UVOD

PATRISTIČNO OBDOBJEPatres – cerkveni očetje.Traja do okoli leta 800 – do tolerančnega edikta.

MONASTIČNO OBDOBJEV tem času je Evropa prekrita z »belim plaščem« cerkva, saj so lesene cerkve zamenjane z zidanimi.Takrat je celotna Evropa povezana.Konča se sredi 12. stoletja, ko meščani postanejo nosilci razvoja.

SHOLASTIKAZačne se okoli 1350 in ustvari pogoje za renesanso.

ROMANIKA: Kot termin se beseda romanika pojavi šele v 19. stoletju. Ime dobi po polkrožnih arhitekturnih oblikah, ki spominjajo na rimske: Rimljani – romanika.

GOTIKA: Italijani so vse, kar ni bilo italijansko opredelili, da so naredili Goti (barbari).

Evropa v tem času postane prepredena s potmi in cestami. Pragozdovi začnejo izginjati.

LORSCH, TORHALLEVhodna lopa.Vidi se občutek za estetiko.Romansko, karolinško.Mnogobarven zunanji blišč se ujema s teološkimi načeli: Bog se kaže v mavrični barvi vesolja. Srednjeveška umetnost je mnogobarvna!3 delni prehod – kot Rimski slavoloki.

Konstantinov slavolok je edini troločni slavolok, ki je v celoti ohranjen.Motiv slavoloka prevzame vsa sakralna arhitektura.

Idealni plan samostana: prej je bil samostan le skupek arhitektur. V karolinški renesansi postane načrtovan – kot kvadratno mesto, kjer se vse seka pod pravim kotom. Osnova je rimski castrum.

Cerkev je središče samostana. Na vzhodni strani cerkve je liturgični kor, kjer se odvijajo glavne maše. V zahodnem koru je pomožen oltar za maše zadušnice. V veliko primerih je ta kor posvečen Mihaelu.Dvokorne cerkve so v Nemčiji gradili do sredine 13. stoletja. Zahodni kor je bila v Franciji in Nemčiji zelo pomembna stavbna forma, ne le zaradi simboličnih ampak tudi utrdbenih razlogov.

1

Empora cerkve je namenjena pravnim dejanjem.Cerkev je morala biti opremljena z zvoniki – Božja trdnjava na zemlji. Zvoniki pa so služili tudi kot kažipot. Zaradi popravil so cerkve narejene tako, da se da priti od znotraj do vsakega dela cerkve.

CORVEY

Ljudje se niso podpisovali s križci zaradi nepismenosti ampak zato, da so podpisu dodali svojo dušo.

GERNRODE, DANSKAZahodna zapora (stena) je kot kulisa. Ne pokaže notranje strukture cerkve. Določeni romanski elementi.Glavna ladja in dve stranski, ki sta za polovico manjši od glavne. Bazilikalna stena z velikimi okni.Dva slavoloka. Področje med njima je križiščni kvadrat.Pod oltarjem je kripta – prostor za relikvije – eden najbolj značilnih romanskih delov cerkve.

CERKEV SVETEGA MIHAELA, HILDESHEIMPolapside, apside.Stolpi.Zvoniki.Stopnjevanje stavbnih mas v razmerju 1:2 (lahko tudi 1:√2 ali 1:3; različni moduli; sledenje matematičnim proporcem).Križišni kvadrat na zahodu.Na vzhodu prostor za veliko kripto.Do romanike so bile velike stene nerazčlenjena. Romanika prinese tudi obok v glavni ladji.

Menjava opor: SAŠKA MENJAVA: slop, steber, steber, slop… (obstaja še RENSKA MENJAVA: steber, slop, steber, slop…).

2

CERKEV V CONQUES-uPodobna kot v Hildescheimu.Polkrožna okna so obdana z lokom.Stene se stanjšujejo proti vrhu – višja, lahkotnejša, bolj odprta cerkev.

Irski menihi pomagajo utrditi klasično latinščino v Evropi. S tem pridejo tudi keltski likovni vzorci – naprimer podobe angelov, ki spominjajo na antične ljudi.

TASILOV KELIHOkoli 780

Purpurni rokopisi so bili napisani z zlatom.Zgodnji večer je bil čas ustvarjanja, čas stika z Bogom.

MAJHNA CERKEV BLIZU MILANAFreske zaznamovane s helenističnim duhom.Angel, Marija.Visoke osebe, ožarjene z milino – značilno za sredozemlje.

PSALTER KARLA PLEŠASTEGA, PLATNICE842-869Kontinuiran način pripovedovanja zgodbe. Povzeto iz poslikav velikih konstantinskih cerkva.Bizanc nikoli ne izgine.

UTRECHTSKI PSALTER Evangelist Marcus.

3

CODEX AUREUS IZ SPEYERJAKonrad II. in Gizela pred Kristusom, El EscorialKonrad III. in Agnes pred Marijo, El Escorial1043-1046

Otonski vladarji so bili stik med nemškim severom in sredozemskim Bizancem. Podoba Kristusa izhaja iz bizantinskih ikon, ostalo je zaznamovano z otonsko ikonografijo.

DIPTIH Z MOJZESOM NA SINAJU IN NEJEVERNIM TOMAŽEM, TRIEROkoli 990.Okvir: sveto, nedotakljivo. Znotraj okvirja vse, kar je namenjeno Bogu.Na zahodu je vhod v cerkev kot »okvir«: stopiš v sveti prostor. Razlika med sakralnim (večnost) in profanim (minljivost) – paralelizem med umevanjem.Bizanc ne sprejema okvirja kot nekaj večnega.Kompozicija z opornimi točkami – na zahodu likovno polje omejuje umetnika, Bizantinska umetnost pa sega izven okvirja.Slonokoščen relief je znamenje posebne kompozicije ali formata.

4

CODEX AMIATINUSPred 796Maiestas

CODEX WITTEKINDENS,BERLINOkoli 810Med velikokrat uporabljene otonske motive spada Maiestas domini. To je apokaliptični starozavezni motiv. Kristus sedi na prestolu. Lahko ga zamenja Knjiga življenja oziroma Sveto pismo. Ljudje so na robove knjig zapisovali imena, tako da so bili prisotni pri maši tudi kadar fizično niso bili (na primer po smrti).Pogost motiv je tudi Maiestas virginis: Marija na prestolu.

ADIN EVANGELIAR, TRIERStaatsbibliotekPortret evangelista LukaINVOKACIJE, LITANIJE: Klicanje svetnikov po imenih.

EVANGELIAR OTONA III.Okoli 1000Poklon 4 provinc.Cesar je obdan s personifikacijami

štirih velikih pokrajin kraljestva: Roma, Slavinja, Germanija, ?

5

Z otonskim cesarstvom se ponovno uveljavi pravilo da kjer je cesarjeva podoba, tam je njegovo cesarstvo.

LIUTARJEV EVANGELIAR, REICHENAUPo 996Oton III. na prestolu.Božja roka ga krona z lovorjevim vencem. Krona kot simbol oblasti na zemlji.

VISOKA PESEM IN DANIJELOVA KNJIGA, REICHENAUOkoli 1000.Dominus in Oscoletur.Čaščenje simbolov, ki pomenijo vero in krščanstvo.Oblika črke G: od krsta do Kristusa.Oblika črke O: zlata krogla vesolja, zemlja v roki, predstavitev dvora.

BAMBERŠKA APOKALIPSAVidenje nebeškega Jeruzalema.Pričakovanje konca sveta: mističnost, ki ne sledi dobesedno Apokalipsi. Upodobitev skupnosti cerkva, ki so povezane z obzidjem.V sredini je jagnje, ki stoji na zvitku.

