RELATIVNOST NA SLIKATA predavanje_2.doc

7/26/2019 RELATIVNOST NA SLIKATA predavanje_2.doc

http://slidepdf.com/reader/full/relativnost-na-slikata-predavanje2doc 1/13



su[nost dvata kruga imaat identi~na golemina. 1sto taka $eliot

krug na $ela pozadina izgleda po osvetlen od $elata pozadina so crniot

krug, iako intenzitetot na $eloto kaj dvete sliki e potpolno ist.

2ako primer za opti~ki iluzii na dvodimenzionalna percepcija vo

prostorot se poznatite iler34aerovite )Müller-Layer * izmami so linii.

a* razli~nata nasoka na strelkite odreduva na prv pogled koja

dolina na liniite izgleda podolga, iako dvete se so potpolno ista

dolina.

$* vertikalnata linija izgleda podolga od (orizontalnata koja e vsu[nost

identi~na so vertikalnata

5



v* desnata )bold* linija izgleda pogolema od levata )bold* linija, a dvete

se so ista dolina

6



g* leviot centralen krug izgleda pogolem od desniot vo sklop na

pogolemite krugovi, a se vsu[nost identi~ni

2onstantnosta na percepcijata e stara nepoznata na kognitivnata

psi(ologija. o kom$inira#e na vrodenite, steknatite i na neposrednite

procesi na vizuelnata percepcija, koi se vani dimenzii na

zapazuva#eto , ne se menuvaat pod vlijanie na neposrednata

stimulacija.

"ret(odno usvoenite normi moat da go prikrijat ona [to na[ite

o~i navistina go gledaat. o primerot )slika dolu*, slikata jasno

pokauva deka na[eto usvojuva#e na konvenciite za perspektiva go

otenuva prepoznava#eto na toa [to e pogre[no na slikata. etiloto za

vid ne informira za ne[to [to razumot ne moe da go prifati.

&eorijata za perspektivata nastanala vo /7 vek, kako nau~na

konvencija za opi[uva#e na prostorot i kako merka za site ra$oti.

“"erspektivata e uzda i kormilo na slikarstvoto”, napi[al 4eonardo da

8



in~i, no vedna[ mudro dodal “ajstorite ne veruvaat vo sudot na

okoto, $idej'i toa sekoga[ lae”. oznanieto za perspektivata i denes se

steknuva so u~e#e. o perspektivata se postignuva vpe~atok na

trodimenzionalnost so soodvetno namaluva#e na goleminite na

o$licite vo zavisnost od stepenot na oddale~enost, so se~e#e na

paralelnite linii vo $eskone~nost, so namaluva#eto na intenzitetot i

promena na $ojata i so gu$e#e na detalite za raspoznava#e na

pogolema rastojanija. "erspektivata ne go prikauva svetot kakov [to e,

tuku kako izgleda.

:rejzerova spirala;;;;

7



ekoga[ o~ekuvame slikata verno da go reproducira realniot

svet. &olku sme odnapred programirani [to veruvame deka 'e vidime

slika koja o~ekuvame, a ne da vidime onakva slika kako [to e.

"rifa'a#eto na normite od pret(odnoto programira#e izgleda mnogu

povano od o$jektivnite parametri. a preimer, stro$oskopskiot efekt

na trkalata )avtomo$il, to~ak* koi pri dvie#e se vrtat nanazad ne ni

smeta, nitu go namaluva vpe~atokot za iluzijata na realnosta.

"ri percepcija na dvodimenzionalni sliki, na[ata svest $arata so+guri koi se so zatvorena forma, se istaknuvaat napred prema

na$<uduva~ot i ja “vrzuvaat“ smislata i vnimanieto na se$e. "ozadinite

)osnovite* se difuzni, neograni~eni i “neostri“ pozadi +gurate, no vlijaat

na zapazuva#eto na +gurata. =dgar Ru$in ja potvrdil neednakvosta i

dvosmislenosta )preo$ratnost* pri percepira#eto na +guri i pozadini. o

jazikot na psi(ologijata na percepira#eto, eden vizuelen sklop moe da

ponudi dva strukturalni kostura, odnosno da pretstavi dva potpolno

razli~ni predmeti.

