RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA

PROSTOVOLJNE GASILCE

NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 LjubljanaOrganizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 LjubljanaPogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010

Izvajalec:Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana

GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO

VODO

TEČAJ ZA VODJE ENOTE

Avtor: dr. Janja Kramer, udig, VGČ org

Vsebina

• Osnove urbanizma

• Urbanistični načrt• Zazidalni sistemi• Komunalna infrastruktura• Požarnovarnostni odmiki med stavbami• Intervencijske površine

TEČAJ ZA VODJO ENOTE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO3

Vsebina

• Požarno varna gradnja

• Požarno varna gradnja - zasnova• Pasivna požarna zaščita• Aktivna požarna zaščita• Elementi požarne zaščite (sektorji, celice)• Požarna obremenitev objektov• Požarni red• Požarni načrt• Količina potrebne vode za gašenje


Vsebina

• Preskrba z gasilno vodo

• Viri za oskrbo z vodo za gašenje• Javno vodovodno omrežje• Požarni bazen• Neizčrpen vodni vir

• Potrebna količina vode za gašenje• Požarne skupine

• Oskrba z vodo za gašenje v industriji


Osnove urbanizma

• Urbanizem• Dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in urejanjem

novih naselij in mest ter s smotrnim vzdrževanjem obstoječih

• Urbanistično načrtovanje• Veja prostorskega načrtovanja, s katero se načrtuje

poselitev in z njo povezane prostorske ureditve ter določajo pogoji za umestitev v prostor


Urbanistični načrt

• Urbanistični načrt• Podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanih

središč• Upoštevanje strokovnih podlag s področij

• Gospodarskega razvoja• Naravnih danosti prostora• Ekoloških omejitev• Socialnih potreb• Prenove nepremičninske kulturne dediščine• Razvoja vodooskrbe, elektro, telekominkacijske, komunalne

in prometne infrastrukture



• Na podlagi urbanističnega načrta se za naselja določi• Območje celovite prenove naselja z rešitvami in

ukrepi• Javne površine• Prometna ureditev vključno s površinami za mirujoči

promet• Zelene površine naselja• Temeljne strukture naselja z elementi urbanističnega

in arhitekturnega oblikovanja• Gospodarsko javno infrastrukturo naselja



• Iz urbanističnega načrta naselja morajo biti med drugim razvidni• Viri za preskrbo z gasilno vodo• Medsebjoni odmiki objektov in naselij• Prometna ureditev• Naravne ovire, ki preprečujejo širjenje požara• Razvrstitev objektov s povečano požarno nevarnostjo• Drugi potrebni ukrepi, s katerimi je zagotovljena

varnost objektov in naselij pred požarom


Primer urbanističnega načrta


Zazidalni sistemi

• Zazidalni načrt• Določa, kako bo zazidan določen kompleks glede na

gostoto tlorisne zazidave in po višini objektov• Sistem zazidave je določen na podlagi urbanističnega

načrta• Sistem zazidave je odvisen od večih faktorjev (oblika

zemljišča, zazidalno področje gostota naseljenosti)• Poznamo tri vrste zazidalnih sistemov

• Zaprt gradbeni sistem• Polzaprt ali blokovni gradbeni sistem• Odprt gradbeni sistem


Zazidalni sistemi

• Zaprt gradbeni sistem • Strnjen gradbeni sistem, kjer so objekti zgrajeni drug

poleg drugega• Zgradbe so med seboj ločene s požarnimi zidovi• Značilna je velika gostota naseljenosti • Dostop je možen le z ene oziroma z dveh strani• Tovrsten sistem ni ugoden iz vidika požarne varnosti,

saj je dostop gasilskih enot oviran• Gašenje je zelo nevarno zaradi možnosti rušenja

objektov


Primer zaprtega zazidalnega sistema


Zazidalni sistemi

• Polzaprt – blokovni gradbeni sistem• Skupinska gradnja večih objektov v navidez en sam

objekt• Objekti so znotraj popolnoma ločeni med seboj

(vrstne hiše)• Pri gasilskih intervencijah je možen dostop do

objektov s treh strani• Požarni zidovi v takih objektih običajno niso

predvideni


Zazidalni sistemi

• Odprt gradbeni sistem• Zazidava določenega območja s samostojnimi objekti,

ki so dostopni iz vseh štirih strani• Med objekti so večji ali manjši odmiki, saj so obdani s

cestami, zelenicami...• Odmiki med zgradbami predstavljajo večje ali manjše

ovire za širjenje požara iz objekta na objekt• S požarnovarnostnega vidika so tovrstni sistemi

najbolj ugodni, saj omogočajo vse preventivne ukrepe, prenos požara med objekti je minimalen


