GLASILO OBČINE RIBNICA 29. APRIL 2011 / XV

April 2011Začenja se gradnja nove čistilne naprave

… ponovno smo onesnažili izvir Ribnice

Portret: Nekdanji vojaški pilot

Tone Oražem

Pogovor: Aljoša Kous

o govorici telesa

V futsalu imamo državne prvake in

podprvake

21. maj, od 10. do 17. ure, kulturno dogajanje na prostem

Ribniški pasijon v novi preobleki

Dom starejših s časopisom in torto v 3. leto

Naša Karitas praznuje 20 let

Velikonočno drevo vrtčevskih Čebelic foto Alenka Pahulje

»Vesel sem, da sem bil partizan na Štajerskem. Najhujši je bil pohod januarja 1944, bilo je mrzlo, dosti snega in nenehni boji. Nikjer ni bilo lahko, ampak na Štajerskem je bila hrana vsaj slana. Pa še to: nisem bil v domačih krajih, kjer bi lahko zaradi politike prišel v konflikt z ljudmi, ki sem jih poznal. In po drugi strani, družino so reševali tudi tisti, od katerih tega ne bi pričakoval.«

Takoj po vojni je študiral na Vojaški akademiji kopenske vojske, ko pa je leta 1947 tam končal, je dobil možnost študija na Vojaški akademiji ‘vazduhoplovne’ (letalske, zračne) vojske. Zakaj ravno letalstvo, me je zanimalo: »Ko sem leta 1941 delal kot zidarski pomočnik v Rakitnici, so imeli Italijani vežbe, in tam je letelo tudi eno letalo. Takrat sem rekel mojstru Blažu: »En grunt bi dal, da bi mogel enkrat leteti.« No, in ko je bila prilika, sem se vpisal v to šolo. Takrat so želeli v letalstvu narediti elitno enoto z letalci, ki so imeli že izkušnje iz partizanstva. Med mojimi kolegi je bilo kar precej žrtev, ker enostavno niso poznali strahu in so nato pretiravali. Po drugi strani pa te ne sme vsaka malenkost spraviti iz tira. V glavnem smo leteli na dvomotornih letalih, in če je en motor odpovedal, saj je po navadi dalo pristati samo z enim. Takrat te ni smela zagrabiti panika, ker bi drugače razbil letalo in sebe. Včasih pa tudi letala niso bila popolnoma izpravna.«Petnajst let je služboval kot pilot na različnih vojaških letališčih od Pule, Zadra, Bihača, Zagreba in Beograda. »Leteli smo na različnih letalih, sprva ruske in angleške ter ameriške proizvodnje. Moje prvo bojno letalo je bil iljušin IL 2, to je bil eden najpomembenjših ruskih jurišnih avionov v drugi svetovni vojni. Pozneje sem letel na petljakovu PE 5, prav tako ruske izdelave. Ves čas sem letel na jurišnikih, torej napadalnih letalih, lovci so namenjeni bolj za obrambo. Veliko časa smo preživeli na letališču v prosti pripravljenosti, ki je pomenila, da smo sicer bili prosti, vendar smo morali biti v bližini.«Nato so se pričela njegova pisarniška leta v Komandno štabni akademiji v Beogradu, kjer je bil zaposlen kot nosilec katedre, kjer so se ukvarjali s teorijo izvidništva, podpore kopenske in pomorske vojske in podobno. Letel je do zadnjega službenega dne, predvsem za ohranjanje letalske kondicije, nazadnje na jastrebu, ki je bil podzvočno reaktivno letalo, izdelek jugoslovan-ske industrije.Danes živi v domu starejših občanov v Ribnici. Lansko leto je po 59 letih zakona pokopal ženo, sedaj pa se druži s prebivalci doma, skrbi za svoj dom in pravi, da je »srečen, ker živim tukaj. Vsakodnevno preko skypa govorim s hčerko, sin in vnuka pa pogosto pridejo na obisk, saj živijo blizu, v Ljubljani. Rad napišem kakšno pesem, eno pomladno sem prebral na tretji obletnici odprtja doma starejših, proza mi pa ne gre. Najrajši napišem kakšno pesem o naravi ali pa uganko, sode-lujem pa tudi pri literarnem klubu.«

K sreči sem na najin pogovor zamudil kakšnih pet minut, a mi je gospod Anton povedal, če bi prišel točno, ga ne bi našel, ker ima toliko opravkov, da nikoli nima časa.

PRIMOŽ TANKOFoto Primož Tanko in fotoarhiv Toneta Oražma

PORTRET: TONE ORAŽEM, nekdanji poklicni vojaški pilot

Zanimiv gospod, je poveda-la urednica Rešeta. Sodeluje pri literarnem klubu, je bil pa vojni pilot, tako da bi lahko povedal kaj novega. Gospod Anton Oražem, rojen leta 1924. Po končani osnovni šoli, v kateri je bil zapisan v zlato knjigo, se je učil za zidarja in bil nato pod itali-jansko okupacijo v Kočevju na prisilnem delu. Ob zlomu Italije, septembra 1943, se je pridružil XIV. diviziji, ki je takrat delov-ala na področju Ribnice in Kočevja. Sodeloval je v kar nekaj spopadih in tudi pri pohodu XIV. divizije preko Hrvaške na Štajersko; na tem pohodu pa je sode-loval kot fotoreporter tudi ribniški fotograf Jože Petek.

NAŠ SOGOVORNIK JE DOMA IZ DOLENJE VASI. PO DOMAČE SE JE REKLO ’PRI GABRSKIH’.

TONE ORAŽEM KOT PESNIŠKA DUŠA ...

... KOT VOJAŠKI PILOT

Po tridesetih letih v zraku, trideset let v Ribnici

PREGLED DOGODKOV V MAJU

30. 4. Pohod po Ribniški planinski poti, ob 7. uri IV. del in čistilna akcija avtobusna postaja pri cerkvi v Ribnici oz. Vinija v Ortneku (ob 7.15)

30. 4. S pesmijo v majsko jutrood 19. ure Grmada

1. 5. Po nagelj na Grmado Grmada

1. 5. Celodnevni vaški nogometni turnir v malem nogometu športni park Dolenja vas

1. 5. Prvomajska budnica kraji Ribniške doline

5. 5. Srečanje otroških folklornih skupin ob 17. uri Osrednje Slovenije Športni center Ribnica. Vstop prost!

6. 5. Slovesna otvoritev kotlovnice na lesno biomasoob 14. uri pred kotlovnico v Ribnici

6. 5. Koncert PERPETUUM JAZZILEob 20. uri ŠC Ribnica

7. 5. Poslikava eko nakupovalnih vrečk 10h – 12h prostori TD Ribnica, Gallusovo nabrežje 10, Ribnica

7. 5. Kolesarjenje po Mali goriob 14. uri kolesarska proga v Dolenjih Lazih

8. 5. Sveta maša za gasilce župnijska cerkev Dolenji vasi

14. 5. OBČINSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU 12h – 22h ZA POKAL KOT – Tekmovanje PK 2011 Igrišče v Dolenjih Lazih

14. 5. Rokometna tekma ob 19. uri RIBNICA RIKO HIŠE : JERUZALEM ORMOŽ ŠC Ribnica

15. 5. Skavtske obljube

21. 5. KULTURNA PROMENADAod 10. do 17. ure kulturno dogajanje na prostem

21. 5. OBČINSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU 12h – 22h ZA POKAL KOT – Tekmovanje PK 2011 Igrišče v Dolenjih Lazih

21. 5. 3. pohod na Bele steneob 8. uri Start pred lovskim domom v Rakitnici

22. 5. Prvo sveto obhajilo župnijska cerkev Dolenji vasi

28. 5. OBČINSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU 12h – 22h ZA POKAL KOT – Tekmovanje PK 2011 Igrišče v Dolenjih Lazih

28. 5. Rokometna tekma RIBNICA RIKO HIŠE : MRK KRKAob 19. uri ŠC Ribnica

29. 5. Žegnjanje v Lipovcu Lipovec

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor:

Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica

Zdenka Mihelič - članica

Lektura: Tanja DebeljakTrženje oglasnega prostora:

Marko Modrej, GSM: 041-536-889Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica.

Naklada: 3.300 izvodov

Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 RibnicaTel.: 8369 765/051 641 021

E-pošta: reseto@t-2.netIzid naslednje številke:

30. maj 2011

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se

obračunava DDV po stopnji 8,5%.V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si

pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska

tiskarskega škrata v našem glasilu.

Gradivo za naslednjo številko oddajte do

16. maja 2011

Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.

APRILAPIŠEMO:

DOGODKI MESECA 4 Izgradnja nove čistilne naprave

POGOVOR MESECA Aljoša Kous o govorici telesa 6

NOVICE IZ DOLINE 68 let bitke pri Jelenovem žlebu 8

KULTURNE DROBTINICE Štirje zbori regijske kakovosti 9 Uspehi mladih glasbenikov 9 Igrali smo se gledališče 10 Nagrajena Bernarda Kogovšek 11

RAZPISI, DRAŽBE 15

PO DOLINI Tri leta Doma starejših 28

ŠPORTNI UTRINKI Državni prvaki v futsalu 36

Portret: TONE ORAŽEM 2

REŠETO 3

4

DOG

ODK

I M

ESEC

A

Nadgradnja čistilne naprave v Ribnici

OMOGOČENO BO BIOLOŠKO ČIŠČENJE Z MIKROORGANIZMI

Občina Ribnica in družba Hidroiženiring sta 7. aprila slavnostno podpisali pogodbo o nadgradnji čistilne naprave v Ribnici OD zdajšnjih 4.000 na 6.500 polucijskih enot. Investicija je del skupine projektov Ohranimo Krko čisto, ki jih bodo v sklopu druge faze odva-janja in čiščenja odpadne vode v porečju reke Krke izvajale občine Kočevje, Ribnica in Šentjernej. Nadgradnja čistilne naprave je prvi projekt občine Ribnica, ki je sofinanciran iz Kohezijskega sklada za razvoj, njegova investicijska vrednost pa znaša 2,3 milijona evrov.

Družba Hidroinženiring d.o.o. je bila izbra-na za izvajalca del na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik. Gradbena dela se bodo tako pričela praktično takoj, projekt pa se bo predvidoma zaključil do konca leta 2013. »Obstoječa ureditev čiščenja odpadnih voda na območju občine je neprimerna z ekološko-tehničnega vidika, saj odpadne vode obremenjujejo vodotok reke Krke. Projekt nadgradnje čistilne naprave tako pomeni pomemben prispevek k optimi-zaciji čiščenja komunalnih voda, zlasti v

smislu zmanjševanja ekološke obremenitve vodnih virov s strani lokalne skupnosti. Z nadgradnjo obstoječe čistilne naprave Ribnica bo doseženo zmanjšanje emisij v vodah iz komunalnih virov onesnaženja, zvišanje stopnje zaščite vodotoka in porečja reke Krke ter zavarovanje pod-talnih voda. Projekt bo z implementacijo razširitve čistilne naprave prispeval tudi k nacionalnim ciljem razvojne politike, to je zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj. S tem projektom bo čiščenje odpadne vode v občini urejeno za vsaj naslednjih 30 let,« je ob podpisu pogodbe povedal župan občine Ribnica Jože Levstek.

Obstoječa čistilna naprava v občini Ribnica je preobremenjena, saj njene zmogljivosti znašajo 4.000 PE, nanjo pa je po zadnjih podatkih priključenih 5.247 PE. Obenem pa učinek čiščenja ni več zadovoljiv zaradi zastarele in preobremenjene tehnologije. S predvideno investicijo bo obstoječa čistilna naprava nadgrajena na novo biološko stopnjo čiščenja z mikroorganizmi in z izgradnjo strojnice. Zmogljivost čiščenja se bo s tem povečala na 6.500 PE, nanjo pa bo po zaključeni investiciji na novo priključenih 1.090 prebivalcev.

Investicijska vrednost sku-pine projek-tov Ohranimo Krko čisto znaša skupaj z investicijama občin Kočevje in Šentjernej 11,4 mili-jona evrov. Projekti so del Operativnega programa raz-voja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2 0 0 7 - 2 0 1 3 (OP ROPI) in

so sofinancirani iz sredstev Kohezijskega sklada v višini 6,5 milijona evrov. Vrednost projekta nadgradnje čistilne naprave v Ribnici znaša 2,3 milijona evrov. Od tega je 58,8 odstotka sredstev namenjenih iz Kohezijskega sklada; 10,4 odstotka iz državnega proračuna Republike Slovenije ter 30,9 sredstev Občine Ribnica, kar znese približno 710 tisoč evrov, ki so že zagotov-ljeni v proračunu. Projekt izgradnje čistilne naprave je prvi projekt Občine Ribnica, ki ga sofinancira Evropski Kohezijski sklad.

PRIMOŽ TANKOFoto Hidroinženiring

ŽELJKO REČNIK S HIDROINŽENIRINGA IN ŽUPAN PRI PODPISU POGODBE

Toliko o naši eko osveščenostiUmazanija pri izviru Ribnice

Fotografiral Stane Žbona

IZ

POD

Ž

UPA

NOV

EG

A PERESA

5

setega leta ali še več. Za starševstvo pa je danes najbolj značilna »odsotnost« očeta ali matere, kar zagotovo ni v prid otrokom. Žal vse prevečkrat lahko slišimo, da tudi zaposleni niso nič na boljšem. Ko dobiš zaposlitev, »obvisiš« vse preblizu mini-malne plače, ki spet ne omogoča normal-nega preživetja. Na drugi strani pa vsi, ki so še zaposleni, razmišljajo, zakaj morajo vse to plačevati: neučinkovit socialni sistem, neučinkovito zdravstvo, pokojninski sistem in tako naprej. To je idealen prostor za razvoj alkoholiz-ma, odvisnosti od drog, nasilja in kriminala ter nestrpnosti med vsemi nami. Naj na koncu omenim še pretežno ukvarjan-je vsakega od nas predvsem s samim seboj. Vsak skrbi le za svoj mali vrtiček in če je le mogoče, to počne še na račun drugega. Ne da bi pomagali, ko imamo priložnost, popolnoma neobčutljivi postajamo in vse prevečkrat celo škodoželjni. Tudi Ribnica ni imuna na vse tegobe sodobnega sveta. Morda pa lahko ugo-tovimo, da je v teh časih bolje živeti na podeželju, kjer vsaj skozi stik z naravo ohranjamo svojo normalnost. Morda vsee-no lažje tudi stopimo skupaj in počnemo karkoli, kar ni povezano le z ozkimi kapi-talskimi in drugimi interesi, kajti to pome-ni tudi naše prijetno sobivanje v soseski. Morda je res tudi to, da se na podeželju vsaj še malo spominjamo določenih vrednot in jih znamo za kakšen trenutek izraziti v svojem vsakdanjem življenju, saj se večina med seboj pozna. Zato lažje pomagamo sosedu ali prijatelju, če je v težavah, lažje izmenjamo kakšno pikro ali pa veselo ugo-tovitev ali pa si le izmenjamo »dober dan« ob srečanju. Ker smo v času praznikov, vam želim vesele po - velikonočne praznike in »Živel 1. maj – PRAZNIK DELA!

JOŽE LEVSTEK, župan

Vsak dan je več ljudi, ki se znajdejo v nepre-dstavljivih stiskah. Z njihovih obrazov lahko preberemo nemoč, ponižanje, strah - tako pred sedanjostjo kot pred prihod-nostjo. Nič čudnega, saj povsod okoli nas nenehno sejejo samo nestrpnost, jezo in sovraštvo. Ne vem, če smo ob vstopu v Evropo pričakovali vse to. Še najhujše od vsega pa je, kaj si predstavljajo naši otroci oz. mladina, kakšna so sporočila današnje družbe, da si nevreden, če nisi bogat, nes-posoben, če nisi lopov, bojazljivec, če nisi nasilen, neambiciozen, če nisi povzpetnik in reva, če nisi baraba.Našo socialno državo smo tako postavili nad ljudi - ne zna več poslušati sočloveka. Na nas izvajajo samo pritiske, ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju smo. Kljuvajo nam po možganih in nikomur ni več mar za nikogar. Vse to nas vodi v vse večje tragedije in nihče se niti ne sprašuje več, zakaj? Malo ljudi je okoli nas, da jim lahko danes izpovemo svoj notranji nemir, svoje dvome o lastnem početju, nikogar ni več, da mu lahko z vso iskreno-stjo odpremo vrata v svoje srce. Ne samo, da postajamo dežela samomorilcev, posta-jamo dežela brezčutnih robotov, ki gleda, pa ne vidi in ne sliši, ki doživlja, pa tega ne zna izraziti navzven. Slovenci smo še vedno osredotočeni na materialnost, iskanje užitkov in osebne sreče, vendar vsaka kriza prinaša nevarnost, da nam bo kdo odvzel dosežene standarde. Na spremembe, ki jih je prinesla recesija, nismo bili priprav-ljeni, zato želimo iz nesreče in bolečine čim prej pobegniti, kar pa še stopnjuje našo stisko in brezizhodnost. Veliko ljudi potoži zaradi občutka tesnobe, ki se pojavi ob izgubi zaposlitve, samospoštovanja ali ob upokojitvi, na katero nismo bili psihično pripravljeni, kajti občutek, da nenadoma nisi več potreben za delovni proces v pod-jetju, doma pa nimaš drugih obveznos-ti oz. hobija, utegne biti hudo breme za našo osebnost. Zato tisti, ki je izpostavljen takemu dolgotrajnemu stresu, postane počasi vase zaprt in brezčuten do okolice ter sčasoma pozabi tudi na skrb za svoje telesno zdravje, ne giba se, ne privošči si ničesar, nezdravo se prehranjuje, kar zago-tovo vodi v takšno ali drugačno bolezensko stanje. In kaj lahko ponudimo mladini? Ni novih delovnih mest, ni več tradicionalnih družin, rodnost ne dosega stopnje, ki je potreb-na za ohranitev naroda, na razpolago sta samo dolgotrajna odvisnost od staršev ali pa životarjenje ob socialnih podporah. Za tiste, ki želijo študirati, je na razpolago še izobraževalni sistem, ki se vleče tja do tride-

Izpod županovega peresa

Spoštovane, spoštovani!

Na Svetovni dan muze-jev, 18. maj, ste vabljeni v vaš muzej!

Muzej Ribnica pripravlja muzejsko praznovanje!

Za vas smo pripravili:

Iskanje muzejskega zakladaOb 17. uri vas vabimo v Ribniški grad , kjer boste z Rokom Trdanom poiskali zaklad, ki ga je v gradu pustil grajski duhec Hugo (primerno za otroke nad 5 let).

Sprehod po RibniciOb 19. uri 30 bomo skupaj odstranjevali tančice preteklosti starodavnega trga. Z vami se bo sprehajala kustosinja Muzeja Ribnica Marina Gradišnik. Dobimo se pred cerkvijo.

Muzejske razstave v Ribniškem gradu in v Rokodelskem centru na Marofu bodo ta dan na ogled od 10. do 19. ure.

Za skupine vrtca in šole orga-niziramo po vnaprejšnjem dogovoru tudi vodenje po raz-stavah.

Praznujmo skupaj.

6

POG

OV

OR M

ESEC

A

UNIVERZALNA GOVORICAKaj sporočamo, ko ne govorimo ALJOŠA KOUSSte se kdaj vprašali, koliko stvari povemo takrat, ko ne govorimo? Razen če smo izjemno nadarjeni igralci, svoji okolici neprestano pošiljamo sporočila o svojih mislih in čustvih – tudi če smo popolnoma tiho.Za odstiranje tančic z govorice telesa smo povprašali Ribničana Aljošo Kousa, 22-letnega študenta ljubljanske fakultete za kemi-jo in kemijsko tehnologijo, bivšega predsednika Ribniškega študentskega kluba, sicer pa navdušenega preučevalca govorice telesa. Le-ta mu predstavlja več kot hobi, saj ji posveča svoj čas že intenzivnih 6 let, znanje pa je nabiral na raznih semi-narjih, izobraževanjih, preko raziskav, prakse in iz literature.Dogovorila sva se, da se bova zaradi mladosti tikala...

