Upload
alenka-rebernik
View
294
Download
5
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Â
Citation preview
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
r eferencealenkarebernik
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Marketing Regionalni mediji
Cenik
OGLASNEGA PROSTORA 2011C E N I K
2 CENIK 2011 CENIK 2011 3
DIREKTORAleš Knep
UREDNIK E-MAIL TEL:Miha Štamcar [email protected] 01 62 09 320
DIREKTOR MARKETINGA Ivo Vidergar [email protected] 01 62 09 330
DIREKTORICA TRŽENJATjaša Cvikl [email protected] 01 62 09 345
TRŽENJEBiljana Maleševič [email protected] 01 62 09 341Blaž Keršnik [email protected] 01 62 09 339Dejan Gavrilović [email protected] 01 62 09 338Matjaž Hladnik [email protected] 02 234 66 32Žan Sedej [email protected] 01 62 09 330
Spoštovani prijatelji!
Največji slovenski brezplačni tednik Dobro jutro se spreminja. Skupaj s prenovljeno spletno stranjo, novimi vsebinami in novimi sodelavci bomo po vseh slovenskih pokrajinah vsak teden razdelili 330.000 izvodov, ki jih bo na spletnem portalu dobrojutro.net podpirala še dnevna doza člankov in komentarjev, ki jih mesečno obišče skoraj 100.000 različnih bralcev. Dobro jutro bo tako ostal eden najpomembnejših oblikovalcev slovenskega javnega prostora. Skupaj z različnimi prilogami, kot so Zdravo življenje, Finance, Gradnje, Male živali, Prosti čas, Avtomobilizem in Šport, nas boste lahko našli v prilagojenih izdajah tako na Dolenjskem, Primorskem, v Podravju, v savinjski in osrednji Sloveniji ter na spletu. Tako bo vsak bralec našel svoje rubrike in svoje sobotno branje na svojem mestu. Seveda pa bo Dobro jutro ostal tudi časopis, prilagojen oglaševalcem, ki bodo zaradi raznovrstnejših postavitev postali bolj prepoznavni ter bolj povezani s posameznimi rubrikami in prilogami. Prepričani smo, da zmoremo ustvariti zanimiv časopis. Morda najzanimivejši slovenski tednik.
Veselimo se sodelovanja, roko in nasmeh vam ponujata največji slovenski tednik Dobro jutro in spletni portal dobrojutro.net.
IZDAJA Regionalni mediji d.o.o., Miklavška cesta 61, 2311 Hoče, SlovenijaT.: 01 62 09 330F.: 01 62 09 321M.: 041 316 355M.: 040 414 073
MIHA ŠTAMCARGLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
CENIK 2011
INFORMACIJE
CENIK 2011
UVODNIK
4 CENIK 2011 CENIK 2011 5
CENIK 2011
NAKLADA
CENIK 2011
DATUMI
JANUAR2x
FEBRUAR4x
MAREC4x
APRIL5x
MAJ4x
JUNIJ4x
22.1.29.1.
5.2.12.2.19.2.26.2.
5.3.12.3.19.3.26.3.
2.4.9.4.16.4.23.4.30.4.
7.5.14.5.21.5.28.5.
4.6.11.6.18.6.24.6.
14.1.21.1.
28.1.4.2.11.2.18.2.
25.2.4.3.11.3.18.3.
25.3.1.4.8.4.15.4.22.4.
29.4.6.5.13.5.20.5.
27.5.3.6.10.6.16.6.
16.1.23.1.
30.1.6.2.13.2.20.2.
27.2.6.3.13.3.20.3.
27.3.3.4.10.4.17.4.24.4.
2.5.9.5. 16.5.23.5.
29.5.5.6.12.6.18.6.
JULIJ3x
AVGUST2x
SEPTEMBER4x
OKTOBER5x
NOVEMBER4x
DECEMBER3x
2.7.9.7.16.7.
20.8.27.8.
3.9.10.9.17.9.24.9.
1.10.8.10.15.10.22.10.29.10.
5.11.12.11.19.11.26.11.
3.12.10.12.17.12.
24.6.1.7.8.7.
12.8.19.8.
26.8.2.9.9.9.16.9.
23.9.30.9.7.10.14.10.21.10.
28.10.4.11.11.11.18.11.
25.11.2.12.9.12.
26.6.3.7.10.7.
14.8.21.8.
28.8.4.9.11.9.18.9.
25.9.2.10.9.10.16.10.23.10.
30.10.6.11.13.11.20.11.
27.11.4.12.11.12.
izid rezervacija oddaja izid rezervacija oddaja
PRIMORSKA
45.000izvodov
DOLENJSKA
15.000izvodov
OSR
EDJNA SLOVENIJA
165.000izvodov
SAVI
NJSKA SLOVENIJA
45.000izvodov
PODRAVJE
65.000izvodov
SKUPNA NAKLADA 330.000 izvodov
Oddaja materialov na: [email protected]
6 CENIK 2011 CENIK 2011 7
CENIK 2011
DIMENZIJE
CENIK 2011
CENE
1/3
1/4
1/81/6
cm/kolono
1/6
1/2
1/4
1/8
1/2
1/4
1/8
200
x 86
mm
200
x 43
mm
98 x
64
mm
98 x
128
mm
47 m
m98
x 8
6 m
m
1/1
200
x 27
0 m
m
200
x 12
8 m
m20
0 x
64 m
m
200
x 32
mm
98 x
259
mm
47 x
259
mm
47 x
128
mm
1/6 1/8 cm/kol
Slovenija
Osrednja Slovenija
Podravje
Primorska
Savinjska Slovenija
Dolenjska
1.180
670
390
300
300
170
940
550
270
250
250
140
80
41
23
20
20
12
5.890
3.610
1.970
1.470
1.470
880
3.300
1.990
1.060
810
810
490
2.280
1.370
710
570
570
340
1.730
990
580
450
450
250
1/1 1/2 1/3 1/4
OPOMBA Cena oglasov poljubnih dimenzij se izračuna iz višine, cene na kolono in števila kolon, ki določajo širino oglasa. Možne širine oglasa so 47 mm 98 mm, 149 mm in 200 mm. Cene so v evrih in brez DDV-ja.
8 CENIK 2011 CENIK 2011 9
CENIK 2011
CENE - INFORMACIJE
CENIK 2011
PRIPRAVA
REZERVACIJERezervacije in naročila izvajalec sprejema le v pisni obliki. Naročilo/rezervacija je mogoče preklicati 7 dni pred predvideno objavo, prav tako v pisni obliki. Za vsak kasnejši preklic je izvajalec upravičen do oškodnine v višini 40 % cene predvidene objave. Skrajni roki za rezervacije oglasnega prostora za posamezno izdajo so označeni na strani 4.
VRSTE DATOTEKAcrobat 5.0 PDF datoteka (verzija 1.4), pisave naj bodo vključene
(Embeded) v datoteki ali v krivuljah, CMYK format, 300 dpiPhotoshop EPS, TIFF, JPG formati, CMYK, 300 dpiInDesign CS INDD datoteka, pisave in slike priložene (Package)
NAVODILA ZA PRIPRAVO Oglasi morajo biti narejeni na mero. Ne potrebujemo nikakršnih skal ali dodatkov za obrez (Bleed). Za tehnično ustreznost prejetih oglasov ne prevzemamo odgovornosti.
SPREJEM GRADIVA Gradivo oddajte na: CD/CD-RW, DVD/DVD-RW, USB ključek in pošljite na naslov E-pošta: [email protected] FTP: ftp://www.dobrojutro.net/ (za dostop kontaktirajte tržnika)
REKLAMACIJEReklamacijski rok je tri delovne dni po objavi. Pri ponavljajočih se oglasih reklamacije upoštevamo le, če naročnik na napako opozori po prvi objavi. Za oglase brez priloženega odtisa reklamacij ne upoštevamo. Za telefonske popravke naročenih oglasov je odgovoren naročnik. Pri oglasih, ki so bili oddani po rokih oddaje, reklamacij ne upoštevamo.
PRIBITKI NA ZAHTEVANO LOKACIJOprva stran 100 % zadnja stran 50 % ovitek 2 in 3 40 % določena stran 30 %
KOLIČINSKI POPUST2 do 5 objav - 5 % 6 do 10 objav - 10 % 11 do 15 objav - 15 % 16 do 20 objav - 20 % nad 20 objav - 30 %
OPOMBA Količinski popusti veljajo ob hkrat-nem naročilu enake velikosti oglasa za vsa naročila. Pri plačilu vnaprej (100 % avans) priznavamo dodaten 3 % popust.
LEPLJENJE PROMOCIJSKIH IZDELKOVlepljenje na časopis 0,074 € kos(dimenzija letaka: 15 x 11 cm)
OPOMBA Obvezno zakup oglasnega prostora v primeru lepljenja v notranjosti - na prvi strani: 100% pribitek.
VLAGANJAmaksimalna teža 100 g izvod prospekta do 10 g 0,057 € vsakih nadaljnih 10 g 0,01 €
OPOMBA Za vložen material, težji od 100 g, se je mogoče dogovoriti posebej. Cena velja za
prospekte, v katerih naročnik oglašuje svoje izdelke oziroma storitve. Za vsakršno drugo vlaganje se je treba dogovoriti.
OVIJANJE IN GLOSS OVITEKCena storitve se oblikuje po povpraševanju.
KOMBINACIJE OGLASOV MED IZDAJAMI 2 regiji - 12 %3 regije - 18 %4 regije - 24 %5 regij - 30 %
PRIMER Predpostavimo, da želite oglas v podravski in savinjski izdaji časopisa. Za izračun cene upoštevajte cenik za podravsko izdajo in cenik za savinjsko izdajo. Ceni seštejete in ker gre za kombinacijo dveh izdaj vam pripada 12% popust. Tako pridobljena cena je osnova za vse nadaljnje izračune (količinski popusti, agencijski popusti, pribitki itd.).