Primer odprtega zazidalnega sistema


Komunalna infrastruktura

• Opremljanje zemljišč je gradnja komunalne infrastrukture, ki je potrebna, da lahko objekti služijo svojemu namenu

• Komunalno opremljeno zemljišče zagotavlja• Oskrbo s pitno vodo• Oskrbo z energijo• Odvajanje odplak• Odstranjevanje odpadkov• Dostop na javno cesto



• Komunalni vodi so• Primarni – napajajo cela mestna območja in ne

posameznih zgradb, gradijo in vzdržujejo jih javna komunalna podjetja

• Sekundarni – oskrbujejo posamezne zazidalne otoke oziroma parcele do končnega potrošnika

• Nadzemni – električni, telefonski, brezžični (geostacionarni sateliti)

• Podzemni – vodovodni, kanalizacijsko, plinsko, toplovodno omrežje...




Požarnovarnostni odmiki med stavbami

• Nevarnost prenosa požara na sosednji objekt mora biti upoštevan že pri prostorskem načrtovanju

• Sosednji objekt se lahko vžge zaradi• Toplotnega sevanja na določeni razdalji od gorečega

objekta• Vžiga vnetljivih materialov

• Smernica SZPV 204/09 opredeljuje• Minimalne razdalje med objekti, s katerimi se zmanjša

nivo tveganja prenosa požara oz. doseže zakasnitev da lahko gasilci pravočasno posredujejo



• Toplotno sevanje• Predstavlja največjo nevarnost za prenos požara• Toplota z goreče stavbe seva na gorljiv material na ali

v sosednji stavbi

• Pomembna dva faktorja• Nivo toplotnega sevanja, pri katerem se vžge material na ali

v izpostavljeni stavbi• Nivo toplotnega sevanja, ki nastane pri požaru neke stavbe



• Primer• Spontani vžig lesa na prostem

• 33,5 kW/m2 – samo sevanje• 12,6 kW/m2 – ob prisotnosti plamena

• Vžig lesa v notranjih prostorih se zgodi pri nižjih vrednostih

• Vžig lesenega pohištva – 20 min izpostavljen toku toplotnega sevanja 12,6 kW/m2

• Toplotno sevanje ob požaru• Sevanje pri temperaturi 800° – 900°C 84 kW/m2

• Sevanje pri temperaturei 1100°C 168 kW/m2



• Ukrepi za zmanjševanje širjenja požara med stavbami• Znižanje nivoja toplotnega sevanja• Zmanjševanje velikosti sevalne površine• Povečevanje razdalje med stavbami

• Predpostavke• Intenzivnost požara je odvisna od velikosti požarnega

sektorja• Nevarnost nastanka požara in intenziteta je odvisna

od namembnosti skupne stavbe



• Nastanitveni objekti in zbirališča predstavljajo večjo nevarnost kot ostale stavbe

• Zanemari se lahko toplotno sevanje skozi požarno odporno steno

• Relevantna meja• Linija od katere se merijo zahtevani odmiki stavbe

oziroma delež požarno nezaščitenih površin zunanjega zidu

• Ponavadi sovpada z mejo parcele, lahko pa je sredina javne ceste, železnice, reke ali druge naravne ovire, ki trajno onemogoča gradnjo



• Relevantna meja mora izpolnjevati zahteve• Sovpadati z zunanjim zidom stavbe ali• Biti vzporedna z zunanjim zidom stavbe ali• Biti pod kotom <80°na zunanji zid stavbe

• Navidezna meja• Za določanje odmikov med stavbami na isti parceli• Linija od katere že stoječa stavba ustreza

zahtevanemu odmiku• Navidezna meja predstavlja relevantno mejo za novo

stavbo



• Relevantna in navidezna meja

TEČAJ ZA VODJO ENOTE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO


• Požarno nezaščitene površine• Površine na zunanjih stenah stavb, ki imajo manjšo

odpornost, kot je zahtevano za stavbo v katero so vgrajene

• Okna, vrata, druge odprtine• Katerikoli del zunanjega zidu, ki ima manjšo požarno

odpornost od zahtev• Katerikoli del zunanjega zidu, ki ima oblogi iz gorljivega

materiala debeline več kot 1mm

• Majhne požarno neodporne površine z zadostnim medsebojnim odmikom v steni istega požarnega sektorja predstavljajo zanemarljivo nevarnost za širjenje požara