Kdo te je navdušil za preučevanje govorice telesa?Pri 15 letih sem prebral knjigo Sigmunda Freuda Psihoanaliza človeka in moram reči, da je to prva oseba, ki me je navdušila za preučevanje. Piko na i pa je dodal Alan Pease, avstralski strokovnjak na tem področju. Po govorici telesa sem zavil še na preučevanje obrazne mimike, ki je mlada veda; ameriški psiholog dr. Paul Ekman se je prvi ukvarjal s tem.

Kako je to povezano s tvojim študijem?Hmmmm, kemija je načeloma vse na našem svetu, daje nam hrano, zrak, notranje telesne procese, povzroča tremo, nervozo ... Tako povezujem kemijo s psihologijo.

Kaj sploh pomeni govorica telesa?Ljudje komuniciramo verbalno in nev-erbalno. Neverbalna komunikacija je sestavljena iz 3 delov: mimike obraza, gest telesa in pa tona glasu. Če gledamo vsesplošno, 80 % naše komunikacije prihaja iz govorice telesa. Prvi vtis, med-sebojni odnosi in tako naprej.

Kako jo opažaš v vsakdanu – se je zavedamo?Vsak dan jo opažam na vse možne načine, na ulici, na kavici s prijatelji, na pošti v čakalni vrsti, na avtobusnih post-ajah, troli, fakulteti. Skratka vsepovsod. Svoje govorice telesa se ne zavedamo. Zakaj se je ne zavedamo? Ker vsak gib, ki ga naredimo, prehiti naše možgane za 0,003 sekunde in tako se je neverjetno težko zave-dati svoje določene geste.

Kaj nam vsakodnevno pomeni govorica telesa?Milijon stvari. Šalo na stran. Pomeni vse: vidiš človeka, da je slabe volje, lahko pristopiš in ga spraviš v boljšo. Vidiš jeznega prijatelja in ga lahko pomiriš. Paziš na geste na določenih sestankih, lahko jo izkoristiš pri razgovoru za

službo itd. Veliko nam lahko pomaga – če jo pravilno razberemo, seveda.

Kakšne napake delamo? Posplošeno je težko obrazložiti. Vsaka oseba ima svoje napake. Seveda, povezano je tudi z zunanjimi okoliščinami in trenutno situacijo.

Ali ne bi bili potem ‘narejeni’ in bi bilo veliko pretvarjanja, namesto da bi bili spontani in bi bili mi – mi?Geste počnemo glede na svoj karakter. Ni pretvarjanja, tudi politiki, ekonomisti, ki so naučeni, ne morejo sami sebe kontrolirati. So

pa ljudje na položajih, ki znajo manipulirati z ljudmi. Ampak tudi to se opazi :). Nič se ne more skriti pred našo govorico telesa.

Kako se naučiti govorice telesa, da bi služila v naše dobro?Naučiti se je, je nekaj, ampak pomembno je, da teorijo, znanje, ki ga pridobimo, začnemo uporabljati v praksi. Več in več prakse, boljše je. Obstajajo različna predavanja, ki so plačljiva, seveda. Večinoma pa si lahko preberet članke na internetu, v knjigah, pogledate dokumen-tarne filme ...

Kdo je npr. lahko zgled v govorici telesa (iz slovenskega/ ribniškega okolja), jo zna uporabljati in se je zaveda, da morda z njo tudi doseže svoj namen?

Če se je kdo zaveda, bi težko rekel, kajti v naših koncih nikoli nisem opazoval ljudi in jih anal-iziral. Ena izmed zanimivih oseb je vsekakor Andreja Škrabec, oseba s pozitivno in pristno gov-orico telesa. V Sloveniji je bil tak pokojni predsednik države Janez Drnovšek. Najbolj zanimiva oseba za preučevanje pa je seveda naš zlati Sebastjan Cimirotič.

Kako se obnašati v kočljivih situacijah – kaj je tisto prvo, kar naredimo, če nam vse drugo odpove?Večni problem Slovencev je, da nismo preveč iznajdljivi. Namesto medmetov in mašil, ki jih prekomerno uporabljamo, bi se lahko ustavili za dve do tri sekunde, globoko vdihnili, da bi naši možgani dobili zadost-no količino kisika, in potem bi beseda stekla naprej. Če nam vse drugo odpove, je najbolje, da poskušamo narediti neki ‘prelom’. Po možnosti kakšna humorna anekdota. Smeh pri ljudeh spros-ti kemični proces v možganih in začnemo drugače reagirati.

Kako na razgovoru za službo?Prvi vtis je pomemben. Druge priložnosti po navadi ne dobimo.

Zato je priporočljivo, da stojimo, med tem ko čakamo na razgovor, da je naša govorica tele-sa odprta (roke in noge niso prekrižane). Stisk roke naj bo sorazmeren s stiskom nasprotne osebe. Priporočljivo je počakati, da nam nas-protna oseba, bodoči delodajalec, nakaže, kam naj se usedemo in se ne usedemo pred njim. S tem pokažemo spoštovanje in rahlo podrejenost. Ko pogovor steče, smo pozorni na svojo držo in da veliko sprašujemo o delovnem mestu, s čimer ponazorimo naše

ALJOŠA KOUS, PREUČEVALEC GOVORICE TELESA

POG

OV

OR M

ESEC

A

7

zanimanje službo. Kako prepoznati znake – negativne

in pozitivne pri govorici telesa? - Ko npr. spoznamo, da se nam nekdo laže, kako reagirati? Opazovati je potrebno kompletno telo, roke lahko govorijo eno, noge pa povsem drugo zgodbo, medtem ko besede povsem tretjo. Negativnih znakov je veliko. Naše telo sestav-lja več kot 15.000 različnih gest, tako da jih še sam ne poznam osmino. Roke povedo veliko, ali je oseba odkrita, nekaj prikriva, je oseba manipulativna, dominantna, podrejena, pri-jazna, zahrbtna, lažnivec ...

Kakšne so obrambne govorice telesa, ko se nam nekdo zapre in ne želi npr. naših idej niti poslušati? Kako razorožiti takega človeka?Po navadi se ljudje zapremo tako, da se post-avimo s telesom nazaj, prekrižamo noge in roke, ramena in kolena obrnemo stran od nasprotne osebe. Kimanje z glavo, kazanje dolgčasa ... Razorožiti ga je precej enostavno. Z vprašanji, kot na primer: se morda ne strin-jate, kaj si želite, kaj mislite? Kratka in eno-stavna vprašanja.

Omenil si uspešne športnike, kulturnike, glasbenike, podjetja in posameznike v ribniškem prostoru - kaj opažaš pri vseh? Ali imajo kakšno skupno lastnost, skupno govorico telesa?Najlepše je opaziti pristen nasmeh in notranjo veselje, ko dosežejo kaj, za kar so si prizadeva-li in si posledično tudi zaslužili. Opazi se tudi, kdo ima svoje interese, čeprav poslušalcem zagotavlja, da gre za njihovo dobro. Celo otroštvo smo preživeli na tem območju tako, da smo se posnemali tudi v govorici telesa. V Ribnici so skupna nastrojenost, zahrbtnost, konkurenčnost, zavist, ki pridejo do izraza v določenih pogledih in priložnostih. Nikoli namreč nisem opazil, razen pri izjemah, da so čestitali za zmago iz vsega srca ... Skupno govorico telesa imata osebi iz Ribnice in Raven na Koroškem, medtem ko imajo osebe iz Instabula, Minnesote, Fukošime, Astane (Kazahstan), Johannesburga, La Paza povsem drugo ...

Kaj bi bili tisti prvi koraki pri zavedanju govorice telesa, da bi nam bilo lažje v vsak-danjem življenju?Najlažja izmed možnosti bi bila, da se pos-namete in pogledate, kako se obnašate. Pomesti pred svojim pragom je prvi korak, ki bo enormno pripomogel v vsakdanjem življenju. Na svojih napakah se učimo in posledično jih kasneje opazimo pri drugih. Opazili boste geste, ki so vam prišle v navado, kaj počnete ob določenih priložnostih

Kaj bi vsem svetoval? Bodite, kar ste. Ljudem, ki vas spoštujejo, bo vseeno, kakšno govorico telesa imate, pri-jateljstvo je bolj pomembno kot analiziranje. Sam sem se že na ta način opekel. Priporočal bi vam, ne se spustiti na moj nivo, ker vas bo zasvojil.

Odgovore iskala ZDENKA MIHELIČFoto arhiv Aljoša Kous

20 let slovenske in ribniške Karitas

ČE SE BOMO KDAJ ZNAŠLI BREZ SREDSTEV, BOMO MORALI NAJPREJ PRODAJATI HIŠEKo se je osamosvojila Slovenija, je nastal tudi Karitas. Dekan Anton Berčan bi ta stavek dopolnil s svetopisemsko zgodbo: Ko je farizej začel spraševati Jezusa, kaj naj stori, da bo imel srečno življenje, mu je ta povedal priliko o samarijanu, ki naj ljubi svojega bližnjega. ‘Pojdi in tudi ti tako delaj.’ Na Ribniškem se je Karitas takoj soočila s hudo težavo – leta 1991 je prišlo 250 vojnih beguncev z Balkana, ki so jim morali pro-stovoljci v treh dneh najti hrano in urediti prenočišče v razbiti Kasarni. Po beguncih so prišli stečaji, brez-poselnost, ločitve in bolezni, in ne glede na pomoč, ki jo pros-tovoljci nudijo, dobi-jo v zameno pogosto nehvaležne besede. ‘A te so le znak glo-boke stiske ljudi,’ meni Majda Vrh, direktorica Centra za socialno delo, ki je vseskozi aktivna pro-stovoljka.Letos je nasploh leto prostovoljstva, ko se predvsem nevladne in verske organizaci-je veliko ubadajo z vprašanji, kako prepoznati človeka v stiski in kako pravičneje porazdel-iti dobrine. Ribniška Karitas je bila med prvimi ustanovljeni-mi s Sloveniji in 20 let zatem se v ribniškem župnišču razvija ideja, da bi velik del spodn-jega župnišča name-nili prav Karitasu, ki nima niti pravih skladiščnih prosto-rov. Hrane se morajo zato hitro znebiti, je povedala tajnica Dragica Petelin, morda pa jim ravno to pomaga, da so pri deljenju velikodušni in ne prestrogi.

Država je tako prestrašila ljudi, da neka družina, s katero je bilo dogovorjeno, da ji pomagajo pri plačilu kurjave, te pomoči nazadnje ni sprejela, ker se je bala, da bo tako, kot pravijo na TV: da bodo otroci socialno podpiranih družin morali nekoč odplačevati pomoč. Nekateri tudi ne mara-jo Karitas, ker je cerkvena. Dva stanovalca v ribniškem domu starejših nista hotela pre-

vzeti velikonočnega darila iz rok Cerkve, dve družini pa nista poslali otrok na letovanje škofijske Karitas – so si premis-lili. Tudi tajnica dolenjevaške Karitas Francka Turk zaznava veliko nezaupanje v Karitas, ki ji posa-mezniki očitajo, da podpira brezdelneže. Ribniška Karitas je v 20 letih delovanja le lani in letos prejela občinsko dotacijo, medtem ko ji vses-kozi stoji ob strani podjetje Inotherm. Mačehovsko se obnaša celo država: Vrhova je opozorila na lani sprejeta zako-na, ki sta tiho prešla v veljavo - med denar-no pomoč štejeta tudi denar humani-tarnih organizacij, duševno prizadeti pa so iz statusa invalida sedaj prešli med socialne podpi-rance. In če se bomo kdaj znašli brez sred-stev za preživetje, ne bomo dobili podpore, dokler ne bomo prodali pre-dimenzioniranih hiš – 40 kv.m. je maksi-malna ‘dovoljena’ površina na osebo.

Tekst in foto ALENKA PAHULJE

FRANCKA TURK ZAZNAVA VELIKO NEZAUPANJE V KARITAS

ZAKONCA OSVALD Z OPEKARSKE ULICE STA NAJBOLJ AKTIVNA PROSTOVOLJCA IN STA PREJ-ELA POSEBNO ZAHVALO KARITAS. MED OSTALIMI PREJEMNIKI SO BILI ŠE ANICA BOLHA, MAJDA VRH IN FRANCKA TURK.

8

NOV

IC

E IZ

D

OLIN

E

68 let zagrizenega in srditega boja pri Jelenovem Žlebu120 pohodnikov se je odpravilo po Rudeževi poti oz. Poti pomnjenja in spominov do Jelenovega žleba, in iz leta v leto opažajo, da je med njimi vse manj pripadnikov slov-enske vojske, ki so bili včasih zelo številno napoteni na ta tradicionalni pohod, ki je bil 26. marca že 18. po vrsti. Tako kot mineva 60 let bitke pri Jelenovem žlebu, tako slabi spomin na partizane štirih brigad, ki so se borili z italijansko divizijo Maccerata. Le malo njih je danes še živih, zato je tovariš Aleksander Valič na osrednji slovesnosti v Dolini vzbudil vso pozornost. Znameniti slovenski igralec je udeleženec bitke, a čeprav zelo ostarel, je brezhibno recitiral pesem Slovenskemu narodu, ki mu jo je po bitki predal borec iz Cankarjeve brigade. ‘Narod, prekaljen v trpljenju, zdaj postoj in čuj! Ne daj, da ti izrujejo iz srca še zad-nje, kar se da: sladko pesem, govorico.’ Ta

pesem je borcem dajala moč, čeprav jih je veliko padlo, je dejal Valič, ki se še zdaj močno spominja bitke. Slavnostni govornik je bil tokrat poslanec v Državnem zboru Janko Veber, ki je vznese-no in na pamet govoril o ‘največji zmagi par-tizanov nad fašizmom, ki bi sicer prevladal v naši domovini.’ To je bil boj za združitev vseh Slovencev, je dodal Veber, in odločitev Osvobodilne fronte, ki je organizirala slov-enski narod za oborožen boj, šteje kot izjemno pomembno, saj je aktualna oblast

tedaj razmišljala, da popusti okupator-jem.V letu, ko praznu-jemo 20 let samo-stojnosti, pa se počutimo izropane. Gospodarske družbe so se prestrukturirale, prevladal je kapital, ki je ogrozil delovna mesta. Izčrpavanje podjetij, odpuščanje delavcev, ker so si posamezniki vzeli več, kot so ustvarili in

PRI OBNOVLJENEM SPOMENIKU

POZDRAVNI STISK ROK JANKA VEBRA IN ALEK-SANDRA VALIČA

zaslužili – to je slika današnjih dni. ‘A tudi ta problem bomo premagali, ker se moramo vključiti med najmočnejše evropske države,’ meni poslanec, sicer član stranke Socialni demokrati, ki tudi sodeluje pri organizaciji prireditve. Na njej se vedno pojejo parti-zanske pesmi, ki jih je zdaj odpel kvartet članov okteta Gallus, otroci pa recitirajo partizanske pesmi. Ko so se občine na novo preoblikovale, bitka pri Jelenovem žlebu ni bila več povod za praznovanje občinskega praznika, toda časi se pač spreminjajo, je dejal ribniški župan Jože Levstek. Zdi se mu pomembno, da zgodovina beleži, kdo je bil na strani zmagovalca ali poraženca. In če se je nekdaj bojevalo bitke s fašizmom in nacizmom, se zdaj bijejo z znanjem, razvo-jem in denarjem.

ALENKA PAHULJEFoto Milan Glavonjić

POSTOJTE IN NE HODITE MIMO…Velikonočna razstava ribniških podeželk

Povezale so se z ribniškim vrtcem, varst-veno-delovnim centrom, s šolo, in pripra-vile velikonočno razstavo. Vsak si je v dar lahko izbral ročno pobarvan leseni pirh, poskusil dobrote, del velikonočnih jedi pa je moral ostati razstavljen, da je bogastvo naše dediščine videlo čim več obiskoval-

cev, ki so prišli pogledat novo razstavo naših podeželk. Društvo podeželskih žena jo je odprlo teden dni pred veliko nočjo, 15. aprila, v opustelem prostoru nekdanjega TIC-a.

Ob besedi in blagoslovu dekana Berčana smo lahko po dolgem času slišali Finžgarjevo črtico o kruhu. ‘Postojte in ne hodite mimo vi, ki vam gleda iz lic bela pogača, vi, ki še niste nikoli strad-ali, ne črnega ne bele-ga kruha, vi, ki še niste nikoli iskreno občutili očenaševe prošnje: Daj nam danes naš vsakdan-ji kruh…Postojte in ne hodite mimo!’ Vrata razstavnega pros-tora so se pridno odpi-rala, kadarkoli sem v tednu pred veliko nočjo pogledala v tisto smer.

Ljudje so radi obiskovali razstavo, čeprav v njej ni več igrala harmonika bratov, ki sta se ob odprtju izkazala s spretnimi prsti in velikim smislom za instrument.

Odprtje razstave spremljala ALENKA PAHULJE

VSI OBISKOVALCI SMO V DAR PREJELI LESEN PIRH. NA FOTOGRAFIJI (Z LEVE): DEKAN ANTON BERČAN, MARINKA VESEL, ALOJZ MARN IN ZAKONCA PAKIŽ SPRETNA BRATA, HARMONIKAŠA

KU

LTU

RN

E DROBTIN

IC

E

9

Vsako leto se odrasli pevski zbori in male vokalne skupine zberejo na območni reviji, ki jo pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, da bi se pokazali javnosti in strokovnemu spremljevalcu. Že drugo leto zapored je bil to Gregor Klančič, zboro-vodja Slovenskega komornega zbora, kjer pojeta tudi naša Tadej Osvald in Robert Kožar. Tokrat so se nastopajoči v Sodražici, 2. aprila, res imenitno odrezali, saj so bili kar štirje izmed sedmih udeležencev (lani dva od sedmih) predlagani na naslednjo, regijsko stopnjo. Oktet Gallus, UD Župnijski pevski zbor Ribnica, NonetVitra in Vokalna skupina Anamanka trenutno predstavljajo vrh vokalnega petja v Ribniški dolini in širše. Njihovo napredovanje bomo sprem-ljali tudi dalje, saj je lani na primer Vitra prišla tudi v krog osem izbranih vokalnih skupin Slovenije.

ALENKA PAHULJEFoto Borut Šenk

VEČ KOT POLOVICA ZBOROV IN SKUPIN UVRŠČENA V REGIJSKI IZBOR

NONET VITRA

VOKALNA SKUPINA ANAMANKA

ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR RIBNICAOKTET GALLUS

Glasbeni uspehi:

Trije zlati učenci ter mednarodna srebrna plaketa za klavirski trio

Učenci Glasbene šole Ribnica so tudi letos dokazali, da so sposobni odličnih rezultatov. Na 40. tekmovanju mladih slovenskih glasbe-nikov, ki je potekalo od 14. – 24. marca 2011 v Novem mestu in Krškem, so nastopili trije učenci. Vsi trije so na predhodnem regi-jskem tekmovanju osvojili zlato priznanje, kar je pogoj za uvrstitev na državno tekmovanje.Vid Kraljić (učitelj Sašo Balovski) je na evfoniju osvojil bronasto plaketo (89, 40 točke). Klemen Gorše (učitelj Matjaž Jevšnikar) je na trobenti prejel priznanje (84,67 točke). Gabrijel Bartol (učitelj Gašper Gradišek) pa je v disciplini tolkala prav tako prejel priznanje (81,33 točke).Klavirski trio Glasbene šole Ribnica (mentor Ivo Vlašić) se je 16. aprila udeležil mednarodnega tekmovanja »Antonio Salieri« v Legnagu v Italiji in se odlično predstavil ter prejel srebrno plaketo (90 točk). Trio je nastopil v sestavi: Meta Kokošinek (klavir), Nina Novak (violina) in Ema Mrhar (violončelo).

Vsem učencem, mentorjem in staršem iskrene čestitke.

KOLEKTIV GŠ RIBNICA

34. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV

ZAHODNE DOLENJSKE

DVORANA DC-16, DOLENJA VAS,

SOBOTA 11. JUNIJ OB 20. URI

VSTOP PROST

Vzgajali bomo tako starše kot otroke ter nove gledališčnike in prvi med mentorji bo prav Kočevec Gašper Jarni; blizu je, poznamo ga in domače mu je gledališko izražanje. Jeseni bomo pripravili prve delavnice, zato vas vabimo, da spremljate razpise in obvestila JSKD Ribnica ter se nam pridružite na poti odkrivanja gledališkega sveta.