OPOMBA Mesečno bodo v časopisu izhajale tudi različne tematske priloge, ki bodo sezonsko obarvane in se sposebej podrobno posvečale najzanimivejšim tematikam. Za izračun odbijte 30 % od cenika za celotno naklado. Možna je tudi objava promocijskih člankov in komercialnih vsebin.
www.dobrojutro.net
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Marketing Regionalni mediji
Č A S O P I SN E Š T E T I HMOŽNOSTI
- nepogrešl j iv v več kot 1/2 s lo gospodinjstvih -
NEPOGREŠLJ IV V VEČ KOT 1/2 SLO GOSPOD I N JSTV I H
330.000
izvodov
PRIMORSKA
45.000IZVODOV
OSR
EDNJA SLOVEN
IJA165.000IZVODOV
DOLENJSKA
15.000IZVODOV
PODRAVJE
65.000IZVODOV
SAV
IN
JSKA SLOVEN
IJA45.000IZVODOV
Izide vsako soboto•
2. mesto• na seznamu najbolj branih samostojnih tiskanih edicij na slovenskem trgu po zadnjem NRB za leto 2010 (28. 7. 2010)
Nagovarjamo največ • gospodinjstev v Sloveniji (330.000 izvodov), doseg 19,2 %
Nacionalni in regionalni medij - • 5 regijskih izdaj
Tisk: naša tiskarna Leykam v • Hočah
Distribucija Pošta Slovenije•
- d ist r ibuc i ja po S loveni j i -
D I STR I BUC I JA PO SLOVEN I J I
Žurnal
Dobro jutro
330.000
izvodov
- vsebina časopisa -
VSEB I NA ČASOP I SA
novice avto šport moda
zdravje hrana scena potn ik
330.000
izvodov- nac ionalna raz iskava branost i 2010 -
NAC IONALNARAZ I SKAVA BRANOST I 2010
IZ DEVETEGA MESTA V LETU 2006 SMO SE POVZPELI NA 3. MESTO V LETU 2010.
Več kot 60 % jih meni, da so reklame dober vir informacij
Doseg 19,2 %, 328.000 bralcev (zadnji NRB: 2. polletje 2009 - 1. polletje 2010 - dvig iz 19 % na 19,2 %)
41 % moški, 59 % ženskeNadpovprečni delež bralcev z višjo in visoko izobrazbo
20 % bralcev zasluži nad 1.580 EUR oz. 1/3 ima nadpovprečno kupno moč
Ključna skupina bralcev: od 25 - 75 let
Regijsko izstopajo: Podravje, Savinjska in Primorska
Nadpovprečni kupci
330.000
izvodov- 3. najbolj bran časnik v Sloveniji po zadnjem NRB 2010 -
3. NAJBOLJ BRAN ČASN I K V SLOVEN I J I PO ZADNJEM NRB 201015 N A J B O L J B R A N I H T I S K A N I H E D I C I J
Vzorec: 15 najbolj branih tiskanih edicij v obdobju 2. polletje 2009/ 1. polletje 2010, vir: NRB
25 %
20 %
15 %
10 %
5 %
21,7 %20,5 %
19,2 % 19,1 % 18,8 % 18,7 %17,8 % 17,8 %
16,8 %15,6 %
13,6 %13,2 %
12,9 %11,1 %
10,5 %
ŽURNAL VIKEND DOBROJUTRO
NEDELJSKI DNEVNIK
PILOT ONA SLOVENSKE NOVICE
DELO IN DOM
ŽURNAL 24 MOJ DOM POLET OGNJIŠČE LADY MOTOREVIJA NIKA
330.000
izvodov
- ženske nas naj ra je bere jo -
ŽENSKE NAS NAJRAJE BEREJOPR I M E R J A V A Z ŽENSK IM I PUBL IKAC I JAMI
Vzorec: 54.000 žensk med 25 in 53 leti z nadpovprečnim dohodkom, vir: NRB330.000
izvodov- moški v izbranih publ ikac i jah -
MOŠK I OB I ZBRAN I H PUBL I KAC I JAHPR I M E R J A V A Z V O D I L N I M I T I S K A N I M I M E D I J I
350.000
izvodov- možnost i oglaševanja -
MOŽNOST I OGLAŠEVANJA
G L O S S O V I T E KZ Z AV I H K I
G L O S S O V I T E KS P O L Z AV I H K O M
PREDNOST: D O S E G 60.485 N A B I R A L N I K O V Z "R U M E N O N A L E P K O"
330.000
izvodov
- možnost i oglaševanja -
MOŽNOST I OGLAŠEVANJA
O V I J A N J ES T R A K O M
L E P L E N J EN A N A S L O V N I C O
VLOŽENKE
V P E T K ATA L O GN A G O S S PA P I R J U
330.000
izvodov- možnost i oglaševanja -
KR IŽANKA IN NAGRADNE I GRE
106 x 86 mm
98 x 43 mm
MOŽNOST I OGLAŠEVANJASP L E T N A S T R A N: www.dobrojutro.net
300 x 250
468 x 60 160 x 600
330.000
izvodov
KONTAKT
- kontakt -
GA Š P E R TO N I N
Podutiška 92, 1000 Ljubl janam: +386 40 414 074t: +386 1 620 93 23f: +386 1 620 93 21
w: www.dobrojutro.net
Regionalni medi j i d.o.o.Miklavška cesta 61
2311 HočeSloveni ja
Predstavitev
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
w w wdobrojutron e t
zadovoljna
nasmejana
INTERVJU
Nad vhodom in izlož-
benimi okni Carniole
Antique so zbrane ra
z-
lične nalepke. Prve je
Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice,
nalepil sam, p
otem so jih zače-
li lepiti
še drugi. Prvo iz
ložbeno
okno je pričakovano napolnjeno
s starim pohištvom, steklovino in
nakitom, drugo pa nam je nekoli-
ko bližje, saj predstavlja predme-
te iz zadnjih desetle
tij prejšnjega
stoletja. To je odgovor n
a okus in
nostalgijo m
lajše generacije kup-
cev, pojasnjuje Prijatelj. Pred dve-
ma desetletje
ma je delal v likovni
galeriji Anonim
us, zanimanje za
umetnost in njene pojavnosti p
a
je razširil š
e na področje starin in
tako leta 1989 na Trubarjevi u
lici
v Ljubljani odprl C
arniolo. V te
h
dveh desetletjih
se je okoli stari-
narnice spremenilo marsikaj, pravi
ljubitelj s
tarih predmetov, ki je
tudi
pronicljiv opazovalec mestnega
vsakdanjika in njegovih detajlo
v.
Še posebej ga zanima ulična ume-
tnost (stre
et art) oziro
ma grafiti, ki
jih dobro pozna, saj m
u uidejo le
redki. O ozadjih
grafitov nam je
pripovedoval na vodenem ogledu
po teh urbanih likovnih in tekstov-
nih zapisih.
1Trubarjevo ulico vsakodnev-
no spremljate že dvajset let.
Kaj se je v tem času spreme-
nilo?
»Spremenilo se je
marsikaj. M
e-
njajo se najemniki lokalov, p
rav
tako vsebine prostorov. Na ulici
je le nekaj stalnic, kakšen frizerski
salon in podobno. Trubarje
va uli-
ca je sicer trgovska ulica, ki je
zelo
frekventna, a ne tako donosna, kot
bi si kdo mislil. To je predvsem pre-
hodna ulica in nič več.«
2Kako se je
vam uspelo ob-
držati toliko časa v središču
mesta?
»To mi je
uspelo po čudežu, se-
veda pa predvsem z delom in s
strankami. R
es je, da ves čas eks-
perimentira
mo, si izmišljamo nove
stvari, organizira
mo dražbe in sle-
dimo tre
ndom ter ž
eljam kupcev
doma in v tu
jini. T
ako kot drugod
namreč tudi p
ri starinah obstaja
moda. Pred dvema letoma so bila
na primer p
ri nas velik hit s
ončna
očala Oscarja de la Rente. K
upo-
vali so jih
celo Angleži. Našli s
mo
še originalno zapakirana očala iz
leta 1970, na katerih je bila tudi še
cena. Takrat smo naredili celo žur
na to temo.«
3Kakšni so trendi na področju
starin in zbirateljstva?
»Z gospodarsko krizo se je
spremenil tudi n
ačin razmišljanja
in kupovanja. Ljudje kupujejo le
tisto, kar potre
bujejo, zato je trg
z umetnostnimi d
eli in starina-
mi nekolik
o oslabljen. V zadnjih
mesecih je ta
ko kar nekaj mojih
kolegov zaprlo svoje starinarni-
ce. Po drugi stra
ni pa je
kriza za
marsikoga tudi d
obra priložnost,
saj lahko na tržišče pridejo kosi,
ki pred tem niso bili n
aprodaj. Na
dražbah v tujin
i podira
jo rekor-
de s predmeti, za katere si včasih
nihče ni niti
predstavljal, da bodo
sploh kdaj naprodaj. M
enjajo se
tudi generacije
kupcev in vsaka
izmed njih im
a svoj vrednostni
sistem, življenjske stile, estetik
e ...
Res pa je, da ko sem se odločal za
starinarnico, o te
m nisem nikoli
razmišljal kot o poslu, ampak kot
o načinu življenja. Starine so hrana
za dušo.«
4Vsaka generacija
prinese do-
ločen okus in zanim
anje.
»Tako je, vendar imam pri
prihajajočih, mlajših generacijah
občutek, da starejši nanje niso pre-
nesli znanja, s katerim
se vzpostavi
tudi odnos do starin. P
ri zbiranju
in kupovanju starin namreč vsee-
no moraš imeti n
ekaj znanja ali pa
vsaj nekoga, ki ti svetuje, saj la
hko
v nasprotnem primeru hitro
za-
bredeš v napačne investic
ije. Prav
tega pa pri novi generaciji k
upcev
ni. Sicer čedalje bolj m
odni posta-
jajo predmeti iz druge polovice 20.
stoletja, iz
obdobja pred rojstvom
mlajših generacij, torej 6
0. in 70.
leta, obdobje rock'n'rolla, plastik
e,
barv ... To kupce fa
scinira, p
oleg
tega pa so ti predmeti t
udi v tujin
i
že nekaj časa hit. Ta del programa
starinarnice je namenjen mladim
in je tudi cenovno dostopnejši. Č
e
se znajdeš, lahko ta
kšno zbirko
najdeš tudi na kosovnem odpadu,
saj gre za kose, ki še krožijo po do-
movanjih in
drugih prostorih.«
5Kateri predmeti pa so v
ospredju pri tej generaciji?
»Prisotne je veliko nostalgije,
predmeti pa so povezani s politi
ko,
ikonografijo in
dizajnom tistega
obdobja. Kupci iš
čejo predvsem
pozitivne, vesele stvari iz tis
te-
ga obdobja, luči M
eblo, stol Rex,
Cockta … Za zdaj za take predme-
te sicer še niso pripravljeni zares
plačevati, saj se ti k
osi, kot sem že
omenil, še vedno lahko dobijo
na
kosovnih odpadih.«
6Kako, kdaj in
zakaj določen
predmet postane starina?
»Kolegi iz tu
jine to interpreti-
rajo na naslednji način: ko stvar n
i
več v redni proizvodnji ter p
rodaji,
a obstaja zanimanje zanjo, postane
starina. Vseeno pa mora im
eti neke
oblikovalske, umetniške oziro
ma
zbirateljske elemente oziro
ma pre-
sežke, kar pomeni, d
a vsaka stvar
ne more postati s
tarina.«
7Kakšen je časovni, v
sebinski
in geografski domet vaših
predmetov?