Intervencijske površine

• Intervencijske površine za gasilce morajo biti izvedene skladno z zahtevami standarda SIST DIN 14090:2005

• Dovozne poti za gasilska vozila• Omogočajo dostop do postavitvenih in delovnih

površin za gasilska vozila

• Dostopne poti• Omogočajo dostop z reševalno in gasilsko opremo do

dvorišč


Intervencijske površine

• Postavitvene površine• Nepokrite utrjene površine v višini terena, ki so z

javnimi prometnimi površinami povezane neposredno ali preko dovoznih poti za gasilska vozila

• Delovne površine za gasilska vozila• Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, razlaganju in

pripravi opreme za reševanje in gašenje


Požarno varna gradnja

• Upoštevati že pri projektiranju, gradnji in rekonstrukciji objektov

• Naprave, napeljave, izdelki, elementi ter sklopi nosilnih konstrukcij objektov morajo biti zgrajeni in izdelani iz materialov, ki zagotavljajo požarno varnost

• Predpisi:• Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene

objekte, ki jih je treba upoštevati pri določitvi lastnosti gradbenih proizvodov, Ur.l. RS 9/2001


Požarno varna gradnja

• Pravilnik opredeljuje zahteve o:

• Mehanski odpornosti in stabilnosti• Varnosti pred požarom• Higienski in zdravstveni zaščiti ter varovanju okolja• Varnosti pri uporabi• Varčevanju z energijo in ohranjanju toplote


Pasivna požarna zaščita

• Ukrepi pasivne požarne zaščite• Vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje

širjenja požara

• Cilj pasivne požarne zaščite• Omejitev požara in preprečitev širjenja ognja z

uporabo ognjevarnih tal, sten, požarnih vrat in drugih konstrukcijskih elementov

• Zakonodajalec zahteva projektiranje, pasivne požarne zaščite, vgradnjo ustreznih proizvodov in njihovo vzdrževanje


Pasivna požarna zaščita

• Preizkus funkcionalnosti elementov pasivne požarne zaščite se izvaja s požarnimi testi• Ugotavlja se zmožnost materiala, da ohrani trdnost

strukture• Poleg požara se elemnti izpostavijo še drugim

obremenitvam, do katerih lahko pride v realnih situacijah

• Proizvajalcem se po opravljenem preizkusu podeli certifikat, s katerim se dokazuje ustreznost

• Za doseganje protipožarnih lastnosti se najbolj pogosto uporabljata materiala beton in mavec


Proizvodi pasivne požarne zaščite

• Proizvodi pasivne požarne zaščite se delijo na (smernica SZPV, Direktiva sveta Evrope 89/106/EEC)• Nosilni elementi brez funkcije ločevanja (stebri,

nosilci...)• Nosilni elementi nosilnih delov objekta s funkcijo

ločevanja (stene, strešne konstrukcije...)• Proizvodi in sistemi za požarno zaščito gradbenih

elementov ali delov objektov• Obešeni stropovi• Požarno zaščitni premazi, obloge, zasloni



• Proizvodi za nenosilne elemente• Predelne stene vključno z zasteklitvami• Fasade zunanje stene vključno z zastekljenimi elementi• Horizontalne stropne membrane• Dvojni podi• Požarna vrata in zapore skupaj z napravami za zapiranje• Tesnjenje prehodov kablov in cevi

• Servisni kanali in jaški• Dimniki in dimniške tuljave• Prezračevalni sistemi



• Proizvodi v sklopu servisnih instalacij• Elektroinstalacije• Ogrevalne instalacije• Plinske instalacije• Strelovodne instalacije

• Za ločevanje sistemov glede na požarno odpornost, je definirana evropska klasifikacija proizvodov pasivne požarne zaščite


Klasifikacija proizvodov pasivne požarne zaščite

• Osnovni kriteriji so tri zahteve, ki so označene kot• R – nosilnost v požaru• E – celovitost, preprečevanje prehoda dima in ognja• I – toplotna izolativnost, ki preprečuje širjenje požara

kot posledico prenosa toplote

• Dodana je oznaka časa v minutah, ko naj bi ta element izpolnjeval zahtevane kriterije• 15, 20, 30, 45, 60, 90, 120, 180, 240