=dgar Ru$in

>



-arls ?il$ert

1luziite vo minatoto se smetale kako slu~ajni ~uda na

~ovekovata priroda, sitni maani vo perceptivniot aparat vo setilata za

vid. Denes na iluziite se gleda so pogolema oz$ilnost i respekt, $idej'i

lu!eto se uverile deka vo procesot na percepira#e tie ne pretstavuvaat

izolirani slu~ai, tuku se ra$oti za pravilo.

@pti~kite, kako i umetni~kite iluzii pretpostavuvaat

prepoznava#e i tolkuva#e. ovremenite mediumi )+lm, &,

kompjuteri*jasno go potvrduvaat ova misle#e daleku od toa deka jakopiraat realnosta, tie se poigruvaat so nea, tie ja sozdavaat.

ozdava#eto na carstva od iluzii doveduva do nastanuva#e na

umetnost.

o audio3vizuelnite mediumi, upotre$ata na razli~ni o$jektivi na

kamerata, polo$ata na kamerata i so iz$orot na golemina na plan,

moe da se promeni karakterot i smisolot na snimenata sodrina.

"rimer, ako so ve[t iz$or na polo$ata na kamerata )rakurs*, so

nakrivena kamera se snimi nekoj ramen pejsa, na proekcija 'e izgleda

deka e navaleno zemji[teto, a ne kamerata.

ormalno snimen kadar

A



2adar snimen so navalena kamera na levo

2adar snimen so navalena kamera na desno

B



o gorniov primer, o~igledno e deka navalenosta na kamerata i

neprirodnosta na slikata vedna[ se primetuva. "rozorecot, drvoto, a

oso$eno ~ovekot koj ~ita ne moat vo prirodata da stojat taka.

Relativnosta na sodrinata na +lmskata slika moe da se potvrdi i

so sledniov primer za dvie#e. a dolnava slika, snimen e ~ovek koj

od pro+l se vrti prema kamera.

1

2

"od pretpostavka deka pozadinata e potpolno neutralna, moe

da se postigne istiot efekt ako se izvede i kruno dvie#e so kamerata

)od / do 5* so ista $rzina kako [to $ilo i dvie#eto na ~ovekot pred

stati~nata kamera.

2

9



1

a proekcija 'e izgleda kako dvata kadri da se potpolno identi~ni.

a dolnava slika e prikaano dvie#e na kamerata prema

avtomo$ilot. "od pretpostavka deka pozadinata i vo ovoj slu~aj e

neutralna i deka $rzinata na dvie#eto vo dvata kadri e ista, moe da

se postigne istiot efekt dokolku avomo$ilot se pri$lii kon stati~nata

kamera.

1

2

2

1

/0



Dokolku (orizontalniot pravec na pogledot na akterot koj e

naso~en nadvor od kadar i negovata (orizontalna ispruena raka se

snimat od dolen rakurs )sl./*, na ekranot 'e izgleda kako pogledot i

rakata da se podignati nagore )sl.5*.

)sl./*

//



)sl.5*

arija$ilniot odnos na oskata na snima#e i oskata na proekcija

o$jasnuva zo[to likovite snimeni od dolen rakuras, a koi vsu[nost

gledale pred se$e, na proekcija gledaat nagore.

@d goren rakurs polo$ata na rakata i pravecot na gleda#e 'e

imaat sprotiven pravec 'e izgledaat kako da se spu[tile dijagonalno

nadolu. Dokolku vo poedine~ni kadri od dolen ili goren rakurs sesnimat akterite koi se gledaat vo pokrupni planovi, na ekranot 'e se

do$ie vpe~atok deka na$<uduvaat ne[to treto nad ili pod se$e.

Dokolku snimame alpinist na golema strmnina od dolen rakurs,

na proekcijata 'e izgleda kako da se kauva po re~isi (orizontalna

ramnina.

/5



Dokolku sakame da go prikaeme vistinskata strmnina na $rdoto

ili na $ilo [to drugo, potre$no e da go snimime od pro+l i so oska na

o$jektivot vo pri$lino normalna polo$a. t.e. opti~kata oska na

o$jektivot i oskata na snima#e da $idat paralelni so (orizontalata.

Dokolku dolniot rakurs e edinstveno mono ili posakuvano re[enie,poprifatlivo 'e $ide pred ovoj kadar da snimime nekoe lice, snimeno

normalno, koe gleda nagore.

/6

Documents

RELATIVNOST NA SLIKATA predavanje_2.doc