BAMBERŠKA APOKALIPSAPadec Babilona.Babilon pristane na glavi in se sesuje v prah in pepel.

6

ARATEA, LEIDEN825-850Če ne bi bilo srednjega veka, ki ga označujemo kot dark ages, se antično izročilo ne bi ohranilo, saj so takrat prepisovali antične rokopise.Škorpijon je podoben besni pikapolonici.

ASTON ASTROL KOMPENPersonifikacija mesecev.Upodobljeni tudi takratni dogodki: Karel Veliki je ukinil lakoto z uvedbo?

EVANGELIJ IZ TOURSAZačetek Matejevega Evangelija.Rimska kapitala: rimski estetski vzori pri karolinški minuskoli.

EVANGELIJ IZ LORSCHA Johannes

7

KODEKS EGBERTIPosvetilna stran Keraldus in Heribertus pred Egebertom

KNJIGA KRONIK IZ SANKT PANTALEONA, KÖLN Okoli 1200.Guelferbytanus.

Prestopanje velikih intelektualnih dimenzij. Umetniki so bili izobraženi ljudje. 90-95% umetnosti do romanike je izgubljene.

GIOTTOZanimiv človek in slikar. Bil je znamenit oderuh. Živel je v času, ko so naročniki ugotovili, da se jim s podpiranjem umetnosti in znanosti postavi spomenik. Delal je za papeža in za bogataše v Firencah. Ti naročniki so zahtevali najboljše, idealne kompozicije.100 let po njem se je začelo pisati, da se je moč Firenc začela s prihodom Giotta.

LEONARDO DA VINCI, ZADNJA VEČERJASanta Maria delle Grazie, Milano»Roka izvaja tisto, kar glava domisli!« je rekel Da Vinci nekemu priorju v samostanu.

8

GESTA FRIDERICI, STIČNAOtto iz Freisinga: »V Italiji so kaj čudni tiči, ki jim ni pod častjo da obrtnike povzdignejo med viteze…«Čudenje odnosa do umetnosti. MERITOKRACIJA (dosežki) so bili v Nemčiji še vedno princip rodovne zgodovine.

EINHARDOV RELIKVIAR17. stoletjeEinhard: bil je umetnik in visok cerkveni dostojanstvenik. Antične stavbne elemente je popeljal v karolinško arhitekturo.

CAPELLA PALATINA, NOTRANJOST IN TLORIS,AACHEN

RAZPELO NADŠKOFA HERIMANNA, KÖLNPred 1056Napis z naročnikom.

9

Livijina glava (žena Avgusta, rimskega cesarja) namesto Kristusove.Estetski občutek za zamenjavo moške glave z žensko.Opat Vidal iz Staveloja je pisal zlatarju naj že naredi naročena svečnika, ker bodo kmalu praznične maše. Pismo je bilo opremljeno z rimskimi citati. Zlatar mu je odpisal, da naj bi opat plačal pa ni. V obeh pismih je bilo napisano kdor hitro da, dvakrat da. Da je zlatar opatu odpisal v istem slogu in prav tako v klasični latinščini, dokazuje da je samozavest umetnikov v srednjem veku čedalje bolj naraščala.

STEPHANUS UPODOBLJEN NA KAPITELUClermont Ferrand.Upodobitev mojstra z napisom.Knjiga je v rokah angela, ki je kot paž Štefanu.Oba sta povzpeta na podstavku.

ROKOPIS IZ STIČNENaročil ga je Folknand. Takrat je bil predstojnik stiškega samostana. Napis: »Vernik v tem trenutku že mrtev sem dal naročiti to knjigo v splošno veselje.«

Za srednji vek sta zelo pomembna naročništvo in intelektualno ustvarjanje.

KAPITEL V VHODNI LOPI, GOSLAR1180-1200Hartmannov podpis (Hartmannus).Ne ve se ali je podpis naročnikov, mojstrov ali delovodjin.

10

SAKRAMENTAR IZ HORNBACHA, REICHENAUOkoli 983Pisar: Edurnant in Adalbert von Hornbach.

1. Menih/pisar Eburnant prinaša kodeks svojemu predstojniku (opatu).2. Opat Adalbert von Hornbach da knjigo svetemu Pirminu.3. Sveti Pirmin poljubi roko svetemu Petru, ki je zavetnik Benediktinskega samostana.4. Sveti Peter da knjigo Kristusu.

Kot nekakšna štafeta.

Romanika dekorativne kapitele spremeni v historizirane.

VUOLVINIUS, MILANO, SANT'AMBROGIOOkoli 843

11

ST. LAZARE, AUTUNGlavni portal s timpanonom.1130-1135Pod Kristusovimi nogami je napisano ime, kdo je naredil.

BENEDETTO ANTELAMI, PARMASnemanje s križa.1178

Napis in podpis.

PSALTER WILLIAMA DE BRAILES1230-1240Poslednja sodba.V desnem spodnjem polovičnem medaljonu je med množico zavrženih angel De Brailesa potegnil ven.Njegov obraz ima nekaj avtoportretnih lastnosti in se smehlja.

12

DE CIVITATE DEI, PRAGAOkoli 1140Hildebert in Everwin.Hildebert ima lepo pričesko in oblačila. Stojalo za knjigo predstavlja leva. Na njem sta sva rogova za črno in rdečo tinto. Hildebert je bil povabljen da za dobro plačilo prepiše De civitate Dei. Sedi na sedežu z blazino.Poleg je pogrnjena miza. Na njej je miš, ki je prevrnila skledo. Nad njo v latinščini piše Sakramenska miš. Hildebert je jezen. V roki ima kamen, ki ga hoče vreči v miš. Everwin je njegov pomočnik. Sedi na pručki in se uči najpreprostejših veščin.

LIBER FLORIDUS, WEINGARTEN13. stoletjeLiber floridus pomeni šopek rož.Šopek je prinešen Mariji.Prihaja gotski zobčasti slog.Anonimnost v individualnosti: obraz prinašalca rož ima svojevrstno čelo in nos.

EVANGELISTAR HENRIKA III., ECHTERNACH ALI TRIERPo 1017

ENGILBERT, STIČNAEngilbert: mladenič, ponosen sam nase. Njegova roka kaže na besedilo, ki ga je sam prepisal. Brezhibnost pisave in latinščine.V enem dnevu je prepisal do 25 tipkanih strani.Ena risba je zbrisana – mogoče je sprva kazal navzgor.

13

WILLERMUS, STIČNAWillermus: mladenič, v knjigi ima napisano »rotim te, spomni se name v svoji molitvi«.Zaveda se, da tudi če se trudiš lahko narediš napako.

PERGAMINARIJ, KUSTODA II, STIČNAPERGAMINARIJ, KUSTODA V, STIČNAKUSTODA: oznaka, da je pole konec.Pisarji se zavedajo pomembnosti svojega dela ter intelektualnih in rokodelskih veščin.

HOMILIAR, GUDASpodnje Porenje.Po 1150Poleg Gude napis »jaz grešnica prosim za tvoje usmiljenje«.V poznem 11. stoletju se pojavijo predstojnice samostanov in opatij ter s tem tudi avtorice rokopisov.

PRUEFENINGIZIDOR IZ SEVILLEETIMOLOGIJEIZIDOR IN BRAULIO (»Usmili se Gospod ubogega pisarja«)TEHTANJE PISARJEVE DUŠE1160-1165

14

ROMANIKA

Enotnega romanskega sloga ni, čeprav je to prvi slog, ki je zajel vso Evropo. Vsaka regija ima nekoliko svojevrsten način.

Romanika postane način izražanja sredi 11. stoletja.

ADITIVNI SISTEM: Osnova je križiščni kvadrat. Elementi stavbe se seštevajo.