• Primer 1

• Požarna vrata označena kot EI 30

preprečujejo prehod dima in ognja, kakor tudi širjenje požara kot posledico sevanja ali kot posledico dotika površine vrat vsaj 30 minut v požaru, kjer se temperatura v odvisnosti od časa povečuje po standardni krivulji požara



• Osnovna klasifikacija se lahko razširi z uporabo naslednjih simbolov

• W – če je toplotna izolativnost kontrolirana na osnovi oddanega toplotnega sevanja

• M – če je upoštevano posebno mehansko delovanje• C – za vrata s samozapiralnim mehanizmom• S – za elemente, ki preprečujejo ali omejujejo

uhajanje dima



• Primer 2

• Požarna zasteklitev označena kot EW 30

preprečuje prehod dima in ognja, kakor tudi preprečuje širjenje požara kot posledico sevanja vsaj 30 minut v požaru, kjer se temperatura v odvisnosti od časa povečuje po standardni krivulji požara


Aktivna požarna zaščita

• Aktivni ukrepi varstva pred požarom so vsi tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara

• Sem sodijo sistemi, naprave, oprema in postopki za • Odkrivanje požara• Gašenje požara• Odvajanje dima in toplote ob požaru



• Namen: v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse, da se prepreči nadaljnje širjenje

• Naprave za odkrivanje, javljanje in alarmiranje• Naprave za odkrivanje zaznajo dim, toploto, svetlobo

ali nekatere pline, ki nastajajo med gorenjem• Najpomembnejši element sistema so javljalniki, ki se

delijo glede na način delovanja, medij, ki ga zaznavajo, pokritost in vir napajanja



• Vgrajeni gasilni sistemi s tekočimi gasili, plini in praški• Vgrajeni gasilni sistemi z vodo – sprinklerski sistem,

sistem s pršečo vodo, vodna zavesa, sistemi z vodno meglo

• Vgrajeni gasilni sistemi s peno – sistemi s težko, srednjo, lahko peno

• Vgrajeni gasilni sistemi s plinastimi gasili – sistem s halogeniranimi ogljikovodiki oz. nadomestki, sistem z inertnimi plini

• Vgrajeni gasilni sistemi z gasilnim praškom


Požarna obremenitev objektov

• Požarna obremenitev• Količina toplote, ki se sprosti pri gorenju gorljivega

materiala v nekem objektu

• Specifična požarna obremenitev• Količina toplote, ki se sprosti pri gorenju izražena na

enoto m2

• Izračun požarne obremenitve


P

KNPO

44

Požarna obremenitev objektov

• PO ... specifična požarna obremenitev [kJ/m2]• N ... količina gorljivega materiala [kg]• K ... kalorična vrednost gorljivega materiala

[kJ/kg]• P ... površina [m2]

• PO<1 GJ/m2 – nizka požarna obremenitev• PO=1-2 GJ/m2 – srednja požarna obremenitev• PO>2 GJ/m2 – visoka požarna obremenitev


Požarna obremenitev


• Kalorične vrednosti nekaterih materialov

MATERIAL kJ/KGšota 5.360hrastov les 16.700bombaž 16.750papir 16.900borov les 19.200volna (surova) 22.760antracit 28.175oglje 28.496koks 30.060živalske maščobe 39.800kurilno olje 44.570kerozin 46.050

46

Požarni red

• Lastniki ali uporabniki objektov morajo določiti požarni red, da preprečijo nastanek požara in izboljšajo požarno varnost

• Objekte, za katere se mora izdelati požarni red določa Pravilnik o požarnem redu, Ur. L. RS št 3/07

• Vsebina požarnega reda mora biti smiselno prilagojena posebnostim in namembnosti posameznega objekta


Požarni red

• Vsebina• Organizacija varstva pred požarom, naloge in

odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev pri preprečevanju nastanka požara

• Ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere (npr. prepoved kajenja, uporaba odprtega ognja...)

• Odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela iz požarno ogroženih prostorov


Požarni red

• Podatek o predvidenem številu uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej

• Ukrepe zaradi nevarnosti eksplozije, gorlivih odpadkov, električnih, plinskih naprav in drugih virov vžiga

• Ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo• Druge preventivne in aktivne ukrepe varstva pred

požarom, način in kontrolo izvajanja teh ukrepov• Navodila za ravnanje v primeru požara• Vrste in način usposabljanja zaposlenih oziroma

stanovalcev


Požarni red

• Obvezne priloge požarnega reda• Izvleček požarnega reda• Navodila za posameznike• Evidenčni listi o rednem vzdrževanju, pregledih,

preizkusih opreme naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom

• Evidenčni listi o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom ter seznanitvi s požarnim redom

• Evidenčni listi o požarih, eksplozijah in gasilskih intervencijah

• Kontrolni listi


Požarni red

• Izvleček požarnega reda mora vsebovati podatke o

• Organizaciji varstva pred požarom, vključno s predvidenim številom uporabnikov glede na namembnost objekta

• Ukrepih varstva pred požarom• Navodilih za ravnanje v primeru požara


Požarni načrt

• Grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito

• Namenjen uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem

• Lastnik ali uporabnik mora en izvod požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta


Požarni načrt• Prikaz objekta v prostoru mora zajemati podatke o

• Legi in namembnost vseh objektov na zemljišču• Stopnji požarne obremenitve• Intervencijskih poteh in postavitvene povšine za gasilce• Visoko in nizkonapetostnih elektrovodnih napravah• Plinovodih ali vodih požarno nevarnih snovi• Hidrantnih omrežij in drugih vodnih virih za potrebe

gašenja• Prisotnosti nevarnih snovi in eksplozijsko ogroženih snovi• Gasilskih orodiščih


Požarni načrt

• Prikaz požarne varnosti objekta mora v tlorisih posameznih etaž zajemati podatke o• Mejah požarnih sektorjev• Odprtinah v zidovih in stropovih z zaporami• Dostopnih poteh• Evakuacijskih poteh in stopniščih• Posebno požarno nevarnih prostorih• Prostorih, kjer se ne sme gasiti z vodo• Prostorih v katerih je prisotno sevanje


Požarni načrt

• Električnih transformatorjih in napravah za oskrbo z energijo ter stikalih za te naprave

• Tlačni opremi• Legi plinske požarne pipe• Vgrajenih sistemih aktivne požarne zaščite, opremi,

napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom• Možnosti notranjega napada

• Glede na velikost in strukturo objekta, se lahko pripravijo tudi požarni načrti za posamezne dele etaž z vrisanimi nevarnostmi


Požarni načrt

• V požarnem načrtu mora biti zajet prikaz objekta v prostoru (makrolokacija) ter prikaz rešitev požarne varnosti objekta (mikrolokacija)

• Makrolokacija • Opis širšega območja kjer stoji objekt• Prikazovati mora lego objekta znotraj lastnikove

parcele vključno s prikazi najbližjih sosednjih objetkov• Vsebovati mora podatke o

• Posameznih odmikih objektov• Požarni odpornosti sten in ostalih elementov v fasadi


Požarni načrt

• Namembnosti objektov na zemljišču• O stopnji požarne obremenitve objektov (MJ/m2)• Prikaz intervencijskih poti• Prikaz poteka visoko in nizkonapetostnih elektrovodov in

naprav• Prikaz poteka plinovodov ali vodov požarno nevarnih snovi• Prikaz hidrantnih omrežij in drugih vodnih virov za potrebe

gašenja (bazeni, potoki, vodnjaki...)• Prikaz prisotnosti nevarnih in eksplozijsko ogroženih snovi


Primer prikaza lege objekta na zemljišču


Požarni načrt

• Mikrolokacija • Opis ožje lokacije postavitve objekta• Vrisan tloris objekta na določeni parceli• Iz požarnovarnostnega vidika mora vsebovati

• Prikaz delitve objekta na požarne sektorje in celice• Prikaz požarne odpornosti nosilne konstrukcije• Prikaz odprtin v zidovih in stropovih ter načina zapor teh

odprtin• Prikaz dostopnih poti• Prikaz možnosti notranjega napada• Prikaz evakuacijskih poti in stopnišč


Požarni načrt

• Prikaz posebno požarno nevarnih prostorov• Prikaz prostorov, kjer se ne sme gasiti z vodo• Prikaz prostorov, v katerih je prisotno sevanje• Prikaz električnih transformatorjev in naprev za oskrbo z

energijo ter stikal za te naprave• Prikaz lokacije plinske zaporne pipe• Prikaz tlačne opreme• Prikaz vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite• Prikaz sistema alarmiranje• Prikaz sistema za kontrolo dima


Primer prikaza delitve objekta na požarne sektorje in celice


Požarni načrt – najpogostejši znaki


Predpisani znaki za požarne načrte in rede


















Viri za oskrbo z vodo za gašenje

• Ob gradnji objekta je potrebno zagotoviti oskrbo z vodo, ki se ob požaru uporablja za gašenje oz. hlajenje

• Ustrezen vir za oskrbo z vodo za gašenje je vsak vir, katerega zmogljivost in izdatnost lahko zagotovi zahtevano količino vode za gašenje.