ALENKA PAHULJE, JSKD RibnicaFoto Fantasy

šol: lutkovna je prišla iz ribniške, gledališki krožek iz sodraške in gledališki klub iz potoške šole. Tako smo videli Medeno prav-ljico in lutke iz gozda, poetično gledališko popo-tovanje po poteh mladosti in Velikaško norost. Vse mentorice so bile poh-valjene za svojo izvirnost: Ana Porenta je na domisel-ni način na oder spravila poezijo znanih slovenskih avtorjev in tudi mlade pesnice iz slemenske šole, Mirjana

Kous je pripravila bogato lutkovno sceno, Bogdana Mohar pa je aktualizirala srednjeveško pripoved o bogatašu. Po navadi so prav učiteljice, ki nosijo breme učenja razrednega pouka, v vlogah mentoric in pripravljajo tudi kul-turne dogodke in vodijo interesne dejavnosti, zato jim bo JSKD poskušal pomagati na tej zahtevni poti tako, da bomo že letos sistematično razvijali gledališko dejavnost.

10

KU

LTU

RN

E DROBTIN

IC

E

IGRAJMO SE GLEDALIŠČEGledališka vzgoja otrokom omogoča lažje izražanje

Joj, pa zakaj si povedala, da nas bo gledal Umko? Zdaj nas bo šele strah, sta mi pogo-drnjala dva nadobudna igralca, ki sta bila del pisane gledališke in lutkovne druščine, ki se je 29. marca zbrala na tradicional-nem območnem srečanju v Dolenji vasi. Strokovni spremljevalec srečanja, Gašper Jarni, je bil presenečen, da ga otroci po toliko letih, ko ni več v vlogi TV - Umka, še tako dobro poznajo in si želijo od njega tudi avtogram. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki želi preko takšnih srečanj vzgajati otroke za gledališče in spodbu-jati razvoj gledališke dejavnosti, je letos zbral predstavniške skupine iz vseh treh

PODRUŽNIČNI ŠOLI DOLENJA VAS IN SUŠJE STA GLEDALIŠKO DOPOLDNE IZKORISTILI KOT ZAKLJUČEK BRALNE ŠOLE. PRIHODNJE LETO PA NAJ BI SI PREDSTAVE OGLEDALO ŠE VEČ OTROK, SAJ JE TO ODLIČEN NAČIN,DA SE OTROCI PREKO IGRE SVOJIH SOVRSTNIKOV VZGAJAJO ZA GLEDALIŠČE.

MATERINSKI DAN V DOLENJI VASIV Dolenji vasi je kar nekaj tradicionalnih prireditev, ki se jih ne udeležujejo le domačini, temveč tudi ostali prebivalci Ribniške doline in od drugod. Med take lahko štejemo tudi prireditev ob materinskem dnevu, ki jo pripravlja KUD France Zbašnik.

Lepo je videti, ko se na odru zberejo in predstavijo vsi ustvarjalci kulturnega utripa v vasi in pokažejo, kaj so starejši pripravljali na druženjih ob zimskih večerih in otroci v šolskih interesnih dejavnostih. Manjši je kraj, lepše in bolj domače potem to zveni. Glede na to, da je bilo nedeljsko popoldne 27. marca posvečeno mamicam, se je temu primerno tudi začelo. Do zadnjega kotička polno dvorano DC-16, ki med drugim kar kliče po obnovi, je navdušil pevski zbor OŠ Dolenja vas, katerega vodi Tatjana Levstik. S pomočjo korepetitorke Alenke Bojc so zapeli O srčecu, Šopek za mamo in Mamica moja. Otroška folklorna skupina Lončki je na odru uprizorila zamisel Mire Sedmak in Eve Henigman Pojdemo po jajčka. Že nekaj let organizator prireditve KUD

France Zbašnik v goste povabi skupino od drugod. Letos so to bile ribniške mažoretke, ki so se predstavile s Povodnim možem in Jungledrumom. Predsednik KUD-a Igor Oražem pravi, da bodo s to prakso oz. pov-abili drugih skupin nadaljevali tudi v pri-hodnje. Pod odrom smo videli še Cerkveni

otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom Simone Podgorelec zapel Kresnička – 1. del, avtorja Radovana Gobca, Odrasli cerkveni pevski zbor, ki ga vodi France Trdan, je zapel Kdo zna zmeraj upati. Jasno, da je to mama. Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok je pre-senetil s pesmima Bom šel na planince in Mlade oči. Zborovodji Feliksu Podgorelcu sta se pridružila še korepetitorja Nik Rus na kitari in Teja Merhar za klavirjem. Moški (oz. sam rad rečem mladinski) pevski zbor Lončar je ubrano zapel pesem Dečva, to mi povej, gledalce pa je ob spremljavi kitare in klavirja izredno navdušil z dalmatinsko Da te mogu pismom zvati. Tudi ta zbor vodi France Trdan. Povezovalka prireditve Petra Stopar, ki ji je vezni tekst prispevala Lea

Rus, je zapela Mozartovo arijo iz opere Figarova svatba, Non so piucosason, na koncu pa so, kar je tudi že tradiciona-lno, roke, ki so jim namenile gromki aplavz, navdušili Zdomarji z lastnima skladbama Glasba je naše življenje in Sreča je. Sreča je, da imamo v Dolini tol-iko odličnih umetnikov in ustvarjalcev kulturnega življenja in hkrati ljubiteljev njihovega dela, ki se lepo odzovejo vabi-lom na njihove prireditve.

Tekst in foto MARKO MODREJOTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA LONČKI

ANA PORENTA S SLEMENSKE ŠOLE JE NA ODRU UPRIZORILA POEZIJO, KAR JE DRUGAČEN PRISTOP DO DRAMSKE IGRE IN JE ZBUJAL ZANI-MANJE.

RIBNIŠKE LUTKE SO SE PREDSTAVILE TUDI NA OBMOČNEM SREČANJU V LOGATCU IN SE TAKO DRUŽILE Z LUTKOVNIMI SKUPINAMI IZ DRUGIH OKOLIJ.

KU

LTU

RN

E DROBTIN

IC

E

11

BERNARDA KOGOVŠEK PREJEMNICA PRIZNANJA ZA IZJEMNE GLASBENE DOSEŽKE

Dolgoletna bivša ravnateljica Glasbene šole Ribnica ga. Bernarda Kogovšek je 6. aprila 2011 na Svečani podelitvi v Cerknici prej-ela PRIZNANJE FRANA GERBIČA za izjemne dosežke na pedagoškem in organizaci-jskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Priznanje podeljuje Zveza sloven-skih glasbenih šol.V njenem 13 letnem vodenju je glasbena šola naredila izjemen napredek. Ob pre-vzemu funkcije leta 1994 je šolo obiskovalo 190 učencev na instrumentih. Ob zaključku njenega ravnateljevanja pa kar 302 učenca na instrumentih in petju ter trije razredi

predšolskih pro-gramov. Leta 1999 smo se veselili nove šole v Ribnici, pet let kasneje še samosto-jne zgradbe v Velikih Laščah. Na šolo je zvabila mnogo odličnih pedagogov. Mnogi izmed njih poučujejo še danes. s svojim izjemnim občutkom za ljudi je poskrbela za odlično vzdušje v kolektivu in na šoli na splošno. Vse to in mnogo drugega je zapuščina osebe, ki je resnično zaznamovala glasbe-no šolstvo v našem okolju in širše.

Iskrene čestitke v imenu celotnega kolektiva GŠ Ribnica.

MATJAŽ JEVŠNIKAR, ravnateljFoto arhiv Glasbena šola Cerknica

BERNARDA KOGOVŠEK PRVA Z DESNE

LIKOVNO VESOLJE med starejšimi

26. marca je bila odprta v DSO Ribnica slikar-ska razstava z naslovom Vesolje avtorice Milice Koštrun. Vse prisotne je najprej z glasbo pozdravila pevka šansonov Majda Kočar. Direktor doma gospod Branko Gorečan je izrazil svoje navdušenje nad razstavami, ki jih v domu prireja Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica. Nekaj šaljivih, a vzpodbudnih besed je nanizal tudi predsednik omenjenega društva Brane Žunič. Milica je izjemna snovalka lepega, skrivnost-nega, človeškega. Njeno močno sredst-vo izražanja je ustvarjanje slik, podob v različnih tehnikah, v fotografiji in v kerami-ki. Je članica Društva likovnega ustvarjanja Ribnica, ki je zrastlo iz prijateljstva in iz želje podariti ljudem nekaj, kar bi jih raz-veseljevalo, naredilo notranje bogatejše.Milica je upokojena učiteljica, živi med Ljubljano in svojim rojstnim krajem, Rogaško Slatino. Pri njej in njenem možu Slavku imamo člani društva vsako leto likovno kolonijo. Oba sta izjemna gostitelja; Milica je umetnica tudi v kuhi in gostoljub-ju. Lahko bi rekla, da takih ljudi skoraj ne delajo več. Vedno je pripravljena nesebično pomagati. Milica se pogosto udeležuje likovnih kolonij v Loškem Potoku, kamor zelo rada pride. Rada ustvarja ob oglarski kopi v Rakitnici, na likovnih kolonijah v Ribnici. Če ima le čas, pride ustvarjat tja, kjer se ji zdi zanimi-

NEKOČ BOMNekoč bom oddaljena zvezda,nič od tega, kar sem zdaj,nič od tega, kar hočem in kar nočem biti.

V meglicah Andromede dva in pol milijona svetlobnih let stranbom oblečena v tanke rožnate zvezdne niti.Na Zemlji bo dan, na vrtu bodo kot v mojem času rože cvetele.Na njivi boš še vedno sadil svoj najljubši fižol.Za dobro jutro bo južni veter dom ogrel,s sijem daljnih nevidnih sonc.

A meni bo preko nebesnega spleta mogoče Iztok Mlakar zapel,kdo ve,morda bo še paket vročih žemljic dobrega soseda prispel.

Če na Zemlji ne bo prevelika tajkun-ska zmeda,pripotujejo z nevidnimi vesoljskimi motorčki še prijateljina gala galaktični nori ples Andromeda.

Kdo ve.Ti boš, kot si povedal, v črni luknji pristal.A jaz tega ne verjamem.Z galaktično natančnim računalom verjetnosti seštevam, da boš moja zvezda dvojčica sredi Rimske ceste postal.

vo in prijetno. Za njo je več samostojnih in skupinskih razstav.Njeno področje ustvarjanja in razmišljanja je tudi poezija. Pesem Nekoč bom pri-poveduje tudi o vesolju.Pesnik Dante Alighieri je nekoč zapisal: Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, otroci in cvetice. S temi tremi je povezana tudi naša Milica. Kako zna doživeti in občutiti zvezde in vesolje, koliko dobre energije je dala otrokom, kako pronicljivo zna podarjati cvetice ljudem okrog sebe s tistim, kar ona zna, zmore, s tistim, kar ona preprosto je.

HELENA RUPARČIČ POLONČIČFoto arhiv DLU Ribnica

MILICA KOŠTRUN

NJENO VESOLJE V SLIKI

12

KRON

IK

A OBČ

IN

E

Kronika Občine Ribnica

Proračun 2011 je sprejet, občinska upra-va tako pričenja z realizacijo načrtovanih del. Celotni proračun si lahko ogledate na spletni strani www.ribnica.si, v nadaljevan-ju vam predstavljamo nekaj njegovih ses-tavin. Proračun je v sestavljen iz zagotavl-janja osnovnih nalog občine, ki omogočajo normalno delovanje celotne (vrtci, šole, kultura, šport, komunalna področja in osta-lo). Za zagotavljanje tega in za razvoj nujno potrebujemo tudi investicije. Žal sredstva, ki jih pridobivamo iz državnega proračuna, tega ne omogočajo v celoti – letos so se celo za malenkost zmanjšala. Tako lahko razvojni del uresničujemo predvsem s povečevanjem sofinanciranja iz Evropske unije in drugih domačih razpisov. Najbolj nam je uspelo pridobiti sredstva za dve veliki investiciji za letošnje leto: sofinanciranje za Vrtec Ribnica 1. faza - 1.005.266 eur in razširitev čistilne naprave Ribnica - 730.946 eur.

Tako so bile aprila posamezne aktivnosti proračuna že v polnem teku: določene so v fazi priprave dokumentacije, določene v fazi razpisov za izborov izvajalcev, za določene so že podpisane pogodbe in se izvršujejo.Predstavitev pomembnejših aktivnosti v okviru delovanja občinske uprave in proračuna za leto 2011 (v oklepajih so napisane planirane vrednosti za leto 2011 v eur):

1. Stalne zadeve - potekajo nepretrgoma celo leto: - Dejavnost občinskega sveta in političnih strank (57.505)- Dejavnost Občinske gasilske zveze in društev, nakup opreme iz požarne takse (68.800)- Sofinanciranje dejavnosti zdravstvenega varstva (45.170)- Področje kulture: Knjižnica, Rokodelski center (galerija, likovna šola, muzej, rokodelstvo), JSKLD… (569.599)- Sofinanciranje programov kulturnih društev (25.000)- Mediji in avdiovizualna kultura: lokalni časopis, radio in TV (74.180)

- Upravljanje in tekoče vzdrževanje športnih objektov, igrišč … (267.000)- Sofinanciranje programov športnih društev (25.000)- Dejavnost javnih vrtcev (1.173.000)- Osnovno šolstvo: materialni stroški, dodatni programi v OŠ - mobilni peda-gog, investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol, materialni stroški - OŠ Sveti Gregor ( 237.270)- Prevozi učencev iz kraja bivanja v šolo in nazaj (270.000)- Glasbeno šolstvo: materialni stroški, inves-ticije in inv. vzdrževanje (40.550)- Socialno varstvo: pomoč ob rojstvu otrok, bivanje oseb v splošnih in posebnih social-nih zavodih, dejavnost izvajanja pomoči na domu, humanitarne organizacije … (311.000)- Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem: upravljanje in vzdrževanje poslovnih prostorov ter drugega stvarnega premoženja … (60.550)- Program reforme kmetijstva in živilstva (komasacijski postopki, izvajanje LEADER - projektov, zavetišče za živali, neposredna plačila v kmetijstvu … (354.360)- Pospeševanje in podpora gospodarski

dejavnosti: občinske in medobčinske inštitucije za razvoj malega gospodarstva , skupni projekti, promocijske prireditve, Ribniški dnevi, sofinanciranje turističnih prireditev na podlagi razpisa … (76.720)- Upravljanje, investicije, investicijsko in tekoče vzdrževanje neprofitnih najemnih in službenih stanovanj (108.070)- Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest: vzdrževanje lokalnih cest - letna in zimska služba, vzdrževanje in gradnja gozdnih cest, vzdrževanje signal-izacije (478.000)- Cestna razsvetljava: upravljanje in tekoče vzdrževanje javne razsvetljave, investicije in investicijsko vzdrževanje javne razsvetl-jave (122.000)- Zbiranje in ravnanje z odpadki: sanacija črnih odlagališč, odvoz kosovnih odpad-kov, ureditev infrastrukture za sortirnice odpadkov (95.780)- Oskrba z vodo (vzdrževanje vodovodnih sistemov) (41.000)- Druge komunalne dejavnosti: urejanje naselij in javnih površin (88.000)- Krajevne skupnosti: Ribnica, Dolenja vas, Sv. Gregor, Velike Poljane: delovanje kra-jevnih skupnosti in vzdrževanje cest …

(49.300)

V nadaljevanju so predstavljeni projekti. Tisti, za katere še pridobivamo sredstva sofinanciranja, imajo v oklepaju označeno – pogojeno s sofinanciranjem).

2. Investicijski projekti (študije, dokument-acija, izvedba):- Sofinanciranje nabave gasilskega vozila s cisterno - PGD Ribnica (125.000)- Telekomunikacijsko širokopasovno omrežje (790.285 – pogojeno s sofinan-ciranjem)- Prenova in izgradnja kompleksa “Vrtec Ribnica” (2.394.000)- Nadomestne ceste Ortnek zaradi preure-janja železnice (200.000)- Razširitev čistilne naprave Ribnica (1.270.193)- Sanacija in širitev regionalnega vodovoda Sodražica, Ribnica, Kočevje (25.000)- Izgradnja mrliških vežic Velike Poljane (191.000)- Nakup stavbe TVD Partizan (30.000 – 1. del plačila)- Dvorana Dolenja vas (40.000)- Vodovod Lipovščica, kanalizacija Ribnica

(167.000 – pogojeno s sofinanciranjem)- Prostorsko načrtovanje – IP, OPPN, DiiP, IP….) (294.000): Ureditev Gallusovega nabrežja in mestnega jedra, Ureditev G2-106 - Pločnik Nemška vas - Prigorica, Izdelava projektne dokumentacije, Športno rekreacijski kompleks - OC Ugar, Severna servisna cesta - Inles - MOL, Ureditev vaškega jedra Velike Poljane, Ureditev vaškega jedra v Dolenji vasi in ožage, Šolsko športno igrišče pri ŠC Ribnica.- Upravljanje in razpolaganje z zemljišči - javno dobro, kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča: drugi stroški urejanja zemljišč (zemljiškoknjižne zadeve, geodetske zadeve) komunalno urejanje ZN Hrastje, komunalno urejanje - OC Ugar, Komunalno urejanje stan. soseske v Grčaricah, komu-nalno urejanje stan. soseske v Lipovcu, pro-gram opremljanja stavbnih zemljišč, nakup kmetijskih in stavbnih zemljišč (345.340).

župan JOŽE LEVSTEK s sodelavci

POROČANJE IZ JAVNEGA ZAVODA ROKODELSKI CENTER RIBNICA – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost

O DOGAJANJU V APRILU:

Velikonočni delavnici: Delavnica pleten-ja peharjev in delavnica oblikovanja glinene skledeV aprilu smo izvedli dve velikonočni delavnici. Pod vodstvom pletarke, Danice Benčina, so 5. aprila spretni prsti izdelovali peharje iz vrbovega šibja. Na drugi delavni-ci je bila udeležba nekoliko manjša, zato so udeleženci namesto ročnega oblikovan-ja glinene posode le-to oblikovali na lončarskem vretenu.

Predavanje in predstavitev knjige Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu dr. Damjana J. Ovsca, znanega etnologa, publicista, umetnostnega in kulturnega zgodovinarja. Obsežno delo dr. Damjana J. Ovsca je izšlo leta 2010, ko je bila Ljubljana evropska prestolnica knjige in tako se je med emi-nentne in prestižne vsebine uvrstila tudi knjiga Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu, ki so jo razglasili tudi za knjigo leta. Avtor v svojem delu obravnava največji, najstarejši in najdaljši praznik triplastno, in sicer iz mitološkega, arhetipskega in cerkvenega stališča. Na predavanju, ki je bilo 15. aprila, nam je predstavil kompleksnost praznovanja

velike noči v Sloveniji in po svetu, saj, kot se je pošalil Ovsec, jo praznujemo verni, neverni in nejeverni. Predstavitev JZ Rokodelskega centra Ribnica na Velikolaški tržnici, 16. 4. Ta mesec smo se predstavili na prvi Velikolaški tržnici v letošnjem letu, ki je bila suhorobarsko obarvana. Na njej so se poleg našega zavoda, ki se je pred-stavil s ponudbo suhorobarskih in lončarskih izdelkov, primernih za upor-abo ob veliki noči, predstavili tudi posa-mezniki in društva s ponudbo svojih izdelkov in storitev. Sodelovanje na tovrstnih prireditvah je pomembno z vidika povezovanja društev, inštitucij in posameznikov ter promocije JZ Rokodelski center Ribnica.

Mednarodni dan Zemlje, 22. 4. V JZ Rokodelski center Ribnica smo se pridružili posameznikom in številnim organizacijam v Sloveniji in po svetu, ki ob Mednarodnem dnevu Zemlje, 22.

aprilu, pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opo-zoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Na predvečer dneva Zemlje je v dvorani Rokodelskega centra predaval mag. Mirko Perušek z gozdar-skega inštituta o drevesnih in grmovnih vrstah v Sloveniji, v petek pa so učenci osnovne šole dr. Franceta Prešerna na dvorišču Rokodelskega centra pomagali zasaditi drevesne vrste, ki se njihov les največ uporabljajo za izdelavo suhe robe. V popoldanskih urah pa so si lahko spretne roke odprtih glav izdelale pokrivala in pod-loge za sedenje na delavnici Kvačkoprst.

Tehniški dnevi V mesecu aprilu smo v Rokodelskem cen-tru izvajali 3 tehniške dni. Učenci so svoje ročne spretnosti preizkušali v ribniških tradicionalnih obrteh, suhorobarstvu in lončarstvu. Ročno in na lončarskem vre-tenu so oblikovali glino, pletli podna iz leskovih viter, pletli

košarice iz vrbovega šibja. Navduševali pa so se tudi nad prikazom strugarske obrti. Izvedli smo tudi prvi projektni dan za sred-nje šole.

Obisk SkupinPrihajajo društva upokojencev, srednje šole ter osnovne šole in druge skupine, ki se navdušujejo nad prikazovanjem izdelovan-ja suhe robe in lončarstva. Naj izpostavimo

MLADI OBLIKUJEJO PODNA IZ LESKOVIH VITER

ROK

ODELSK

I C

EN

TER

13

Kronika Občine Ribnica

Proračun 2011 je sprejet, občinska upra-va tako pričenja z realizacijo načrtovanih del. Celotni proračun si lahko ogledate na spletni strani www.ribnica.si, v nadaljevan-ju vam predstavljamo nekaj njegovih ses-tavin. Proračun je v sestavljen iz zagotavl-janja osnovnih nalog občine, ki omogočajo normalno delovanje celotne (vrtci, šole, kultura, šport, komunalna področja in osta-lo). Za zagotavljanje tega in za razvoj nujno potrebujemo tudi investicije. Žal sredstva, ki jih pridobivamo iz državnega proračuna, tega ne omogočajo v celoti – letos so se celo za malenkost zmanjšala. Tako lahko razvojni del uresničujemo predvsem s povečevanjem sofinanciranja iz Evropske unije in drugih domačih razpisov. Najbolj nam je uspelo pridobiti sredstva za dve veliki investiciji za letošnje leto: sofinanciranje za Vrtec Ribnica 1. faza - 1.005.266 eur in razširitev čistilne naprave Ribnica - 730.946 eur.

Tako so bile aprila posamezne aktivnosti proračuna že v polnem teku: določene so v fazi priprave dokumentacije, določene v fazi razpisov za izborov izvajalcev, za določene so že podpisane pogodbe in se izvršujejo.Predstavitev pomembnejših aktivnosti v okviru delovanja občinske uprave in proračuna za leto 2011 (v oklepajih so napisane planirane vrednosti za leto 2011 v eur):

1. Stalne zadeve - potekajo nepretrgoma celo leto: - Dejavnost občinskega sveta in političnih strank (57.505)- Dejavnost Občinske gasilske zveze in društev, nakup opreme iz požarne takse (68.800)- Sofinanciranje dejavnosti zdravstvenega varstva (45.170)- Področje kulture: Knjižnica, Rokodelski center (galerija, likovna šola, muzej, rokodelstvo), JSKLD… (569.599)- Sofinanciranje programov kulturnih društev (25.000)- Mediji in avdiovizualna kultura: lokalni časopis, radio in TV (74.180)

- Upravljanje in tekoče vzdrževanje športnih objektov, igrišč … (267.000)- Sofinanciranje programov športnih društev (25.000)- Dejavnost javnih vrtcev (1.173.000)- Osnovno šolstvo: materialni stroški, dodatni programi v OŠ - mobilni peda-gog, investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol, materialni stroški - OŠ Sveti Gregor ( 237.270)- Prevozi učencev iz kraja bivanja v šolo in nazaj (270.000)- Glasbeno šolstvo: materialni stroški, inves-ticije in inv. vzdrževanje (40.550)- Socialno varstvo: pomoč ob rojstvu otrok, bivanje oseb v splošnih in posebnih social-nih zavodih, dejavnost izvajanja pomoči na domu, humanitarne organizacije … (311.000)- Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem: upravljanje in vzdrževanje poslovnih prostorov ter drugega stvarnega premoženja … (60.550)- Program reforme kmetijstva in živilstva (komasacijski postopki, izvajanje LEADER - projektov, zavetišče za živali, neposredna plačila v kmetijstvu … (354.360)- Pospeševanje in podpora gospodarski

dejavnosti: občinske in medobčinske inštitucije za razvoj malega gospodarstva , skupni projekti, promocijske prireditve, Ribniški dnevi, sofinanciranje turističnih prireditev na podlagi razpisa … (76.720)- Upravljanje, investicije, investicijsko in tekoče vzdrževanje neprofitnih najemnih in službenih stanovanj (108.070)- Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest: vzdrževanje lokalnih cest - letna in zimska služba, vzdrževanje in gradnja gozdnih cest, vzdrževanje signal-izacije (478.000)- Cestna razsvetljava: upravljanje in tekoče vzdrževanje javne razsvetljave, investicije in investicijsko vzdrževanje javne razsvetl-jave (122.000)- Zbiranje in ravnanje z odpadki: sanacija črnih odlagališč, odvoz kosovnih odpad-kov, ureditev infrastrukture za sortirnice odpadkov (95.780)- Oskrba z vodo (vzdrževanje vodovodnih sistemov) (41.000)- Druge komunalne dejavnosti: urejanje naselij in javnih površin (88.000)- Krajevne skupnosti: Ribnica, Dolenja vas, Sv. Gregor, Velike Poljane: delovanje kra-jevnih skupnosti in vzdrževanje cest …

(49.300)

V nadaljevanju so predstavljeni projekti. Tisti, za katere še pridobivamo sredstva sofinanciranja, imajo v oklepaju označeno – pogojeno s sofinanciranjem).

2. Investicijski projekti (študije, dokument-acija, izvedba):- Sofinanciranje nabave gasilskega vozila s cisterno - PGD Ribnica (125.000)- Telekomunikacijsko širokopasovno omrežje (790.285 – pogojeno s sofinan-ciranjem)- Prenova in izgradnja kompleksa “Vrtec Ribnica” (2.394.000)- Nadomestne ceste Ortnek zaradi preure-janja železnice (200.000)- Razširitev čistilne naprave Ribnica (1.270.193)- Sanacija in širitev regionalnega vodovoda Sodražica, Ribnica, Kočevje (25.000)- Izgradnja mrliških vežic Velike Poljane (191.000)- Nakup stavbe TVD Partizan (30.000 – 1. del plačila)- Dvorana Dolenja vas (40.000)- Vodovod Lipovščica, kanalizacija Ribnica

(167.000 – pogojeno s sofinanciranjem)- Prostorsko načrtovanje – IP, OPPN, DiiP, IP….) (294.000): Ureditev Gallusovega nabrežja in mestnega jedra, Ureditev G2-106 - Pločnik Nemška vas - Prigorica, Izdelava projektne dokumentacije, Športno rekreacijski kompleks - OC Ugar, Severna servisna cesta - Inles - MOL, Ureditev vaškega jedra Velike Poljane, Ureditev vaškega jedra v Dolenji vasi in ožage, Šolsko športno igrišče pri ŠC Ribnica.- Upravljanje in razpolaganje z zemljišči - javno dobro, kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča: drugi stroški urejanja zemljišč (zemljiškoknjižne zadeve, geodetske zadeve) komunalno urejanje ZN Hrastje, komunalno urejanje - OC Ugar, Komunalno urejanje stan. soseske v Grčaricah, komu-nalno urejanje stan. soseske v Lipovcu, pro-gram opremljanja stavbnih zemljišč, nakup kmetijskih in stavbnih zemljišč (345.340).

župan JOŽE LEVSTEK s sodelavci

obisk skupine Doma starejših občanov Ribnica. Ker ne prihajajo vsi stanovalci doma iz Ribnice, so z zanimanjem sprem-ljali ustvarjanje rokodelcev.

Odprtje razstave likovnih del udeležencev Likovno izobraževalnega centra Galerije Miklova hišaV okviru praznovanja Jarmovega leta je Likovno izobraževalni center Galerije Miklova hiša pripravil razstavo likovnih del udeležencev z naslovom V iskanju podobe. Dela so del rednega programa izobraževanja, nekaj pa je artikuliranih kot obogatitev razstave v Kočevju. Dela so razstavljena v začasno prirejenih galeri-jskih prostorih na Trgu zbora odposlancev 80 (bivša Železnina) in Ljubljanski cesti 5c

(bivši servis Gorenje), prav tako pa tudi v prostorih občine Kočevje, Kavarni in na prostem (zelenice, ulice, ploščadi v mestu, na reki Rinži in na Rudniškem jezeru). V času od 20. aprila do 7. maja bo razstavni prostor odprt vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.

NAPOVEDNIK DOGODKOVV Tednu vseživljenjskega učenja (16. – 22. 5.) JZ Rokodelski center Ribnica in Muzej Ribnica organizirata brezplačne delavnice:

Torek, 17. 5. , ob 17. uri delavnica za otroke: izdelovanje skodelicOtroci bodo iz gline izdelali skodelico, ki jo bodo tudi barvno okrasili. Prijave zbiramo do ponedeljka, 16. 5., do 12. ure oz. do zapolnite prostih mest. Otroci, mlajši od 6 let, naj pridejo v spremstvu staršev.

Torek, 10. 5., ob 17. uri in četrtek, 19. 5., ob 17. uri delavnici za odrasle in otroke: izdelovanje ogrliceNa 1. delavnici bomo izdelali glinene kro-glice in druge okraske za ogrlico, jih tudi pobarvali in žgali v lončarski peči. Po želji bomo lahko pobarvali tudi nekaj lesenih kroglic.

Na 2. delavnici pa bomo glinene kroglice in druge okraske sestavili v ogrlico. Prijave zbiramo do ponedeljka, 9. 5., do 12. ure, oz. do zapolnitve prostih mest. Delavnici sta med seboj povezani, zato udeležba samo na eni od delavnic ni možna. Otroci, mlajši

od 6 let, naj pridejo v spremstvu staršev.

Na Svetovni dan muzejev (18. 5. ) vas med 10. in 19. uro vabimo v Muzej Ribnica. Na ta dan bo tudi Rokodelski center Ribnica odprt do 19. ure.

Četrtek, 19. 5. ob 19. uri odprtje raz-stave slik Ane Sluga v Galeriji Miklova hiša. Kustosinja razstave bo Nadja Gnamuš.V soboto, 21. 5. bomo sodelovali na ribniški Kulturni promenadi, ki se odvija pod okriljem JSKD.

Naj vas še spomnimo, da v mesecu maju Muzej Ribnica ponovno odpira svoja vrata. Obiščete nas lahko vsak dan od torka do nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19.ure. V Tednu družin (15. 5. – 22. 5.) bo vstop v Muzej Ribnica za družine brezplačen.

Da bodo vaši vrtovi in dvorišča lepo ure-jeni, vas vabimo v trgovino Rokodelskega centra, kjer vam v mesecu maju nudimo 10 % popust na grablje, kosišča in glinene cvetlične lonce.Za vse morebitne informacije, predloge in želje smo vam na voljo na elektronskem naslovu info@rokodelskicenter-ribnica.si, telefonu 01 8361-104, vabimo vas, da se osebno oglasite v Rokodelskem centru od ponedeljka do sobote med 9. in 17. uro. Dogajanje lahko spremljate tudi na naši spletni strani www.rokodelskicenter-rib-nica.si.

OBISK STAROSTNIKOV IZ DSO

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,a ostaja le tišina,ki močno boli. (T. Pavček)

ZAHVALAOb nenadni izgubi dragega

moža in atija

TONETA ČEŠARKAiz Gornjih Lepovč

se zahvaljujeva vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelav-cem podjetja IP Inles in Inles, znancem in sošolcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vso ostalo izkazano pomoč.Iskrena hvala zdravniku dr. Rusu za nesebično pomoč.Posebna zahvala g. Oblaku za ganljive besede slovesa in pevcem za zapete pesmi.Hvala veteranom ZVVS, gasilcem PGD Travnik in društvu Ogenjca za izkazano pozornost in sočutje.Iskrena hvala župniku g. Berčanu in kaplanu g. Muhiču za lepo opravljen poslovilni obred.

ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

14

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

V naša srca si se vpisal,čas ne bo te več izbrisalin čeprav spokojno spiš,z nami kakor prej živiš.

ZAHVALAOb boleči izgubi našega dragega moža, ata,

starega ata in tasta

FRANCETA GORŠETAiz Dolenje vasi

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter darove za svete maše. Posebna zahvala velja sosedu Tonetu in Mariji Bojc.

Hvala osebju ZD Ribnica, patronažni sestri Mariji, kolektivu ARSKTRP, župniku Branku Potočniku za opravljen mašni obred, pevcem za zapete pesmi in Komunalnemu podjetju Ribnica.

Vsem in vsakomur posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala!

ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

Prazen dan je in dvorišče,naše oko zaman te išče.Ni več tvojega smehljaja,utihnil je tvoj glas.Bolečina in samota sta pri nas,zato pot nas vodi tja,kjer sredi tišine spiš,a v naših srcih ti živiš.

ZAHVALAOb izgubi ljube žene, mame, stare mame in sestre

JULIJANE MRAK – roj. Ledinski (24. 11. 1950 – 2. 4. 2011)

iz Ribnice

se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Iskrena hvala osebju ZD Ribnica in dr. Lidiji Šmalc. Zahvaljujemo se tudi Onkološkemu inštitutu Ljubljana, komunalne-mu podjetju Komunala Ribnica, kaplanu g. Eriku za lepo opravljen obred ter g. Gorazdu Vidicu za lepo odigrano Tišino.

ŽALUJOČI VSI NJENI

ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK 2011

Območno združenje Rdečega križa Ribnica tudi letos organizira zdravstveno letovanje za 80 otrok,

starih od 7 do 14 let na Debelem rtiču.

Zdravstveno letovanje bo potekalo:od 28. 7. do 7. 8. 2011

Polna cena letovanja na otroka znaša 348 eur, od tega starši prispevajo 105 eur.

Vse zainteresirane obveščamo, da zbiramo »PREDLOGE« otroškega zdravnika do 3. 6.

V ta namen zbiramo dodatna finančna sredstva, zato prosimo podjetnike in posameznike, ki bi želeli

pomagati , da svoj prispevek nakažete na TTR 02321 1001 1113 634 » DONACIJA ZA DEBELI

RTIČ«.

Vsem, ki se boste odzvali, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo.

OZRK Ribnica

RA

ZPISI

15

1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.

2. Predmet prodaje: a) parc. št. 1528/43 - gozd v izmeri 9365 m2 , parc. št. 1528/45 gozd v izmeri 6480 m2, obe k.o. Grčarice, pripisane pri vložku št. 445; parc. št. 1944/1 dvorišče v izmeri 798 m2, parc . št. 1945/1 dvorišče v izmeri 1063 m2 in parc. št.*121 stavbišče v izmeri 343 m2, vse k.o. Grčarice, pripisane pri vložku št. 372, ter parc. št. 1520/372 neplodno v izmeri 64 m2 in neplodno v izmeri 87 m2, pripisana pri vložku 229 k.o. Grčarice (kom-pleks se prodaja v celoti, skupna izmera 18.200 m2),b) večstanovanjska stavba (preureje-na iz gospodarskega poslopja) na nasl-ovu Škrabčev trg 18, 1310 Ribnica, s pripadajočim zemljiščem, parc. št. 1772/6 gospodarsko poslopje v izmeri 156 m2 in dvorišče v izmeri 290 m2 (skupaj: 446 m2 ), pripisana pri vložku št. 832 k.o. Ribnica.Nepremičnine pod točko 2.a) imajo sta-tus stavbnega zemljišča, po veljavnih urbanističnih predpisih se zemljišča naha-jajo v planski celoti R6 KS Dolenja vas, v območju razpršene gradnje nekdanjega naselja Jelendol, kjer je dovoljena grad-nja stanovanjskih, obrtnih in kmetijskih objektov; zemljišča so komunalno oprem-ljena z asfaltirano cesto, v neposredni bližini poteka tudi vodovodni cevovod do naselja Grčarice, na katerega pa, po podatkih upravljavca, zaradi majhnega pri-tiska in pretoka ni možen direkten priklop; preko zemljišč poteka tudi TK - omrežje v podzemni izvedbi.Nepremičnina pod točko 2.b) se nahaja v ožjem mestnem jedru Ribnice, je dvoriščni objekt glavne stavbe na istem naslovu. Zemljišče je komunalno opremljeno z vodovodom, javno kanalizacijo, nizkona-petostnim elektroomrežjem in telekomuni-kacijskim omrežjem. Dostop do zemljišča in objekta je s Prešernove ulice, preko javnega dobra in nepremičnine parc. št. 1772/8 k.o. Ribnica, ki je v lasti Elektra Ljubljana d.d., preko slednje je v korist parc. št. 1772/6 k.o. Ribnica ustanovljena trajna stvarna služnost dostopa z vsemi vrstami vozil, vključno z gradbeno mehanizacijo. Zemljišče, na katerem stoji objekt, ima status zazidanega stavbnega zemljišča, objekt pa je zgrajen v skladu z namembnostjo zemljišča. Zaradi dotrajanosti objekta pretežni del le-tega ni več v uporabi. Za eno od stanovanj v stavbi je sklenjeno najemno razmerje, ki pa bo prenehalo z dnem 22. 6. 2011, po odpovedi najemne pogodbe.

3. Vrsta pravnega posla za oba predmeta prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba.

4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja:- izklicna cena za parcele pod točko 2.a) 229.320,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR,- izklicna cena za večstanovanjsko stavbo s pripadajočim zemljiščem pod točko 2.b) 52.434,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR.Izklicna cene ne vključuje zakonsko določenega davka na promet nepremičnin oziroma davka na dodano vrednost, ki ga plača kupec.Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino.

5. Način in rok plačila kupnine:Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 30 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic: 00 DŠ 722100(DŠ – davčna številka dražitelja).

6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za vse predmete prodaje pod točko 2. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku.

7. Kraj in čas javne dražbe:Javna dražba bo v torek, 10. maja 2011, v sejni sobi Občine Ribnica (pritličje), Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer:- pod 2.a) ob 11. uri,- pod 2.b) ob 11. uri 30.

8. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe vplačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na trans-akcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ – davčna številka dražitelja).

9. Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe.

10. Ogled predmetne večstanovanjske stavbe bo možen po predhodnem dogovoru z Zalko Gorše, tel. 01 837 20 28. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami na občini Ribnica, kontaktna oseba Mateja Drobnič, tel. 01 837 20 27.

11. Pogoji za sodelovanje:Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo last-niki nepremičnin.Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti:- izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico ali potni list (fizične osebe),- notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo,- originalno potrdilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije,- davčno, matično in telefonsko številko.Interesenti, ki ne bodo dokazali izpoln-jevanja pogojev iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe.

12. Z najugodnejšimi dražitelji se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo.

13. Pravila javne dražbe:- nepremičnine pod točko 2. se prodajo v celoti po načelu videno - kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, prodaja-lec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnine,- vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno z davkom na promet nepremičnin oziroma davkom na dodano vrednost, nosi kupec,- javno dražbo bo izvajala dražbena komisi-ja, imenovana s sklepom župana v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin,- komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek s soglasjem predstojnika, brez obrazložitve in brez odškodninske odgov-ornosti, ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrnejo plačana varščina in izkazani stroški.

14. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni splet-ni strani Občine Ribnica www.ribnica.si

OBČINA RIBNICA

JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN

Naslednja številka Rešeta

izide 30. maja.

Gradivo oddajte do 16. maja.

1. Pred nami je drugi del pomladnega kviza, ki se začenja praznično. V nedeljo praznujemo vse bolj razvrednoten praznik, praznik dela. Na ta dan praznujemo tudi vstop Slovenije v EU. Katerega leta je to bilo?