»Zbiramo in predstavljamo celotno
človeško zgodovino, skoraj vse ma-
teriale, stile, te
hnike in obdobja.
Seveda vsega ne moreš poznati,
zato se posvetuješ s strokovnjaki,
preverjaš s pomočjo lite
rature in z
drugimi viri. V
tem poslu je veliko
spremenil tudi ra
čunalnik. Infor-
macije so dostopnejše, zmanjšal
pa se je obseg dejanskih re
dkih
predmetov. Pred tem so se ti pred-
meti in starine gibali z
notraj n
a-
cionalnih meja in
tako je bilo
več
možnosti ter p
riložnosti z
a dolo-
čene manipulacije.«
Predmete prodajajo zgodbe
JAKA PRIJATELJ, L
ASTNIK STARINARNICE CARNIOLA ANTIQUA
»Prav tisti,
ki grafite
iz mestnega okolja
brišejo, jih sedaj
razstavljajo.«
INTERVJU
Nad vhodom in izlož-
benimi okni Carniole
Antique so zbrane ra
z-
lične nalepke. Prve je
Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice,
nalepil sam, p
otem so jih zače-
li lepiti
še drugi. Prvo izložbeno
okno je pričakovano napolnjeno
s starim pohištvom, steklovino in
nakitom, drugo pa nam je nekoli-
ko bližje, saj predstavlja predme-
te iz zadnjih desetletij
prejšnjega
stoletja. To je odgovor na okus in
nostalgijo mlajše generacije kup-
cev, pojasnjuje Prijatelj. Pred dve-
ma desetletjema je delal v likovni
galeriji Anonim
us, zanimanje za
umetnost in njene pojavnosti p
a
je razširil š
e na področje starin in
tako leta 1989 na Trubarjevi ulici
v Ljubljani odprl C
arniolo. V te
h
dveh desetletjih
se je okoli stari-
narnice spremenilo marsikaj, pravi
ljubitelj starih predmetov, ki je
tudi
pronicljiv opazovalec mestnega
vsakdanjika in njegovih detajlov.
Še posebej ga zanima ulična ume-
tnost (stre
et art) oziro
ma grafiti, ki
jih dobro pozna, saj m
u uidejo le
redki. O ozadjih
grafitov nam je
pripovedoval na vodenem ogledu
po teh urbanih likovnih in tekstov-
nih zapisih.
1Trubarjevo ulico vsakodnev-
no spremljate že dvajset let.
Kaj se je v tem času spreme-
nilo?
»Spremenilo se je
marsikaj. M
e-
njajo se najemniki lokalov, p
rav
tako vsebine prostorov. Na ulici
je le nekaj stalnic, kakšen frizerski
salon in podobno. Trubarje
va uli-
ca je sicer trgovska ulica, ki je
zelo
frekventna, a ne tako donosna, kot
bi si kdo mislil. To je predvsem pre-
hodna ulica in nič več.«
2Kako se je
vam uspelo ob-
držati toliko časa v središču
mesta?
»To mi je
uspelo po čudežu, se-
veda pa predvsem z delom in s
strankami. R
es je, da ves čas eks-
perimentira
mo, si izmišljamo nove
stvari, organizira
mo dražbe in sle-
dimo tre
ndom ter ž
eljam kupcev
doma in v tu
jini. T
ako kot drugod
namreč tudi p
ri starinah obstaja
moda. Pred dvema letoma so bila
na primer p
ri nas velik hit sončna
očala Oscarja de la Rente. Kupo-
vali so jih
celo Angleži. Našli s
mo
še originalno zapakirana očala iz
leta 1970, na katerih je bila tudi še
cena. Takrat smo naredili celo žur
na to temo.«
3Kakšni so trendi na področju
starin in zbirateljstva?
»Z gospodarsko krizo se je
spremenil tudi način razmišljanja
in kupovanja. Ljudje kupujejo le
tisto, kar potrebujejo, zato je trg
z umetnostnimi d
eli in starina-
mi nekoliko oslabljen. V
zadnjih
mesecih je tako kar nekaj m
ojih
kolegov zaprlo svoje starinarni-
ce. Po drugi stra
ni pa je kriza za
marsikoga tudi d
obra priložnost,
saj lahko na tržišče pridejo kosi,
ki pred tem niso bili naprodaj. N
a
dražbah v tujin
i podira
jo rekor-
de s predmeti, za katere si včasih
nihče ni niti predstavljal, d
a bodo
sploh kdaj naprodaj. M
enjajo se
tudi generacije kupcev in
vsaka
izmed njih im
a svoj vrednostni
sistem, življenjske stile, estetike ...
Res pa je, da ko sem se odločal za
starinarnico, o te
m nisem nikoli
razmišljal kot o poslu, ampak kot
o načinu življenja. Starine so hrana
za dušo.«
4Vsaka generacija prinese do-
ločen okus in zanimanje.
»Tako je, vendar imam pri
prihajajočih, mlajših generacijah
občutek, da starejši nanje niso pre-
nesli znanja, s katerim
se vzpostavi
tudi odnos do starin. Pri zbiranju
in kupovanju starin namreč vsee-
no moraš imeti n
ekaj znanja ali pa
vsaj nekoga, ki ti svetuje, saj la
hko
v nasprotnem primeru hitro za-
bredeš v napačne investicije. Prav
tega pa pri novi generaciji kupcev
ni. Sicer čedalje bolj m
odni posta-
jajo predmeti iz druge polovice 20.
stoletja, iz obdobja pred ro
jstvom
mlajših generacij, torej 60. in
70.
leta, obdobje rock'n'rolla, plastike,
barv ... To kupce fa
scinira, p
oleg
tega pa so ti predmeti t
udi v tujin
i
že nekaj časa hit. Ta del programa
starinarnice je namenjen mladim
in je tudi cenovno dostopnejši. Če
se znajdeš, lahko takšno zbirko
najdeš tudi na kosovnem odpadu,
saj gre za kose, ki še krožijo po do-
movanjih in drugih prostorih.«
5Kateri predmeti pa so v
ospredju pri tej generaciji?
»Prisotne je veliko nostalgije,
predmeti pa so povezani s politi
ko,
ikonografijo in
dizajnom tistega
obdobja. Kupci iš
čejo predvsem
pozitivne, vesele stvari iz tiste-
ga obdobja, luči M
eblo, stol Rex,
Cockta … Za zdaj za take predme-
te sicer še niso pripravljeni zares
plačevati, saj se ti k
osi, kot sem že
omenil, še vedno lahko dobijo na
kosovnih odpadih.«
6Kako, kdaj in
zakaj določen
predmet postane starina?
»Kolegi iz tujin
e to interpreti-
rajo na naslednji način: ko stvar n
i
več v redni proizvodnji ter p
rodaji,
a obstaja zanimanje zanjo, postane
starina. Vseeno pa mora im
eti neke
oblikovalske, umetniške oziro
ma
zbirateljske elemente oziroma pre-
sežke, kar pomeni, d
a vsaka stvar
ne more postati starina.«
7Kakšen je časovni, v
sebinski
in geografski domet vaših
predmetov?
»Zbiramo in predstavljamo celotno
človeško zgodovino, skoraj vse ma-
teriale, stile, te
hnike in obdobja.
Seveda vsega ne moreš poznati,
zato se posvetuješ s strokovnjaki,
preverjaš s pomočjo lite
rature in z
drugimi viri. V
tem poslu je veliko
spremenil tudi ra
čunalnik. Infor-
macije so dostopnejše, zmanjšal
pa se je obseg dejanskih re
dkih
predmetov. Pred tem so se ti pred-
meti in starine gibali z
notraj n
a-
cionalnih meja in
tako je bilo več
možnosti ter p
riložnosti z
a dolo-
čene manipulacije.«
Predmete prodajajo zgodbe
JAKA PRIJATELJ, L
ASTNIK STARINARNICE CARNIOLA ANTIQUA
»Prav tisti,
ki grafite
iz mestnega okolja
brišejo, jih sedaj
razstavljajo.«
INTERVJU
Nad vhodom in izlož-
benimi okni Carniole
Antique so zbrane raz-
lične nalepke. Prve je
Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice,
nalepil sam, p
otem so jih zače-
li lepiti
še drugi. Prvo izložbeno
okno je pričakovano napolnjeno
s starim pohištvom, steklovino in
nakitom, drugo pa nam je nekoli-
ko bližje, saj predstavlja predme-
te iz zadnjih desetletij prejšnjega
stoletja. To je odgovor na okus in
nostalgijo mlajše generacije kup-
cev, pojasnjuje Prijatelj. Pred dve-
ma desetletjema je delal v likovni
galeriji Anonim
us, zanimanje za
umetnost in njene pojavnosti p
a
je razširil še na področje starin in
tako leta 1989 na Trubarjevi ulici
v Ljubljani odprl C
arniolo. V teh
dveh desetletjih se je okoli s
tari-
narnice spremenilo marsikaj, pravi
ljubitelj starih predmetov, ki je tudi
pronicljiv opazovalec mestnega
vsakdanjika in njegovih detajlov.
Še posebej ga zanima ulična ume-
tnost (stre
et art) oziro
ma grafiti, ki
jih dobro pozna, saj mu uidejo le
redki. O ozadjih
grafitov nam je
pripovedoval na vodenem ogledu
po teh urbanih likovnih in tekstov-
nih zapisih.
1Trubarjevo ulico vsakodnev-
no spremljate že dvajset let.
Kaj se je v tem času spreme-
nilo?
»Spremenilo se je marsikaj. M
e-
njajo se najemniki lokalov, p
rav
tako vsebine prostorov. Na ulici
je le nekaj stalnic, kakšen frizerski
salon in podobno. Trubarjeva uli-
ca je sicer trgovska ulica, ki je
zelo
frekventna, a ne tako donosna, kot
bi si kdo mislil. To je predvsem pre-
hodna ulica in nič več.«
2Kako se je vam uspelo ob-
držati toliko časa v središču
mesta?
»To mi je
uspelo po čudežu, se-
veda pa predvsem z delom in s
strankami. R
es je, da ves čas eks-
perimentiramo, si izmišljamo nove
stvari, organiziramo dražbe in sle-
dimo tre
ndom ter željam kupcev
doma in v tujini. T
ako kot drugod
namreč tudi p
ri starinah obstaja
moda. Pred dvema letoma so bila
na primer pri nas velik hit s
ončna
očala Oscarja de la Rente. Kupo-
vali so jih
celo Angleži. Našli s
mo
še originalno zapakirana očala iz
leta 1970, na katerih je bila tudi še
cena. Takrat smo naredili celo žur
na to temo.«
3Kakšni so trendi na področju
starin in zbirateljstva?