Viri za oskrbo z vodo za gašenje

• Viri za oskrbo z vodo za gašenje so• Izčrpni - javno vodovodno omrežje, požarni bazeni,

gasilske cisterne• Neizčrpni – naravni in umetni vodni viri, kot npr. reke,

jezera, ribniki, morje, vodnjaki

• Za vsak vodni vir mora biti zagotovljena• Izdatnost vira vode za gašenje• Zanesljivo delovanje sistema za oskrbo z vodo• Uporabnost in dostopnost vira vode


Viri za oskrbo vode za gašenje

• Splošne zahteve za oskrbo z vodo• Oskrba z vodo mora biti zanesljiva• Če se v dovodnem cevovodu vgradi filter, obstaja

možnost zamašitve, zato ga je potrebno redno vzdrževati in čistiti; vzporedno mora potekati cevovod (by-pass), ki se ob zamašitvi filtra ročno odpre

• Oskrba z vodo ne sme biti onemogočena, če voda zamrzne

• Dovodne cevi morajo biti položene pod mejo zmrzali• Voda za gašenje ne sme vsebovati mehanskih delcev,

ki bi lahko povzročili zastoj vode v armaturah


Viri za oskrbo vode za gašenje

• Vsi vertikalni vodi morajo biti napolnjeni s sladko vodo, ne glede na vir za oskrbo z vodo za gašenje; slana ali tehnološka voda je lahko v cevovodu le, če je črpališče primerno za takšno vodo

• Vir za zagotavljanje vode za gašenje mora imeti dovoljšnjo zmogljivost in izdatnost, ki se zagotovi s hidravličnim preračunom

• Po izpraznitvi vodnega vira mora biti dotok vode tolikšen, da se lahko celotna količina vode za gašenje ponovno napolni v največ 36 urah


Javno vodovodno omrežje

• Količina vode, ki se odvzema iz javnega vodovodnega sistema je odvisna od• Razpoložljivih količin vode v vodovodnem omrežju• Pretočne sposobnosti cevovodov• Stanja oskrbe s pitno vodo

• Uporaba vode za gašenje iz javnega vodovodnega omrežja ne sme poslabšati oskrbe s pitno vodo


Javno vodovodno omrežje

• Javno vodovodno omrežje je ustrezen vir, če• Ima vodovodno omrežje vsaj dva ali več vodnih virov• Ima uporabno dovoljenje• Omrežje redno preglejuje inšpekcijska služba• Upravljalec s soglasjem izjavlja, da je pri zahtevanem

dinamičnem tlaku zagotovljen ustrezen pretok• Je ob tehničnem pregledu zunanjih hidrantov z

meritvijo potrjen doseženi načrtovani pretok pri obratovalnem tlaku


Požarni bazen

• Izvedbe• Vkopani, polvkopani, nadzemni

• Voda iz požarnih bazenov se lahko zajema ob vsakem času z začasnimi ali stalnimi postroji za zajemanje vode

• Požarne bazene je potrebno redno pregledovati na vsakih 10 let; ugotavlja se predvsem obstojnost na korozijo in tesnost


Neizčrpen vodni vir

• Vsi viri vode za gašenje kot so• Tekoče vode; reke, potoki• Stoječe vode; morje jezera, ribniki, vodna zajetja• Vodnjaki

• Zahteve• S podatki o 100-letnih vodah mora biti potrjeno, da

vodni vir v najbolj sušnem obdobju zagotavlja načrtovano količino vode

• Imeti mora soglasje o uporabi neizčrpnega vodnega vira


Potrebna količina vode za gašenje

• Potrebne količine vode za gašenje za posamezne vrste stavb opredeljuje Tehnična smernica TSG-1-001: 2010 Požarna varnost v stavbah

• Količina potrebne gasilne vode se določa glede na kriterije• Namembnost stavbe• Velikost stavbe oziroma požarnega sektorja• Požarno odpornost konstrukcije stavbe


