitation Medicine, May 29 - June 2, 2016, Kuala Lumpur, Malaysia, (Journal of

rehabilitation medicine. Supplement, ISSN 1650-1969, no. 55). Uppsala: Journal of

Rehabilitation Medicine, 2016, str. 278. [COBISS.SI-ID 2240617], [JCR, SNIP]

TABAJ, Aleksandra. Direktiva o splošnih okvirih enake obravnave na področju zaposlovanja

in dela: Seminar Krepitev organizacije - projekt Stičišče Prehod, Ljubljana, 10. - 12. februar

2016. [COBISS.SI-ID 2151785]

TABAJ, Aleksandra. Evropska platforma za rehabilitacijo: raziskava na področju prehoda

mladih s posebnimi potrebami iz izobraževanja na trg dela: Seminar Krepitev organizacije -

projekt Stičišče Prehod, Ljubljana, 10. - 12. februar 2016. [COBISS.SI-ID 2150761]

TABAJ, Aleksandra. Evropska unija: strategije, politike, dokumenti: letni pregled

zaposlovanja in socialnega razvoja: Seminar Krepitev organizacije - projekt Stičišče Prehod,

Ljubljana, 10. - 12. februar 2016. [COBISS.SI-ID 2151529]

TABAJ, Aleksandra. Inovativne prakse EPR pri zaposlovanju invalidov: Seminar Krepitev

organizacije - projekt Stičišče Prehod, Ljubljana, 10.–12. februar 2016. [COBISS.SI-ID

2151017]

TABAJ, Aleksandra. Konvencija OZN o pravicah invalidov: Seminar Krepitev organizacije -


TABAJ, Aleksandra. OP Evropske kohezijske politike 2014-2020: Seminar Krepitev

organizacije - projekt Stičišče Prehod, Ljubljana, 10. - 12. februar 2016. [COBISS.SI-ID

2152553]

TABAJ, Aleksandra. Primerne prilagoditve za invalide : Seminar Krepitev organizacije -


TABAJ, Aleksandra. Slovenski akcijski program za invalide 2014-2021 in Evropska strategija

invalidnosti 2010-2020 : Seminar Krepitev organizacije - projekt Stičišče Prehod, Ljubljana,

10. - 12. februar 2016. [COBISS.SI-ID 2152297]

WLTAVSKY, Zdenka. Neverbalna komunikacija kot pomoč delovnim invalidom pri

zaposlovanju: predavanje v okviru usposabljanja za aktivno življenje in delo, Terme Zreče,

Zveza delovnih invalidov Slovenije 1. 4. 2016. [COBISS.SI-ID 2243433]

WLTAVSKY, Zdenka. Neverbalna komunikacija kot pomoč pri delu z invalidi v DI: predavanje

na usposabljanju za aktivno sodelovanje in neodvisno življenje invalidov, Terme Zreče,

Zveza delovnih invalidov Slovenije 6. 5. 2016. [COBISS.SI-ID 2243689]


http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=jcr&select=(sc=1650-1977+and+PY=2015)

http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=snip&select=(sc=1650-1977+and+PY=2015)


http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=jcr&select=(sc=1650-1977+and+PY=2015)

http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=snip&select=(sc=1650-1977+and+PY=2015)











23

BRECELJ, Valentina, TERŽAN, Metka. Application and benefits of using ICF core set in

vocational rehabilitation. V: LOVRENOV, Života (ur.). Research, education, and practice in



VIDMAR, Gaj, BURGER, Helena, BRECELJ, Valentina, PTJUŠKIN, Pavel. Nadežnost'

kodirovanija s pomoščju MKF: opyt i naučnye issledovanija Universitetskogo instituta

reabilitacii v Ljubljane = Reliability of ICF coding : experience and research at the University

rehabilitation institute in Ljubljana. V: Invalidnost' i rehabilitacija = Disability and rehabilitation,

Materialy naučno-praktičeskoj konferencii c meždunarodnym učastiem v ramkah meroprijatij

gosudarstvennoj programmy "Dostupnaja sreda", Sankt-Peterburg 24-25 nojabrja, 2016 g.

Sankt-Peterburg: Ministerstvo truda i socialnoj zašitbi Rossiskoj federacii, 2016, str. 259-60.


BRECELJ, Valentina. Vocational rehabilitation and employment of PwD in Slovenia: lecture

The National University Hospital, 17 August 2016, Grensás, Island. 18 prosojnic.


BITENC, Črtomir. Zakonski okvir področja ter Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov. V: KOVAČIČ, Dare. Psihologija v rehabilitaciji oseb s telesno in

povezano duševno zmanjšano zmožnostjo. 2. izd. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski

inštitut - Soča, 2016, str. 219-223. [COBISS.SI-ID 2213225]

PRILOGI: Vzorci dveh protokolov URI Soča v primeru nasilja






24

Prilogi: Vzorci dveh protokolov URI Soča v primeru nasilja

25

26

27

Documents

RAZVOJ SISTEMSKEGA MODELA ZAPOSLITVENE … · 2017. 3. 23. · 3 POVZETEK V letu 2016 smo v Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri URI Soča izvedli štiri intervizijska