Na globalni značaj romanike vplivajo politične okoliščine.

Umetniki veliko potujejo.

V 12. stoletju kraljeva avtoriteta v Franciji prispeva k razširjanju romanskih elementov preko več pokrajin.

Cerkev:o ponekod papeška avtoriteta zelo majhnao malo menihov; stiskao povratek k izvirnim načelom meništvao 3 redovi, ki so kolonizirali Evropoo Romanja – ko so svetega Jakoba obglavili so njegovo truplo dali na ladjo, ki jo je

zaneslo v Galicijo. Tam je nastal Santiago de Compostela (Španija).

15

Romarske poti v Franciji in glavne vmesne točke:o VIA TURONENSIS: Pariz – TOURSo VIA LEMOVICENSIS: Vezelay – LIMOGESo VIA PODENSIS: LE PUY – Conqueso VIA TOLOSANA: Saint Gilles du Gard – TOULOUSE

Umetnost:o razvije se Maestas dominio podobni obrazi o zasuk teles,o sedeče osebe s prekrižanimi nogamio kiparske zgodbe, anekdoteo romarske cerkve

GLAVNA LADJA, FONTENAYStruktura zasnovana po principu čistosti. Vsaka stavbna enota je zaokrožen sklop prvin.Preprosti kapiteli, neokrašen venec.Poudarek je na naravni svetlobi – okna so brez okrasja ali le v sivkastih odtenkih, saj je Bog svetloba.

GLAVNA LADJA, EBERBACHSkrajna ASKEZA: načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim.Nič dekorativnega.

ZUNANJŠČINA CERKVE S SEVERA, SENANQUEZlepljene stavbne mase. Oporniki niso členjeni ali dekorirani.

ZUNANJŠČINA CERKVE Z JUGA, PONTIGNY

16

CISTERCIJANSKA OPATIJA, STRUKTURIRANJE OPORNIKOV, FONTFROIDESredina 12. stoletja – že začetek gotskega sloga ampak ta cerkev je romanska!Zametki gotike: kapiteli se bogatijo in postajajo bolj dinamični v prostoru.

PSALTER ZA HENRYJA DE BLOIS, WINCHESTEROkoli 1150Danes v Londonu v British Library.Maiestas Virginis.Bizantinski motiv.

Takratne mestne univerze so bile namenjene izobraževanju plemstva. Bilo je vse več izobražencev, ki so veliko potovali.

PSALTER IZ ST. ALBANSA, ANGLIJA1121-1123David psalmist.Gospa ? je starejšo angleško umetnost/ilustracijo povezala s celino.3 različne tinte.Bojujoči se konjeniki.

SAN CLEMENTE, RIM

17

Okoli 1100Maša svetega Klemena. Darovala je mesarjeva hči iz nekega rimskega mesta. Ustanovila je »ustanove pobožnega življenja« in se s tem dejanjem zapisala pri Bogu.

STOLPA STOLNICE V LEONU IN TEHNIČNA NAVODILAOkoli 1235Narisal Villard de Honnecourt.Najstarejša ohranjena skicirka.

RELIKVIARIJ SVETIH TREH KRALJEV, STOLNICA V KÖLNU1181-1230Antika se klanja najvišjemu gospodarju, Kristusu.

ROMANSKA ARHITEKTURA

18

Zamenja se tehnologija in gradbeni material. Les začneta nadomeščati kamen in opeka. Ampak naraste poraba lesa za ostrešja cerkva.

Na hribih so gradili obrambno in stanovanjsko arhitekturo. Pomembne so tudi strateške postojanke.

Francosko profano arhitekturo je predstavil Paul de Shaun?. Njegova sinteza še vedno drži.

KRAK DES CHEVALIERSZ deli so začeli 1110Nov tip gradu, ki ga prevzamejo viteški rodovi.Je prenesena francoska arhitektura.1099 je bilo na božični dan v Jeruzalemu oklicano Jeruzalemsko kraljestvo. Okronan je bil eden izmed francoskih vitezov.2 vrsti obzidja – zunanje in notranje. Med njima veliko prostora. Elipsasta forma. Samostojni, nepovezani stolpi – bizantinska strategija.Danes je tu puščava (Sirija). Takrat so bili pomarančni in breskovi nasadi. Pasle so se ovce.Grad je bil kot nekakšno malo mesto – v njem je živelo 2000 vojakov, pastirji, kuharji,…

Veliko francoske arhitekture do 14. stoletja je zaradi vojn in spreminjanja načina življenja izginilo.

V zgodnjem srednjem veku so imela francoska mesta obzidja antičnih mest.

NEKDANJA ŠKOFOVSKA PALAČA, AUXERRE1120-1125Avla:

o najpomembnejši elemento v 2 nadstropjiho povezana je z dolgim hodnikom (sprejemanje

odločitev med sprehajanjem)o ne povezuje katedrale in mestnega obzidja ampak

stoji samostojno (življenje v »lepem« ambientu)Arkadni hodnik:

o kot zatočišče, vabiloo poleti odprt, pozimi zaprt s steklio pozimi so na tla dali lesene plošče in tepihe, po

stenah pa so obesili tapiserije

19

ŽENSKA OPATIJA, FONTEVRAULTKuhinja, zunanjost.Okoli 1100Kot majhen grad.Na ražnju so na enkrat lahko pekli 8 volov.

KLET POD KAŠČO, CLUNYSedaj lapidarij.13. stoletjeVelikanska arhitektura

Cluny je bilo do francoske revolucije zelo pomembno mesto

HIŠE V MESTU, CLUNY12. stoletjePročelje pomembna izkaznica ljudi.Hiše zrastejo v 3-4 etaže.V kleti in pritličju so delavnice in skladišča, zgoraj pa bivalni prostori. Pomembni so okrasni detajli – družinska znamenja.Romanska hiša v Clunyju je morala biti udobna za bivanje – terase, lože,…

20

ZAHODNO PROČELJE STOLNICE, MODENAPo obliki zvonikov se da razbrati kje se nahaja. Pomembno pročelje – kot nekakšen album.Stropi, nosilci: izkoristili so takratno znanje, starejšo tradicijo in mednarodne povezave.3 delna fasada. Najpomembnejša je sredinska os. Zgoraj veliko okroglo okno.Pročelje nakazuje razporeditev v notranjosti.

SVETI CIRIJAK, ZAHODNO PROČELJE, GERNRODEPrimerjava zidave v 10. stoletju (levo) in v 12. (desno)Levo: klesanci niso pravokotni. Prilagajajo se kamnom v spodnji vrsti.Desno: kamni so klesani s šablono, ki določa proporce. Reliefne, izstopajoče zunanje fuge kot oprijemala za omet.

SANT PHILIBERT, ZAHODNO PROČELJE, TOURNUSPročelje je posnetek Clunyja – Cluny IIDokončano v poznem 10. stoletju.Trdnjavsko.Sorazmerno.2 stolpno pročelje.Mreža vertikalnih in horizontalnih prvin, ki so delno dekorativne in delno konstruktivne.

SAINT-BENOIT-SUR-LOIRE, ZAHODNI STOLP Z NARTEKSOM1070-1080En sam stolp.Sem je bila prenesena relikvija svetega Petra.

21

SAINT-HILAIRE, NOTRANJOST PROTI VZHODU, POITIERSPrva polovica 11. stoletja in 1130Rimska tradicija.Neenakomeren osmerokotnik nad trompani.

SAINT-PIERRE, NOTRANJOST, ANGOULEMEOd 1120 daljeSferični trikotnik.Kvadratna osnova – krog.

SAINTE-GERTRUDE, NOTRANJOST, NIVELLES1000-1046Ta kraj je bolj pod vplivom nemške, otonske arhitekture.Saška menjava stebrov.Zelo jasni prostori.Raven strop.Na tem območju se najprej pojavi gotika zaradi odsotnosti zrele romanike.

SAINT-SERNIN, NOTRANJOST, TOULOUSEOd 1080 naprejPosamezne obočne pole.Harmoničen tloris – latinski križ.5 ladijska cerkev.Križiščni kvadrat močno okrepljen.Na vzhodu veliki kor z žarkasto razporejenimi kapelami in kornim obhodom – začne se oblikovanje poudarjenega zaključka.Poudarjena prečna ladja.Najpomembnejša romarska francoska cerkev.

22

Toulouse, St-Sernin (levo), Santiago de Compostella (desno)

SANTIAGO DE COMPOSTELLA3 ladje v obeh oseh.Mogočno preddverje, ki je bilo naknadno prizidano okoli 1200 (španska romanika)

CLUNY IIOkoli 980Cluny I, ki je karolinški, se v 10. stoletju umakne Clunyju II.Benediktinski tloris:

o velika apsida brez kornega obhoda

o 2 stranska kora (pomožni liturgični prostori)

o 2 kripti (prostora namenjena le duhovnim vajam in zasebnim pokoram menihov)o prečna ladja se konča z majhno apsido na vzhodu in zahodu.

Je bazilika, ki temelji na latinskem križu.Notranjost:

- stebrna bazilika s poudarjeno glavno ladjo- CORUS MAJOR – namenjen klerikom, ki aktivno sodelujejo pri maši- CORUS MINOR – namenjen ostarelim, bolnim

30.9.1088 so začeli zidati Cluny III, ki pa je danes porušen.

23

TLORIS OPATIJE, CLUNY1089-1131Postopno jo je posvetil papež Urban II., ki je bil prej tu menih.Drugačna notranja (liturgična) struktura.Oltarji so tudi pri mnogih stebrih – ker je vsak menih vsak dan moral imeti mašo je cerkev postala kot nekakšna skupnost oltarjev.1125 se je zrušil del oboka:

o zaradi prehitre zidave – malta se ni dobro posušila

o zaradi ogromnih dimenzij – kot 14 nadstropna hiša

Enojni korni hodnik s kapelami.Zunanjost: 2 zvonika, ki sta varovala vhod, ki je bil kot ožina oziroma grlo.

REKONSTRUKCIJA GLAVNE LADJE V ČASU OPATA HUGONA, CLUNYSlikar: K.J. Conant1088-1120Dinamika prostora v daljino – na koncu maestas domini. Površinska obdelava stebrov – naslon na rimsko arhitekturo.

POGLED Z VZHODA V 16. STOLETJU, CLUNYStopnjevanje stavbnih mas.Modul, osnovna enota je v križiščnem kvadratu.

MODEL CELOTE PRED 1150, CLUNY IIIKamen - burgundski peščenec.Kapiteli, reliefi, kiparski izdelki – vse je bilo polikromirano. Veliko tudi pozlate.

24

Stavbni členi (pilastri, konzole) so bili bogato okrašeni – občutek velikega bogastva.Notranjost: skozi mnoga okna je sijala obarvana svetloba – vsako okno je imelo svojo ikonografsko pripoved. Svetloba je imela pomembno vlogo, ker je obarvala prostor (razvidno na akvarelu).Barve na preprogah, opažih, plastikah, stranskih oltarjih + kadilo, glasba = sijajnost, mogočnost.Na vsakem oltarju je bila tudi dragocena liturgična oprava.Apside, apsidiole.Do temena glavne ladje je dolžina 31m.Cerkev je bila vidna že iz daljave.Človeku iz 12. stoletja se je ob vsem tem moralo zdeti, da je prišel v Nebeški Jeruzalem. Zelo impresivno kot celota: zvoniki, stolpi,…Danes le še skromni ostanki.

Cluny je bila najpomembnejša benediktinska cerkev tistega časa. Vse kar je nastalo po njem je bilo manjše.

25

1. Cluny, model ohranjenih stavbnih delov2. Cluny III, maketa notranjega zahodnega pročelja3. Cluny III, maketa vzhodnega zaključka4. Cluny III, maketa, prerez5. Cluny III, maketa, prerez v višini prečne ladje6. Cluny, pogled od daleč na del iz zgodnjega 12. stoletja7. Cluny, skupina zvonikov na južni prečni ladji 1089-11318. Cluny, ostanek južne prečne ladje9. Cluny III, prehod proti vzhodu10. Cluny III, notranjost južne prečne ladje

Ko so zidali Cluny se je v Burgundiji (danes regija na vzhodu Francije, v preteklosti pa je to ime označevalo več različnih političnih tvorb, ki so obstajale na tem območju) začel razvijati Cistercijanski red, ki je počasi postajal središče umetnostnih, inteligentnih in duhovnih dogajanj 12. stoletja.

TLORIS, FONTENAYZa prvo generacijo je značilna skrajna preprostost. Čim manj okrasja.Proporci kvadrata – križiščni kvadrat se razdeli v 2.

Od vhodnih vrat do temena 7 kvadratnih polj.Maria Angela Romanini v razpravi o cistercijanski cerkvi: »nikjer nobenega mrtvega vogala, odvečne stene ali stopnic…«Stene so gladke, malo okrašene. Elegantna askeza, kjer je edini okras številčna simbolika v postavitvi členov:

o 3 je sveta trojicao 7 so darovi svetega duha

26

Strogo, zaprto. Nosi sporočilo: »Razmisli ali v resnici spadaš v ta naš svet in ali si pripravljen zapustiti bogastvo sveta.«Okna v obliki križa.Okrogla okna so razporejena v simbolično celoto.Nekaj časa ni figuralike naslikane na oknih, le sivkasti ali peščeni odtenki.Križasti ali preprosti banjasti obok.Kapiteli: rastlinske forme ali kockasti.Oltar ni prostor za postavljanje liturgičnih podob ampak za molitev. Zato so oltarji preprosti, spominjajo na starokrščansko menzo. Ponavadi je le nad njim obešen Kristus – povezava nebes in zemlje.Ni velikih zvonikov. Le majhni zvončki, ki so klicali k molitvi.

Začetniki Cistercijanskega reda so bili iz plemiških družin. Vsi so se zavezali askezi. Verjetno so bili zelo izobraženi.

V tem času pride do razvoja lirike.

Bernard iz Clairvauxa (1090-1153):o Bernard, sin borgundskega plemiča, je z dvaindvajsetimi leti stopil v

reformirani samostan Citeaux, prvi samostan cistercijanskega reda. S svojim gorečim delovanjem v prid mladega cistercijanskega reda je dosegel, da se je iz skromnega samostana razvil mogočen red z mnogimi samostani. Bernard je zaslovel kot odličen pridigar in svetovalec mnogih duhovnikov, škofov in vladarjev. Bernard, ki velja za očeta cistercijanskega reda in največjega svetnika 12. stoletja, je umrl 20. avgusta 1153

o Pismo prijatelju Wiljemu iz samostana v Fontenayu: »…nepotrebnost ogromne višine…, nepotrebnost kipov, slik…, oživljanje židovskih obredov,… kaj počne to zlato v vašem svetišču…, korenine zla so v pohlepu,…« Napad na razkošje. To pismo je sesulo benediktinsko umetnost 12. stoletja. »Kristus ni prišel da bi nas učil gramatiko ampak ljubezen.«

o Pismo nam pove, da je bil Bernard natančen opazovalec, poznavalec zlata in barvnega razkošja cerkva.

Po Bernardovi smrti se v 10ih letih cistercijanska umetnost močno spremeni.

Osnovni proporci, estetska načela cerkva:o natančnost meritevo dokončno izpeljane oblikeo kristalinično oblikovane konzole

EBERBACH, NEMČIJAPrevzema neke stavbne dele prejšnjih obdobij, drugače pa podobno kot v Franciji.

27

Pri nas v tem času Stična. Samostan je nastal na obrobju močvirja.

Cistercijanci so v slabem stoletju delovanja po vsej Evropi zgradili 330 samostanov. Nastajali so na do takrat zapuščenih območjih (močvirja, soteske, goličave dolomitov,…)

VPLIVNE CERKVE FRANCOSKE ROMANIKE

Cluny vpliva na cel svet.

Začne se okoli 1050. v prvi polovici 12. stoletja sorazmerno malo arhitektur pod vplivom novih otonskih dosežkov.

SAN BENIGNO, DIJONOtonska arhitektura.Prvi razcvet v Normandiji.

?, ZAHODNA BELGIJAOtonske jasne linije.Jasne stene.Elementi brez okraševanja.Pomembna je le funkcionalnost.Ravna stropna površina.Okoli 1050 so bile cerkve še dvokorne. Bistven je bil okras v žlahtnosti proporcev in v stopnjevanju nadstropij.Linije so pravilna geometrijska telesa.Jasna namembnost.Eskeza.Lomljivec – opeka. Material, ki naredi ornamentalnost stene in struktur.

Okoli 1060 pride do spremembe v pojmovanju prostora, ki se začne bolj bogato oblikovati.

MONT SAINT-MICHELRegionalni slogi niso geografsko določeni ampak s političnimi mejami.Kor s kornim obhodom in kapelami.Pojavi se dvostolpno pročelje (iz otonske arhitekture). Prenese se tudi naprej v gotiko.

28

San-Michel je danes tudi gotski spomenik. Iz romanike je glavna ladja in prehodi.

Pilastri dobijo kompliciran tloris

Pilaster s polkrožnimi slušniki Empore (galerijski hodnik) Leseni obok: rahlo zašiljen in deteljičasto oblikovan

Živahna stena.

NOTRE DAME, JUMIỀGESSredina 12. stoletjaRazgibana 3 ladijska notranjost.Menjava okroglih in pravokotnih opornikov.Izstopajoči obrambni stolp.Na zahodnem pročelju 2 zvonika.Polkrožne arkade, galerijski hodnik, visoka okna.

NOTRE DAME, APSIDALNI DEL PROTI ZAHODU, JUMIỀGESSeverno francoske cerkve imajo v obdobju romanike ravni in ne polkrožni zaključek.

Otonsko:o zahodna zaporao 2 stolpa

Novo:o razčlenjeni opornikio menjava opornikovo široke galerijeo pravokotni vzhodni zaključki po zgledu cistercijanske arhitekture o vsi ti elementi vplivajo tudi na južno angleško arhitekturo

29

CAENPolitična manifestacija Viljema Osvajalca.

Viljem Osvajalec je bil angleški kralj v letih 1066-1087. Prestol je prevzel z zmago v bitki pri Hastingsu leta 1066, ko je Normane popeljal do zmage na anglo-saško vojsko, na čelu s Haroldom Godwinsonom.

Kot normandijski vojvoda je bil znan kot Viljem II., pred naskokom na oblast pa kot Viljem Bastard (nezakonski otrok).

LA TRINITE, CAENŽenska opatija.Tloris kot Cluny IIPreprosta 3 ladijska.Izrazit volumen narteksov (takoj za vhodom).Stena prečne ladje: poenostavljen, zlomljen otonski trak, slepe arkade.Pod obokom TRIFORA: nima klasične enakomernosti ampak je akord treh arkad.Obrobe, kapiteli okrašeni z rastlinskimi vzorci in s figurami.Cluny je rojstni kraj historiciziranega kapitela: vključuje živali in ljudi, ki so povezani v zgodbo, dogodek.

Glavna ladja: o rebrast obok (6 delni)o ni šilast ampak pravilen polkrožni – velik dosežek –

izhodišča za statične dosežke gotskega stavbarstvao pazili so na statičnost elementov v pritličju in

odvzemali maso sten v nadstropjiho slepe arkadeo galerijeo teža oboka se prenaša na notranje in

zunanje nosilceSANT ETIENNE, CAENMoška opatija.Bolj zadržano.Poudarjen središčni vhod.Levo in desno poudarjena nosilca – zadnji ostanki trdnjavskih elementov.Kompaktnost sredine proti severni in južni strani.Pritličje: velika vloga poudarjenih vhodov.Strunski ornament visokih arkad.

30

SAINT-BENOIT SUR LOIRESveti Benedikt na reki Loari.Imel je veliko vlogo v francoski politiki.Zahodni stolp z narteksom:

o neke vrste samostojna arhitekturao predcerkev, samostojna prostorska,

namenska funkcijao GALILEJE: pri cerkvah z

relikvijami ali pri romarskih cerkvahStranske apside močno poudarjene – funkcija kapel.3 kori – namenjeni različnim skupnostim.Vzhodna stran:

o zgodnjeromanska notranjšinao natančno vrstenje stavbnih členov in

nadstropijo čipkasta obroba slepih triforijev – vtis razgibane mirnostio ogromna okna v dveh nadstropjih. V tem času se velika okna začnejo spuščati

in večati.o Slikana okna z več manjšimi prizori z zgodbo svetnika in arhitekture

ROMANSKI KORINTSKI

KAPITELI: niso rimskega porekla! Avtonomna ustvaritev romanskega sveta.

Ademar De Chabannes: tajnik, risar – po njem so ohranjene risbe rimskih kapitelov.

Sheller: Knjiga o kapitelih

31

NOTRE DAME, STOLNICA, TOURNAI, BELGIJA1110-1141 brez stolpov.Notranjost: princip romanske cerkve.Zunanjost:

o velike skupine stolpov kot nemške romarske cerkveo trdnjavsko in dinamično oblikovanje stavbnih mas

SACRÉ-COEUR?NOTRE DAME, PARAY-LE-MONIAL, ZUNANJŠČINAZgled pri Clunyju.Podobni prostorski koncepti.Oblikovanje stolpov iz kvadratne osnove v osmerokotnik – piramidalna streha – stopnjevanje.Kaskade v enaki formi.Po njem lahko sklepamo kako je zgledal Cluny III.Proporci 1:√3.Prikaz zgleda, moči, vpliva.

NOTRE DAME, NOTRANJOST PROTI VZHODU, PARAY LE MORIALOd 1130 daljeStene: zazidano, da se ne podre, v naslednjem nadstropju so okna.

SAINT PHILIBERT, TOURNUSZgled Cluny II.Velika stolpa.Zahodna zapora.Razgibana zgodovina. Leta 1008 je bil požar.Notranjost:

32

o dvoranskao glavna ladja izredno visokao obok je običajno višji kot širši in teče v smeri

vzhod – zahod. Tukaj je razdeljen s segmenti in zasukan za 90 stopinj: sever – jug

o lahka opeka – tuf

SAINTE-FOY, CONQUES

1050-1130Zaradi dolgotrajne gradnje različni arhitekturni elementi.Zelo pomembna romarska cerkev zaradi relikvij.