»Z gospodarsko krizo se je
spremenil tudi način razmišljanja
in kupovanja. Ljudje kupujejo le
tisto, kar potrebujejo, zato je trg
z umetnostnimi deli in starina-
mi nekoliko oslabljen. V zadnjih
mesecih je tako kar nekaj m
ojih
kolegov zaprlo svoje starinarni-
ce. Po drugi strani p
a je kriza za
marsikoga tudi d
obra priložnost,
saj lahko na tržišče pridejo kosi,
ki pred tem niso bili naprodaj. N
a
dražbah v tujin
i podirajo re
kor-
de s predmeti, za katere si včasih
nihče ni niti predstavljal, d
a bodo
sploh kdaj naprodaj. M
enjajo se
tudi generacije kupcev in
vsaka
izmed njih im
a svoj vrednostni
sistem, življenjske stile, estetike ...
Res pa je, da ko sem se odločal za
starinarnico, o te
m nisem nikoli
razmišljal kot o poslu, ampak kot
o načinu življenja. Starine so hrana
za dušo.«
4Vsaka generacija prinese do-
ločen okus in zanimanje.
»Tako je, vendar imam pri
prihajajočih, mlajših generacijah
občutek, da starejši nanje niso pre-
nesli znanja, s katerim se vzpostavi
tudi odnos do starin. Pri zbiranju
in kupovanju starin namreč vsee-
no moraš imeti n
ekaj znanja ali pa
vsaj nekoga, ki ti svetuje, saj la
hko
v nasprotnem primeru hitro za-
bredeš v napačne investicije. Prav
tega pa pri novi generaciji kupcev
ni. Sicer čedalje bolj m
odni posta-
jajo predmeti iz druge polovice 20.
stoletja, iz obdobja pred ro
jstvom
mlajših generacij, torej 60. in
70.
leta, obdobje rock'n'rolla, plastike,
barv ... To kupce fascinira
, poleg
tega pa so ti predmeti t
udi v tujini
že nekaj časa hit. Ta del programa
starinarnice je namenjen mladim
in je tudi cenovno dostopnejši. Če
se znajdeš, lahko takšno zbirko
najdeš tudi na kosovnem odpadu,
saj gre za kose, ki še krožijo po do-
movanjih in drugih prostorih.«
5Kateri predmeti pa so v
ospredju pri tej generaciji?
»Prisotne je veliko nostalgije,
predmeti pa so povezani s politik
o,
ikonografijo in
dizajnom tistega
obdobja. Kupci iš
čejo predvsem
pozitivne, vesele stvari iz tiste-
ga obdobja, luči M
eblo, stol Rex,
Cockta … Za zdaj za take predme-
te sicer še niso pripravljeni zares
plačevati, saj se ti k
osi, kot sem že
omenil, še vedno lahko dobijo na
kosovnih odpadih.«
6Kako, kdaj in
zakaj določen
predmet postane starina?
»Kolegi iz tujine to interpreti-
rajo na naslednji način: ko stvar ni
več v redni proizvodnji ter prodaji,
a obstaja zanimanje zanjo, postane
starina. Vseeno pa mora imeti n
eke
oblikovalske, umetniške oziroma
zbirateljske elemente oziroma pre-
sežke, kar pomeni, da vsaka stvar
ne more postati starina.«
7Kakšen je časovni, v
sebinski
in geografski domet vaših
predmetov?
»Zbiramo in predstavljamo celotno
človeško zgodovino, skoraj vse ma-
teriale, stile, te
hnike in obdobja.
Seveda vsega ne moreš poznati,
zato se posvetuješ s strokovnjaki,
preverjaš s pomočjo literature in z
drugimi viri. V
tem poslu je veliko
spremenil tudi ra
čunalnik. Infor-
macije so dostopnejše, zmanjšal
pa se je obseg dejanskih re
dkih
predmetov. Pred tem so se ti pred-
meti in starine gibali z
notraj n
a-
cionalnih meja in
tako je bilo več
možnosti ter priložnosti z
a dolo-
čene manipulacije.«
Predmete prodajajo zgodbe
JAKA PRIJATELJ, L
ASTNIK STARINARNICE CARNIOLA ANTIQUA
»Prav tisti,
ki grafite
iz mestnega okolja
brišejo, jih sedaj
razstavljajo.«
RAZDELILI SMO350.000 izvodov
OSREDNJA SLOVENIJASOBOTA13. NOVEMBRA 2010ŠT. 257 / LETO IXbrezplačni izvod
Na martinovo se je mošt uradno spremenil v vino in vsaj pri belih naj bi bila letina dobra. Najpomemb-nejši slovenski vinar Joško Gravner pa v osrednjem
intervjuju napoveduje, da bo bela letina celo velika. Bomo videli. Pri Gravnerjevih vinih, ki pridejo iz kleti najprej šele čez pet let, bo to leta 2015.
Vseeno bo velika letina
INTERVJU
NOVICE 6
NOVICE 7
Sindikalni spori
Država zanemarja otroke s posebnimi potrebami
SOBOTNO JUTRO
Regionalni medij i d.o.o.Miklavška cesta 612311 HoèeSloveni ja
INTERVJU
Nad vhodom in izlož-
benimi okni Carniole
Antique so zbrane ra
z-
lične nalepke. Prve je
Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice,
nalepil sam, p
otem so jih zače-
li lepiti
še drugi. Prvo iz
ložbeno
okno je pričakovano napolnjeno
s starim pohištvom, steklovino in
nakitom, drugo pa nam je nekoli-
ko bližje, saj predstavlja predme-
te iz zadnjih desetle
tij prejšnjega
stoletja. To je odgovor n
a okus in
nostalgijo m
lajše generacije kup-
cev, pojasnjuje Prijatelj. Pred dve-
ma desetletje
ma je delal v likovni
galeriji Anonim
us, zanimanje za
umetnost in njene pojavnosti p
a
je razširil š
e na področje starin in
tako leta 1989 na Trubarjevi u
lici
v Ljubljani odprl C
arniolo. V te
h
dveh desetletjih
se je okoli stari-
narnice spremenilo marsikaj, pravi
ljubitelj s
tarih predmetov, ki je
tudi
pronicljiv opazovalec mestnega
vsakdanjika in njegovih detajlo
v.
Še posebej ga zanima ulična ume-
tnost (stre
et art) oziro
ma grafiti, ki
jih dobro pozna, saj m
u uidejo le
redki. O ozadjih
grafitov nam je
pripovedoval na vodenem ogledu
po teh urbanih likovnih in tekstov-
nih zapisih.
1Trubarjevo ulico vsakodnev-
no spremljate že dvajset let.
Kaj se je v tem času spreme-
nilo?
»Spremenilo se je
marsikaj. M
e-
njajo se najemniki lokalov, p
rav
tako vsebine prostorov. Na ulici
je le nekaj stalnic, kakšen frizerski
salon in podobno. Trubarje
va uli-
ca je sicer trgovska ulica, ki je
zelo
frekventna, a ne tako donosna, kot
bi si kdo mislil. To je predvsem pre-
hodna ulica in nič več.«
2Kako se je
vam uspelo ob-
držati toliko časa v središču
mesta?
»To mi je
uspelo po čudežu, se-
veda pa predvsem z delom in s
strankami. R
es je, da ves čas eks-
perimentira
mo, si izmišljamo nove
stvari, organizira
mo dražbe in sle-
dimo tre
ndom ter ž
eljam kupcev
doma in v tu
jini. T
ako kot drugod
namreč tudi p
ri starinah obstaja
moda. Pred dvema letoma so bila
na primer p
ri nas velik hit s
ončna
očala Oscarja de la Rente. K
upo-
vali so jih
celo Angleži. Našli s
mo
še originalno zapakirana očala iz
leta 1970, na katerih je bila tudi še
cena. Takrat smo naredili celo žur
na to temo.«
3Kakšni so trendi na področju
starin in zbirateljstva?
»Z gospodarsko krizo se je
spremenil tudi n
ačin razmišljanja
in kupovanja. Ljudje kupujejo le
tisto, kar potre
bujejo, zato je trg
z umetnostnimi d
eli in starina-
mi nekolik
o oslabljen. V zadnjih
mesecih je ta
ko kar nekaj mojih
kolegov zaprlo svoje starinarni-
ce. Po drugi stra
ni pa je
kriza za
marsikoga tudi d
obra priložnost,
saj lahko na tržišče pridejo kosi,
ki pred tem niso bili n
aprodaj. Na
dražbah v tujin
i podira
jo rekor-
de s predmeti, za katere si včasih
nihče ni niti
predstavljal, da bodo
sploh kdaj naprodaj. M
enjajo se
tudi generacije
kupcev in vsaka
izmed njih im
a svoj vrednostni
sistem, življenjske stile, estetik
e ...
Res pa je, da ko sem se odločal za
starinarnico, o te
m nisem nikoli
razmišljal kot o poslu, ampak kot
o načinu življenja. Starine so hrana
za dušo.«
4Vsaka generacija
prinese do-
ločen okus in zanim
anje.
»Tako je, vendar imam pri
prihajajočih, mlajših generacijah
občutek, da starejši nanje niso pre-
nesli znanja, s katerim
se vzpostavi
tudi odnos do starin. P
ri zbiranju
in kupovanju starin namreč vsee-
no moraš imeti n
ekaj znanja ali pa
vsaj nekoga, ki ti svetuje, saj la
hko
v nasprotnem primeru hitro
za-
bredeš v napačne investic
ije. Prav
tega pa pri novi generaciji k
upcev
ni. Sicer čedalje bolj m
odni posta-
jajo predmeti iz druge polovice 20.
stoletja, iz
obdobja pred rojstvom
mlajših generacij, torej 6
0. in 70.
leta, obdobje rock'n'rolla, plastik
e,
barv ... To kupce fa
scinira, p
oleg
tega pa so ti predmeti t
udi v tujin
i
že nekaj časa hit. Ta del programa
starinarnice je namenjen mladim
in je tudi cenovno dostopnejši. Č
e
se znajdeš, lahko ta
kšno zbirko
najdeš tudi na kosovnem odpadu,
saj gre za kose, ki še krožijo po do-
movanjih in
drugih prostorih.«
5Kateri predmeti pa so v
ospredju pri tej generaciji?
»Prisotne je veliko nostalgije,
predmeti pa so povezani s politi
ko,
ikonografijo in
dizajnom tistega
obdobja. Kupci iš
čejo predvsem
pozitivne, vesele stvari iz tis
te-
ga obdobja, luči M
eblo, stol Rex,
Cockta … Za zdaj za take predme-
te sicer še niso pripravljeni zares
plačevati, saj se ti k
osi, kot sem že
omenil, še vedno lahko dobijo
na
kosovnih odpadih.«
6Kako, kdaj in
zakaj določen
predmet postane starina?
»Kolegi iz tu
jine to interpreti-
rajo na naslednji način: ko stvar n
i
več v redni proizvodnji ter p
rodaji,
a obstaja zanimanje zanjo, postane
starina. Vseeno pa mora im
eti neke
oblikovalske, umetniške oziro
ma
zbirateljske elemente oziro
ma pre-
sežke, kar pomeni, d
a vsaka stvar
ne more postati s
tarina.«
7Kakšen je časovni, v
sebinski
in geografski domet vaših
predmetov?
»Zbiramo in predstavljamo celotno
človeško zgodovino, skoraj vse ma-
teriale, stile, te
hnike in obdobja.
Seveda vsega ne moreš poznati,
zato se posvetuješ s strokovnjaki,
preverjaš s pomočjo lite
rature in z
drugimi viri. V
tem poslu je veliko
spremenil tudi ra
čunalnik. Infor-
macije so dostopnejše, zmanjšal
pa se je obseg dejanskih re
dkih
predmetov. Pred tem so se ti pred-
meti in starine gibali z
notraj n
a-
cionalnih meja in
tako je bilo
več
možnosti ter p
riložnosti z
a dolo-
čene manipulacije.«
Predmete prodajajo zgodbe
JAKA PRIJATELJ, L
ASTNIK STARINARNICE CARNIOLA ANTIQUA
»Prav tisti,
ki grafite
iz mestnega okolja
brišejo, jih sedaj
razstavljajo.«
INTERVJU
Nad vhodom in izlož-
benimi okni Carniole
Antique so zbrane ra
z-
lične nalepke. Prve je
Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice,
nalepil sam, p
otem so jih zače-
li lepiti
še drugi. Prvo izložbeno
okno je pričakovano napolnjeno
s starim pohištvom, steklovino in
nakitom, drugo pa nam je nekoli-
ko bližje, saj predstavlja predme-
te iz zadnjih desetletij
prejšnjega
stoletja. To je odgovor na okus in
nostalgijo mlajše generacije kup-
cev, pojasnjuje Prijatelj. Pred dve-
ma desetletjema je delal v likovni
galeriji Anonim
us, zanimanje za
umetnost in njene pojavnosti p
a
je razširil š
e na področje starin in
tako leta 1989 na Trubarjevi ulici
v Ljubljani odprl C
arniolo. V te
h
dveh desetletjih
se je okoli stari-
narnice spremenilo marsikaj, pravi
ljubitelj starih predmetov, ki je
tudi
pronicljiv opazovalec mestnega
vsakdanjika in njegovih detajlov.
Še posebej ga zanima ulična ume-
tnost (stre
et art) oziro
ma grafiti, ki
jih dobro pozna, saj m
u uidejo le
redki. O ozadjih
grafitov nam je
pripovedoval na vodenem ogledu
po teh urbanih likovnih in tekstov-
nih zapisih.
1Trubarjevo ulico vsakodnev-
no spremljate že dvajset let.
Kaj se je v tem času spreme-
nilo?
»Spremenilo se je
marsikaj. M
e-
njajo se najemniki lokalov, p
rav
tako vsebine prostorov. Na ulici
je le nekaj stalnic, kakšen frizerski
salon in podobno. Trubarje
va uli-
ca je sicer trgovska ulica, ki je
zelo
frekventna, a ne tako donosna, kot
bi si kdo mislil. To je predvsem pre-
hodna ulica in nič več.«
2Kako se je
vam uspelo ob-
držati toliko časa v središču
mesta?
»To mi je
uspelo po čudežu, se-
veda pa predvsem z delom in s
strankami. R
es je, da ves čas eks-
perimentira
mo, si izmišljamo nove
stvari, organizira
mo dražbe in sle-
dimo tre
ndom ter ž
eljam kupcev
doma in v tu
jini. T
ako kot drugod
namreč tudi p
ri starinah obstaja
moda. Pred dvema letoma so bila
na primer p
ri nas velik hit sončna
očala Oscarja de la Rente. Kupo-
vali so jih
celo Angleži. Našli s
mo
še originalno zapakirana očala iz
leta 1970, na katerih je bila tudi še
cena. Takrat smo naredili celo žur
na to temo.«
3Kakšni so trendi na področju
starin in zbirateljstva?
»Z gospodarsko krizo se je
spremenil tudi način razmišljanja
in kupovanja. Ljudje kupujejo le
tisto, kar potrebujejo, zato je trg
z umetnostnimi d
eli in starina-
mi nekoliko oslabljen. V
zadnjih
mesecih je tako kar nekaj m
ojih
kolegov zaprlo svoje starinarni-
ce. Po drugi stra
ni pa je kriza za
marsikoga tudi d
obra priložnost,
saj lahko na tržišče pridejo kosi,
ki pred tem niso bili naprodaj. N
a
dražbah v tujin
i podira
jo rekor-
de s predmeti, za katere si včasih
nihče ni niti predstavljal, d
a bodo
sploh kdaj naprodaj. M
enjajo se
tudi generacije kupcev in
vsaka
izmed njih im
a svoj vrednostni
sistem, življenjske stile, estetike ...
Res pa je, da ko sem se odločal za
starinarnico, o te
m nisem nikoli
razmišljal kot o poslu, ampak kot
o načinu življenja. Starine so hrana
za dušo.«
4Vsaka generacija prinese do-
ločen okus in zanimanje.
»Tako je, vendar imam pri
prihajajočih, mlajših generacijah
občutek, da starejši nanje niso pre-
nesli znanja, s katerim
se vzpostavi
tudi odnos do starin. Pri zbiranju
in kupovanju starin namreč vsee-
no moraš imeti n
ekaj znanja ali pa
vsaj nekoga, ki ti svetuje, saj la
hko
v nasprotnem primeru hitro za-
bredeš v napačne investicije. Prav
tega pa pri novi generaciji kupcev
ni. Sicer čedalje bolj m
odni posta-
jajo predmeti iz druge polovice 20.
stoletja, iz obdobja pred ro
jstvom
mlajših generacij, torej 60. in
70.
leta, obdobje rock'n'rolla, plastike,
barv ... To kupce fa
scinira, p
oleg
tega pa so ti predmeti t
udi v tujin
i
že nekaj časa hit. Ta del programa
starinarnice je namenjen mladim
in je tudi cenovno dostopnejši. Če
se znajdeš, lahko takšno zbirko
najdeš tudi na kosovnem odpadu,
saj gre za kose, ki še krožijo po do-
movanjih in drugih prostorih.«
5Kateri predmeti pa so v
ospredju pri tej generaciji?
»Prisotne je veliko nostalgije,
predmeti pa so povezani s politi
ko,
ikonografijo in
dizajnom tistega
obdobja. Kupci iš
čejo predvsem
pozitivne, vesele stvari iz tiste-
ga obdobja, luči M
eblo, stol Rex,
Cockta … Za zdaj za take predme-
te sicer še niso pripravljeni zares
plačevati, saj se ti k
osi, kot sem že
omenil, še vedno lahko dobijo na
kosovnih odpadih.«
6Kako, kdaj in
zakaj določen
predmet postane starina?
»Kolegi iz tujin
e to interpreti-
rajo na naslednji način: ko stvar n
i
več v redni proizvodnji ter p
rodaji,
a obstaja zanimanje zanjo, postane
starina. Vseeno pa mora im
eti neke
oblikovalske, umetniške oziro
ma
zbirateljske elemente oziroma pre-
sežke, kar pomeni, d
a vsaka stvar
ne more postati starina.«
7Kakšen je časovni, v
sebinski
in geografski domet vaših
predmetov?
»Zbiramo in predstavljamo celotno
človeško zgodovino, skoraj vse ma-
teriale, stile, te
hnike in obdobja.
Seveda vsega ne moreš poznati,
zato se posvetuješ s strokovnjaki,
preverjaš s pomočjo lite
rature in z
drugimi viri. V
tem poslu je veliko
spremenil tudi ra
čunalnik. Infor-
macije so dostopnejše, zmanjšal
pa se je obseg dejanskih re
dkih
predmetov. Pred tem so se ti pred-
meti in starine gibali z
notraj n
a-
cionalnih meja in
tako je bilo več
možnosti ter p
riložnosti z
a dolo-
čene manipulacije.«
Predmete prodajajo zgodbe
JAKA PRIJATELJ, L
ASTNIK STARINARNICE CARNIOLA ANTIQUA
»Prav tisti,
ki grafite
iz mestnega okolja
brišejo, jih sedaj
razstavljajo.«
INTERVJU
Nad vhodom in izlož-
benimi okni Carniole
Antique so zbrane raz-
lične nalepke. Prve je
Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice,
nalepil sam, p
otem so jih zače-
li lepiti
še drugi. Prvo izložbeno
okno je pričakovano napolnjeno
s starim pohištvom, steklovino in
nakitom, drugo pa nam je nekoli-
ko bližje, saj predstavlja predme-
te iz zadnjih desetletij prejšnjega
stoletja. To je odgovor na okus in
nostalgijo mlajše generacije kup-
cev, pojasnjuje Prijatelj. Pred dve-
ma desetletjema je delal v likovni
galeriji Anonim
us, zanimanje za
umetnost in njene pojavnosti p
a
je razširil še na področje starin in
tako leta 1989 na Trubarjevi ulici
v Ljubljani odprl C
arniolo. V teh
dveh desetletjih se je okoli s
tari-
narnice spremenilo marsikaj, pravi
ljubitelj starih predmetov, ki je tudi
pronicljiv opazovalec mestnega
vsakdanjika in njegovih detajlov.
Še posebej ga zanima ulična ume-
tnost (stre
et art) oziro
ma grafiti, ki
jih dobro pozna, saj mu uidejo le
redki. O ozadjih
grafitov nam je
pripovedoval na vodenem ogledu
po teh urbanih likovnih in tekstov-
nih zapisih.
1Trubarjevo ulico vsakodnev-
no spremljate že dvajset let.
Kaj se je v tem času spreme-
nilo?
»Spremenilo se je marsikaj. M
e-
njajo se najemniki lokalov, p
rav
tako vsebine prostorov. Na ulici
je le nekaj stalnic, kakšen frizerski
salon in podobno. Trubarjeva uli-
ca je sicer trgovska ulica, ki je
zelo
frekventna, a ne tako donosna, kot
bi si kdo mislil. To je predvsem pre-
hodna ulica in nič več.«
2Kako se je vam uspelo ob-
držati toliko časa v središču
mesta?