Potrebna količina vode za gašenje

• V objektih se glede na različno namembnost pojavljajo različne požarne nevarnosti

• Požarne nevarnosti so v neposredni zvezi z dejavnostjo in skladiščenjem materialov

• Zaradi podobnih požarnih lastnosti prisotnih materialov so objekti razvrščeni v požarne skupine• LH (Light Hazard) – manjša požarna nevarnost• OH (Ordinary Hazard) – normalna požarna nevarnost• HH (High Hazard) – velika požarna nevarnost


Požarne skupine

• LH-1 – Stanovanjske stavbeEnostanovanjske stavbe

Dvostanovanjske stavbe

Večstanovanjske stavbe

• LH-2 – Upravne in pisarniške stavbeUpravne in pisarniške stavbe brez skladišč (arhivi,

papir)


Požarne skupine

• LH-3 – Zbiranje večjega števila ljudi, kjer ni večje požarne nevarnosti zaradi gorljivih materialovGostinske stavbe: gostilne, restavracije, točilnice

Upravne in pisarniške stavbe s skladišči arhivov

Izobraževalne ustanove (šole fakultete)

Vrtci, jaslice

Zdravstvene ustanove

Domovi za ostarele...


Požarne skupine

• OH-1 Gledališča, večnamenske dvorane, muzeji, plesišča, diskoteke, garažne hiše, razstavni avtomobilski saloni, pekarne, predelava živil...

• OH-2 Tribune in odri, trgovske stavbe z živili in neživili, knjižnice, razstave, kemične tovarne brez povečane požarne nevarnosti, konfekcija, kemično čiščenje, pošte...


Požarne skupine

• HH• HH-A: Posamezna dodatna tveganja, skupna

različnim industrijam• HH-B: Prehrambena industrija• HH-C: Tekstilna industrija• HH-D: Oblačila in modni dodatki; usnje in usnjeni

izdelki• HH-E: Lesna industrija, plutovina, mizarstvo,

pletarstvo• HH-G: Električni proizvodi• ...


Primer oskrbe z vodo za gašenje stanovanj in pisarn


Oskrba z vodo za gašenje v industriji

• Določiti stopnjo tveganja, ki je odvisna od narave dejavnosti v stavbi in skladiščenega blaga

• Stopnje tveganja segajo do 1. do 3. kategorije• Določitev ustrezne površine tveganja

• Površina omejena z najmanj dvema stenama s požarno odpornostjo 2 uri ali praznim nepokritim prostorom najmanj 10 m.


Literatura

1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Urbanizem

2. http://www.vprostoru.si/

3. Zakon o prostorskem načrtovanju, Ur. l. RS, št. 33/07, 108/2009

4. A. Pogačnik, Urbanistično planiranje, FGG, UL, Ljubljana, 1999

5. Smernica SZPV, Požarnovarnostni odmik med stavbami, 204/10, Slovensko združenje za požarno varstvo, 2010

6. http://www.isp.si

7. Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je treba upoštevati pri določitvi lastnosti gradbenih proizvodov, Ur. l. RS, št. 9/2001

8. Gradivo za pripravo na strokovni izpit iz varstva pred požarom, Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, URSZR, Ljubljana, 2009


Literatura

9. http://www.promat.si, Gradbena preventivna-pasivna požarna zaščita 1. in 2. del

10. Pravilnik o požarnem redu, Ur. l. RS, št. 52/2007

11. Pravilnik o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarne varnosti in požarnih redov, Ur. l. RS, št. 138/2004

12. Oskrba z vodo za gašenje, končno poročilo - 1. dopolnitev, Center za prenos znanja in tehnologij, Ljubljana, 2005

13. Tehnična smernica TSG-1-001:2010, Požarna varnost v stavbah, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljan 2010

14. Brane Jezernik, Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, GZ Vojnik


Viri slik

• A. Pogačnik, Urbanistično planiranje, FGG, UL, Ljubljana, 1999: 9,18

• Smernica SZPV, Požarnovarnostni odmik med stavbami, 204/10, Slovensko združenje za požarno varstvo, 2010: 25

• http://www.isp.si: 57, 60• Pravilnik o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarne varnosti

in požarnih redov, Ur. l. RS, št. 138/2004: 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70

• Oskrba z vodo za gašenje, končno poročilo - 1. dopolnitev, Center za prenos znanja in tehnologij, Ljubljana, 2005: 85

• Brane Jezernik, Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, GZ Vojnik: 12, 15


Documents

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA