Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Statistični portret slovenskih regij 2016
REGIJE V ŠTEVILKAH
Ljubljana, 2016 www.stat.si
REGIJE V ŠTEVILKAHStatistični portret slovenskih regij 2016
Regije v številkah - Statistični portret slovenskih regij 2016Zbral in uredil: Martin BajželjOblikovanje infografik: Robert Dragan
Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/StatWeb/publikacije
Informacije daje Informacijsko središče:tel. (01) 241 64 04elektronska pošta: [email protected]
@StatSlovenija
Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – ISSN 2464-0026
Regije v številkahwww.stat.si 4
Lokalna novica je kraljica. Podobno bi lahko trdili tudi za statistične podatke: bolj kot so nam »blizu«, zanimivejši so. Regije v številkah ponujajo prav to. Primerjajte podatke za svojo regijo s podatki drugih regij in s povprečjem za Slovenijo in ugotovili boste, kakšne so značilnosti tamkajšnjih prebivalcev, kako živijo, v kakšni gospodarski »kondiciji« je vaša regija, kako je poskrbljeno za okolje in še več.
Letošnja izdaja publikacije Regije v številkah prihaja med vas v prenovljeni obliki. Osredotočili smo se predvsem na podatke, po katerih posamezne regije izstopajo. Bogate vizualizacije omogočajo enostaven vpogled v podobnosti in razlike med dvanajstimi statističnimi regijami. Tistim, ki si želite še več podatkov na ravni regij in občin, pa priporočamo obisk na naši spletni strani in ogled spletne aplikacije Slovenske statistične regije in občine v številkah (stat.si/obcine), dostopne tudi prek kode QR na dnu strani.
Vabljeni k branju.
Genovefa Ružićgeneralna direktorica
UVODNA BESEDA
Regije v številkahwww.stat.si 5
UVODNA BESEDA ................................................................................................................................................................... 4
PREBIVALSTVO ...................................................................................................................................................................... 6
KAKOVOST ŽIVLJENJA .......................................................................................................................................................... 8
IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................................................................................. 10
TRG DELA .............................................................................................................................................................................. 12
GOSPODARSTVO ................................................................................................................................................................. 14
GRADBENIŠTVO ................................................................................................................................................................... 16
TRANSPORT IN TURIZEM .................................................................................................................................................... 18
OKOLJE ................................................................................................................................................................................. 20
POMURSKA ........................................................................................................................................................................... 22
PODRAVSKA .......................................................................................................................................................................... 24
KOROŠKA .............................................................................................................................................................................. 26
SAVINJSKA ............................................................................................................................................................................ 28
ZASAVSKA ............................................................................................................................................................................. 30
SPODNJEPOSAVSKA ........................................................................................................................................................... 32
JUGOVZHODNA SLOVENIJA................................................................................................................................................ 34
OSREDNJESLOVENSKA ...................................................................................................................................................... 36
GORENJSKA.......................................................................................................................................................................... 38
NOTRANJSKO-KRAŠKA ....................................................................................................................................................... 40
GORIŠKA ............................................................................................................................................................................... 42
OBALNO-KRAŠKA ................................................................................................................................................................. 44
STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE ............................................................................................ 47
KAZALO
6 Regije v številkah www.stat.si
Število prebivalcev se je v 2014 povečalo v štirih statističnih regijah: osrednjeslovenski, notranjsko-kraški, podravski in spodnjeposavski. Število prebivalcev se je najbolj zmanjšalo v zasavski in pomurski statistični regiji, v prvi predvsem zaradi odseljevanja, v drugi zaradi nizkega naravnega prirasta. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil največji v obalno-kraški (8,8 %), najmanjši v pomurski statistični regiji (1,4 %).
PREBIVALSTVO
V štirih statističnih regijah je bila povprečna starost prebivalcev nižja od slovenskega povprečja: v osrednjeslovenski, v jugovzhodni Sloveniji ter v gorenjski in savinjski statistični regiji. Najnižji deleži prebivalcev, starih 0–14 let, so bili v zasavski, pomurski, podravski in obalno-kraški statistični regiji (13 %), najvišji (16 %) pa v gorenjski, jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski statistični regiji. Delež starostnikov (vsaj 80 let) je bil v 2014 najvišji v goriški statistični regiji (skoraj 6 %).
Naravni in selitveni prirast, 2014
Vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji
Povprečna starost prebivalcev Slovenije v 2014 je bila 42,4 leta
27 %
Vir: SURS © SURS
30–49 let0–14 let 15–29 let 50–64 let 65–79 let80 aliveč let
29 %15 % 16 % 5 %22 % 13 %
Regije v številkahwww.stat.si 7
Prebivalstvo, statistične regije, 2014
1) Podatek za leto 2015.
Vira: GURS, SURS © SURS
8 Regije v številkah www.stat.si
Delež gospodinjstev, ki so prejemala tako vrsto pomoči, je bil najmanjši v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji. Več kot polovica gospodinjstev iz koroške in spodnjeposavske statistične regije je težko ali zelo težko preživela s svojimi dohodki. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil največji v spodnjeposavski (20 %), najmanjši pa v notranjsko-kraški in osrednjeslovenski statistični regiji (11 %); v teh dveh regijah so prebivalci tudi najbolje ocenili svoje zadovoljstvo z življenjem (povprečno z oceno 7,1 od 10).
KAKOVOST ŽIVLJENJA
Bolezni obtočil so bile v 2014 vzrok za več kot 45 % smrti v spodnjeposavski in pomurski statistični regiji, delež smrti zaradi rakavih obolenj pa je bil največji v obalno-kraški statistični regiji (36 %). Pred 65. letom starosti je umrlo največ prebivalcev iz zasavske in obalno-kraške regije (v vsaki po 21 %). Najmanj prebivalcev na 1 zdravnika je bilo v osrednjeslovenski (255), največ pa v notranjsko-kraški statistični regiji (761).
Gospodinjstva, ki težko ali zelo težko preživijo s svojimi dohodki, 2014
Denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij je prejemalo največ gospodinjstev iz pomurske statistične regije
Bolezni obtočil so bile tudi v 2014 vzrok za največ smrti v Sloveniji (41 %)
Vir: SURS © SURS
rakava obolenjabolezni obtočil bolezni dihal
bolezni prebavil
drugo
poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov
31 %41 % 5 %6 % 6 % 10 %
10 % €
Regije v številkahwww.stat.si 9
Revščina in zadovoljstvo z življenjem, statistične regije, 2014
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
10–12 13–15 16–18 19–20
Vira: GURS, SURS © SURS
Samoocena zadovoljstva z življenjem (0–10)
7,0–7,16,6–6,76,4–6,5 6,8–6,9
10 Regije v številkah www.stat.si
Največ študentov na 1.000 prebivalcev je bilo v 2014 v zasavski statistični regiji (51), sledile so jugovzhodna Slovenija, spodnjeposavska in goriška (v vsaki 44), najmanj pa jih je bilo v obalno-kraški statistični regiji (33 na 1.000 prebivalcev). V vseh regijah je bilo študentk več kot študentov, največ študentk med vsemi študenti je bilo v notranjsko-kraški statistični regiji (164 študentk na 100 študentov). V pomurski, savinjski in koroški statistični regiji je več kot tretjina študentov prejemala štipendije.
IZOBRAŽEVANJE
Najnižji delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo je imela pomurska statistična regija (18 %). V tej regiji je imelo obenem največ prebivalcev (25 %) samo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. V osrednjeslovenski statistični regiji je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo skoraj tretjina prebivalcev. Slovensko povprečje pa sta po stopnji izobrazbe presegli še gorenjska in obalno-kraška regija. Največ otrok je bilo v 2014 vključenih v vrtce v osrednjeslovenski (81 %), najmanj pa v zasavski statistični regiji (68 %). Največ dijakov na 1.000 prebivalcev je bilo v koroški (40), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (30).
Delež študentov, ki študirajo v osrednjeslovenski statistični regiji, 2014
V osrednjeslovenski statistični regiji študiralo 55 % vseh študentov
Četrtina prebivalcev Slovenije (25–64 let) z najmanj višješolsko izobrazbo
Vir: SURS © SURS
osnovnošolska ali manj
18 %
srednješolska
56 %
višješolska, visokošolska
26 %
%
55 %
spodnjeposavska
notranjsko-kraška
Regije v številkahwww.stat.si 11
Prebivalci Slovenije (25–64 let) po stopnji izobrazbe, statistične regije, 2014
Pod 20 % 20 % - 24 % 25 % - 29 % 30 % in več
Prebivalci z višje-/visokošolsko izobrazbo (%)
19 ali manj
20–24
25–29
30 ali več
21 %
21 %
18 %
20 %
22 %
23 %
23 %24 %
27 %
33 %
26 %
25 %
osnovnošolskaali manj
srednješolska
višješolska,visokošolska
pomurska
25 %
57 %
18 % osnovnošolskaali manj
srednješolska
višješolska,visokošolska
osrednjeslovenska
15 %
52 %
33 %
Vira: GURS, SURS © SURS
12 Regije v številkah www.stat.si
Povprečna mesečna neto plača glede na regijo delovnega mesta je bila v 2014 najvišja v osrednjeslovenski (1.088 EUR), najnižja pa v notranjsko-kraški (907 EUR) in pomurski statistični regiji (912 EUR). Od vseh delovno aktivnih v zasavski statistični regiji jih je v 2014 delalo zunaj regije svojega prebivališča 43 %, od delovno aktivnih v notranjsko-kraški, spodnjeposavski in gorenjski statistični regiji pa po več kot četrtina. Med delovno aktivnimi v osrednjeslovenski statistični regiji je bilo takih oseb le 8 %. V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2014 delalo skoraj 74.000 delovno aktivnih prebivalcev iz drugih statističnih regij Slovenije.
TRG DELA
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v 2014 najvišja v pomurski (18,4 %), najnižja v gorenjski statistični regiji (9,5 %). Od 2005 se je najbolj povečala v jugovzhodni Sloveniji (za 5,1 odstotne točke). V 2014 je bila razlika v stopnjah registrirane brezposelnosti med spoloma največja v pomurski in koroški statistični regiji. V pomurski je bila med ženskami višja kot med moškimi za 6,0 odstotne točke, v koroški pa za 5,9 odstotne točke. Med mladimi (15–29 let) je bila stopnja registrirane brezposelnosti najvišja v zasavski (32,3 %) in pomurski statistični regiji (30,1 %).
Povprečna mesečna neto plača, 2014
Povprečna mesečna neto plača najnižja v notranjsko-kraški regiji
V 2014 je bilo registriranih brezposelnih 13,1 % aktivnih prebivalcev Slovenije
Vir: SURS © SURS
2005
10,2 %
2006
9,4 %
2007
7,7 %
2008
6,7 %
2011
11,8 %
2009
9,1 %
2010
10,7 %
2012
12,0 %
2014
13,1 %
2013
13,1 %
Slovenija
EUR
907 EUR
Regije v številkahwww.stat.si 13
Delovne migracije, statistične regije, 2014
Delovni migranti (brez kmetov), ki delajo zunaj regije prebivališča (%)
Delovni migranti, ki delajo vosrednjeslovenski statistični regiji
število
3.808
4.332
4.746 10.861
3.303
5.154
1.420
9.265
8.180
2.747
18.881
9 ali manj 10–19 20–29 30–39 40 ali več
Vira: GURS, SURS © SURS
14 Regije v številkah www.stat.si
V 2014 je bila vrednost bruto domačega proizvoda na prebivalca najvišja v osrednjeslovenski (25.329 EUR), najnižja pa v zasavski statistični regiji (10.886 EUR); med najnižjimi sta bila še BDP na prebivalca v pomurski (12.267 EUR) in notranjsko-kraški statistični regiji (12.965 EUR). Prispevek industrije k regionalni bruto dodani vrednosti je bil največji v jugovzhodni Sloveniji, v spodnjeposavski, koroški, zasavski in savinjski statistični regiji (v vsaki nad 40 %), prispevek kmetijstva pa v notranjsko-kraški in pomurski statistični regiji (v vsaki nad 5 % bruto dodane vrednosti).
GOSPODARSTVO
V 2014 je v Sloveniji delovalo nekaj več kot 186.000 podjetij. Tretjina teh podjetij je bila v osrednjeslovenski statistični regiji in ta podjetja so ustvarila 46 % prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Povprečni prihodek podjetja je bil najvišji v osrednjeslovenski (690.194 EUR), najnižji pa v zasavski statistični regiji (282.410 EUR). Tista s sedežem v osrednjeslovenski statistični regiji so prispevala tudi 30 % vrednosti celotnega izvoza in 47 % vrednosti celotnega uvoza. V Sloveniji je delovalo 532 hitrorastočih podjetij. V njih je bilo zaposlenih skoraj 33.000 oseb, od tega največ (45 %) v osrednjeslovenski, najmanj (1 %) pa v notranjsko-kraški statistični regiji.
BDP na prebivalca od 2012 najnižjiv zasavski statistični regiji
Velika večina hitrorastočih podjetij je v 2014 delovala v štirih statističnih regijah
Vir: SURS © SURS
%%
osrednjeslovenska
35,9 %
podravska savinjska gorenjska
14,5 % 13,9 % 9,4 %
druge statistične regije
26,3 %
10.886 EURIzvoz in uvoz, 2014
Regije v številkahwww.stat.si 15
Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca, statistične regije, 2014
Delež industrije v regionalni bruto dodani vrednosti (%), statistične regije, 2014
21 22 34 37 37 38 39 46 47 50 50 53
osrednjeslovenska
obalno-kraška
podravska pomurska goriška gorenjska zasavska koroška jugovzhodna Slovenija
notranjsko-kraška
savinjska
spodnjeposavska
Vira: GURS, SURS
© SURS
Pod 15.000 15.000 - 20.000 Nad 20.000
pomurska12.267 EUR
podravska14.945 EUR
koroška14.485 EUR
savinjska16.455 EUR
obalno-kraška17.645 EUR
goriška16.371 EUR
gorenjska15.833 EUR
osrednjeslovenska25.329 EUR
jugovzhodnaSlovenija
17.379 EUR
spodnjeposavska15.409 EUR
zasavska10.886 EUR
notranjsko-kraška
12.965 EUR
16 Regije v številkah www.stat.si
V 2014 je bilo v Sloveniji povprečno 417 stanovanj na 1.000 prebivalcev; največ stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v obalno-kraški statistični regiji (498). V tem letu je bilo dokončanih največ stanovanj na 1.000 prebivalcev v pomurski (1,8), najmanj pa v zasavski statistični regiji (0,8). Obenem je bilo v zasavski statistični regiji v tem letu tudi načrtovanih (tj. predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji) najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (0,7); največ gradenj stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v 2014 načrtovanih v jugovzhodni Sloveniji (2,0) in v spodnjeposavski statistični regiji (1,8).
GRADBENIŠTVO
V 2014 je bilo v Sloveniji skoraj 860.000 stanovanj, od tega jih je bilo malo več kot polovica zgrajenih v letih 1961–1990, 18 % pa od 1991 naprej. Od stanovanj v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji jih je bila več kot petina zgrajenih po letu 1991,od tistih v zasavski pa 9 %. Na javno kanalizacijsko omrežje je bilo priklopljenih največ stanovanj v osrednjeslovenski (72 %) in zasavski (69 %), najmanj pa v spodnjeposavski statistični regiji (35 %). Centralno ogrevanje je imelo 89 % stanovanj v osrednjeslovenski in 63 % v obalno-kraški statistični regiji.
Stanovanja, zgrajena po letu 1991, stanje 2014
Najmanj stanovanj na 1.000 prebival-cev v koroški statistični regiji (379)
56 % stanovanj v Sloveniji priklopljenih na javno kanalizacijo
Vir: SURS
379 na1.000 preb.
© SURS
vodovod javnakanalizacija
električni tok centralno ogrevanje
straniščekopalnica kuhinja98 % 56 % 98 % 79 % 94 %93 % 98 %
Slovenija
%
Regije v številkahwww.stat.si 17
Stanovanja, statistične regije, 2014
Vira: GURS, SURS © SURS
18 Regije v številkah www.stat.si
Največ ležišč v turističnih nastanitvenih objektih so imeli v gorenjski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki okoli 26.000). V teh dveh regijah je bilo v 2014 zabeleženih tudi največ prenočitev turistov: v obalno-kraški skoraj 2,2 milijona, v gorenjski nekaj več kot 1,7 milijona. V osrednjeslovenski statistični regiji so 92 % turističnih prenočitev ustvarili tuji turisti; v celotni Sloveniji je bilo prenočitev tujih turistov povprečno 64 %.
TRANSPORT IN TURIZEM
Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v Sloveniji v 2014 v treh »primorskih« statističnih regijah: goriški (579), obalno-kraški (559) in notranjsko-kraški (555); najmanj pa jih je bilo v zasavski statistični regiji (349). Povprečno najstarejše osebne avtomobile so imeli v goriški (10,4 leta), najmlajše pa v osrednjeslovenski statistični regiji (8,8 leta).
Turistične nastanitvene zmogljivosti (ležišča), 2014
V 2014 v Sloveniji ustvarjenih skoraj 9,6 milijona turističnih prenočitev
Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji v 2014: 9,4 leta
Vir: SURS © SURS
število (1.000)
9,6 mio.
2001
povprečna starost(leta)6,9
2002
7,1
2003
7,3
2004
7,4
2005
7,5
2006
7,6
2007
7,7
2008
7,8
2011
8,4
2009
8,0
2010
8,2
2012
8,7
2014
9,4
2013
9,1
Slovenija
Regije v številkahwww.stat.si 19
Prenočitve tujih turistov, statistične regije, 2014
Pod 100.000 100.000 - 1.000.000 Nad 1.000.000
podravska320.913koroška
35.828
zasavska5.643
notranjsko-kraška62.379
goriška456.248
spodnjeposavska305.574
gorenjska1.383.433 savinjska
660.943
osrednjeslovenska1.076.295
obalno-kraška1.276.474
jugovzhodnaslovenija135.854
pomurska370.825
od tega največitalijanskih turistov od tega največ
italijanskih turistov
od tega največitalijanskih turistov
od tega največitalijanskih turistov
od tega največitalijanskih turistov
od tega največnemških turistov
od tega največavstrijskih turistov
od tega največnizozemskih turistov
od tega največhrvaških turistov
od tega največnemških turistov
od tega največitalijanskih turistov
od tega največitalijanskih turistov
32 %18 %
20 %
21 %
19 %
12 %
56 %12 %
17 %
12 % 11 %
22 %
Vira: GURS, SURS © SURS
20 Regije v številkah www.stat.si
Največ vode na prebivalca se je v 2014 dobavilo gospodinjstvom v goriški statistični regiji (52 m3), kar je dvakrat več od najmanjše količine dobavljene vode; ta je bila dobavljena gospodinjstvom v zasavski statistični regiji. V obalno-kraški in notranjsko-kraški statistični regiji se je v 2014 vsa odpadna voda pred izpustom v javno kanalizacijo prečistila. Najmanj odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene v koroški statistični regiji (53 %). Največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja je bil porabljen v osrednjeslovenski (30 %) in podravski statistični regiji (22 %). Skoraj dve tretjini vseh investicij v varstvo okolja sta bili v 2014 namenjeni savinjski in osrednjeslovenski statistični regiji.
OKOLJE
V 2014 je največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastalo v obalno-kraški statistični regiji, 503 kg ali 70 kg več od slovenskega povprečja, najmanj pa v koroški statistični regiji (350 kg). Največ komunalnih odpadkov so zbrali ločeno v gorenjski (70 %) in osrednjeslovenski statistični regiji (69 %), najmanj pa v koroški statistični regiji (45 %). V savinjski statistični regiji je nastalo 29 % vseh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti.
Sredstva, namenjena za investicije v varstvo okolja (delež od regionalnega BDP), 2014
Nastali odpadki
Največ vode na prebivalca dobavljene v goriški statistični regiji
52 m3/prebivalca
V 2014 smo ločeno zbrali 65 % komunalnih odpadkov, v 2004 pa 11 %
Vir: SURS
Slovenija
© SURS
%
komunalni odpadki nevarni komunalni odpadki odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih
18,9 %
0,1 %
77,9 %
3,0 %
Regije v številkahwww.stat.si 21
Odpadki, statistične regije, 2014
Nastali komunalni odpadki na prebivalca (kg)
350–399 400–449 450–499 500 ali več
399 kg
448 kg
350 kg
436 kg
401 kg
431 kg
381 kg437 kg
426 kg
456 kg
503 kg
467 kg
Ločeno zbrani komunalni odpadki (% od nastalih)
45 53 55 57 58 60 61 62 67 67 69 70
koroška obalno-kraška
pomurska
spodnjeposavska osrednjeslovenska
goriška gorenjskazasavska
jugovzhodna Slovenija
notranjsko-kraška
savinjska podravska
Viri: GURS, MOP, preračuni SURS
© SURS
22 Regije v številkah www.stat.si
%
Slovenija pomurska
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 20140
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
10,29,4
7,76,7
9,1
10,711,8 12,0
13,1 13,1
17,115,7
13,412,2
15,9
19,018,0 17,3 17,8 18,4
V pomurski statistični regiji je v 2014 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najnižjem naravnem prirastu (–3,1 na 1.000 prebivalcev) in najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (1,4 %). Med tamkajšnjimi dijaki in študenti je bilo največ štipendistov (med dijaki jih je bilo 59 %, med študenti 37 %). Največ študentov te statistične regije je študiralo v podravski in v osrednjeslovenski statistični regiji. Ta regija že več let izstopa po najvišji stopnji registrirane brezposelnosti. V 2014 je ta bila 18,4-odstotna, še višja je bila samo med ženskami, 21,7-odstotna. Povprečna mesečna neto plača v 2014 je bila v tej regiji druga najnižja v Sloveniji (912 EUR). 10 % gospodinjstev v tej regiji, največ med vsemi, je prejemalo materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij.
POMURSKA
Število traktorjev na 100 prebivalcev
Vir: SURS © SURS
pomurska
12
podravska
5
koroška
4
savinjska
5
zasavska
2
spodnjeposavska
10
Stopnja registrirane brezposelnosti
Regije v številkahwww.stat.si 23
spodnjeposavska
V pomurski statistični regiji je bilo ustvarjenega 3,8 % nacionalnega BDP-ja. BDP na prebivalca je bil tukaj drugi najnižji v Sloveniji (12.267 EUR/prebivalca). V regiji je delovalo blizu 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4 osebe. Tukaj je bilo dokončanih največ stanovanj na 1.000 prebivalcev (1,8). Kmetijska zemljišča v uporabi so v 2013 pokrivala polovico ozemlja te statistične regije, kar je največ med vsemi regijami. Regija izstopa tudi po številu traktorjev, v 2014 jih je bilo 12 na 100 prebivalcev (povprečje za Slovenijo je bilo 5 traktorjev na 100 prebivalcev). V pomurski statistični regiji je bilo v 2014 na voljo okoli 7.000 turističnih ležišč. V tukajšnjih turističnih nastanitvenih objektih je bilo ustvarjenih 912.000 turističnih prenočitev, od tega je bilo 59 % prenočitev domačih turistov.
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
1.337
117.005
–359
–100
8.715
3.987
4.230
40.283
9.094
18,4
1.365
17,5
12.267
7.870
266.754
912.476
509
49.135
86,9
8.446
66.827
399
1) Podatek za leto 2013.
jugovzhodna Slovenija
9
osrednjeslovenska
2
gorenjska
4
notranjsko-kraška
10
goriška
6
obalno-kraška
3
Osebna izkaznica regije
%
24 Regije v številkah www.stat.si
%
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija podravska
0
10
20
30
40
50
60
70
80
46,7 47,250,8 52,9 53,8 55,7 56,8 57,6 58,0 58,361,3 61,666,7 65,2 66,8 67,2 69,5 68,7 70,3 69,7
V podravski statistični regiji je v 2014 živelo 16 % prebivalcev Slovenije. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil v tej regiji eden najnižjih (13,3 %). V 2014 se število prebivalcev v tej regiji skoraj ni spremenilo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –0,4, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 0,4. Delež otrok, rojenih neporočenim materam, je bil v 2014 tukaj najvišji (69,7 %).Odstotek umrlih pred 65. letom je bil tukaj tretji najvišji v Sloveniji (20 %). Med študenti te regije je bil delež tistih, ki so študirali v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanjši (18 %). Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (14,4 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (13,1 %), od 2005 pa se je med vsemi regijami zvišala najmanj, za 0,9 odstotne točke.
PODRAVSKA
Delež podjetij po regijah
Vir: SURS © SURS
pomurska jugovzhodnaSlovenija
podravska
koroška
savinjska
11 % 1 %4 % 14 % 3 % 3 % 5 %
zasavska
spodnjeposavska
Živorojeni, rojeni neporočenim materam
Regije v številkahwww.stat.si 25
Ta regija je ustvarila skoraj 13 % nacionalnega BDP, BDP na prebivalca pa je bil peti najnižji v Sloveniji. V tej statistični regiji je v 2014 delovalo približno 25.000 podjetij, v vsakem je delalo povprečno 4,6 osebe. 20 % stanovanj v regiji je bilo zgrajenih po letu 1991 (3. največji delež med vsemi regijami), v 2014 pa jih je bilo dokončanih 1,6 na 1.000 prebivalcev. V podravski statistični regiji je bilo v 2014 ustvarjenih pol milijona turističnih prenočitev, od teh so jih skoraj dve tretjini ustvarili tuji turisti. V 2014 je v tej regiji nastalo 431 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 67 % teh odpadkov (3. največji delež med vsemi regijami). 72 % odpadne vode je bilo tukaj pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščene. Tej regiji je bilo v 2014 namenjenih 22 % vseh tekočih izdatkov za varstvo okolja v Sloveniji.
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
2.170
323.034
–119
135
24.065
10.995
12.022
119.013
20.061
14,4
1.405
17,3
14.945
25.312
226.576
500.290
500
138.703
78,4
11.427
79.485
431
osrednjeslovenska gorenjska
notranjsko-kraška
goriška obalno-kraška
33 % 10 % 2 % 6 % 7 %
Osebna izkaznica regije
%
1) Podatek za leto 2013.
26 Regije v številkah www.stat.si
V koroški statistični regiji so v 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po drugem najnižjem selitvenem prirastu v Sloveniji: na 1.000 prebivalcev so se odselile 4 osebe več kot priselile. Od otrok, ki so se rodili v 2014, se jih je 70 % rodilo neporočenim materam, povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je bila tukaj najnižja v Sloveniji (27,9 leta). Število študentov na 1.000 prebivalcev (42) je bilo enako slovenskemu povprečju. Največ jih je študiralo v podravski (40 %) in osrednjeslovenski statistični regiji (35 %). Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (13,0 %) je bila skoraj enaka slovenskemu povprečju (13,1 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji registrirane brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 10,4-odstotna, med ženskami 16,3-odstotna; še nekoliko večja je bila ta razlika v pomurski statistični regiji.
KOROŠKA
Število dijakov na 1.000 prebivalcev
Vir: SURS © SURS
pomurska
34
podravska
34
koroška
40
savinjska
39
zasavska
36
spodnjeposavska
37
Ločeno zbrani komunalni odpadki (delež od nastalih)
0
10
20
30
40
50
60
70
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
11,7 13,415,4
17,9
29,132,1
39,6
46,3
62,8 64,7
9,3 8,4 9,6 10,1 10,7 12,1 13,7 12,3
44,3 45,2
Slovenija koroška
%
Regije v številkahwww.stat.si 27
spodnjeposavska
Koroška statistična regija je v 2014 ustvarila 2,8 % nacionalnega BDP-ja. Preračunano na prebivalca je bil BDP tukaj četrti najnižji v Sloveniji (14.485 EUR/prebivalca). V tej regiji je bilo najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (379); povprečno so bila velika 86 m2. Koroška ne spada med izrazito turistične statistične regije. V 2014 je bil tam ustvarjen le 1 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji; od tujih turistov so tam ustvarili največ prenočitev hrvaški turisti. V koroški statistični regiji je nastalo najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca (350 kg), obenem pa je bil tukaj najmanjši tudi delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (45 %). Med odpadki, nastalimi v tukajšnjih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 9,3 % nevarnih (v celotni Sloveniji: 3,7 %). Tukaj se je pred izpustom v kanalizacijo prečistilo najmanj odpadne vode v Sloveniji (53 %).
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
1.041
71.390
58
–294
5.827
2.829
3.037
27.088
4.050
13,0
1.427
14,8
14.485
5.450
37.159
103.857
511
27.036
86,0
2.746
20.384
350
jugovzhodnaSlovenija
37
osrednjeslovenska
35
gorenjska
39
notranjsko-kraška
36
goriška
37
obalno-kraška
30
Osebna izkaznica regije
%
1) Podatek za leto 2013.
28 Regije v številkah www.stat.si
%
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija savinjska
0
1
2
3
4
5
3,13,3
3,53,7 3,8
4,04,2
4,44,6 4,7
2,72,9 3,0
3,23,4
3,63,8
4,0 4,14,3
Struktura investicij v varstvo okolja
Vir: SURS © SURS
Prebivalci, stari 80 ali več let
pomurska jugovzhodnaSlovenija
podravska
koroška savinjskazasavska
spodnjeposavska
36 %2 % 6 % 5 % 2 %2 % 4 %
V savinjski statistični regiji je v 2014 živelo 13 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najnižjem deležu prebivalcev, starih nad 80 let (4,3 %). Naravni prirast je bil pozitiven (1 na 1.000 prebivalcev), selitveni prirast pa negativen (–1,8 na 1.000 prebivalcev); skupno se je število prebivalcev v 2014 zmanjšalo za 215. Višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo 22 % prebivalcev (25–64 let), kar je manj od povprečja v celotni Sloveniji (26 %). 37 % študentov te regije je študiralo v osrednjeslovenski, 30 % pa v podravski statistični regiji. Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji (13,9 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (13,1 %), vendar se je od 2005 zvišala le za 1,2 odstotne točke, kar je bilo drugo najmanjše zvišanje med vsemi regijami. Povprečna mesečna neto plača je bila za skoraj 65 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 941 EUR.
SAVINJSKA
Regije v številkahwww.stat.si 29
Ta regija je ustvarila skoraj 12 % nacionalnega BDP (in se s tem podatkom uvrstila na 3. mesto med statističnimi regijami). Skoraj 46 % regionalne bruto dodane vrednosti je bilo ustvarjene v dejavnosti industrija. V tej statistični regiji je bilo turistom na voljo okoli 14.000 ležišč. V 2014 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 1,4 milijona turističnih prenočitev (tudi po vrednosti tega podatka je bila tretja med preostalimi regijami); 51 % turističnih prenočitev so ustvarili domači turisti. V tej regiji je nastalo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (29 % vseh odpadkov v Sloveniji); 2,2 % je bilo nevarnih. 36 % vseh investicij v varstvo okolja v Sloveniji je bilo v 2014 namenjenih savinjski statistični regiji.
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
2.384
259.935
263
–478
21.807
10.043
10.700
102.594
16.583
13,9
1.421
15,0
16.455
20.902
367.376
1.358.394
526
105.689
80,2
10.956
65.654
401
Osebna izkaznica regije
%
osrednjeslovenska gorenjska
notranjsko-kraška
goriška
obalno-kraška
2 % 29 % 8 % 3 % 1%
1) Podatek za leto 2013.
30 Regije v številkah www.stat.si
EUR/preb.
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija zasavska
0
4.000
8.000
12.000
16.000
20.000
14.60815.719
17.41218.769
17.714 17.694 17.973 17.497 17.435 18.093
10.177 10.52611.493
12.47011.729 11.899 11.957 11.173 10.941 10.886
V zasavski statistični regiji sta v 2014 živela 2 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišji povprečni starosti prebivalcev: 44,1 leta. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–2,1), prav tako selitveni prirast na 1.000 prebivalcev; ta je bil celo najnižji med vsemi regijami (–5,6). Prebivalci zasavske statistične regije so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno najnižjimi ocenami (6,4 od 10). 21 % oseb, ki so umrle v tej regiji v 2014, je umrlo pred 65. letom. Delež otrok, vključenih v vrtce, je bil v tej regiji najmanjši (68 % otrok ustrezne starosti). Stopnja registrirane brezposelnosti je bila druga najvišja v državi (17,7 %), med mladimi (15–29 let) pa najvišja (32,3 %). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v tej regiji najvišji (43 %), velika večina jih je delala v osrednjeslovenski statistični regiji.
ZASAVSKA
Povprečna starost prebivalcev
Vir: SURS © SURS
pomurska
leta
44,0
podravska
43,2
koroška
42,9
savinjska
42,3
zasavska
44,1
spodnjeposavska
43,1
Bruto domači proizvod na prebivalca
Regije v številkahwww.stat.si 31
spodnjeposavska
BDP na prebivalca je bil v tej regiji najnižji (10.886 EUR). Industrija je k regionalni bruto dodani vrednosti prispevala skoraj 47 %. V zasavski statistični regiji je delovalo malo več kot 2.600 podjetij, povprečni prihodek podjetja na osebo, ki dela v podjetju, pa je bil najnižji v državi. Tukaj je bilo po letu 1991 zgrajenih najmanj stanovanj (9 %), v 2014 pa jih je bilo zgrajenih 0,8 na 1.000 prebivalcev. Povprečna površina stanovanj je bila najmanjša med vsemi regijami (71 m2), več kot polovica jih je bila eno- ali dvosobnih. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj najnižje (349). Regija ni bila izrazito turistična, zabeleženih je bilo 5.600 prenočitev tujih turistov (12 % je bilo prenočitev nizozemskih turistov).
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
264
42.824
–91
–238
3.065
1.538
2.175
15.679
3.374
17,7
1.410
14,7
10.886
2.637
2.706
8.567
349
18.071
70,5
907M
5.172M
4481) Podatek za leto 2013. M manj natančna ocena – previdna uporaba
jugovzhodna Slovenija
41,7
osrednjeslovenska
41,2
gorenjska
42,0
notranjsko-kraška
43,0
goriška
43,8
obalno-kraška
43,7
Osebna izkaznica regije
%
32 Regije v številkah www.stat.si
SPODNJEPOSAVSKA
0
5
10
15
20
25
Slovenija spodnjeposavska
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
%
12,311,3
12,7 13,6 13,514,5 14,5
14,9
12,0
14,3 14,616,5
20,1 19,9
Vir: SURS © SURS
Stopnja tveganja revščine
V spodnjeposavski statistični regiji so v 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. V 2014 se število prebivalcev v tej regiji skoraj ni spremenilo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –0,9, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 0,9. V tej regiji je bilo sklenjenih največ zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev (3,6). Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil tukaj med vsemi regijami največji (20 %), s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživela več kot polovica tukajšnjih gospodinjstev. Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (14,7 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (13,1 %). Skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2014 delala v drugi regiji.
Poroke na 1.000 prebivalcevpomurska
2,9
podravska
3,1
koroška
3,2
savinjska
3,0
zasavska
3,5
spodnjeposavska
3,6
Regije v številkahwww.stat.si 33
BDP na prebivalca te regije je znašal 15.409 EUR. Polovica regionalne bruto dodane vrednosti je bila ustvarjena v industriji, kar je bil drugi največji delež med vsemi regijami. Stanovanja v spodnjeposavski statistični regiji so merila povprečno 81 m2. 35 % tukajšnjih stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje (najmanj v primerjavi z drugimi regijami). Osebni avtomobili tukajšnjih prebivalcev so bili v povprečju med najstarejšimi v Sloveniji (10,2 leta). Med vsemi motornimi vozili je bilo 14 % traktorjev, več jih je bilo le še v pomurski statistični regiji. V 2014 je v tej regiji nastalo 436 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 62 % teh odpadkov. Med odpadki, nastalimi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 0,2 % nevarnih, kar je bilo najmanj med vsemi regijami.
spodnjeposavska
Osebna izkaznica regije
jugovzhodna Slovenija
3,1
osrednjeslovenska
3,4
gorenjska
3,4
notranjsko-kraška
3,0
goriška
3,0
obalno-kraška
3,1
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
885
69.994
–64
65
5.624
2.583
3.084
27.316
4.695
14,7
1.435
19,9
15.409
5.293
180.953
625.525
493
30.337
81,4
5.024
27.130
436
%
1) Podatek za leto 2013.
34 Regije v številkah www.stat.si
V tej statistični regiji je v 2014 živelo 7 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po največjem deležu otrok, rojenih materam, mlajšim od 20 let (3,3 %). Jugovzhodna Slovenija je imela enega najvišjih deležev prebivalcev, starih 0–14 let (15,6 %). V tej regiji je bilo obsojenih največ oseb na 1.000 prebivalcev (7). Število študentov na 1.000 prebivalcev je bilo med najvišjimi v Sloveniji (44), dve tretjini teh študentov sta študirali v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti (13,9 %) je bila nekoliko višja od povprečja v Sloveniji (13,1 %), od leta 2005 pa se je med vsemi regijami najbolj zvišala, za 5,1 odstotne točke. Jugovzhodna Slovenija je bila v 2014 poleg osrednjeslovenske edina regija s plačami, ki so bile višje od slovenskega povprečja; znašale so 1.019 EUR neto. Četrtina delovno aktivnih prebivalcev je delala zunaj regije svojega prebivališča, največ jih je odhajalo na delo v osrednjeslovensko statistično regijo.
JUGOVZHODNA SLOVENIJA
Obsojene osebe na 1.000 prebivalcev
Vir: SURS © SURS
pomurska5
podravska5
koroška3
savinjska4
zasavska5
spodnjeposavska4
Živorojeni, rojeni materam, mlajšim od 20 let
Slovenija jugovzhodna Slovenija
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 20140,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0%
2,1
1,5 1,51,3 1,3
1,1 1,21,0 1,1 1,1
3,6
2,8
3,4
2,6 2,7
2,2
2,72,3
3,3 3,3
Regije v številkahwww.stat.si 35
spodnjeposavska
BDP na prebivalca je bil tretji najvišji v Sloveniji (17.379 EUR), industrija pa je prispevala največji delež k regionalni bruto dodani vrednosti (53 %). V jugovzhodni Sloveniji je bilo 39 % stanovanj priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, kopalnico pa je imelo 88 % stanovanj (najmanj med vsemi regijami). V 2014 je bilo tukaj izdanih največ gradbenih dovoljenj na 1.000 prebivalcev (3,2). V tej regiji je nastalo povprečno 381 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 55 % so jih zbrali ločeno. Skoraj vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena (99,8 %).
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
2.675
142.237
284
–329
12.242
5.331
6.206
57.094
9.224
13,9
1.555
17,4
17.379
10.017
104.533
355.139
523
57.861
83,7
8.436
50.678
381
jugovzhodna Slovenija7
osrednjeslovenska4
gorenjska3
notranjsko-kraška3
goriška2
obalno-kraška5
Osebna izkaznica regije
%
1) Podatek za leto 2013.
36 Regije v številkah www.stat.si
V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2014 živelo največ prebivalcev Slovenije, 27 %, in v povprečju so bili tudi najmlajši (41,2 leta). Gostota prebivalstva je bila tukaj največja (214/km2), največja pa sta bila tudi naravni in selitveni prirast na 1.000 prebivalcev. V 2014 se je število prebivalcev povečalo za 3.273. Odstotek otrok, rojenih neporočenim materam, je bil tukaj najmanjši (49 %), povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je bila najvišja (29,9 leta). Tretjina prebivalcev (25–64 let) je imela višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, kar je največ med vsemi regijami. Stopnja registrirane brezposelnosti (11,7 %) je bila nižja od slovenskega povprečja, razlike med spoloma skoraj ni bilo. Velika večina delovno aktivnih prebivalcev te regije je tudi delala v tej regiji (92 %). Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila najvišja med vsemi regijami (1.088 EUR).
OSREDNJESLOVENSKA
Vir: SURS © SURS
Povprečne mesečne neto plače
Struktura bruto domačega proizvoda Slovenije
pomurska jugovzhodnaSlovenija
notranjsko-kraška
podravska
koroška
savinjskazasavska
spodnjeposavska
12 %4 % 13 % 3 % 3 %1 % 7 % 2 %
EUR
Slovenija osrednjeslovenska
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 20140
200
400
600
800
1.000
1.200
736 773
900 930967 987 991 997 1.005
809 849921
9971.031 1.061 1.082 1.083 1.084 1.088
835
Regije v številkahwww.stat.si 37
osrednjeslovenska gorenjska goriška
obalno-kraška
37 % 9 % 5 % 5 %
Osrednjeslovenska statistična regija je ustvarila 37 % nacionalnega BDP oz. več kot 25.000 EUR na prebivalca. Podjetja v tej regiji so bila v povprečju največja, v njih je delalo povprečno 5 oseb. Od vseh podjetij, ki so se v 2014 uvrščala med hitrorastoča, jih je bilo 36 % v tej statistični regiji. Prebivalci te regije so vozili povprečno najmlajše osebne avtomobile (8,8 leta). Odstotek stanovanj, zgrajenih pred letom 1918, je bil tukaj najmanjši (9 %), odstotek tistih, ki so bila zgrajena po letu 1991, pa največji (21 %). Tukaj je bil največji tudi odstotek stanovanj, ki so imela centralno ogrevanje (89 %). V 2014 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 1,2 milijona turističnih prenočitev, od tega so jih 92 % ustvarili tuji turisti.
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
2.555
547.730
1.860
1.413
46.299
19.064
22.222
217.145
28.899
11,7
1.696
11,4
25.329
62.066
630.743
1.166.408
522
221.476
78,3
8.671
62.317
458
Osebna izkaznica regije
%
1) Podatek za leto 2013.
38 Regije v številkah www.stat.si
V gorenjski statistični regiji je v 2014 živelo 10 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih 0–14 let (15,7 %). Naravni prirast v tej regiji je bil med najvišjimi (2,1 na 1.000 prebivalcev), selitveni prirast pa je bil negativen (–2,3 na 1.000 prebivalcev). Po deležu prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (27 %) je bila med preostalimi regijami druga. 62 % študentov iz te regije je študiralo v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v 2014 v tej regiji najnižja (9,5 %). Nižji kot v večini regij sta bili tukaj tudi stopnja dolgotrajne (več kot 1 leto) in stopnja zelo dolgotrajne brezposelnosti (več kot 2 leti). Skoraj četrtina delovno aktivnih prebivalcev te regije (bilo jih je blizu 19.000) je delala v osrednjeslovenski statistični regiji.
GORENJSKA
Prebivalci, stari 0–14 let
Vir: SURS © SURS
pomurska podravska koroška savinjska zasavska spodnjeposavska
Stopnja registrirane brezposelnosti
13,2 % 13,3 % 14,3 % 14,9 % 13,2 % 14,3 %
%
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija gorenjska
0
2
4
6
8
10
12
14
10,29,4
7,76,7
10,711,8 12,0
7,36,4
4,9 4,4
6,9
8,18,8 8,9
9,8 9,5
13,113,1
9,1
Regije v številkahwww.stat.si 39
spodnjeposavska
V regiji je delovalo malo več kot 18.000 podjetij, v njih je delalo skoraj 69.000 oseb. Hitrorastočih podjetij je bilo 50 ali 9 % med vsemi hitrorastočimi podjetji v Sloveniji. Število stanovanj na 1.000 prebivalcev (394) je bilo nižje od povprečja za Slovenijo (417), po povprečni površini pa so se uvrščala med večja (86 m2); 26 % stanovanj je bilo 5- ali večsobnih. Gorenjska statistična regija je imela v 2014 na razpolago največ turističnih ležišč (26.307). Turisti so v tem letu ustvarili tukaj 1,7 milijona turističnih prenočitev, od tega so jih 79 % ustvarili tuji turisti. V tej regiji se je zbralo ločeno največ, 70 %, komunalnih odpadkov. Tudi veliko odpadne vode se je pred izpustom v kanalizacijo prečistilo (95 %).
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
2.137
203.894
419
–477
17.849
7.871
8.530
81.155
8.549
9,5
1.526
13,3
15.883
18.391
706.443
1.741.288
518
80.293
86,0
4.545
32.478
426
jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška
Osebna izkaznica regije
%
15,6 % 15,6 % 15,7 % 14,8 % 14,5 % 13,4 %
1) Podatek za leto 2013.
40 Regije v številkah www.stat.si
V notranjsko-kraški statistični regiji so v 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najmanjši gostoti naseljenosti: na 1 km2 je živelo povprečno 36 oseb. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–0,4), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (2,2); skupno se je število prebivalcev v 2014 povečalo za 90. Stopnja tveganja revščine je bila tukaj najmanjša med vsemi regijami; pod pragom tveganja revščine je živelo 11 % oseb. Prebivalci te statistične regije so bili poleg tistih v osrednjeslovenski najbolj zadovoljni s svojim življenjem (povprečna ocena stopnje zadovoljstva: 7,1 od 10). V tej regiji je bil v 2014 najnižji tudi delež oseb, ki so umrle pred 65. letom starosti (14 %). Število študentk na 100 študentov je bilo v tej regiji najvišje (164 študentk na 100 študentov). Skoraj dve tretjini študentov sta študirali v osrednjeslovenski statistični regiji.
NOTRANJSKO-KRAŠKA
Osebe, umrle pred 65. letom starosti
Vir: SURS © SURS
pomurska podravska koroška savinjska zasavska spodnjeposavska
Število študentk na 100 študentov
19 % 20 % 19 % 20 % 21 % 18 %
število
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija notranjsko-kraška
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
139 138 137
154
137 138 140 139
141 146 148
173
155164
155164
Regije v številkahwww.stat.si 41
spodnjeposavska
37 % delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugih statističnih regijah, velika večina v osrednjeslovenski. Povprečne mesečne neto plače so bile tukaj najnižje med vsemi regijami (907 EUR). Več kot petina tukajšnjih stanovanj je bila zgrajena pred letom 1918. 42 % jih je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, 72 % pa jih je imelo centralno ogrevanje; dve tretjini stanovanj so bila 3- ali večsobna stanovanja. Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tretje najvišje (555), njihova povprečna starost pa prav tako tretja najvišja med vsemi regijami (10 let). V 2014 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 73.000 turističnih prenočitev, od tega so jih 85 % ustvarili tuji turisti, predvsem turisti iz Italije.
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
1.456
52.517
–23
113
4.261
1.868
2.043
21.367
2.893
11,9
1.356
11,3
12.965
4.256
48.522
72.987
555
23.054
85,0
2.637
21.179
437
jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška
Osebna izkaznica regije
%
20 % 17 % 19 % 14 % 20 % 21 %
1) Podatek za leto 2013.
42 Regije v številkah www.stat.si
V goriški statistični regiji je v 2014 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih nad 80 let (5,7 %). Naravni in selitveni prirast sta bila negativna, skupno se je število prebivalcev v 2014 zmanjšalo za 188. Število študentov na 1.000 prebivalcev je bilo med najvišjimi v Sloveniji (44); 60 % jih je študiralo v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji je bila druga najnižja v Sloveniji (11,2 %) in tudi razlika v stopnjah registrirane brezposelnosti med spoloma je bila tukaj ena manjših. Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 14 % delovno aktivnih prebivalcev te regije, kar ni veliko, saj je nižjo vrednost tega podatka imela le še osrednjeslovenska statistična regija. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj najvišje v Sloveniji (579), pa tudi njihova starost je bila povprečno najvišja (10,4 leta).
GORIŠKA
Voda, dobavljena gospodinjstvom, na prebivalca (m3)
Vir: SURS © SURS
pomurska
29
podravska
35
koroška
31
savinjska
39
zasavska
26
spodnjeposavska
33
Osebni avtomobili na 1.000 prebivalcev
0
100
200
300
400
500
600
700
število
Slovenija goriška
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
479 488 501 514 517 518 519 518 516 518
536577 581 580 580 577 577 579
556545
Regije v številkahwww.stat.si 43
spodnjeposavska
Več kot 20 % stanovanj v goriški statistični regiji je bilo zgrajenih pred letom 1918, po letu 1991 je bilo zgrajenih 14,5 % tukajšnjih stanovanj, kar je sorazmerno malo, saj je bil odstotek po letu 1991 zgrajenih stanovanj manjši le še v zasavski statistični regiji. Stanovanja so bila večinoma (3 četrtine) tri- ali večsobna; 2 tretjini stanovanj sta imeli centralno ogrevanje. V goriški statistični regiji je bilo v 2014 ustvarjenih 456.000 prenočitev tujih turistov; skoraj tretjino so jih ustvarili italijanski turisti. V 2014 je tukaj nastalo 467 kg odpadkov na prebivalca, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem (433 kg/prebivalca); ločeno zbranih je bilo 60 % komunalnih odpadkov. Gospodinjstvom v tej regiji se je dobavilo največ vode (52 m3 na prebivalca). Po deležu odpadne vode, ki je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena, se je ta regija z 58 % uvrstila na predzadnje mesto med vsemi regijami.
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
2.325
118.335
–72
–116
9.305
4.373
5.261
45.173
5.722
11,2
1.472
12,3
16.371
11.298
256.063
577.747
579
52.027
85,8
5.601
30.195
467
jugovzhodna Slovenija
34
osrednjeslovenska
41
gorenjska
41
notranjsko-kraška
34
goriška
52
obalno-kraška
42
Osebna izkaznica regije
%
1) Podatek za leto 2013.
44 Regije v številkah www.stat.si
V obalno-kraški statistični regiji je v 2014 živelo 5 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu tujih državljanov med prebivalci (8,8 %). Starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji 29,6 leta, torej za 0,5 leta višja od povprečja za Slovenijo. Delež prebivalcev (25–64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bil v 2014 v tej regiji tretji najvišji v Sloveniji (26,0 %). Tukaj je bilo najmanj dijakov in študentov na 1.000 prebivalcev v Sloveniji (30 dijakov na 1.000 prebivalcev in 33 študentov na 1.000 prebivalcev), pa tudi število štipendistov med njimi je bilo tukaj najnižje. BDP na prebivalca je bil drugi najvišji v Sloveniji (17.645 EUR); višji je bil le še v osrednjeslovenski statistični regiji. V regiji je delovalo skoraj 13.000 podjetij, povprečno je v njih delalo 3,1 osebe, kar je najmanj v Sloveniji.
OBALNO-KRAŠKA
Stanovanja na 1.000 prebivalcev
Vir: SURS © SURS
pomurska
420
podravska
429
koroška
379
savinjska
407
zasavska
422
spodnjeposavska
433
Tuji državljani med prebivalci
Slovenija obalno-kraška
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
%
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
3,1
3,9 4,1 4,1 4,34,6 4,8
5,9
7,57,8 8,0 8,3 8,6
8,8
Regije v številkahwww.stat.si 45
spodnjeposavska
V tej regiji je bilo največ stanovanj na 1.000 prebivalcev (498); četrtina stanovanj je bila zgrajena pred letom 1918 (v celotni Sloveniji 14 %). Centralno ogrevanje je imelo 63 % tukajšnjih stanovanj ali najmanj med vsemi regijami. Obalno-kraška regija je izrazito turistična regija. V 2014 je bilo tam ustvarjenih 2,2 milijona turističnih prenočitev (41 % domačih, 59 % tujih), kar je največ med vsemi statističnimi regijami. Med prenočitvami tujih turistov je bilo največ prenočitev italijanskih turistov (22 %). V tej regiji je v 2014 nastalo največ komunalnih odpadkov na prebivalca (503 kg); 53 % jih je bilo zbranih ločeno (povprečje za Slovenijo: 65 %). Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. Za investicije v varstvo okolja so tukaj namenili 0,2 % regionalnega BDP, kar je bil najmanjši delež med vsemi regijami.
Površina (km2)
Prebivalci
Naravni prirast
Skupni selitveni prirast
Učenci
Dijaki
Študenti
Delovno aktivni prebivalci
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Povprečna mesečna bruto plača (EUR)
Osebe pod pragom tveganja revščine (%)
Regionalni BDP (EUR/prebivalca)
Podjetja
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev)
Stanovanja
Povprečna površina stanovanja (m2)
Število kmetijskih gospodarstev1)
Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha)
Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca)
1.044
112.728
123
–184
8.190
3.422
3.752
43.886
6.056
12,1
1.511
15,1
17.645
12.941
696.192
2.167.964
559
56.192
74,9
2.980
15.525
503
jugovzhodna Slovenija
407
osrednjeslovenska
404
gorenjska
394
notranjsko-kraška
439
goriška
440
obalno-kraška
498
Osebna izkaznica regije
%
1) Podatek za leto 2013.
Regije v številkahwww.stat.si 47
M
% hakgkm2
m2
m3
mio.preb.
BDPEURGURSMOPSURS
manj natančna ocena – previdna uporaba
odstotekhektarkilogramkvadratni kilometerkvadratni meterkubični meter
milijonprebivalec
bruto domači proizvodevroGeodetska uprava Republike SlovenijeMinistrstvo za okolje in prostorStatistični urad Republike Slovenije
Sličice za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com.
Pojasnilo k podatkom o študentih
Zaradi revizije podatkov o študentih, vpisanih v študijskih letih od 2012/13 do 2014/15, se tiskana in spletna različica publikacije pri podatkih o študentih na 1.000 prebivalcev in pri številu študentk na 100 študentov nekoliko razlikujeta. Podatki, objavljeni v tiskani različici, so bili namreč pripravljeni že pred revizijo, spletno različico pa smo že lahko posodobili z revidiranimi podatki.
STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE
KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ?
• na spletnih straneh Statističnega urada RSwww.stat.si
• po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronskonaslov: Statistični urad Republike Slovenije,Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenijatelefon: (01) 241 64 04telefaks: (01) 241 53 44telefonski odzivnik: (01) 475 65 55e-naslov: [email protected]
• z naročilom statističnih publikacijnaslov: Statistični urad Republike Slovenije,Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenijatelefon: (01) 241 52 85telefaks: (01) 241 53 44e-naslov: [email protected]
• z obiskom v Informacijskem središčuposlovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30
petek od 9.00 do 14.30