A 2000B 2003L 2004______________________________________________________2. Nekaj dni za tem prihaja v Ribnico trenutno najbolj vroča

koncertna zasedba v Sloveniji, Perpetuum Jazzile. Koncert bo v Športnem centru Ribnica …

A ne vemO v petek, 6. maja B v soboto, 7. maja______________________________________________________3. Dan prej, v četrtek, 5. maja, bo ravno tako v športnem cen-

tru Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije, ki ga organizira …

Č JSKD OI RibnicaV PD RibnicaŠ TD Grmada______________________________________________________4. Zanimivo srečanje, ki se ga splača ogledati, bo ob … Q 11. uriU 17. uriE 19. uri______________________________________________________5. Organizatorja srečanja ste že odkrili, gostitelj pa je …J OFS Lončki iz Dolenje vasiŠ župan občine Ribnica Jože Levstek U združenje ljubiteljev plesa Slatnik______________________________________________________6. Prvega maja se pričenja tudi zanimiva nagradna akcija, v

kateri boste lahko ulovili dve muhi na mah. Poskrbeli boste za čisto okolje in si ob nekaj sreče prislužili …

M hladilnikZ nov televizorN kolo na električni pogon______________________________________________________7. Akcija, ki jo organizirata Javno komunalno podjetje

Komunala Ribnica d.o.o. in ZEOS d.o.o., bo trajala do … N 15. majaD 31. majaL 15. junija______________________________________________________8. Električne in elektronske aparate, kot so veliki in mali

gospodinjski aparati, električno orodje, igrače na baterije, računalniška oprema, zabavna elektronika, sijalke itd., boste lahko v tem času odnesli v zbirni center v Goričo vas oz. jih ob sobotah oddali v zbiralnih akcijah na terenu. Ime nagradne akcije je …

P Aparat ni za kosovni odpad!R Ločuj in s pametjo kupuj!T Ni zdravo odlagati v naravo!______________________________________________________9. Blokovska naselja in pokopališča imajo zabojnike za bio

odpad. Individualne hiše pa morajo imeti lastne kompost-nike, ki jih lahko kupite tudi …

S v prostorih bivšega gozdarskega doma v Ribnici

A na Komunali Ribnica d.o.o.P v Microeri______________________________________________________10. Odlaganje bioodpadkov v zabojnike je dovoljeno le v

vrečkah iz bio razgradljivega materiala, običajne plastične vrečke za to niso primerne. Ostalih odpadkov (na pokopališčih so to sveče, lončki od rož, vrečke … v gospo-dinjstvih pa vsi ostali odpadki) se v te zabojnike ne sme odlagati, ker se te odpadke vozi na/v …

J naravno odlagališče za privabljanje medvedovK kompostarno v predelavo v kompost A Malo goro

11. Lastniki individualnih hiš lahko biološke odpadke in zeleni vrtni odrez odnesete oz. odpeljete v zbirni center na Komunali Ribnica d.o.o. …

L s težkim srcemB po predhodnem plačilu eko takseE brezplačno

26

ZA

BAV

NE STRA

NI

Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... pravilno rešitev.

POMLADNI KVIZ – 2. del (pripravil Marko Modrej)

Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. maja.

Pravilna rešitev 3. številke Rešeta je:PERPETUUM JAZZILE

Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence:Vstopnice za koncert Perpetuum Jazzile, ki jih poklanjata Perpetuum Jazzile in Turistično društvo Ribnica prejmejo:

ALENKA BOJC, Lončarska 35, 1331 DOLENJA VASVESNA POGORELEC, Lepovče 18, 1310 RIBNICANATALIJA MODIC, Brinovšica 4, 1316 ORTNEKNASTJA PUCELJ, Opekarska 20, 1310 RIBNICAPOLONA POGORELEC, Hrib 9, 1331 DOLENJA VAS

Obvestilo o prejemu nagrad boste prejeli po pošti.

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet KOMPOSTNIKOV. Nagrade poklanja JKP Komunala Ribnica.

MALI OGLASIPRODAMProdam tri harmonike Lanzinger. Vse so v odličnem stanju. Informacije dobite na tel. št.: 031 / 794 721 (Simon Kozina).Prodamo dvosobno stanovanje v Šiški –Vodnikov dvor, prvič vseljeno leta 2007. Velikost 77,40 m2 (kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom,spalnica,kopalnica,hodnik,loža).V kleti je kletna shramba 4,05 m2 in 2 garažna boksa 30,35 m2 zaprta s sekcijskimi vrati.Cena 260.000 EUR.Info:041-364-557

RAZNOZbiram vse vrste knjig, stripov, značk, znamk, razglednic, gramo-fonskih plošč, vojaških medalj, stare podobice in ostale drobne stare predmete. V primeru, da imate kaj podobnega in tega ne potrebujete oz. bi mi to podarili, pokličite na tel. št.: 041 554 143.

(IV. del)

»Še nedavno tega me je nekdo vprašal, zakaj in čemu v Ribnici muzej? Ker mož Ribnico in njen veliki delež obči slovenski kulturi še premalo pozna in da je temu dala vso osnovo samo njena domača obrt tako v socialno-gospodarskem, kakor v obče kulturnem pravcu, ne polagam takim vprašanjem nobene važnosti več. Vsak zaveden Ribničan mora biti in osta-ti ponosen na svoje poreklo, na velike duhovne vrednote, ki so jih očetje, dedi in pradedi ustvarili v korist vsega slovenst-va.« (izsek iz poročila upravnika muzeja Janka Trošta, 1962)Tokratni prispevek za obdobje šestdesetih let sem oblikovala s pomočjo izsekov iz Poročil upravnika muzeja Janka Trošta. Poročila o delu muzeja namreč sama po sebi največ povejo o njegovem delovanju v obravna-vanem času. Vsa poročila hrani Muzej Ribnica, v fondu arhiv Muzejskega društva Ribnica.

Poročilo leto 1962ZAHVALA OBČINI IN DOMAČINOM »Poleg velikega razumevanja ribniške občine moram priznati tudi ribniškemu ljudstvu, da je rado brezplačno prispevalo staro muzejsko gradivo, ki ga ima muzej še veliko na razpo-lago, toda je še pri dosedanjih lastnikih, ker ni prostorov za vskladiščenja.« DELOKROG MUZEJA »Muzejsko društvo bi že od vsega začetka v svoj delokrog moralo pritegniti vse suhoro-barsko in lončarsko ozemlje. Omejiti pa se je moralo le na Ribniško dolino, ker ga je ovi-rala pri tem povojna politična razkosanost in so kraji pripadali raznim okrajem, kar je pretežno še danes v veljavi. V tem pogle-du je moralo ostati društveno delovanje nepopolno, kar je najbolj občutno vplivalo tudi na razvoj samega muzeja.«MUZEJSKI SVET» Z današnjim občnim zborom bo delovan-je Muzejskega društva zaključeno. Vse posle z materialnim in finančnimi sred-stvi bo prevzel Muzejski svet, imenovan od občinske uprave.«

Poročilo leto 1964OBISK IN VSTOPNINA» Ko je bil muzej odprt se je pojavilo vprašanje financiranja, vstopnin, prostorov o katerih smo že govorili in o muzejskih vodičih. Obisk muzeja se je v letu 1964 pričel bistveno večati. » Ob urejenem vod-stvu po muzeju bi nabrana vstopnina znat-no presegla skupno vsoto blizu 40.000.-

din, med tem, ko je v letu 1963 znesla le 14.800.- din….«SODELOVANJE PRI MEDNARODNI RAZSTAVI V ŠVICI»Slovenska akademija znanosti in umet-nosti v Ljubljani je naprosila muzejske uprave, da pripravi zbirke značilnih igrač tukajšnjega porekla za mednarodno raz-stavo v Baselu v Švici. Zbirka je štela nad petdeset različnih primerkov in bo na raz-stavi v Švici dostojno pričala o značilnosti Ribniške doline in v priznanje muzeju.«

PRIMENOVANJE MUZEJA»Obveščam odbor Muzejskega društva, da je Izvršni svet LRS z odlokom preimenoval naš Narodopisni muzej v Ribniški muzej, ki je odslej njegov uradni naslov in že z naslovom karakterizira njegove značilne dejavnosti, kar smatram za priznanje nje-govemu dosedanjemu delu.«

Poročilo leto 1966VSTOPNINA IN MUZEJSKI VODIČ»Samo v mesecu maju je bilo nabrane vstopnine nad S din 58.000.- med tem, ko je znašala vse lansko leto okrog S din 38.000.- Temu je deloma vzrok tudi zvišana vstopnina in imam upanje, da bodo z njo kriti stroški za snaženje in vodstvo po muzeju. Službo muzejskega vodiča je pre-vzel letos tov. Janez Arko, ki se je za svoje delo zelo pohvalno zavzel in se izkazal za ta posel in ostalo muzejsko delo kot upora-bno in koristno moč.« STALNI ČUVAJ ZA OBNOVLJENE GRAJSKE PROSTORE»Obnovljene grajske prostore je v zadn-jem času prevzela Stanovanjska komunal-na skupnost, ki je že popravila poškodbe, povzročene po naši nadebudni mladini in one, ki so nastale pozimi zaradi zmrzali.

Vsekakor pa bo potreben za varstvo javnih naprav v gradu stalni oskrbnik ali vsaj čuvaj, ki bo skrbel zlasti ob večernih urah za red, da bodo imeli prihajajoči tujci o Ribnici vtis, da je še vedno kulturna.«ODPRTOST MUZEJA IN UREJANJE SPOMINSKIH HIŠ»Muzej bo v poletnem času odprt ob nedel-jah od 8.-12; in popoldne od 16. – 19. Ure, za skupine med tednom pa po potrebi, kakor je bil doslej. Pred vhodom v grad bi bila potrebna tabla s primernim napi-som. Na zadnji seji je bilo tudi govora o opremi rojstnih domov naših kulturnih vel-jakov in velmož. Tega vprašanja pa muzej z razpoložljivimi sredstvi ne bo mogel še rešiti. Mnenja sem, da je to važno vprašanje skupna zadeva posameznih občin in priza-detih vasi kakor tudi Turističnih društev

in ostalih kulturnih ustanov. V poštev pridejo ne samo Ribnica, ampak tudi Sodražica v največji meri pa Velike Lašče in Dobre polje. Katera ustano-va bi bila upravičena dati prvo pobudo za to kulturno delo in skupno sodelovanje, da bo uspeh zagotovljen, pa brez pomislekov, da ima kdo pred-nost ali da bo zapostavljen, je prvo vprašanje, ki ga je treba rešiti.« TURIZEM»K razvoju turizma, ki se po naših krajih vedno bolj širi, številni tujci zelo pogrešajo primeren vodič, ki bi jih opo-zarjal na vse znamenitosti in zanimivosti posameznih kra-jev s primernimi slikami in zemljevidom, kakor so na raz-

polago po drugih turističnih krajih in ga je Kočevje za svoje področje že izdalo, če ravno se v lepoti in zanimivosti krajev ne more primerjati s tukajšnjimi.«STENSKI KOLEDAR Z FOTOGRAFIJAMI RIBNIŠKE SUHOROBARSKE IN LONČARSKE OBRTI»Turistično prevozno podjetje »KOMPAS« v Ljubljani bo za prihodnje leto izdalo stenski koledar z barvnimi fotografijami ribniške suhorobarske in lončarske domače obrti in to v štirih jezikih v 200.000 izvodih, ki bo razposlan po vsem svetu. Ribniški muzej je bil naprošen za sodelovanje in sem sam napisal ter predložil scenarij za snemanje posameznih strok domače obrti, ki ga je podjetje pohvalno v celoti sprejelo. Prejšnji teden je posebna ekipa strokovn-jakov po domovih izdelovalcev suhe robe in lončarstva napravila barvne posnetke, po katerih bodo napravljeni klišeji za tisk koledarja. Brezdvomno bo to delo, zlasti po tujih deželah, dvignilo zanimanje in sloves Ribnice, kar tudi v turističnem pogledu ne bo ostalo brez ugodnih posledic.«

(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)

DEL PRVOTNE RAZSTAVE RIBNIŠKEGA MUZEJA SUHA ROBA IN LONČARSTVO. MOTIV JE BIL UPORABLJEN NA RAZGLEDNICI.

POG

LED

V

PRETEK

LOST

27

Pot muzeja v Ribnici Zgodovinski oris ribniškega muzeja

MARINA GRADIŠNIK, MUZEJ MIKLOVA HIŠA

28

PO D

OLIN

I

DOMSKE ISKRICE, TORTA IN DRUŽABNI KOTIČEK - VSE OB 3. LETU DOMA STAREJŠIHPrva generacija starostnikov, ki bivajo v našem domu starejših na Krošnjarski ulici, si je zaželela prijeten domač kotiček pod kozol-cem. S pomočjo Joge v vsak-danjem življenju, ki jih v Domu brezplačno uči jogo, so ga nedav-no tudi postavili, zdaj pa so ob njem še lesene klopčice, ki bodo stanovalcem omogočale daljše druženje. Ta družabni kotiček je naše darilo Domu, sta dejala pobudnika Matevž Jekler in Tone Oražem. S šampanjcem so mu nato nazdravili direktor Branko Gorečan, župan Jože Levstek in Šefket Suljević, ki se je skupaj z obrtniki potrudil uresničiti željo stanov-alcev. Na praznovanje 3. obletnice Doma so 19. aprila prišli vsi najbolj zaslužni zanj: župan kot predstavnik Občine, Majda Vrh, ki se je za Dom trudila tri desetletja in Franc Vetrih, prvi direktor. Sedanji, Gorečan, je dejal, da so se zadnje četo največ ukvarjali s

tuzemskim užitkom – prehrano. Stanovalci so dajali predloge, kako bi jo izboljšali, ekipa pa jim je ustregla. Popravili so tudi streho na dementnem oddelku, postavili kozolec in izdali prvo številko domskega glasila Domske igrice. Ime so izbrali sta-rostniki, ki se bodo tudi najbolj preizkušali v pisanju. Naslednja izdaja bo ob prihodnji obletnici. Najbolj pomembno za nas pa je, da je Dom del našega okolja – stanovalce srečujemo na vsakem koraku; kavici, spre-hodih … Ljudje se radi pomenkujejo z njimi, oni pa tako zelo radi pohvalijo naš čist zrak in izjemno lepo okolje. Večina namreč prihaja iz betonske prestolnice in je tu našla spokojnost, a si jo s pomočjo Sergeje Mastnak znajo živahno popestriti. Preko 100 dogodkov so že pripravili in to je zavidljiva številka!

Tekst in foto ALENKA PAHULJEBRANKO GOREČAN OB SVEČANI TORTI

DRUŽABNI KOTIČEK IMA ODSLEJ TUDI KLOPCE

BLAGOSLOV TRAKTORJEV IN TRAKTORISTOV PRI SV. GREGORJUSTROJNI KROŽEK URBAN vabi vse traktoriste na blagoslov traktorjev, ki bo 1. maja na igrišču pri Sv. Gregorju s pričetkom ob 14 uri. Zborna mesta so v Velikih Laščah, Ortneku in Sodražici ob 13.00 uri, od koder se bo konvoj traktor-jev odpeljal proti Sv. Gregorju.Posebno so vabljeni vsi, ki imajo staro restavrirano kmetijsko mehanizacijo, za katero bo pripravljen poseben raz-stavni prostor.Po blagoslovu bo na igrišču družabno srečanje in možnost ogleda stare in nove kmetijske mehanizacije.Vljudno vabljeni!!

Vabilo

ODPRTJE KOTLOVNICE

Po uspešno končani prvi ogrevalni sezoni vas vabimo

na slovesno odprtje kotlovnice na lesno biomaso, ki bo v petek,

6. maja ob 14. uri pred kotlovnico.

Po odprtju si boste lahko kotlovnico ogledali in dobili odgovore na vsa

svoja vprašanja.

Vabljeni.

Petrol d.d., Ljubljana

2. Ortneški turnir v taroku

Športno društvo Velike Poljane je 26. marca organiziralo 2. Ortneški turnir v taroku, ki se je odvijal v gostilni Marije Prijatelj v Ortneku.Turnir se je začel ob 18. uri zvečer, ko se je zbralo 19 tekmovalcev in nekaj gledal-cev. Igralo se je v treh igralcih, zato so bili tekmovalci razdeljeni na 6 skupin. Vsak krog je trajal 75 minut, kar smo imeli tudi računalniško podprto, saj se je na zaslonu odšteval čas, tako da je vsak videl, koliko je še do konca kroga. Po dveh odigranih krogih sta bila klasična večerja in malo premora, nato pa še dva napeta kroga. Kmalu po polnoči se je igralni del turnirja zaključil, sledila je le še podelitev pokalov najboljšim trem. Zmagovalec je bil Gašper Pirnat (Velike Poljane), drugo mesto je zasedel David Košmrlj (Breže), tretje pa Janez Ambrožič (Ljubljana).Po objavi rezultatov ter podelitvi pokalov najboljšim je prišlo na vrsto le še stiskanje rok najboljšim in krajša debata o turnirju. Še enkrat bi čestital najboljšim in se zah-valil tudi vsem ostalim tekmovalcem za udeležbo, Občini Ribnica pa se zahvalil za pomoč pri izvedbi turnirja.

JOŽE ANDOLŠEK

PO D

OLIN

I

29

Kokos – zelo dragocen sadež

KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc

viti tekočino. Zelo je priporočljiv pri vročini in dehidraciji, ker olajša celicam ponovno spreje-manje potrebne vode. Po ayurvedi je sveži kokos naravno sredstvo proti stresu. Dobro pa je vedeti, da termično obdelani sok mladega kokosa popolnoma izgubi večino koristnih ses-tavin, zato je pomembno, da je pridelan na hladen način. Pri nas dobite sokove, narejene iz ekološko pridelanega mladega kokosa, brez termične obdelave, pod imenom Dr. Martens Coco Drink.

Kokosovo olje oz. masloV kokosovi maščobi skoraj polovico maščobnih kislin predstavlja lavrinska maščobna kislina, ki krepi imunski sistem, deluje proti glivicam, patogenim bakterijam, virusom in parazitom. Edini vir lavrinske kisline, ki ga lahko primer-jamo s kokosovo maščobo, je materino mleko. Skrivnost kokosove maščobe je tudi njen posebni potek presnove. Za razliko od drugih maščob gre kokosova maščoba takoj v jetra, kjer se pretvarja v energijo in se ne nalaga kot maščoba v tkivih. Kokosove maščobe torej ne redijo in so med redkimi, ki spodbujajo pospešeno izgorevanje maščob in tako celo pri-pomorejo k hujšanju. Efekt kokosove maščobe deluje vsaj 24 ur, to pomeni, da maščoba, ki ste jo zaužili s kosilom, pospeši izgorevanje kalorij tudi zvečer. Kokosovo maslo zaradi povečanja nivoja energije pripomore premagovati celo utrujenost. Prednosti kokosovega olja so še v zniževanju holesterola in uravnavanju krvnega sladkorja, kar lahko s pridom izkoristijo slad-korni bolniki.

Blagodejnost kokosa je skrita v sveži kokosovi vodi in kokosovem olju. Zaradi njiju je kokos tudi eden izmed najbolj zdravilnih sadežev na svetu. Kokosovo palmo nekateri imenujejo celo Drevo življenja. Je pa zelo pomembno, v kateri fazi dozorelosti kokos uporabljamo. Mladi kokos vsebuje največ zdravilnih lastnosti. Vsebuje do 95 odstotkov vode, ki velja za najčistejšo tekočino, bogato z minerali in vitamini. Takšen sok mladih kokosov nosi ime voda življenja, ker so jo v vojnih časih uporabljali namesto infuzije. Srednje zreli kokos ima več mesa, tekočine je manj kot v mladem kokosu. Barva tekočine se spremeni v rahlo mlečno in jo poznamo kot kokosovo mleko. Ko kokos dobi trdo skorjo, takšnega lahko kupite v naših trgovinah, se v njem razvije trdo meso in v sredici je zelo malo tekočine. V tej fazi zrelosti postane kokos težek za prebavo, če bi ga uživali v večjih količinah, nas lahko zakisa ali celo poveča raven holes-terola.

Kokosova vodaSok mladega kokosa ima to lastnost, da veže nase strupe, čisti prebavne pot in strupe potiska iz telesa. Ravno po tem se mladi kokos razlikuje od drugih sadežev, ki znajo telo razkisati, ne zanjo pa strupov spraviti iz organizma. Sok mladega kokosa torej odlično razstruplja in raz-kisa telo. Ima sposobnost hlajenja in učinkovito gasi žejo. Je odličen naravni izotonik, ki po napornem delu ali športu pomaga hitro obno-

Aparat ni za kosovni odpad! AKCIJA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME, BATERIJ IN AKUMULATORJEV IZ GOSPODINJSTEV

Podjetji ZEOS, d.o.o. in JKP KOMUNALA RIBNICA d.o.o. organizirata akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme, baterij in akumulatorjev “Aparat ni za kosov-ni odpad!”, s katero želimo vse prebivalce spodbuditi k oddaji odsluženih električnih in elektronskih aparatov, odpadnih varčnih in fluorescentnih sijalk ter baterij in akumu-latorjev na pravo mesto.

Vsi, ki boste v času akcije med 1. in 31. majem 2011 prinesli v ZBIRNI CENTER na sedež komunalnega podjetja v Goriči vasi katerokoli odpadno električno in elek-tronsko opremo, odpadno varčno sijalko ali baterijo/akumulator, boste na podlagi izpolnjenega kupona sodelovali v nagrad-nem žrebanju za nov hladilnik. Zbirni center je odprt v ponedeljek, sredo, četrtek in petek med 7. in 15. uro, v torek med 11. in 19. uro ter v soboto med 8. in 12. uro.

ZBIRANJE ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME JE BREZPLAČNO!

Poleg tega bomo odpadno električno in elektronsko opremo, varčne sijalke ter baterije in akumulatorje zbirali tudi v ločeni akciji, v kateri boste lahko odpadno električno in elektronsko opremo, varčne sijalke ter baterije in akumulatorje oddali direktno na naš kamion, ki bo v SOBOTO 14. 5.2011 na voljo na spodaj prikazanih lokacijah.VELIKE POLJANE, GASILNI DOM, 8.00 DO 8.30 ORTNEK, GOSTILNA - MATJAK, 8.40 DO 9.00MARŠIČI, NASPROTI CERKVE, 9.10 DO 9.30SV. GREGOR, GASILNI DOM, 9.50 DO 10.50Vasi Grčarice, Grčarske Ravne, Dolenja vas, Lipovec, Otavice, Makoše, Rakitnica, Blate, Kot pri Rakitnici, Prigorica, Nemška

vas, Goriča vas, Hrovača, mesto Ribnica, Bukovica, Dane, Jurjevica, Sajevec, Kot, Breže, Dolenji Lazi, Grič, Breg, Zapuže, Žlebič, Gorenji Lazi, Slatnik imajo lokacijo oddaje odpadne električne in elektronske opreme v zbirnem centru na sedežu komu-nalnega podjetja v Goriči vasi.

Če imate doma kakršenkoli pokvarjen aparat, odpadno varčno sijalko ali baterijo, odpeljite le-to v zbirni center ali pa na kat-ero od zgoraj navedenih lokacij in poskrbeli bomo, da bodo obdelani in odstranjeni na pravilen način.Vse dodatne informacije o sami akciji dobite na naši spletni strani in v zbirnem centru na sedežu komunalnega podjetja v Goriči vasi.

KOMUNALA D.O.O.

Med električno in elektronsko opremo spadajo: štedilniki, hladilno-zamrzovalni apara-ti, pralni in sušilni stroji, TV, monitorji, računalniki, feni, MP3, radii, brivniki, igrače na baterije in polnilce, električno orodje, cvrtniki, mikserji, sesalniki ....

OBVESTILO ZA JAVNOSTJavno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. organiziralo brezplačno zbi-ranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.

Dne 7. 5. 2011 na naslednjih lokacijah:GRČARICE 8.00 DO 8.30 GASILNI DOM DOLENJA VAS 8.45 DO 9.45 KS DOLENJA VAS (RUMENA HIŠA)PRIGORICA 9.50 DO 10.20 GASILNI DOMNEMŠKA VAS 10.25 DO 10.55 GASILNI DOMRIBNICA 11.00 DO 12.00 GOZDARSKI DOM – KNAFLJ. TRG 12.05 DO 13.05 ŽULJBUKOVICA 13.15 DO 13.45 GASILNI DOMJURJEVICA 13.55 DO 14.25 TECHNOKEMADOLENJI LAZI 14.40 DO 15.10 GASILNI DOMŽLEBIČ 15.20 DO 15.50 AVTOBUSNA POSTAJA - KLUN

Dne 14. 5. 2011 na naslednjih lokacijah:

VELIKE POLJANE 8.00 DO 8.30 GASILNI DOMORTNEK 8.40 DO 9.00 GOSTILNA ČEZ ŽEL. PROGO- MATJAKMARŠIČI 9.10 DO 9.30 NASPROTI CERKVESV. GREGOR 9.50 DO 10.50 GASILNI DOM

30

V POLITIČ

NIH K

ROG

IH

Vlak je odpeljal. To se najbrž porodi ljudem, ko zagledajo ekipo vladnega trojčka, ki nas s svojimi čedalje bolj zmedenimi ravnanji, izjavami, razlagami in predlogi poučuje o varčevanju, reformnih ukrepih, o pravi poti … In ko nas vsakdan bolj obremenjuje z rezanjem pravic, višjimi davki in podražitvami.Pravzaprav ne mine dan, da ne bi poslušali o koalicijskih sporih med ministri. O tem, da se Zares ne strinja s SD in delovanjem vladnih agencij, da imajo različen pogled na dokapitalizacije bank, pa na upravljanje in prodaja-nje državnega premoženja, na razvoj energetike, na uporabo namenskih sredstev, na vrstni red prioritet, na kadrovsko poli-tiko in še na kaj.Skoraj vsak dan se pojavi nova afera, v katero so vpleteni ministri, državni sekretarji in drugi politični sopotniki koalicije. Po Simoni Dimic je s sumi koruptivnih ravnanj obremenjen tudi dr. Andrej Horvat, ki zaradi tega ni smel sprejeti funkcije poslanca evrop-skega parlamenta. SD-jev »evropski poslan-ec« Zoran Thaler je zaradi pritiska Martina

Schulza, vodje poslancev socialistov v evrop-skem parlamentu, že moral odstopiti. Vsi ti so bili Pahorjeva osebna izbira, torej temelji njegove kadrovske paradigme. Nedavno so se pojavili dokumenti - spora-zumi, ki kažejo na sume neprimernih ravnanj

pri dr. Henriku Gjerkešu, nek-danjemu ministru. Vam pa je najbrž znano, da te dni poteka preiskava glede nenamenske porabe evropskih sredstev, ki so bila s prirejenim razpisom dodeljena Stožicam. Takrat je bila vložena tudi interpelacija proti ministru dr. Lukšiču, ki pa žal ni bila sprejeta. Predsednik vlade Pahor, ki se je tedaj poh-valil, da je za Stožice storil več kot dr. Lukšič, te dni mrzlično išče krivce za pričakovano finančno polomijo. Najbrž bo

potrebno sredstva vrniti v evropski proračun in ob tem plačati še kazen.Podobno je z ukrepi in reformami, ki ji državljani in gospodarstvo pričakujejo kot Sahara vode. Prav nobena pomembna zade-va ni šla po pričakovani poti. Vlada je vedno prezrla ključnega partnerja (npr. sindikate

ali delodajalce), spregledala cele družbene skupine (npr. mlade), da o političnem prezi-ranju oz. nesodelovanju niti ne govorimo. Pri vsakem pomembnem ukrepu ima vsaj ena od koalicijskih strank ločeno mnenje, zaradi česar se ukvarjajo sami s sabo. Tako Desus zaradi poloma na referendumu iz vlade izganja svo-jega ministra Svetlika. Država je tej koaliciji postranska stvar.Take, neurejene razmere pa so pravo leglo klientelizma in korupcije. Ko ministri denar, namenjen delovanju države, boljšim in stimu-lativnim pogojem za delovanje gospodarst-va itd., preusmerjajo na prijateljske družbe, nekateri najbrž tudi »tihe« račune v tujino. Ko se namenska sredstva skladov trošijo za finan-ciranja prijateljskih družb, ko poslovni prijatelji oddajajo državi poslovne prostore z mastnimi zaslužki … Ni ne konca ne kraja takih ravnanj, preiskave in revizije pristojnih organov pa potekajo strašno počasi. Rezultatov kar ni.In namesto da bi s takimi osebami zaradi nezakonitih dejanj na hitro počistili, nas ti isti še kar naprej poučujejo o človekovih pravicah in pravni državi.

Mastno ceno bomo plačali državljani.

POSLANČEVA ZAPISNICA:

Kam nas vodijo spori v vladiNe ve se, kdo pije, vemo, kdo bo plačal Piše: poslanec SDS Jože Tanko

V RUBRIKI ‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK,

TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV.

V mesecu marcu je bil spre-jet proračun občine Ribnice za leto 2011, kar nam daje podlago za njeno nemoteno poslovanje. Vendar pa je bil proračun sprejet v nasprotju s poslovnikom občine, saj so bili amandmaji članom občinskega sveta posredovani nezakonito. Za takšno trditev imamo podlago v 76. členu Poslovnika občine Ribnica, ki se glasi: »Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem določenim za sejo sveta.«Svetniki stranke Zares smo amandma vložili pravočasno, vendar pa ga odgovorni niso posredovali članom sveta, kot jim to nalaga poslovnik. Ker smo bili vsi trije svetniki zaradi utemeljenega razloga na seji odsotni, o čemer sem že pisala, tudi nismo imeli možnosti opo-zoriti na to nepravilnost na sami seji. Tako so naš amandma svetniki dobili neposredno na seji, vendar ga ni nihče javno prebral, niti se o njem ni razpravljalo, saj je bil pred tem predstavljen županov amandma in tudi spre-jet. To, da je bil županov amandma sprejet, ni sporno, je pa sporno dejstvo, da se naš amandma ni obravnaval. Povem naj, da tudi županovega amandmaja nismo dobili v pisni

obliki tri dni pred sejo, pa tudi po seji ne. Šele na posebno prošnjo so nam ga z občine posredovali deset dni po njegovem sprejetju. Upajmo, da to ni bila praksa že v preteklosti, še bolj pa, da se takšna praksa ne bo uporabljala v prihodnosti.To vodstvo občine očitno deluje nekorektno in nepošteno. V celi zbirki neodgovornih ravnanj, o katerih je že bil govor, naj omenim tudi še, da imamo kot občina še en prekršek, saj do 15. aprila nismo

sprejeli zaključnega računa, kot nam to nalaga 98. člen Zakona o javnih financah (ZJF-UPB4), ki je stopil v veljavo 22. februarja letos. Kot svetnico, ki čuti odgovornost do poštenega in zakonitega delovanja občine, me takšne stvari upravičeno skrbijo. Za takšne malomar-nosti plačujemo odškodnine in druge kazni, za kar smo v letošnjem proračunu name-nili kar 23.000 €, ker smo prodali zemljišča, ki so bila v denacionalizacijskem postopku, pa tega pred prodajo ni nihče preveril in sedaj plačujemo odškodnino. Omenjeni znesek vsaj za moje standarde ni majhen in takšna vsota denarja bi zadostovala za prenekateri projekt, ki bi doprinesel k višjemu standardu občank in občanov. Za vse te nepravilnosti pa nikoli nihče ne odgovarja, kar pa je še bolj

zastrašujoče. Za konec bi opozorila tudi na to, da smo januar-ja letos imenovali novo vodstvo Rokodelskega centra, pa še do danes ni zasedal njegov svet, ker župan še ni imenoval predstavnika, ki bi ga na predlog kulturniške zbornice po odloku o ustanovitvi Rokodelskega centra moral. Če meni, da predlagani član kulturniške zbornice ne izpolnjuje vseh zahtev, naj to tudi pisno pojasni. Drugače pa ga javno pozivam, naj v dobro delovanja centra in tudi zaradi tega, ker s tem onemogoča novemu vodstvu nemote-no poslovanje, imenovanje člana sveta tudi izvede in naj s svojimi nerazumljivimi dejanji ne ogroža delovanje javnega zavoda.

MAG. ANDREJA ŠKRABECpredsednica OO Zares Ribnicahttp://ribnica.zares.siribnica@zares.si

Nepravilnosti se kar vrstijo

V POLITIČ

NIH K

ROG

IH

31

Obisk poslanske skupine SDS v kočevsko- ribniški subregijiPoslanci Slovenske demokratske stranke so 11. aprila zopet obiskali kraje v južnem delu Slovenije. Skupino, ki je obiskala občine Loški Potok, Sodražico in Ribnico, v ses-tavi: mag. Andrej Vizjak, Iztok Podkrižnik, Marijan Pojbič, Ivan Grill in predstavnika tamkajšnjega občinskega odbora SDS, sem imel priložnost osebno spremljati. Zbrali smo se v Loškem Potoku pri domu starejših občanov, kjer nas je prijazno sprejel župan Janez Novak in ob tej priložnosti pokazal

projekte, ki so bili realizirani do sedaj in nam predstavil tiste smele načrte, ki se bodo uresničili v bližnji prihodnosti. Občina je v času svoje samostojnosti veliko prido-bila v infrastrukturi, se pa čuti pomanjkanje delovnih mest, zato so se Potočani primo-rani voziti na delo v sosednje občine in tudi v Ljubljano. Goste je očaral čudovit razgled s Tabora, od koder se vidi cela dolina. Potočani so še posebej ponosni na znanega astronavta Ronalda Šego, ki ima korenine

prav v Šegovi vasi. Na koncu se je župan od vseh poslovil in malce hudomušno dodal, da se ob naslednjem obisku zopet vidimo, vendar v »drugačni vlogi«.Naslednja postaja na tej poti je bila občina Sodražica, kjer nas je sprejel še vedno najmlajši župan v Sloveniji Blaž Milavec s podžupanom in sodelavci. Tudi tu se zazna velik premik v razvoju, kar je občina samo-stojna, seveda čisto brez problemov pa tudi ne gre. Pri izgradnji nove športne dvorane in razširitvi vrtca je prišlo do zastoja, ker je šel v stečaj dotedanji izvajalec, zato je potrebno čim prej najti novega izvajalca, ki bo sposoben projekt zaključiti. Sicer pa ima Sodražica kar nekaj gospodarskih subjek-tov, ki kljub recesiji uspešno poslujejo. Ob tej priložnosti niso pozabili na izde-lovalce suhe robe, zato je župan predstavil gostom g. Debeljaka iz Malih Vinic. Gostje so bili nad iznajdljivostjo gospodarja, ki pri svojem delu, kot je sam dejal, uporablja zdravo kmečko pamet, ki ni zatajila niti v daljni Ameriki in ne bi škodila niti našim gospodom v beli Ljubljani. Na domačem terenu pa sem cenjenim gostom najprej predstavil največjo gos-podarsko družbo v naši občini, to je Inles, ki ga uspešno vodi direktor mag. Andrej Mate, letos prejemnik najvišje nagrade, ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Prisotni smo direktorjevemu razmišljanju o prihodnjem gospodarskem razvoju z zanimanjem prisluhnili. Ogled proizvodnih hal je bil za vse zagotovo zelo zanimiv, saj so Inlesova okna in vrata še vedno pojem kvalitete. In prav kvaliteta je bila osnova za dvig prodaje na tujih trgih, kar je Inles, kljub težkem položaju te panoge doma in po svetu, ohranilo v družbi najboljših. Naslednji obisk, je bil namenjen firmi Motoman Robotec d.o.o., kjer nam je direk-tor g. Hubert Kosler celovito predstavil ses-tavljanje zelo zahtevnih orodij - robotov, ki se uporabljajo ne samo v avtomobilski industriji, ampak praktično povsod, kjer je potrebno hitro in natančno delo. Gostom se je zdela na meji mogočega direktorjeva izjava, da nameravajo lastniki – Japonci- preseliti večino proizvodnje iz Evrope v Ribnico. To je še posebej velik uspeh, saj tre-nutno tuji lastniki pospešeno umikajo svojo proizvodnjo iz Slovenije, ki postaja gospo-darstvu neprijazno okolje. »Ribnica je v teh kriznih časih pravzaprav nekaj posebnega, saj znate narediti praktično vse, od prepro-stega zobotrebca, do najbolj izpopolnjene-ga robota, je bilo enotno mnenje gostov, ko smo odhajali iz podjetja, ki se bo v kratkem preimenovalo v Yaskawa Slovenia.Za zaključek obiska je bila v Rokodelskem centru organizirana javna tribuna, ki jo je vodil vodja poslanske skupine SDS, Jože Tanko. Na njej je bilo predstavljeno tre-nutno stanje Slovenije in dani konkretni predlogi in pobude, kako čim hitreje priti iz vrtinca, v katerega pospešeno tonemo … JOŽE LEVSTEK

POSLANSKA SKUPINA Z DIREKTORJEM INLESA PRI OGLEDU PODJETJA

Nova Slovenija se zavzema za prostovoljno članstvo v Kmetijsko gozdarski Zbornici Slovenije, zato je pripravila spremembe zakona o KGZ Slovenije.Za vložitev zakona v Državni zbor potrebujemo 5000 podpisov podpore državljank in državljanov.Podporo zakona je potrebno podpisati pred uradno osebo na upravni enoti. Podpise zbi-ramo do 30. aprila 2011.Obrazce podpore oddajte predstavnikom stranke.Vsem, ki ste v času od 28. do 30. marca 2011 že oddali podpise, se prav lepo zahvalju-jemo. Nova Slovenija želi:- Zbornico po meri članstva,- učinkovito delovanje zbornice in njenih organov,- da svojim članom ponudi več kot sedaj,- finančno razbremeniti slovenskega kmeta,-sredstva, ki se potratno uporabljajo za splošne in neposredne volitve v njene organe, preusmeriti v strokovne naloge, - spoštovati ustavo R Slovenije, ki pravi:“ Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi.” ANICA BENČINA, NSi

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

32

BRA

LC

I PIŠEJO

POSEKANA TOPOLOVA DREVESA V tem delu mesta Ribnice je v letih 1951 do 1953 zraslo 7 vojaških četvorčkov, med katere so nasadili hitro rastoča drevesa topolov, da bi čim prej zasenčili in ustvarili zelenice med bloki. Nasajena drevesca so bila stara že nekaj let. Ob Vrtnarski ulici je bilo posajenih nekaj drevesc iz vrst topolov - jagned, ki zrastejo do 25 m višine, z ozko krošnjo ( veje rastejo pod ostrim kotom ob deblu). Le-te so posekali že pred dobrimi 20-imi leti. Ob Trubarjevi ulici pa je bil posajen beli topol, ki zraste v višino do 3o m, veje se razširijo do 6 m in predstavljajo zelo gosto krošnjo. Topolov les je krhek in pod težo snega ali močnega vetra se veje kaj hitro lomijo. Drevesa s svojo bujno krošnjo ob Trubarjevi ulici, so bila že 60 let stara in v prsnem premeru debela 90 cm. Zasenčevala so vrtove, spomladi odmetava-la številne mačice s cvetnim prahom, v jese-ni pa povzročala pravo poplavo odpadlega listja in poleg preglavic okoli zasebnih hiš po ulici mašila še odvodne jaške. Zato sem kot pobudnik za posek teh dreves ute-meljil, da so taka drevesa že zdavnaj o d s l u ž i l a s v o j e m u namenu in na zelenice ali v parke ne sodijo več. Šele sedaj pa smo izvedeli, koliko ljudem je laboratorijsko ugotovljen cvetni prah topola povzročal alergijo.Že v letu 2003 sem bil pobudnik, da bi prišlo do poseka teh dreves. Najprej sem se obrnil na Komunalo Ribnica, ki urejuje zelenice in ulice. Takoj so me obvestili, da s tem prostorom ne upravljajo. Svetovali so mi, naj se obrnem na Ministrstvo za obrambo. S podobno vlogo sem se obrnil

na ustrezno službo pri MO. Eni so mi pritrje-vali, drugi zatrjevali, da drevesa morajo zasenčevati okolico. Prihajale so komisije, tudi nekateri stanovalci so nasprotovali poseku dreves. Vendar nihče ni bil pristo-jen, da bi dal za posek zeleno luč. Kaj storiti? Dokazovanja in pogajanja so trajala skoraj dve leti. Zadeva je ostala neuresničena.V letu 2010 so bili izkopani jarki za vkop cevi toplotnega ogrevanja. Zopet sem se odločil, da obnovim akcijo za odstranitev vsaj dveh dreves, ki sta se med tem časom še bolj razrasli. Pokazalo se je, da je prišel najugodnejši trenutek, ker so že itak vse zelenice ob blokih prekopane. Začel sem zopet od kraja: Komunala kot podjetje naj bi bila bolj vplivna pri Ministrstvu za obram-bo kot en človek iz soseske, da bi se zadeva začela reševati. Zopet odklonitev, da niso pristojni. Pa vendar so pripravili Zavod za gozdove, vodjo enote v Ribnici, da je prip-ravil poročilo s strokovnega vidika in ute-meljil nujnost odstranitve ne samo dveh,

temveč vseh treh do sedaj p r e ž i v e l i h dreves z enako sta-rostjo in debelino. A od oktobra lanskega leta je zopet vse m i r o v a l o , nihče se ni več zme-nil, da bi se u r e s n i č i l a

pobuda za posek.V začetku marca letos, ko so se mačice na drevesih že začele pojavljati, sem se moral zopet aktivirati in komunicirati z odgovornimi osebami MO. Vedno sem dobival nova imena in številke telefonov. Kar veliko truda je bilo treba, da se je našlo pravega človeka z MO, ki je bil pristojen za sklenitev pogodbe z izvajalcem. Končno in

dokončno sta se 9. aprila 2011 le pojavila dva delavca iz Horjula s kamionskim dvi-galom z varnostnim košem za kleščenje stoječih dreves. V enem dnevu je bilo vse narejeno. Naslednje dni so odpeljali le debelejša debla. Za vse vejevje, odrez-ke in debelejše krivine sem organiziral pospravilo. Od dveh topolovih dreves so priskočili na pomoč Anton Mihelič s trak-torjem, ki je ostanke kar nekajkrat odpel-jal na deponijo. Pomagala sta mu soseda Silvano in Blagoje, od tretjega drevesa pa je s sekalnim strojem preostalo pospravil Oberstar iz Rakitnice. Tako je bilo v grobem pospravljeno prizorišče nekdanje zelenice z orjaškimi drevesi. Naslednja faza naj bi bila izkop in odstranitev panjev, ki so v izmeri 110 do 120 cm premera, izravnava in priprava zemljišča za ureditev prostora. Pri sedanjem ne bi smelo ostati. Kdo bo novi pobudnik?

Tekst in foto MIRKO ORAŽEM

TOPOLI V BUJNEM RAZCVETU

DANAŠNJA SLIKA - POSEKANA DREVESA

OBVESTILO DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA DI Ribnica obvešča vse svoje člane, da bo

28. 5. 2011 organiziran izlet v Goriška brda ter v Novo Gorico. Ogled bo vseboval več znamenitosti Goriških brd (Grad Dobrovo

z razglednim stolpom, Vinska klet Dobrovo ter srednjeveška vas Šmartno). V tem času začnejo zoreti češnje, še posebej so

znane briške, ki si jih bomo lahko po želji tudi privoščili.Sledil bo obisk hotela in casinoja Perla v Novi Gorici.

Ob kavi ter sladici si bomo ogledali svet igralništva in zabave. Naš izlet na Primorsko bomo zaključili v Šempasu na

turistični kmetiji Malovščevo, kjer bomo imeli pozno kosilo.

Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer :

ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69

Društvo invalidov Ribnica

OBVESTILO O PRENEHANJU PISARNDne 15. marca 2011 so prenehale z delom naslednje pisarne na območju Uprave za obrambo Ljubljana: Kamnik, Domžale, Kočevje, Vrhnika, Litija in Grosuplje.Stranke lahko vloge pošiljajo na naslov: Uprava za obrambo Ljubljana, Linhartova 13, p. p. 2648, 1001 Ljubljana ali po e-pošti: uoljubljanatajnistvo@mors.si.Lahko nas obiščete na istem naslovu v času uradnih ur:• ponedeljek, torek, od 8. do 12. in od 13. do 15. ure• sreda, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure• petek, od 8. do 13. ure.Za vse informacije smo dosegljivi na tel. št. 01/ 433 05 28 in 01/ 471 18 25.

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

OD

TU

IN

TA

M

33

JANEZ ŽUŽEK Z NABOLJŠO SALAMO IN IVANKA KOVAČIČ Z NAJOKUSNEJŠIM ŽGANJEMSalamijada in ocenjevanje domačega žganja na Velikih Poljanah

Športno društvo Velike Poljane je v sode-lovanju s kmetijsko svetovalno službo organiziralo salamijado in ocenjevanje domačega žganja v gasilskem domu na Velikih Poljanah 1. aprila.Teden dni pred prireditvijo smo začeli pobi-rati vzorce, to je pol litra žganja oziroma eno celo salamo. Zbiranje smo zaključili uro pred pričetkom ocenjevanja vzorcev. Ob 17. uri sta prišli 3-članski strokovni komisiji, ena za salame in druga za žganje, ki sta v dveh urah ocenili 13 vzorcev salam

in 21 vzorcev domačega žganja. Vzorci so bili označeni s šiframi, tako da je bilo ocenjevanje čim bolj nepristransko. Maksimalno število točk pri obeh ocenjevan-jih je bilo 20.Pri žganju se je najprej izmerila stopnja alkohola. Ta mora biti med 45–50 %, saj se za vsak procent odstopanja pod 45 oziroma nad 50 % odbije pol točke od skupne ocene. Vsak ocenjevalec je pose-bej ocenil okus (50 % ocene), vonj (40 % ocene), barvo in bistrost (vsaka po 5 % ocene). Končna ocena je tako predstavl-jala poprečje ocen vseh treh ocenjevalcev s potencialnim odbitkom za previsoko ali prenizko stopnjo alkohola.Pri salamah pa se je ocenjevalo zunan-ji videz (največ 2 točki), sestavo prereza (največ 3 točke), barvo prereza (največ 3 točke), teksturo (največ 4 točke), vonj (največ 3 točke) in okus (največ 5 točk). Ob 19. uri so prišli lastniki vzorcev in drugi gledalci na razglasitev rezultatov s komen-tarjem, kako se je ocenjevalo in zakaj ima posamezni vzorec tako oceno. Najprej je bila razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za domače salame.Prvo mesto je zasedel Janez Žužek (Velike Poljane) s konjsko salamo, ki je dobi-la oceno 18,5, sledil mu je Blaž Osvald (Jurjevica) s salamo, posušeno brez dima, ki je dobila oceno 18. Oba sta prejela srebrno priznanje. Tretje mesto so si s 17 točkami delili Anton Šilc in Jože Andolšek (Velike

Poljane) s svinjsko salamo ter Jože Meglen (Četež) z žrebičkovo salamo. Vsi trije so prejeli bronasto priznanje. Ocenjevalna komisija je pohvalila tudi ostale salame, saj je bila najnižja ocena 15,5 točke.Pri ocenjevanju žganje pa so prvih 5 mest zasedli vzorci z Velikih Poljan. Prvo mesto je zasedla Ivanka Kovačič z oceno 18, drugi je bil Adam Andolšek z oceno 16, tretji Alojz Novak z oceno 15,7 , četrto mesto pa sta si delila Anton Šilc in Janez Ambrožič z oceno 15,4. Komisija za žganje je opozorila vse tekmovalce, naj v bodoče bolj pazijo na pravilno stopnjo alkohola ter na pobiranje le zdravega sadja, saj se gnili sadeži takoj začutijo pri degustaciji.Po živahnih debatah tekmovalcev in članov komisije ter po vsesplošnem degustiran-ju se je prireditev pozno ponoči počasi zaključila.Za vso strokovno pomoč bi se še enkrat zahvalil kmetijski svetovalni službi ter Občini Ribnica za pomoč iz razpisa za sofi-nanciranje programov s področja turizma.

Tekst in foto JOŽE ANDOLŠEKPOKUŠINA SALAM

GNILO SADJE ZELO UNIČUJE OKUS ŽGANJA

Ekološki otok Sušje skrb vseh stanovalcev

V letu 2010 je Vaški odbor Sušje na seji sprejel sklep, da bomo sami skrbeli za red in snago okoli zabojnikov za odpadke. S sklepom je na krajevno običajen način seznanil vsa gospodinjstva v vasi, tako da sedaj vsako gospodinjstvo za en teden prevzame skrb za okolico zabojnikov. Okolica zabo-jnikov je sedaj redno pospravljena in le še redko se zgodi, da so zabojniki prepolni, saj tudi uspešno ločujemo odpadke. Zahvala gre vsem vaščanom Sušja.

Tekst in foto ANTON AMBROŽIČ

REDKO KJE NAJDEMO TAKO UREJENE EKOOTOKE

34

OD

V

RTC

A D

O ŠOLE

LEPO JE POMLAD NA SVETpraznovanje pomladi ob materinskem dnevu v dvorani pri Svetem Gregorju

Pomlad je potrkala tudi na vrata Podružnične šole Sveti Gregor (POŠ), kjer se je 25. marca odvil čudovit večer, poln pestrega kul-turnega dogajanja. Praznovanje pomladi je bilo letos že četrtič. Poleg cvetlic, ki so krasile oder, so pravo pomladno vzdušje s seboj prinesli otroci pevskega zbora s pesmijo Lepo je pom-lad na svet. Po uvodnem pre-pletu pesmi in deklamacijah o mamah je učenka Laura poz-dravila prisotne, zlasti ravnatelji-co OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica Majdo Kovačič Cimperman ter ribniškega župana Jožeta Levstka in podžupana Vinka Levstka.Kot prvi gostje večera so se predstavili MePZ KUD Sveti Gregor pod vodstvom Toneta Kersniča. Pravljično - likovni krožek je za prireditev pod vodstvom mentorice Zdenke Kljun pripravil dramatizacijo Sadni prepir in prizor Pri peku, ki je s prepričljivostjo igralcev nasmejala poslušalce. Ustvarjalni krožek z mentorico Ano Porenta je z Orffovimi inštrumenti pri-pravil več glasbenih dramatizacij, vsi skupaj pa so zaplesali z baloni v skupinski koreo-grafiji in predstavili najlepše pesmi iz zak-ladnice slovenske otroške poezije o starših

in starih starših. Z ubranim petjem in lepimi glasovi so navdušili otroci podružnice tudi kot Otroški pevski zbor POŠ Sveti Gregor pod vodstvom Teje Tegelj. Poleg petja in ritmične spremljave sta zbor spremljala tudi Tilen s harmoniko in Eva na klavirju.

Nekdanji učenci naše šole se radi vračajo in se pokažejo z novim znanjem. Letos sta se tako predstavili dve srednješolki, in sicer Anja Levstek, ki je v duetu zapela z Mojco Šilc, in Neja Debeljak, ki je s harmoniko spremljala mlajšo sestro Lenčo na sakso-fonu. Otrokom s POŠ Sveti Gregor so se

z veseljem pridružili tudi starejši vrstniki. Gledališki krožek iz Sodražice, pod men-torstvom Ane Porenta, nas je z odlomkom iz poetične gledališke predstave Hočem živeti napeljal na misli o življenju, prijateljst-vu in ljubezni. Mlada pianistka Anja Adamič je na klavir zaigrala temo iz filma Levji kralj. Svoj trud in ustvarjalno energijo so otroci podružnice pokazali tudi s folklorno sku-pino Slemenci pod mentorstvom Zdenke Kljun, Ane Porenta in Teje Tegelj. Predstavili so tematsko obarvan folklorni splet Kaj boš

pa ti jutri delal, kjer so ob plesu, igri na improvizirana glasbila in har-moniko tudi zapeli. S svojo prisotnostjo je popestri-la program tudi skupina Jazzva ob spremljavi beatboxa pod umetniškim vodstvom Jasne Žitnik. Vokalna skupina je s tremi angleškimi pesmimi navdušila občinstvo.Ob zaključku prireditve se je učenka Ida zahvalila številnim obiskoval-cem, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, ter jih povabila k nadaljevanju družabnega večera, otroški pevski zbor pa se je s pes-mijo še enkrat spomnil na mamice. Dobro uro trajajoč program se je zaključil ob slastnih prigrizkih, za

katere so tudi letos poskrbele mame in babice nastopajočih otrok. Ob kramljanju in toplih pečeh se je večer zaključil z mislijo na cvetočo pomlad in naslednje srečanje čez leto dni.

TEJA TEGELJ, POŠ Sveti Gregor

KAJ BOŠ PA TI JUTRI DELAL, SO SE PREKO PLESA SPRAŠEVALI SLEMENCI

Ko pomladni vetrič zapiha,zapoje svet,vsak list ima svojo pesem,vsaka bilka,vsak cvet.

Zgodnja pomlad je letos ponovno privabila tople sončne žarke, da so iz zemlje priklili snežno - beli cvetovi zvončkov, rumene trobentice, jetrniki, vijolice in višnjevi pomladanski žafrani. V zraku je že začutiti vonj pomladi, ki ga s svojimi čudovitimi napevi obogati veselo žgolenje ptic.Nepričakovani mrzli vetrovi in padavine so se umirili in na nebu se že prikaže krasna pomladna mavrica.Nekaj utrinkov pomladne mavrice so 30. marca za starše, babice, dedke in ostale pripravili v pesmi, besedi, igranju in plesu učenci in učiteljice POŠ Sušje.S svojim nastopom ob prihajajoči pomladi in prazniku staršev so vsem zaželeli lepo pomlad, pomlad, ki bo v družine prinesla veliko toplih nasmehov, prijaznosti, pozornosti, potrpežljivosti in medsebojnega razumevanja.

Tekst in foto VIDA ARKO, vodja šole

OD

V

RTC

A D

O ŠOLE

35

PRVI APRIL MALO DRUGAČEPrvi april je dan norčij in aprilskih šal, je pa tudi dan prometno–preventivne akci-je BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA. V ta namen smo v skupinah » zajčki « in » mravljice « izvedli kolesarjenje. Pred samo dejavnostjo nas je obiskal gospod Boštjan Oblak – iz avtošole HERBBY. Pogovarjali smo se o pravilnem ravnanju pešcev in kolesarjev v prometu in o ustrezni opremi koles. Pokazal nam je tudi pripomočke za boljšo vidljivost pešcev in kolesarjev. Preverili smo opremljenost svojih koles in se s čeladami odpravili na kolesarjenje. Pokazali smo spretnost kolesarjenja tudi med stožci.Bilo nam je prijetno, poučno in zabavno.Najlepše se zahvaljujemo gospodu Oblaku, ki nam je strokovno popestril našo deja-vnost, in avtošoli HERBBY za sodelovanje z nami.

DARKA KNAFELJ, foto ADRIJANA PUCER

POGOVOR O PRAVILNEM OBNAŠANJU NA CESTI

PREVERILI SMO OPREMLJENOST KOLES

BREZ SKUPINSKE FOTOGRAFIJE PAČ NE GRE

IN SMO ODŠLI NA KOLESARJENJE

POMLAD TOPLIH NASMEHOV IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA»Zgodnja pomlad je s toplimi sončnimi žarki zvabila iz zemlje snežnobele zvončke, rumene trobentice, jetrnike, vijolice in višnjeve pomladne žafrane. Vonj pomladi je s čudovitimi napevi obogatilo veselo žgolenje ptic. Na nebu se je prikazala čudovita pomladna mavrica… « S temi besedami povezovalke lahko najbolje povzamemo ves pomladni veter, ki so ga v sredo, 6. aprila, v Dom starejših občanov Ribnica prinesli učenci podružnične šole Sušje. V boga-tem kulturnem programu, ki je štel kar 27 nastopov, je sodelovalo vseh 38 učencev pod mentorstvom štirih učiteljic.Napovedali so ga takole: »Tudi ljudje postajamo spomladi bolj veseli. Radi hodi-mo na sprehode in občudujemo prebujajočo se

naravo. Otroci se v popoldanskem času zberejo na zeleni travniški preprogi, veselo zaplešejo in zapojejo…« In zares… V srca poslušalcev, varovancev Doma starejših občanov, je odmevala pesem otroškega pevskega zbora . Dušo so jim požgečkali sončni žarki citer, sintetiza-torja, kitare, flavte in harmonike. Oči so jim

ozarili metulji plesn-ih nastopov, recitacij in kratkih dramskih uprizoritev. Z njimi so učenci starost-nikom najlepše zaželeli lepe pom-ladi, pomladi, ki je v njihov dom prinesla: »veliko toplih nasmehov, prijaznosti, pozor-nosti, potrpežljivosti in medsebojnega razumevanja.«

Tekst in foto MARINKA MATE

S HARMONIKAŠEM V POMLAD

Podjetje KVM Grafika d.o.o.

išče delavca/ko za delovno mesto

referent za finančno

knjigovodske zadeve.

Zahtevana izobrazba je minimalno V. stopnje, zaželeno je tudi pozna-vanje grafične dejavnosti. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z življenjepisom sprejema-mo na elektronski naslov: iztok.mihelic@kvm.si.

36

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

Fragmat Extrem U15 državni prvak v futsalu 2010/2011Na prekrasen način se je 27. marca končala futsal sezona za igralce do petnajstega leta sta-rosti. Ekipa, ki smo jo postavili pred tremi leti, je osvojila naslov najboljšega v državi.

Kot mladi nadobudni mladeniči so v lanski sezoni končali svojo zadnjo sezono v tekmovanju U13, ki so ga kronali z bronastim odličjem. Letos so prestopili nov mejnik v svoji kategoriji, saj so se morali kosati z leto starejšimi v kategoriji U15. Zelo hitro so nam poka-zali, da so strah in morda nezaupanje in pomanjkanje izkušenj popolnoma odveč, saj so suvereno nastopali v svoji tekmov-alni skupini, kot bi bili tega že vajeni. Prepričljivo so osvojili prvo mesto v skupini in tako je bil želeni polfinale tu.

Polfinalni turnir je potekal v Tolminu. V prvi tekmi so deklasirali domačine - KMN Puntar. V drugi tekmi so nesrečno klonili proti lanskim prvakom Duplek Selce Zavrh. Kljub porazu pa so se z drugim mes-tom uvrstili v veliki finale. Za najboljšega posameznika turnirja je bil proglašen Erik Tajčman.

Pred ekipo je bil še večji izziv, kako preskočiti še predzadnjo oviro pred odličji.

Finalni del je potekal v športni dvorani Benedikt. Dolga pot na drug konec Slovenije bo vsem ostala zapisana v srcu za vse večne čase, čase, ki jih piše športna zgodovina. V prvi tekmi so domačine KMN Slovenske gorice naši igralci premagali šele po strel-janju kazenskih strelov. To je bilo veliko presenečenje, saj je bilo na tem vse priprav-ljeno za veliko slavje domačih, torej ekipe Slovenskih goric. V finalu so premagali še naše sosede Futsal klub Dobrepolje.

Za najboljšega igralca je bil proglašen Teo Turk (Fragmat Extrem), najboljši vratar je bil Blaž Rot (Fragmat Extrem). Le malo je manjkalo, pa bi imeli še tretje leto zapored (Alen Zakrajšek, Suvad Okič) še najboljšega strelca prvenstva, saj je

za to lovoriko Niku Adamiču zmanjkal le zadetek. Pa nič ne de, tisto, najbolj želeno, je tu.

Čestitamo fantom za izjemno borbenost, prav tako pa tudi vsem trenerjem, ki so delali s to selekcijo Gorazdu Knavsu, Gregorju Janešu, Janiju Čampi in Darku Miheliču. Zahvale gredo tudi predstavniku selekcije Francu Rotu in sekre-tarju in koordinatorju Jožetu Zidarju.

Več na naslednjih spletnih povezavah:http://www.futsal.si/novice/U15-Naslov-Fragmat-Extremu-2-mesto-Dobrepoljuhttp://www.sd-extrem.si/

TADEJ LEVSTEK, prof.

SELEKCIJA U15STOJIJO: BOŠTJAN MIHELIČ, JOŽE ZIDAR, ŽIGA LAVRIČ, BLAŽ ROT (V), LEON DEBELJAK, ŽAN LEVSTEK, JAN LOVŠIN, ALEKSANDER ŠEGA, NIKO ADAMIČ (K), FRANC ROT;ČEPIJO: VINKO LEVSTEK, JOŽE LEVSTEK, GORAZD KNAVS, TEO TURK, JOŽE LEVSTEK (V), MIHA MARIĆ, SAŠO KOŽAR, ERIK TAJČMAN IN GAŠPER MIHELIČ.

Planinsko društvo v 33. leto delovanjaPlaninsko društvo Ribnica je 8. aprila pripravilo že svoj 32. redni letni občni zbor. Poročali so Stane Babič (predsedniško in finančno poročilo), tajnica Marjana Starc, načelnik gos-podarskega odseka in gospo-dar naše planinske koče pri Sv. Ani na Mali gori Dušan Nosan, načelnik markacijskega odse-ka Andrej Drobnič, načelnica vodniškega odseka Zdenka Mihelič ter nadzorni odbor in častno sodišče. Slednje tudi v 2010. ni imelo dela. Med plani za 2011 je nadaljevati delo in se truditi za napredek in uvedbo kakšnih novosti, mednje sodi tudi ločevanje odpadkov v naši planinski koči. Planinsko društvo bo organiziralo pre-

davanja poljudnega oz. izobraževalnega značaja s planinsko tematiko, sodelovali bomo z lokalnimi in sorodnimi organizaci-jami, se izobraževali in izpopolnjevali na vodniških in drugih usposabljanjih, skrbeli za svoje poti ter se posvetili tudi mladim planincem v planinskem krožku. Prav tako pa so že kmalu – kot vsako leto – pohod po Ribniški planinski poti, kjer planinci vsakič prehodimo del te obhodnice okoli Ribniške doline in sproti izvedemo tudi čistilno akcijo. Vse ljubitelje narave, gora pa smo seveda povabili na svoje planinske pohode in izlete, kjer se bodo udeleženci v prijetni družbi planincev in ob vodstvu ribniških vodnikov Planinske zveze Slovenije podali na res zanimive poti in vrhove doma in v tujini.

ZDENKA MIHELIČ, foto Božo LašičPREDSEDNIK PD RIBNICA STANE BABIČ

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

37

ŠD Extrem državni podprvak v futsalu U21V Rogatcu, (kraj, ki je blizu Rogaške Slatine) je 16. aprila potekalo polfinale v futsalu U21, kamor sta se uvrstili prvi dve ekipi iz rednega dela tekmovanja, ki je potekalo v dveh tekmovalnih skupinah (vzhod in zahod). Zmagovalec na zahodu so bili naši extremovci, ki so se v prvi polfinalni tekmi pomerili z drugouvrščeno ekipo vzhoda, to pa je bila ekipa Viktorbit, ki je prispe-la iz Ljubljane. V napetem in zanimivem dvoboju ni manjkalo priložnosti na obeh straneh. Naši so upravičili vlogo favorita in tako srečanje mirno pripeljali do konca z rezultatom 3:1, kar je pomenilo, da so se uvrstili v nedeljski finale, kjer so se pomerili z domačo ekipo KMN Dobovec, ki je bila s 3:1 boljša od Casino Safirja iz Divače.Naši igralci in vodstvo smo bili zelo vese-li uvrstitve v finale, saj je to pomenilo, da bomo prenočili kot gostje v hotelu na račun organizatorja. Tako je bil pred nami še lep, sončen nedeljski dan, ki smo ga s pridom izkoristili za pripravo na finale. Ob pol sedmih pa je bil na vrsti veliki finale, ki je potekal pred 400 gledalci. Moramo

omeniti, da smo imeli veliko podporo tudi na tribunah, saj smo imeli s sabo avtobus z navijači, kar nekaj pa se jih je pripel-jalo še z osebnimi avtomobili. Počutili smo se kot doma, bila je prava atmosfera, kar nekaj časa smo imeli v svojih nogah tudi naslov, ki pa se nam je na koncu izmuznil, vendar je tudi drugo mesto velik uspeh, ki smo ga skupaj z navijači proslavili že kar takoj pred dvorano s harmonikarjem Dejanom. Zahvaliti se moramo Jožetu

Levstku, predsedniku turističnega društva Sodražica, ki je organiziral avtobusni pre-voz in po tekmi pred dvorano pripravil tudi presenečenje – ognjemet.Iz naših vrst je izšel tudi najboljši strelec

državnega prvenstva Jure Kordiš, ki je prejel pokal za 28 zadetkov v letošnji sezoni. Tako je za nami še ena sezo-na futsala, ki je bila po oceni iz športnega kota do sedaj morda še najuspešnejša, saj smo poleg srebrne medalje v svojo vitrino spravili še naslov državnega prvaka U15. Iz naših vrst pa sta tudi dva mladinska reprezen-tanta, ki sta sodelovala v reprezentanci Slovenije (Jure Kordiš in Grega Janeš). Pomočnik v reprezentanci

pa je bil tudi naš trener Tadej Levstek, kar tudi nekaj šteje, da dobro delamo in da smo na dobri poti, da po smernicah, ki smo si jih začrtali, tako nadaljujemo in rezultati naj ne bi smeli izostati.Vsem zvestim privržencem se za pomoč iskreno zahvaljujemo in jih vabimo, da so z nami tudi v novi sezoni.

TADEJ LEVSTEK , foto Drago Perko

EKIPI JE LE MALO ZMANJKALO DO PRVEGA MESTA

MM ORCA CUP 2011 – BRATISLAVA (SVK)

PESTER MESEC ZA RIBNIŠKE PLAVALCE

ZAČETEK POLETNE TEKMOVALNE SEZONE VELIKO OBETA

Ribniški plavalci so poletno tekmovalno sezono začeli z obetajočim plavanjem in odličnimi uvrstitvami v vseh starostnih kategorija.

Prve zamahe v 50-metrskih bazenih so konec meseca marca na mednarodnem mitingu na Ravnah na Koroškem naredili mladinci. Miting je imel posebno vrednost, saj je pomenil zadnjo tekmovanje pred trobojem reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije. Za mesto v reprezentanci so se borili Lucija Kous, Anže Pavlin in Jan Mate. Od naše trojice je bil uspešen Anže Pavlin, ki si je mesto med dvema najboljšima Slovencema zagotovil v disciplini 50 m hrbtno, nato pa štirinajst dni pozneje uspešno pomagal slovenski reprezentanci kadetov, mladincev in mlajših članov pri ekipni zmagi nad sovrstniki s Hrvaške in Srbije. Medtem ko se je Pavlin boril za slovenske barve, so najmlajši ribniški plavalci pod vodstvom trenerja Nejca Lovšina tekmovali na velikonočnem mitingu v Celju in mer-ili moči s tristotimi sovrstniki iz Slovenije. Štirikrat je na zmagovalno stopničko stopil Chad Andoljšek. Na tretjo stopničko pa se

je uspelo prebiti Robertu Lovšinu in Mateju Padarju. Od 15. do 17. 4. pa so se najboljši ribniški plavalci v Bratislavi udeležili enega najmočnejših mitingov v srednji Evropi za mlade plavalce. Na Orca Cupu 2011 je nas-topilo preko šeststo plavalcev iz dvanajstih držav. Tridnevno tekmovanje je postreglo z izjemnim finalnim plavanjem v starostnih kategorijah 13- in 14-letnikov, 15- in 16-let-nikov ter 17- letnikov in starejših. Veronika Oražem, Maja Guduraš, Nika Henigman, Lucija Kous, Tilen Kočevar, Jan Mate, Anže Pavlin, Jan Zajc, Tim Zobec, Chad Andoljšek, Nik Obranovič in Jošt Pavlin so prikazali svoje najboljše nastope v plavalni karieri. Temu primerno je bilo veliko število final-nih nastopov in vrhunskih uvrstitev zadnji dan kronanih tudi z zmagami Na najvišjo stopničko je uspelo z izjemnim nastopom priplavati Chadu Andoljšku na 100 m pro-sto in Joštu Pavlin na 100 m prsno. Chad je poleg zlata osvojil še srebro na 50 m

delfin, 100 m hrbtno in 50 m prosto. Joštu pa je poleg zlata pripadlo še srebro na 200 m prsno. Trikrat srebrna je bila Lucija Kous na 100 m in 200 m hrbtno ter 400 m pro-sto. Srebrn je bil tudi Anže Pavlin na 50 m delfin. Bronasto odličje je na 50 m prsno in 200 m hrbtno osvojil Tim Zobec. Prav tako bronast na 200 m hrbtno pa je bil Jan Zajc.

ČESTITAMO

MIHA KOREN

38

ZA

Z

DRAV

JE G

RE

Oglasno sporočilo

PONOVNA POVEZAVA – THE RECONNECTION (II. del)

Po zdravljenju s ponovno povezavo mi ljudje poročajo, da čutijo notranji mir, da so bolj sproščeni, da se na stres ne odzivajo več z razburjenjem, da so stvari sposobni pogledati z distance, da so izginile fizične bolečine, da se je stanje bolezni izboljšalo, da so bolj samozavestni in si upajo izraziti lastno mnenje, da se znajo postaviti zase, da so se izboljšali odnosi, da so spremenili življenjski slog- spremembo prehrane, skrb za telo, da imajo več življenjske energije, da lažje vidijo in uresničujejo svoje cilje … Ponovna povezava nam pomaga, da lažje vidimo in presežemo svoje omejujoče vzorce, ki nam režejo krila, da začnemo uživati v življenju, da namesto v preteklosti ali v prihodnosti začnemo živeti v sedan-jem trenutku, da se resnično vzljubimo z vsemi svojimi napakami in težavami ter da lažje najdemo smisel v življenju. Z eno besedo, da vzamemo življenje v svoje roke, da postanemo zavestni ustvarjalci svojega življenja in da spoznamo, da se vse rešitve za naše probleme in težave skrivajo znotraj nas samih. Nihče drug razen nas samih in

Univerzuma/Boga/ Višje sile ali kakorkoli želite to poimenovati, namreč ne ve, kaj je za nas najbolje. Verjetno ste že slišali za čudovit Zakon Privlačnosti, ki pravi, da to, kar mislimo, govorimo, čutimo in delamo, to privlačimo v svoje življenje – po domače: Kar seješ, to žanješ. Ljudje ob besedi zdravljenje običajno najprej pomislimo na fizično zdravljenje in ozdravitev bolezni, težave, ki jo imamo. Vendar pa je potrebno razumeti, da je vsaka fizična težava, bolezen, samo posledi-ca neravnovesja v telesu, ki je največkrat psihične( čustvene in mentalne) narave. Tako se pri zdravljenju s ponovno povezavo zdravi človeka, ki je v neravnovesju, in ne težavo oz. bolezen, s katero je prišel k nam. Zdravljenje torej poteka celostno, na vseh ravneh. To pomeni, da se odstranjujejo ovire, ki so povzročile obolenje. Kot izvajal-ka ponovne povezave tako ne postavljam diagnoz, ne usmerjam poteka zdravljenja, ne pošiljam energije in tudi ne zdravim, sem le aktivna opazovalka.

Moja naloga je, da se povežem oz. da vzpostavim polje visokih vibracij, ki omogoči prenos energije, svetlobe in infor-macij med klientom in Vesoljem. In to storim z vsem spoštovanjem, pozornostjo in ljubeznijo.Za izvajanje zdravljenja s ponovno poveza-vo je v več kot 60 državah sveta s pomočjo seminarjev pod vodstvom dr. Erica Pearla in njegovih sodelavcev usposobljenih že preko 75.000 ljudi, od tega vsaj 12.000 do 15.000 zdravnikov in drugih oseb, ki delu-jejo na področju zdravstva (medicinske sestre, fizioterapevti, medicinski raziskov-alci), prav tako pa veliko mojstrov drugih energijskih tehnik. Sama sem se za delo s frekvencami Ponovne povezave usposo-bila na seminarjih pri dr. Ericu in njegovem timu v Salzburgu. Če ste po prebranem v sebi začutili željo, da bi radi izkusili The Reconnection™ preko Zdravljenja s ponovno povezavo ali pa preko procesa Osebne ponovne povezave, me lahko pokličete na 031-218-550 ali mi pišete na info@mudra.si. Prav tako vam bom z veseljem odgovorila na vaša more-bitna vprašanja. Več o Ponovni povezavi si lahko preberete na moji spletni strani www.mudra.si ali pa na uradni strani www.thereconnection.com.

SANDRA PUCELJ, Reconnective Healing Practicioner

Potrebna količina makrohranil pa je odvis-na od telesne aktivnosti, mišične mase, starosti in vrste hrane, ki jo zaužijemo.Preglednica makronutrientov in energijskih vrednosti:Makrohranila Kalorij na gramOgljikovi hidrati 4Beljakovine 4Maščobe 9Alkohol 7Voda 0

Tempiranje vnosa je ključBeljakovine so osnovni gradniki telesa in se uporabljajo za sintezo tkiv in molekul, poleg tega pa imajo tudi termogeni učinek, kar pomaga pri dietah za izgubo maščobe.Ogljikovi hidrati so najboljše gori-vo za mišice, saj iz njih tvorimo mišični in jetrni glikogen. Ločimo enostavne (glu-koza, fruktoza,

laktoza) in sestavljene (škrobne) ogljikove hidrate. Tempiranje vnosa različnih tipov ogljikovih hidratov je ključno pri optimizaci-ji športne prehrane. Maščobe omogočajo energijo pri dlje trajajočih aktivnostih in so pomembnejše pri vzdržljivostnih športih. Prav tako omogočajo absorpcijo določenih, v maščobi topnih, vitaminov.

Človeško telo vsak dan potrebu-je veliko hranil za energijo, rast in obnovo. Ločimo več kate-gorij hranil, glavni dve pa sta mikrohranila in makrohranila. V članku bodo na kratko pred-stavljene glavne kategorije, kamor razvrščamo vsa hranila.

Makrohranila – energija in rastSem spadajo ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe in voda. Makrohranila zagotav-ljajo telesu energijo in gradnike za rast in obnovo. Nahajajo se v vseh vrstah hrane, variIrajo pa razmerjih in količinah. Meso ima na primer samo beljakovine in maščobe, medtem ko imajo testenine skoraj izključno ogljikove hidrate z manjšo količino maščob in beljakovin. Maščobe in ogljikovi hidrati zagotavljajo telesu energijo. Pravilna razmerja mak-rohranil zagotavljajo optimalen športni nastop, telesno sestavo in nivo energije.

www.the-nutrition.com

Naročilo na THE Nutrition revijo: Če vas zanima tematika fitnesa in prehrane, pošljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com in se naročite na BREZPLAČNO REVIJO.

Pregled hranilI. del

Piše Natan Hojč, ISSA Specialist in Performance NutritionInštruktor fitnesa FZS

OGLASNO SPOROČILO

Triatlon klub Inles Riko Ribnica je v nedeljo, 10. aprila uspešno izpeljal zdaj že 14. duatlon, ki je za razliko od prejšnjih let potekal v lepem, toplem vremenu in v Ribnico privabil rekord-no število tekmovalcev. V ‘kraljevski disciplini’, sprint duatlonu je nastopilo 80 tekmovalcev, vključno s cici duatlonom in super sprint duat-lonom pa 137 tekmovalcev. Zmagovalca v sprint razdalji sta postala Sara Vilić (Hr) in domačin Bojan Cebin, ki je s tem osvojil naslov državnega prvaka, drugo mesto med ženskami si je po izenačenem boju vse do zadnjega teka pritekla Ribničanka Monika Oražem in s tem postala aktualna državna prvakinja, uspeh je s tretjim mestom dopolnila domačinka Nika Kožar. Bojanu je uspelo pridobiti prednost, ki je zadržal do cilja, na koncu prvega teka, medtem ko smo lahko v ozadju gledali zanimiv boj za preostala mesta prve zasledovalne skupine, v kateri so med seboj obračunali na zadnjem teku. Drugo mesto je pri-padlo Dejanu Patrčeviću (Hr) po novem v ribniških barvah, in tretje Urošu Semetu (TK Mamut). Na krajši razdalji super sprint duatlona je zmaga šla v roke domačemu tekmov-

DUATLON RIBNICA 2011 - ORGANIZATORJEM ZNOVA VSE POHVALE

alcu Jaki Kaplanu, ki je vodil od starta do cilja, med dekleti pa Lizi Uršič (TK Trisport Alprem).Ostale rezultate v absolutni razvrstitvi in po kategorijah si lahko ogledate na spletni strani: www.timingljubljana.si, o ribniškem klubu pa več na www.triatlon-klub-ribnica.si O tekmi, organizaciji in udeležbi je bil zelo zadovoljen tudi Damjan Kromar, eden prvih triatloncev v Ribnici in gonilna sila kluba. Povedal je še, da bo letos znova tekma v triatlonu v Kočevju, hkrati pa bodo organizirali še eno tekmo in sicer drugi triatlon na Volčjem, v občini Bloke, ki bo namenjen tekmovalcem do 16. leta in bo na krajši razdalji. Številne pohvale so orga-nizatorjem izrekli tudi tekmovalci, ki so prišli iz vse Slovenije in tujine.Naslednji vikend, so trije domači tekmovalci,

Monika Oražem, Nika Kožar in Bojan Cebin nastopili na evrop-skem prvenstvu v duatlonu. Monika in Bojan sta se uvrstila na peto oz. 14. mesto v svoji kategoriji, kar je lep rezultat, Niki pa tokrat sreča ni bila naklonjena.

Tekst MARKO MODREJFoto Brigita Kromar

BOJAN CEBIN PONOVNO DRŽAVNI PRVAK

EKIPA ZMAGOVALCEV

Zgled sem vam dal

EDINI PASIJON V EVROPI, KI IZVAJA ROK GLASBODruštvo katoliške mladine Ribnica je s sodelujočimi prostovoljci letos že peto leto zapored v postnem času pripravilo Ribniški pasijon. K sodelovanju so letos prvič povabili ljudi ribniške in kočevske dekanije, sodelovali so tako farani župnij Ribnica, Dolenja vas, Sveti Gregor, Velike Poljane, Velike Lašče, Stara Cerkev in Kočevje. Več kot 150 prostovoljcev, združenih v tem velikem projektu, je zopet dokazalo, da se da s skupnimi močmi, medsebojno povezanostjo, veseljem in dobro voljo narediti nekaj odličnega

Ribniški pasijon se je rodil kot tiha želja približati ljudem skrivnost Božje Ljubezni, ko je svojega Sina darovala za nas. Skupina mladih koordinatorjev je prevzela organizacijo projekta in si razdelila delo posameznih sektorjev. Nastal je scenarij, ki združuje opise vseh štirih Evangelijev, z leti pa so ga dograjevali in mu dodajali nove prizore, nove pesmi, nove igralce. Dramska igra se močno prepleta z glasbo, ki dopolnjuje prizore, jih stopnjuje, ustvarja pa tudi dramatičnost in krhkost trenutkov. Kot vsako leto so tudi letos nastale nove pesmi, za izvedbo so doslej skrbeli skupina instrumentalistov in združena ribniška zbora (Mladinska skupina I.K.S in Župnijski pevski zbor), letos pa so med novostmi prvič naredili priložnostni P-zbor, ki ga je vodila Petra Likar iz Kočevja. Ribniški pasijon je kot zanimivost edini pasijon v Evropi, ki izvaja rokglasbo. Kostumov, kot plod idej izvajalcev in številnih ur trdega dela scenografov in šivilj, je bilo letos še več, saj se je igralcem pridružilo kar nekaj novih sodelujočih. Ob vhodu v Grad so nas pričakali stražarji ter pogostile branjevke s polnimi stojnicami dobrot in nam skupaj z domačimi rokodelci pričarale vzdušje jeru-zalemskih tržnic. Gledalcev je bilo tudi letos v obeh terminih (9. in 17. aprila) zares veliko, prišli so iz tukajšnjih krajev in župnij, prav tako pa tudi z drugih koncev Slovenije. Prvič je tudi vreme ‘sodelovalo’ pri uprizoritvi, saj je bilo lepo, toplo in pravšnje za igro zunaj.Med novostmi, ki spremljajo ribniški pasijon, je tudi vsakoletni posebni poudarek pasijona. Tokrat so se odločili osvetliti dejstvo, da ni nikoli prepozno, da svoje življenje obrnemo v smer, kamor kaže Jezusov zgled. Tako so naslov povzeli iz Jezusovega nagovora apostolom pri obredu umivanja nog »Zgled sem vam dal«, in ta del – umivanje nog – tudi letos prvič uprizorili. Režiser je bil tokrat nov. Mladen Pahović, Ribničan, sicer rojen na Primorskem, ki

se tudi sicer ukvarja z dramsko igro, piše scenarije in nastopa kot stand-up komik. Breme preteklih štirih let uprizoritve Jezusovega trpljenja Pahoviću ni predstavl-jalo prevelike težave, temveč je izvrstno zastavljeno delo samo še nadgradil. V vlogi Pilata se je prvič preizkusil Slavko Adamič, prav tako prvič pa se je v vlogi Jezusa predstavil Franci Debeljak iz Velikih Lašč, ki ni še nikoli nastopil v kakšni igri, a si je zelo želel, da bi se enkrat preizkusil v gledališki vlogi, še posebej pa v pasijonu. Organizatorjem je njegova želja prišla na uho in so se po prvih vajah odločili, da mu namenijo posebno vlogo. Zamenjalo se je tudi nekaj igralcev, prišli so novi, vsi pa polni energije in želje približati ljudem postni in velikonočni čas.

Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