»To mi je
uspelo po čudežu, se-
veda pa predvsem z delom in s
strankami. R
es je, da ves čas eks-
perimentiramo, si izmišljamo nove
stvari, organiziramo dražbe in sle-
dimo tre
ndom ter željam kupcev
doma in v tujini. T
ako kot drugod
namreč tudi p
ri starinah obstaja
moda. Pred dvema letoma so bila
na primer pri nas velik hit s
ončna
očala Oscarja de la Rente. Kupo-
vali so jih
celo Angleži. Našli s
mo
še originalno zapakirana očala iz
leta 1970, na katerih je bila tudi še
cena. Takrat smo naredili celo žur
na to temo.«
3Kakšni so trendi na področju
starin in zbirateljstva?
»Z gospodarsko krizo se je
spremenil tudi način razmišljanja
in kupovanja. Ljudje kupujejo le
tisto, kar potrebujejo, zato je trg
z umetnostnimi deli in starina-
mi nekoliko oslabljen. V zadnjih
mesecih je tako kar nekaj m
ojih
kolegov zaprlo svoje starinarni-
ce. Po drugi strani p
a je kriza za
marsikoga tudi d
obra priložnost,
saj lahko na tržišče pridejo kosi,
ki pred tem niso bili naprodaj. N
a
dražbah v tujin
i podirajo re
kor-
de s predmeti, za katere si včasih
nihče ni niti predstavljal, d
a bodo
sploh kdaj naprodaj. M
enjajo se
tudi generacije kupcev in
vsaka
izmed njih im
a svoj vrednostni
sistem, življenjske stile, estetike ...
Res pa je, da ko sem se odločal za
starinarnico, o te
m nisem nikoli
razmišljal kot o poslu, ampak kot
o načinu življenja. Starine so hrana
za dušo.«
4Vsaka generacija prinese do-
ločen okus in zanimanje.
»Tako je, vendar imam pri
prihajajočih, mlajših generacijah
občutek, da starejši nanje niso pre-
nesli znanja, s katerim se vzpostavi
tudi odnos do starin. Pri zbiranju
in kupovanju starin namreč vsee-
no moraš imeti n
ekaj znanja ali pa
vsaj nekoga, ki ti svetuje, saj la
hko
v nasprotnem primeru hitro za-
bredeš v napačne investicije. Prav
tega pa pri novi generaciji kupcev
ni. Sicer čedalje bolj m
odni posta-
jajo predmeti iz druge polovice 20.
stoletja, iz obdobja pred ro
jstvom
mlajših generacij, torej 60. in
70.
leta, obdobje rock'n'rolla, plastike,
barv ... To kupce fascinira
, poleg
tega pa so ti predmeti t
udi v tujini
že nekaj časa hit. Ta del programa
starinarnice je namenjen mladim
in je tudi cenovno dostopnejši. Če
se znajdeš, lahko takšno zbirko
najdeš tudi na kosovnem odpadu,
saj gre za kose, ki še krožijo po do-
movanjih in drugih prostorih.«
5Kateri predmeti pa so v
ospredju pri tej generaciji?
»Prisotne je veliko nostalgije,
predmeti pa so povezani s politik
o,
ikonografijo in
dizajnom tistega
obdobja. Kupci iš
čejo predvsem
pozitivne, vesele stvari iz tiste-
ga obdobja, luči M
eblo, stol Rex,
Cockta … Za zdaj za take predme-
te sicer še niso pripravljeni zares
plačevati, saj se ti k
osi, kot sem že
omenil, še vedno lahko dobijo na
kosovnih odpadih.«
6Kako, kdaj in
zakaj določen
predmet postane starina?
»Kolegi iz tujine to interpreti-
rajo na naslednji način: ko stvar ni
več v redni proizvodnji ter prodaji,
a obstaja zanimanje zanjo, postane
starina. Vseeno pa mora imeti n
eke
oblikovalske, umetniške oziroma
zbirateljske elemente oziroma pre-
sežke, kar pomeni, da vsaka stvar
ne more postati starina.«
7Kakšen je časovni, v
sebinski
in geografski domet vaših
predmetov?
»Zbiramo in predstavljamo celotno
človeško zgodovino, skoraj vse ma-
teriale, stile, te
hnike in obdobja.
Seveda vsega ne moreš poznati,
zato se posvetuješ s strokovnjaki,
preverjaš s pomočjo literature in z
drugimi viri. V
tem poslu je veliko
spremenil tudi ra
čunalnik. Infor-
macije so dostopnejše, zmanjšal
pa se je obseg dejanskih re
dkih
predmetov. Pred tem so se ti pred-
meti in starine gibali z
notraj n
a-
cionalnih meja in
tako je bilo več
možnosti ter priložnosti z
a dolo-
čene manipulacije.«
Predmete prodajajo zgodbe
JAKA PRIJATELJ, L
ASTNIK STARINARNICE CARNIOLA ANTIQUA
»Prav tisti,
ki grafite
iz mestnega okolja
brišejo, jih sedaj
razstavljajo.«
Marketing Regionalni mediji
Vrečka
Moj predlog Sprejet predlog
Mapa Majica (predlog)
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Marketing Regionalni mediji
Dopisi
Pozdravljeni naši partnerji,
Podarjamo vam prenosno vstopnico za gledališki festival KOMEDIJA POD ZVEZDAMI, ki bo potekal na Ljubljanskem gradu med 26.-31. avgustom.
Z eno vstopnico si lahko ogledate vseh 6 predstav, zato jo ne zavrzite. Je prenosna, seveda.
Veliko užitkov ob gledanju in seveda lepega vremena. Kaj potrebuje jutro,
da je dobro jutro?Vsaka kultura je razvila svoj poseben naèin pitja kave, tako da se je èimbolj približala okusu in potrebam prebivalstva. Posebna geografska lega mesta Trst, evropskega sedeža kave, nas je nauèila spoznavati razliène zahteve raznovrstnih potrošnikov.
Poleg klasiènih mešanic “ za espresso “ ali za “kafetjero/mocco”, ki sta glavna naèina priprave kave “po italijansko”, smo razvili celo serijo drugih mešanic kave; “filter”,
“drip” ali “melior”. Tak naèin pitja kave se uporablja v srednji / severni Evropi ter v Severni Ameriki.
Potrošniki Vzhodne Evrope ter Bližnjega vzhoda pa uporabljajo posebne kavne mešanica za pripravo na “turški “ oziroma “grški” naèin.
Izhodišèe: Jesenske šolske poèitnice so bolj ali manj namenjene krajšemu oddihu. Veèina družin si omisli potovanje ali vsaj nekaj dni v topli-cah. Zato bo fokus tematskega sklopa usmerjen v turistièno ponudbo v tem èasu.
Predlagane teme:1. Najprivlaènejše destinacije za poèitnice v zaèetku novembra izbor krajev, kjer je še dovolj toplo, da lahko gostje uživajo zadnje poletne dni (Turèija, Tunizija, Egipt, južni Jadran....)2. Kaj ponujajo naša zdravilišèa?Pregled ponudb v èasu krompirjevih poèitnic
3. Ideje za drugaène krompirjeve poèitniceNekaj idej za drugaène poèitnice denimo družinske poèitnice z avtodomom, ponudbe drugaènih aktivnosti za otroke ipd...4. Noè èarovnicKje v Sloveniji lahko preživite razgibano noè èarovnic (denimo grad Grad na Gorièkem), nasveti za okraševanje buè
Obseg:Tematski sklop bo uvršèen v drugo polovico èasopisa. Predviden obseg tematskega sklopa bo 2 strani. V kolikor bo oglaševalcev veè, se bo obseg poveèa.
Tematika:
jesenske poci tnice
Trije kljuèni dejavniki v spalnici, ki zagotovijo miren spanec - tišina, tema in ustrezna temperatura.
Šumenje ventilatorja, prižgan radio ali televizija, • pravzaprav kakršen koli, še tako neznaten, tih šum moti spanec. Pomagate si lahko tako, da nastavite radio na FM, in sicer med dve postaji. Ta šum bo eliminiral ostale.
Svetloba ali pa le snopi svetlobe spanec • motijo. Sobo je priporoèljivo zatemniti. Èe to ni mogoèe, si pomagajte s spalno masko.
Idealna temperatura v spalnici je 16-18 °C. V • pretopli sobi ali s preveè odejami bo spanec moten.
Kaj potrebuje jutro, da je dobro jutro?
Nasveti za boljše spanje:Vzpostavite urnik spanja; spat odhajajte vedno • ob isti uri in zbujajte se ob isti uri.
Ugotovite, kaj vas sprošèa pred spanjem; kopel, • branje knjige, poslušanje glasbe. To naj post-ane obred.
Spalnica naj bo raj udobja; temna, tiha, udobna • in hladna.
Redno preverjajte, ali vam ležišèe in vzglavnik • zagotavljata ustrezno podporo in udobje. Ležišèe menjajte na 5-7 let, vzglavnik pa vsako leto.
Televizije, raèunalniki in delovna gradiva ne • sodijo v spalnico. Spalnica je namenjena izkljuèno spanju in razvajanju.
Z rekreacijo zakljuèite najmanj 2 uri pred span-• jem.
Èe spite s partnerjem, mora ležišèe obema • nuditi dovolj prostora.
Pred spanjem se izogibajte nikotinu, kajti • povzroèa rahel spanec.
Pred spanjem se izogibajte alkoholu in kofeinu, • ker vas ohranjata budne.
Ne jejte 2-3 ure pred spanjem.•
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Marketing Regionalni mediji
Priloge k vrečkam, darilom ...
Za vas smo osvežili naš časnik.Prelistajte ga in zraven uživajte ob okusih Nativinih čajev.
SOBOTNO JUTRO
S spoštovanjemWith Compliments
R e g i o n a l n i m e d i j i d . o . o . , P o d u t i š k a 9 2 , 10 0 0 L j u b l j a n a , S l o v e n i j a • w w w . d o b r o j u t r o . n e t
... vrnemo sveži, spociti in nasmejani!
Ce še niste na dopustu, naj vas vsaj
osveži ...
... ker smo že z eno nogo na zasluženem oddihu,
je tudi naš hladilnik že prazen ...
... zatorej za led poskrbite sami,
medtem ko se mi ...
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ostalo
Zloženka
Energetika.NET d.o.o. Tehnološki park 21 1000 Ljubljana Slovenija tel: 01 40 12 866 faks: 01 40 12 861casnik o energetik i
Kartica S spostovanjem-210 x100 mm.indd 5 6.8.2010 13:39:05
Kartica “S spoštovanjem”
Pano
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ostalo
Logotip
P RVA V S E S L O V E N S K A S P L E T N A S K U P N O S T Z A T R A J N O S T N O B I VA N J E
Zlozenka C5 4 strani.indd 1 14.5.2010 16:18:40
zanimivost i • st rokovnjak svetuje • podjet je svetuje • 5 minut za energi jo • forum • b log • seznam ponudnikov • izra uni in ugodnost i • koledar dogodkov . . .
KAKO LAHKO MOJE BIVANJE POSTANE TRAJNOSTNO?
KJE IN KAKO PRIDOBITI SUBVENCIJE IN UGODNE KREDITE?
NA KATEREGA PONUDNIKA SE OBRNITI IN KAJ OD NJEGA ZAHTEVATI?
POTREBUJETE ODGOVORE?
PRIDRUŽITE SE SKUPNOSTI
ENERGIJA DOMA IN DOBILI JIH BOSTE!
TTI
ŽE IMATE ODGOVORE?TE JIH Z ENERGIJO DOMA
IN PRISPEVAJTETRAJNOSTNEMU BIVANJU
V SLOVENIJI!
ŽE IDELIT
K T
REDITE?
EAEGA A SE OBRNITI NJEGAA ?
TIŽD
Zlozenka C5 4 strani.indd 2 14.5.2010 16:18:41
Zlozenka C5 4 strani.indd 3 14.5.2010 16:18:44
w w w . e n e r g i j a d o m a . s i
SODELUJ
V ZREBANJ IH
EKSKLUZ IVN IH
NAGRAD !
Zlozenka C5 4 strani.indd 4 14.5.2010 16:18:47
Zloženka
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ostalo
2nd TRAVEL & TRADE SHOW OF THE SPA AND WELLNESS TOURISM IN CENTRAL EUROPE 7 – 10 OCTOBER 2010GR- LJUBLJANA EXHIBITION AND CONVENTION CENTRE, LJUBLJANA, SLOVENIA
Pho
to: a
rchi
ve o
f Slo
veni
an n
atur
al s
pas
Pano
1 S T C O N F E R E N C E O N S T R AT E G I C A N D C R E AT I V E M A R K E T I N G I N TO U R I S M
Welcome at the first Conference for Strategic and Creative Marketing in Tourism TRAVEL ZOOM!
»In tourism education, training and human re-sources management are key. This is why we decided to hold a professional con-ference at the same time as the largest tourism fair in the region, which will high-light marketing as key in developing Slovenian tour-ism. The conference will strengthen the cooperation between tourism industry and tourism educational facilities. It is therefore time to stimulate marketing and human resources along
with figuring out ways to transfer the newest trends and knowledge in the tourism market to practice. These are the issues you will tackle at the conference.«
Ms. Aleksandra Brezovec, PhDDean of Faculty of Tourism Studies Portorož – Turistica
»The gap between theory and practise, between knowledge and ambition of executors and those who actually make the de-cisions, seems even greater. At TRAVEL ZOOM they will sit down at the same table and exchange knowl-edge and experiences. Therefore, the success of a conference will not only be determined by the speak-ers at the podium, but also by the people in the auditorium. We count on your active participation to make the first Travel Zoom a successful event!«
Mr. Gorazd ČadGeneral Manager Go.mice
11st Conference on Strategic and Creative Marketing in Tourism
What is tourist offer missing for a breakthrough? More quality and creative marketing! Only cre-ative ideas and knowledge will increase the success of your company. That is why the organisers of Travel Zoom Faculty of Tourism Studies Portorož – Turistica and GO.MICE prepared rich educational programme which will present a variety of opportunities to gain knowledge and learn about experi-ences which has been developed trough years of tradition and professional practice. Let’s learn from the best!
We invite you to take an active role and share your thoughts and experiences with us. The stage is yours!
WELCOME!
2 1st Conference on Strategic and Creative Marketing in Tourism
09:00 - 09:30 REGISTRATION OPENING OF TRAVEL ZOOM - Urška Hall
09:30 - 10:00 Mr. Marjan Hribar, Director General, Directory for Tourism Ministry of EconomyMs. Aleksandra Brezovec, Dean of Faculty of Tourism Studies Portorož – Turistica
10:00 - 10:45 Young talents presentations, Faculty of Tourism Studies - Turistica
10:45 - 11:10 COFFEE BREAKPLENARY SECTION 1
11:10 - 11:30 Mr. Matjaž KekImplementation of the brand I Feel Slovenia: implementation in the field of tourism, culture and sport, promotional and commercial use of brand-licensing administration and usage of brand in international communication.
11:30 - 12:00 Mr. Dimitrij PicigaFuture of marketing in tourism on a focus of destination marketing
12:00 - 12:30 Mr. Philip Wooller Travel trends for 2011, presenting global trends with a specific focus on Europe and Eastern European countries
12:30 - 13:40 LUNCH PLENARY SECTION 2
13:40 - 14:10 Mr. Miha KovačičIs passion essential for the destination branding?
14:10 - 14:40
Mr. Pawel NizinskiMain tendencies on how the segment is changing in last three years - rapidly! Getting more strategic, more creative, more accountable and more research based, more new media and more brave. And more sustainable.
14:40 - 15:10 Mr. Vladimir BystrovHow to promote your country /region based on recognized tourism advertising and PR campaigns from Europe
15:10 - 15:30 COFFEE BREAK MARKETING SECTION - Urška 4 ACADEMIC SECTION - Urška 3 – no translation in English
15:30 - 15:50
Mr. Craig TrupFuture of travel guide publishing, focus-ing on In Your Pocket’s current mobile strategy, based around its iPhone application which has been downloaded more than 100,000 times since launching in September 2011.
Ms. Alessandra GruppiStrategic and Creative marketing in tourism on a case of wine re-gion. In today’s world of social media and direct to consumer marketing, tourism is often the first impression and lasting relationship for countries, companies, and products.
15:50 - 16:10
Mr. Janez JagerE-commerce in tourism. Development of CIT had a strong impact on marketing communication and sales channel management. Whilst, the basics of having a good web site have changed little in recent years, the online marketplace is becoming ever more sophisticated.
Mr. Dejan Križaj, Ms. Tina Hedi ZakonjšekInnovative tourism problem-solving through crowdsourcing: case BTPS Challenges. In 2006, Bank of Tourism Potentials in Slovenia (BTPS) was established as a joint project of three public organizations to spur Slovenian tourism innovation ability. One of the recent BTPS initiatives is “BTPS Chal-lenges”, a web-based crowdsourcing competition.
16:10 - 16:30 Mr. Primož ŽižekOverview of Internet pages in Tourism
Mr. Gorazd SedmakThe perceived importance of destination’s authenticity as a psycho-graphic segmentation criterion
16:30 - 16:50 Mr. Eran KetterMedia strategies for online tourism marketing using Web 2.0 platforms
16:50 - 17:10 COFFEE BREAKROUND TABLE: CREATIVE USE OF NEW MEDIA IN TOURISM MODERATED BY GORAZD ČAD
17:10 - 18:00 Peter Keller, Pawel Nizinsky, Vladimir Bystrov, Eran Ketter, Craig Trup, Janez Jager
KEYNOTE LECTURE, Guest of Honor
18:00 - 19:00
Prof Dr. Peter Keller The future of National Tourism OrganisationsGetting attention on disputed markets, making efficient use of IT in an era where information is anywhere or overcoming governmental budged reductions are challenges which National Tourism Organisations face today. New destination theories combined with practical experience may help NTO’s to find the right strategy and efficient ways for their crucial role of at-tracting visitors for their countries.
19:30 EVENING RECEPTION FOR ALL PARTICIPANTS - Povodni mož Hall
PROGRAMME:
ABOUT THE SPEAKERS:
Young talents presentationsFaculty of Tourism Studies Portorož – Turistica: Kar-men Vidmar and Nastja Pirnat, Jure Kumljanc, Mitja Lavtar, Janja Štritof and Nina Kolar, Tina Novak SamecFaculty of Commercial and Business Sciences, Celje: Rožle Siljan and Klemen PodlogarFaculty of Economics: Mateja NovakVocational College for Catering and Tourism, Maribor: Sonja ŠkaličMIB Trieste: Aljoša Sosol
Mr. Matjaž Kek, Head of Communication Projects Division, Government Communication Office, Slovenia. Brand manager of Slovenian national brand “ I feel Slo-venia”, head of division which deals with communica-tion projects abroad (public diplomacy, state promotion, international communication) and domestic projects - like main government communication campaigns, EU communication, direct communication with citizens.
First employed by the then National Council of the Trade Unions of Slovenia, responsible for the public information and communication system in 1987 became employed by National Information Commitee as Head of the Public Information Department. Within this com-mittee, which later became the Ministry of Information, and now the Government Public Relations and Media Office, he has been successfully performing and manag-ing various assignments. The most challenging part of this work was in reporting to the foreign public on the events that occurred in Slovenia during its struggle for independence. When Slovenia became independent, he took over the Department for international Public Relations and in 1997 became Head of the European Affairs Department, where he successfully managed the Slovenian public information programme on the EU and on Slovenia’s accession to the EU. From 18 March 2004 until 31 December 2005 he was the Director of the Gov-ernment Public Relations and Media Office.
Mr. Dimitrij Piciga, Executive Director Kompas Slovenia
Assistant director of marketing and development, Sales and marketing coordinator Hoteli Bernardin Portorož, Manager of domestic tourism division Globtour Travel Agency, Director of the Kompas Holidays (production) division of Kompas d.d., Director of the Slovenian Tourist Board.
Mr. Philip Wooller Europe sales and operations, STR Global
Wooller has spent his entire career in the hospitality
industry working for a number of UK based companies. He has held positions throughout the hotels operations specifically in Sales, Revenue and Operations Manage-ment. Wooller holds a BSC (Hons) degree in Hospitality Management from the University of Bournemouth.
Mr. Miha Kovačič, CEO of Slovenian Convention Bureau
Miha Kovacic has over 15 years of working experience in the travel industry. Tourism is part of the family being already the fourth generation working in tourism. Started with Kompas, the DMC and PCO, later joined Grand Hotel Union in Ljubljana. Current position is CEO of the Slovenian Convention Bureau.
Mr. Pawel Nizinski, CEO of GoodBrand & Company Central and Eastern Europe, based in Warsaw branch of GoodBrand Idea (UK) - Corporate Social Responsibil-ity strategic consultancy, building sustainable brands on global and local level. The company is running a pio-neering strategic study on CSR and social equity of the brands (now across 8 European markets).
Previously - 17 years in advertising industry creating numerous advertising (and social) campaigns. Creative Manging Director Young and Rubicam Brands (1999-2007), Coowner of Upstairs, Creative Director EURO RSCG. Jury member of numerous competitions (Krea-tura, Złote Orły, Crackfilm, Effie, Golden Drum – Por-toroz, Złote Formaty, Globe Award). Founder of City Innovation Institute – regional marketing think-and-do-tank, creating strategic products for development of sus-tainable regional and city brands. Founder and publisher of CR Navigator – a multimedia project and a quarterly magazine of ideas focused on sustainable business solu-tions and lifestyle.
Mr. Vladimir Bystrov, Strategic Planning Director, Bison & Rose, Prague, Czech Republic
Started his professional career in mid-90s as a promoter or top musical theatre productions in Prague, incl. Jesus Christ Superstar, The Foam of the Day (Boris Vian adap-tation) or Rusalka Muzikál (a famous opera remade into a musical). For 2 years (1999–2000) he has worked as a Di-rector for Advertising & Promotion in Komerční banka (one of Czech leading banks). For 3 years (2000–03) he was editor-in-chief of a Czech weekly „Strategie“ – trade newsmagazine for marketing communications and media industries. In 2003 he has joined Bison & Rose, one of the leading Czech PR consultancies (currently 2nd big-gest) as strategic planning director, responsible for the corporate communications and financial PR practices.
31st Conference on Strategic and Creative Marketing in Tourism
His main specializations are financial communication (M&A transactions, litigations, stock listings etc.), corpo-rate communications and crisis communication. Has been in various juries of Czech (Czech PR Awards, Rainbow Marble, Czech Top 100, Brand Manager of the Year etc.), Slovak (Zlatý Klinec) or international (EPICA) competi-tions. He has been a member of Czech PR Association board (APRA) since 2004.
Mr. Craig Trup, Chief Editor of In Your Pocket, Eu-rope’s largest publisher of locally produced city guides.
A journalist and travel writer by training, Craig has driven In Your Pocket’s expansion in recent years, devel-oping a company which publishes 68 city guides in 23 countries across the continent on a number of different platforms, from print to iPhone. An Englishman, Craig lives in Bucharest, Romania, though spends much of his time travelling around the In Your Pocket Empire.
Ms. Alessandra Gruppi: MIB Trieste, an international school of business, Italy
Graduated in Economics, MBA in International Business. Her main areas of activity are: business de-velopment, start ups and projects of relational-tourism marketing. Marketing professor both in the executives courses MBA and in the IMTL (International Master in Tourism and Leisure) - MIB School of Management. She also works with other business schools and international institutions. In 1999 she founded the Net.Ex. srl which is a partner and Chief Executive.
Mr. Janez Jager, Chief Marketing Officer, Lifeclass, Portorož. Responsible for marketing strategy, sales man-agement, product development, sales channel manage-ment, marketing communication, PR, pricing, market
research and customer service. Janez Jager has more than 14 years experience in field
of sales and marketing communication in tourism. He held different positions in various tourism organisations: Manager for e-Business at Slovenian Tourist Board, Mar-keting & Sales Manager for outbound tourism at Kom-pas d.d., Product Manager at Mondial d.o.o., Globtour d.o.o. and Commodity Broker at Commodity Exchange Ljubljana.
Mr. Dejan Križaj, MSc. senior lecturer - University of Primorska, Faculty of Tourism Studies Portorož, TuristicaMs. Tina Hedi Zakonjšek, New Tourism Institute
Dejan Križaj, MSc, is researcher and senior lecturer. His PhD thesis deals with specifics of tourism innovation and its stimulation measures. He coordinates national tenders for creativity and innovation in tourism and is project manager of »Bank of Tourism Potentials in Slovenia«.
Mr. Primož Žižek, E-laborat
Mr. Gorazd Sedmak, University of Primorska, Faculty of Tourism Studies Portorož, Turistica
Gorazd Sedmak is a assistant professor, holding bach-elor degrees in economics and transport technologies, MSc in economics, and Ph.D. dissertation on authentic-ity in tourism. His academic career focuses on “Tourism enterprises operation”. His areas of research include also authenticity in tourism, food and beverage industry and marketing of tourism destinations.
Mr. Eran Ketter, Director at E.Ketter Consulting and a senior researcher at The Center for Tourism Research, University of Haifa
4 1st Conference on Strategic and Creative Marketing in Tourism
ORGANISERS: PARTNERS:
Prof. Dr. Peter Keller, Business and Economic Faculty, University of Lausanne, Member of the Board of Directors of Switzerland’s National Tourism
Prof. Keller was for more than three decades Director for Tourism of Switzerland Federal Administration. He received the 2009 Swiss Tourism Award for his lifework in the field of tourism promotion and policy. For long years he chaired the Commission for Europe of UNWTO and the Tourism Committee of OECD. He was a Director of the Tourism Institute at the University of Lausanne for twenty years and currently teaches at the Universities of Lugano and St. Gallen. He is President of the Interna-tional Association of Scientific Tourism Experts AIEST.
Brošura
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ostalo
Creative sustainable management,
territorial compatible marketing and environmental education
2BParks
CONSORTIUM DETAILS AND SELECTED PROTECTED AREAS
Protected Areas represent added value for Mediter-ranean attractiveness, not only as recreational ar-eas but also as a factor of sustainable development. There is a strong connection between the protection of fragile areas, the enhancement of natural resources and the sustainable development. 2Bparks aims to increase the effectiveness of the protected areas in preserving biodiversity and providing solutions for the long-term eco-logical, social and financial sustainability.
2Bparks
Spatial planning and parks Department (lead partner)Romeo Toffano [email protected] Park of the Po Delta
Natural Regional Park of SerreGabriella Demarco [email protected] Serre Regional Park
Regional Ministry of Tourism of the Balearic Islands Government/Foundation for the Sus-tainable Development of the Balearic IslandsAntoni Balaguer [email protected] Son Real
General Council of HéraultGérard Wolff [email protected] RoussieresRestinclieres
Province of VercelliDavide Benasso [email protected] Park Lama del SesiaPark Alta Valsesia Holy Mountain of Varallo
Municipality of Volos Georgios Papadellis [email protected] Pagasetic Gulf
AEAL – Entrepreneurs Association of Coastal AlentejoTeresa Manuel [email protected] Pinela [email protected] Reserve of the Estuary of the Sado RiverNatural Reserve of the Lagoons Santo André and Sancha
Ayuntamiento de Andújar (Municipality of Andújar)Pedro Gallardo Nunez [email protected] ParkSierra de Andúja
Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Anton Melik Geographical InstituteAleš Smrekar [email protected] Landscape park Ljubljana moors
GeoEnvironmental instituteAndreas Vassilopoulos [email protected] Kantili
The Troodos Regional Tourism BoardPanayiotis Papadopoulos [email protected] Troodos National Forest Park
PROTECTED AREAS
picture missing picture missing picture missing
Project duration: 1.7.2010 - 30.9.2013General project coordinator: Raffaella Lioce [email protected]<project web site>
Zloženka (še ni končana)
TREASURING PAST EXPERIENCES …
The aim of 2Bparks is to integrate environmental issues into core in-stitutional thinking and into private investments’ choices by developing innovative governance patterns for protected areas enhancement. To fulfill this, 2Bparks aims at:
helping protected areas managers to bring rationality to decision • making, when economic requirements and social situations have to be reconciled with protected areas environmental issues of pro-tected areas policies/plans
involving economic and civil society as effective actors of protected • areas enhancement
building biodiversity business•
improving skills and capacities •
increasing collective awareness of protected areas values and op-• portunities while disseminating the culture of sustainable devel-opment
straightening sustainable tourism in protected areas. •
… USING SUSTAINABLE DEVELOPMENT …
The general objectives of 2Bparks are:
Planning and management for protection • where the Roadmap will provid - a user friendly tool, designed to support protected areas managers in familiarizing themselves with the existing guidelines and selecting the most suitable ones.
Sustainable tourism and marketing for compatible growth• which will result in the Notebook, a practical tool for public and private operators, who agree in developing the sustainable tourism in the Mediterranean protected areas and in entering the Eurocharter network.
Education and research for skills and awareness• with the Sour-cebook and the linked Education platform which will ensure a continuous knowledge system updating and will increase the em-ployment potential of all people interested in protected area.
… TO PRESERVE PROTECTED AREAS FOR FUTURE GENERATIONS
The balance between improvement of lifestyles and well-being on one side and preserving natural resources and ecosystems on the other promotes sustainable development supported by the following key as-pects: environmental protection, economic development, social de-velopment and cultural diversity. By integrating environmental concerns into decision-making process-es, developing sustainable tourism and awareness 2Bparks contributes to sustainable utilization of natural resources and strengthens connec-tions among Mediterranean societies, economies and protected areas. 2Bparks network will become a functional tool against protected areas fragmentation, in favor of natural and cultural heritage enhancement.
picture missing picture missing picture missing
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ostalo
Prijatelji
Petek
Sobota
Nedelja
Petekotvoritev, car wash, koncert Nude, DJ ...
Sobotabudnica, DJ, panoramska vožnja, koncert Bitch Boys, Bull rodeo, Car wash, Dyno test (merjenje mo i na valj kih), nagrade najmo nejšim in najlepšim vozilom & ve erni koncert skupine Eight bomb.
Nedeljabudnica in zaklju ek prireditve.
NAZARJE, 4. - 6. JUNIJ 2010PARKIRISCE FRANKY’S PUB & PFEIFER TRANSPORT
NAZARJE, 4. - 6. JUNIJ 2010PARKIRISCE FRANKY’S PUB & PFEIFER TRANSPORT
3. SRECANJE AMERISKIH VOZIL3. SRECANJE AMERISKIH VOZIL
PetekkkkkkkkPPPetekkkkkPetekPetePetotvoritev ncert Nuditevv cararararar wash konc ude
[email protected], DJ ....
oncert Bitch Boys,oncn ert Bitch BoBoysy , ,je mo i na valj kih), erjjenenjej mo i na valj kih
ozilomm vozi mm b.mb
e DJ [email protected]
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ostalo
katarina & boštjan
dobrodošlica s penino silveri white in svežim sadjem
pršut n taji s siri, olivami in pomodori
dindjot n jdriku
pastičo z bučk
teletina izpod bondona z zelenjavo in bjlo polento
torta
men i
“conseq
uatur, vel
illum
qui
dolorem
eum fu
giat q
uo
voupta
s null
a pariatur
?”
eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.
dolore magna aliqua!
consectetur adipisic-
ing elit, sed do eius-
mod tempor incidi-
dunt ut labore et
dolore magna aliqua.
consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tem-por incididunt ut labore et dolore magna aliqua.
eiusmod tempor incidi-dunt ut labore et dolore magna aliqua.
eiusmod tempor incidi-
dunt ut labore!
Sladkorčki
Vabljeni na mojo zabavo, ki bo dne ...
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ilustracije
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ilustracije
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Ilustracije
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Fotografija
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
Fotografija
a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1
konec