Tloris:o majhna cerkev zaradi lege in terenao kratkao 3 ladijskao Poudarjena prečna ladjao izrazit korni obhodo kapeleo apsideo narteks povezuje notranjost s

pročeljemNotranjost:2 stavbni fazi:pritličje:

o starejšeo komaj kaj razčlenjeno

galerijski del:o prefinjeno oblikovanoo stavbno členjenjeo polstebri se na ladijsko stran spremenijo v

podpore za oboko rastlinski kapiteli

33

LA MADELEINE, VEZELAYPomembna romarska cerkev saj je Karel Plešasti omogočil, da je tu nastal grob Marije Magdalene z relikvijami.Struktura oprog iz dvobarvnega kamenja.Profil enako oblikovan kot pri Clunyju.Tloris:

o enostavnejša oblikao galileja – predprostor z bogatim

kiparskim okrasjemVisoke arkade.Nadstropje velikih oken.

STOLNICA SANIT LAZARE, AUTUMVeč prvin ki kažejo na Cluny.Spominja na rimska mestna vrata – prehodi.Arhitekt Maidus?Šilasto obokanje: zaradi statičnih razlogov.

SAINT SAVIN SUR GARTEMPEJugozahod FrancijeBanjast obok.Freske iz časa med 1000 in 1100.Dvoranska cerkev, malenkostno stopnjevana.Zunanja stena v dveh nadstropjih.

Prostorska sklenjenost.Dva različna oblikovna segmenta:

o mirna, triladijska zasnova od križiščnega kvadrata naprej o močna, prečna ladja

34

SAINT-SERNIN, TOULOUSEOsrednji spomenik francoske romanike od kar ni več Clunyja III.Stikajo se mnoge likovne zamisli, ki se prenašajo naprej na druge cerkve.Gre za arhitekturo več manjših obdobij.Zelo visoka notranjost.Zvonik je poznejši.Romanski vezani sistem.Križiščni kvadrat – osnovni modul.Višina glavne ladje malo višja od stranske + emporeja: Ne dobiva veliko svetlobe zato je temnejša.Notranjost: Stena: vsak od nosilcev je enakovreden.Arkade gladke in brez okrasja.Polstebri tečejo od tal do vrha emporeja. Tloris

NOTRE-DAME LA GRANDE, POITIERSSkoraj teatrska kulisa – okrašeno do zadnjega detajla.Nenavadne konstrukcijske rešitve.Luskinaste strehe.Figuralika – čepeče figure zrejo v daljavo kot stražarji.Kjer ni kipov vtis tekstilne strukture.V arkadah majhne fugure.

35

SAINT HILAIRE, POITIERSNotranjost: zaporedje kupol (pravilni, nepravilni osmerokotni),

ne obokov.Tloris:

o prostorsko zlomljeno kombiniran za

kupoleo širina skoraj

nadvlada dolžino

SAINT PIERRE, ANGOULEMERazvoj zgornjih nadstropij oziroma zaključkov – Drobljenje v razne elemente.Le kot okras:

o stolpič pri glavni kupolio stolpič pri stolpih

SAINT-FRONT, PERIGUEUXSamostanska cerkev.Podobna San Marcu v Benetkah.Koncept grškega križa.Tloris:

o podobno pojmovanje prostorao glavna kupolao samostojni prehodni delio nosilci

Notranjost: o precej svetlao na kupolah so okna, ki niso bila poslikana

SAINT TROPHIME, ARLESPročelje po zgledu antičnega slavoloka.Nato slavolok še 1x ponovljen.Notranjost: gladka, jasna.

36

Prerez: o zelo visoka glavna ladjao skoraj pol manjše stranske ladjeo ozkoo visoko

SAINT GILLES DU GARDIzrazit antični slavolok.Pročelje nenavadno odsekano.

ROMANSKA ARHITEKTURA V NEMČIJI

Veliko elementov je prevzetih iz otonske arhitekture.Jasni stavbni segmenti.Arhitektura je iz enakovrednih, sklenjenih stavbnih površin – kot mirni kubusi, natančno odmerjeni z vidnim številom členov.

SVETI MIHAEL, HILDESHEIM1010-1033Zunanjost in notranjost proti vzhodu.

SVETI BENEDIKT, ALPIRSBACH1099-1125Notranjost proti zahodu.Posebnost: ohranja zahodno emporo.

37

DAMSKA OPATIJA SVETEGA CIRIJAKA, GERNRODEZačetek 12. stoletjaZahodna zapora. Slepe arkade.Notranjost: Podobno kot v

otonskem času. Poudarjene so empore ker nune niso smele biti v glavni ladji.

MOŠKA OPATIJA, QUEDLINBURG1070-1129Notranjost proti zahodu.Saška menjava opor.Raven strop.

JERICHOWPo 1144Glavna ladja proti zahodu.Premonstratenska cerkev.Opečna arhitektura. Ta arhitektura pride do vrhunca v gotiki, korenine pa izhajajo iz romanike.Močni, zidani stebri.Jasno oblikovani kapiteli po principu kockastih kapitelov. Poudarjen vzhodni del z izrazitim korom.

KÖLNŽivo umetnostno središče.Zlatarske delavnice.

3 faze:o otonski čas: zaključi se kmalu po Otonu III. (1010/1015), nato do leta 1024

traja zatišje – odzven prejšnega obdobja)o romanski čas: 1024-1138. Arhitektura se ponovno razvija – nove ideje.

38

o Zgodnjegotski čas: Salijska dinastija izumre in začne se čas Štavfovske dinastije. Nemčija izgubi svojo primerjalno vrednost in prepusti vodilno vlogo Franciji.

Imeli so okoli 150 cerkva in še dodatne zasebne kapele, zato je nastal rek, da imajo v Kölnu za vsak dan v letu svojo cerkev.

Köln, romanske cerkve in njihova razmestitev (risba 1984)

Leta 1248 je položen temeljni kamen za Kölnsko stolnico.

Značilnosti cerkva:o močna diagonala in močna horizontala kot dve enakovredni komponenti, ki

ustvarita prizemljenost, majestetičnost in prepričljivosto Piramidalna struktura: glavna os opremljena z apsidami in apsidiolami o Poudarjen zahodni sklop cerkve – majestetično zahodno pročelje: sumarično,

velikopoteznoo Na vzhodu deteljičast zaključek

Vse cerkve imajo dolgo tradicijo. Veliko jih je nastalo kjer so bile prej rimske stavbe (svetišča,…)

39

Köln je bil nemški intelektualni center.

SANKT PANTALEON, KÖLN 957 ustanovljena, zahodni sklop 984Oblikovana že v otonskem času.Stala je pred mestnimi vrati.Zahodni sklop je oblikovan v smislu otonskega sklopa.Na vzhodni strani je velika kripta, kjer počivajo tudi nekateri otonski vladarji.Spominja na zunanji videz romanske stolnice v Kölnu. Tloris:

o preprosta členitev ujeta v pravokotniko vzhodni del

učinkuje kot en sam liturgični prostor

Zaključka z močnimi arkadami in preprostim vzorcem menjave dveh kamnov.

SVETI HERIBERT, DEUTZ, KÖLN

40

Posvečena 1020Centralni, ovalni tloris.Oktogonalna arhitektura.Premer 12 metrov – notranjost.Zaradi liturgije vzhodna kapela izstopa.Nastajala je sočasno s sankt Pantaleonom. Med njima je most čez Ren. Imata zelo podobno pročelje.8 konh: motiv pri vseh Kölnskih cerkvah.

SANKT MARIA IM KAPITOL, KÖLN1040-1049, oziroma 1065Kot ženska opatijska cerkev.Trikonhalni zaključek.Današnja podoba je iz 12. stoletja. Čisto na koncu je nastal monumentalni zaključek.Vzhodni del: dvoranska razgibanost. Ladje so kot uvertura v vzhodni del.2 konhi. V nadstropju ožana konstrukcija.Zahodni del: kar je ostalo od prvotne cerkve.

Visokoromansko pojmovanje stene:o slepe arkade

41

o plitke lizene, ki so poudarjene z dvobarvnostjo kamnao slepa polja, ki ustvarijo ritemo delijo jo polstebri

GROSS SANKT MARTIN, KÖLNNastajal je v več fazah:

o od 1155 dalje trikonhalni zaključek in ladja

o 1185 stolp nad križiščem

Sveti Martin se je bojeval proti heretikom. Na mestu kjer stoji cerkev je bilo nekoč vojaško skladišče iz rimskih časov.Veliki stolp.Stranski stolpiči preglasijo pomen konh z ozkimi kultnimi

nadstreški.Več likovnih elementov.Notranjost:

o ena najčistejših arhitekturo nastaja nekaj 10 leto ni več zaprtosti in masivnosti otonske

arhitektureo ni več kristaliničnega/kubičnega prostorao dinamičen zaključek – iz kvadratne osnove v

polkrožno obliko

SANKT GEREON, KÖLNDekagon 1219-1227Vzhodni dolgi kor 1067-1069Vzhodni zaključek 1191Komplicirana arhitekturna zgodovina.Cerkev je nastala nad

rimskim pokopališčem.Posvečena je mučencem Egejske legije in Gereonu.DEKAGON: 10 stranski oval. Prej je tu stal MARTIRION.Zaključek z nišami, ki ustvarjajo valovanje in s stranskimi prostori, ki so jih potrebovali za več oltarjev, saj so kupili relikvije svetih treh kraljev (romanje).

42

V vrhnjem nadstropju kape nad okni ločno zaključene z nastavki za kupolo.

1200-1220 – 3 vrste likovne tradicije:o otonskao elementi iz francoskih krajev: 4 delna razdelitev

stene po vertikali (St. Gereon)o severno italijanski motivi: način zidave z opeko,

razgibavanje zunanjosti s samostojnimi reliefi, oblikovanje portalov – na stebričkih, ki jih nosijo živali, fantastična bitja ali sužnji, je streha

STOLNICA DEVICE MARIJE IN SVETEGA ŠTEFANA, SPEYER, KÖLN1027 (ustanovljena) – 1030 (začetek del)Vzhodni zaključek do 1061Prva in najpomembnejša romanska arhitektura v Nemčiji, ki je obokana.Glavna ladja + stranski ladji brez cezur. Oproge prostor vizualno delijo v obočne pole. Visokoromanski vzhodni zaključek: Sistem veznih pol v ladji je razvit tako, da kvadrate spremljajo izraziti pravokotniki v stranskih ladjah. Ostali elementi so starejši.Ustanovil jo je Konrad II.Stolnična cerkev. Po zasnovi je bila mišljena kot dinastična grobnica. Pokopani:

o Konrad II. (1039)o žena Gizelao Henrik III.o Henrik IV.o Henrik V.o …

Pokopavali so jih med 1039 in 1309. grobnica je še vedno nedotaknjena. Dimenzije podobne kot Cluny ali Sv. Peter v Rimu: 134m dolžina, 33m višina.Dvoranska kripta: 35x46m.Cerkev je v UNESCO-vi dediščini.Arhitekta:

o škof Beno iz Osaburga o Dokončal škof Oto iz Freiziga

Vzhodni zaključek pove bistvo romanike: o stopnjevanje maso ponavljanje motivov (npr. polkrožni lok)o vse izpeljano po prvotnem načrtuo prvič pritlikave galerije

43

Zvoniki: motiv rahljanja proti vrhu: trifore, zadnja 3 nadstropja. Okna v kvadratnem polju.Notranjost:

o velika stolnična ladja (ne samostanska cerkev!)o je cesarska. Združi se sakralno in profanoo močni oporni polstebrio že od začetka predvideni oboko svetlo

Kripta:o dvoranskao pod vzhodnim zaključkom s

stolpoma in apsidoo čeprav je kletni prostor

deluje odprtoo menjava tufa in peščenjakao kockasti kapiteli

MAINZ, KÖLN1081-1137Postavljena v mestu.Ena najpomembnejših nemških škofij.Posnema pritlikave galerije.Zahodni kor je drugo estetsko poglavje nemške romanike, še vedno pa obstaja koncept utrjenega zahodnega dela.Notranjost:

o statična stavbna bazilikao jasni slopio visoka bazilikalna okna: na območju ene pole 2 okni. o Že od začetka oblikovana tako, da je glavna ladja obokana

44

Speyer (levo, 1027-30 do 1061) in Mainz (desno, 1081-1137)

OPATIJSKA CERKEV, MURBACHOtonski čas + pozni Salijci.Jasna kristalinična struktura.Raven strop.Zaradi lokacije (zgornje Porenje) je bil Murbach pod vplivom reformnega gibanja dveh samostanov, ki sta vpeljala asketsko sakralno arhitekturo.Raven zaključek kora in majestetičnost pod vplivom Clunyja.Vzhodni zaključek ni ohranjen.Vertikalno grmadenje stavbnih gmot.1130 – čas poznih Salijcev. Njihova arhitektura predvsem v spodnjem delu – do pritlikavih galerij:

o gladke steneo veliki neokrašeni stolpio gosto zaporedje slepih arkad

STOLNICA SVETEGA PETRA, WORMS12. stoletjeOd 1171 dalje kot slopna bazilika1181 vzhodni kor1230 zahodni korTesne povezave z Italijo:

o elementi, ki kažejo razrahljanost stene: ritmično in svobodno razporejeni kiparski okrasi

o dvokapna streha na stebričih: poudarjen vhod

45

Vpliv francoske zgodnje gotike na nemško pozno romaniko.Arhitekti se menjavajo, prihajajo iz raznih krajev po Evropi.Povzemanje različnih prvin:

o zahodni kor nemškoo vzhodni zaključek bolj rahel,

»napreden«Notranjost:

o kot slopna bazilikao menjava lahkih in okrepljenih slopovo geometrijske formeo na vzhodu je polkrožna apsida s predrto

steno – francosko gotskoZunanjščina ni zgodnjegotska. Osnovni risarski element: polkrožni lok.

MARIA LAACHDo 1156, oziroma do 1177Benediktinski samostan.Uravnotežen vzhodni in zahodni del.Čas velike ladje in dveh zaključkov se počasi izteka.Jasno členjena zunanjščina (1:2, 1:2,2)Deteljičasti zaključki, ki so med že nekoliko gotskimi polkrožnimi in šilastimi loki.

STOLNICA, BASELPo 1185, ko požar uniči starejšo cerkev.Mesto je križišče trgovskih poti. Ceste tečejo proti Alzaciji (Franciji)Notranjost:

o v pritličju velike arkade, ki se šilasto vzpnejo

o snopasti polstebri pred slopi (francosko)o skupina kapitelov: kockasti (romansko),

nad njimi pa so rebra, ki grejo v šilast obok (francosko)

Kripta:o motiv empor – tip emporijske bazilikeo dvoranska

46

Zunanji portal:o vpliv italijanske romanikeo dramatično poudarjen vhod s posebnimi

»ložami« za svete osebeo na gladkih stenah čisto samostojno vključeni

reliefi, za katere se še ne ve kaj predstavljajoPortal svetega Gala: 1170-1200

SVETI JAKOB, REGENSBURGUstanovljena 1075Prva posvetitev 1120Večina 1150-1184Škotska cerkev: zabeleženi so škotski škofje, ki so se naselili tu.

Notranjost:o klasični primer nemške romanikeo minimum v izražanjuo okras zlasti v kapitelih: nizki koški nad

katerimi je kvadratna blazina (bavarsko)Stranski portal: razmetani reliefi in fantastična bitja.

NEKDANJA OPATIJSKA CERKEV, KOENIGSLUTTER OB RENU1100 zahodna zapora1135 – pozno 12. stoletje vzhodni delZahodna zapora je gladka, ni vabljiva. Niso več časi ko je morala biti cerkev obrambni stolp. Gre le za star arhitekturni spomin. Vzhodni zaključek romanski. Različni stavbni deli.Okras na glavni apsidi: funkcionalne in dekorativne prvine. Kapiteli postanejo oblikovani v nek motiv – kamniti varuhi cerkva. Pogost motiv so morske deklice ker so takrat odkrili Heksameronov komentar, ki govori o teh bitjih.

47

SCHOENGRABERN, SEVERNA AVSTRIJA, BLIZU DUNAJAZačetek 13. stoletjaAvtentičen apsidalni del – poznoromanski manevrizem. Gotika še ni prevladala.

SCHWARZRHEINDORF24.4.1152 posvečen vzhodni del, ladja okoli 1160Sprva grajska kapela. Izročili so jo nunskemu samostanu in nekoliko preoblikovali. 3 barvna arhitektura.Značilen motiv galerije, ki obdaja cerkev kot hodnik z enokapno streho.

KRKA NA KOROŠKEM1131-1179 1143 posvečena1174 je bila v grobem dokončana. Takrat so v kripto položili Hemo.Škof Roman I., ki je vodil zidavo, je bil prijatelj Salzburškega škofa. Ta prevzame TURES ALPISIME: visoki stolpi. Salzburg kasneje te stolpe zaradi prezidave izgubi.Zahodni vhod: grafični motivi, geometrijski vzorci.Kripta:

o oltar posvečen Tomažu Beketuo vpliv jeruzalemske arhitektureo enaki stebriči se ponavljajo (asketski elementi)

48

STOLNICA SVETEGA ŠTEFANA, DUNAJLeta 1258 je romanska arhitektura pogorela. Ohranil se je le zahodni stolp.Globok vhod.Sedanja oblika: »popravljena« romanika

Dunaj, sv. Štefan, zahodno pročelje (Riesentor), grafika iz 1792

OPATIJSKA CISTERCIJANSKA CERKEV, HEILIGENKREUZPosvečena 1187Ladja:

o romanskao avstrijski tip cistercijanske romanikeo ozkao strm in visok bazilikalni delo skromnost v izraznih sredstvih

ITALIJANSKA ROMANIKA

Ni ritmizacije čvrstih stavbnih členov.Mirnost, statičnost. Vertikale so rdke.Romanika obravnavana po pokrajinah. Različna navezanost na različne zglede. Povsod pa je močan vpliv antike.

49

3 tipi:o bazilike: vpliv rimske bazilike. Latinski tloris. Oblikovanje pročelja z

antičnimi svetiščnimi vhodi. V notranjščini odprti, jasni prostori.o motivi z vzhodnega sredozemlja: Odesa, Betlehem, Aleksandrija – helenistična

antika. Dramatičnost, predrtine, kontrast med svetlobo in senco.o motivi iz območja Črnega morja: Carigrad,…

Severna Italija oblikuje notranjost po francoskih zgledih. Pročelja so kulisasta. Pritlikave galerije, venčni zidci,…

Zgledi pri bizantinskem slogu: stalne točke:o severna Italija (Benetke, Laguna)o Monte Casino,… - južno od Rimao južna Italija: Sicilija

Razlogi: trgovski, religiozni, politični.

V Italiji sta tako grška kot latinska tradicija. Leta 1250 postane latinščina uradni jezik in zato se grščina počasi začne umikati.

SVETI MARKO, BENETKEOd 1063 daljeNastala je kot prva arhitektura po tem, ko so beneški trgovci v Aleksandriji ukradli ostanke svetega Marka. Nakopali so si veliko težav. Takratni dož je poskrbel, da so relikvije prepeljali neposredno v bližino njegove palače.Cerkev se je skozi leta močno spreminjala. Leta 1063 so začeli graditi današnjo podobo, ko se Pisa in Benetke odločita postaviti konkurenčni katedrali.

Zgledovanje po Carigradu – adaptirali so cerkev svetih apostolov iz Carigrada (530/40):

o osnovni arhitekturni in ikonografski motivio bizantinska arhitektura justinijanskega časao grški križ s petimi kupolamio svetlobna nadstropjao zunanjščina pokrita z marmorji – razlika:

sveti Marko je pokrit z dekorativnimi ploščami in reliefi

o vozlast stebri z visokimi bazamio raznobarvnost materialovo lokio arkade

Notri so bile slovesne maše ob božiču, binkoštih, veliki noči in 28.4., ko je god sv. Marka.

50

Do prvega nadstropja avtentično, potem delne predelave: gotika: pročelje, vhod. Globoke prostornine, stebri in stebriči nad njimi.Tloris: razčlenitev je pomembna. Okradli so tudi druge relikvije, ne le Markove – kot cerkev svetih apostolov – relikvije vseh 12ih.Pod glavno kupolo slopi predrti s hodniki.Notranjost:

o nosilci so pod kupolo prostorsko oblikovani. Do zdaj ne zasledimo tega motiva.

o bobnica že kar sestavni del kupole (v Carigradu je struktura svetlobnice izrazita)

o empore nad arkadami ob straneh (po Hagia Sopia)

o kupole »lebdijo« nad tlemi – slikarska premostitev arhitekturne plastike

o pod apsido je kripta (italijanska tradicija)Takrat pride v Benetkah do spremembe cerkveno-političnega razmišljanja

FONDACO DEI TURSCHI, BENETKE13. stoletjeŠtevilne kasnejše predelave.2 pročelji: eno je nadvodno – pri vodi, zrcali se v njej, drugo pa je obrnjeno na ulico.Povišani loki.Arkade z rahlo podkvasto obliko.Odsev palač 11. in 12. stoletja.

SANTA MARIA E DONATO, MURANO1125-1140Relikvije vezane na čas preganjanja kristjanov.Takrat je bilo v Muranu 12 cerkva, čeprav gre za majhno mesto.Notranjost: 3 ladijska stebrna bazilikaZunanjost: izstopajoča prečna ladja. Celota dobi centraliziran vtis. Veliko arkad; stopnjevano poglabljajoče arkade.Ni bistveno novih motivov.

TORCELLONa sliki naselje s stolnico in S. Fosco.Obrobje beneške lagune. Obe nastajaa v istem času. Celota se povezuje v trg, ki je danes travnik. Tu je bilo poslopje z arhivom.

51

Torcello, Santa Maria Assunta in Santa Fosca.

SANTA MARIA ASSUNTA, TORCELLOOd 1008 daljeStolnica.Ni dramatičnosti. Spominja na rimske in starokrščanske bazilike.Lizene delijo zahodno pročelje – le dekorativno.

Notranjost:ovelik arheološki spomenik: vzidani reliefi iz

zgodnjekrščanskega obdobjao bazilika brez prečne ladje (vzor cerkev na

Monte Casinu, ki je danes ni več)o PONTILE: italijanski izraz za korno

pregradoo Kamnite klopio Bizantinsko koncipirani mozaiki.o Stranski prostori.o Povišan apsidalni del – poudarjanje

obredja.o Spodaj kripta.

52

SANTA FOSCA, TORCELLO12. stoletjeZidana na starejših temeljih iz 6.,7. in 9. stoletja. Današnja podoba začne nastajati od 1011 dalje.Justinijanska arhitektura je imela velik vpliv na severni Jadran: poudarjen zunanji hodnik.Notranjost: prostori, kratki hodniki brez funkcije, le da se porazdeli pritisk iz obokov.

SANT' ABBONDIO, COMOPozno 11. stoletjePosvečena 1095Alpski prelaz proti nemškim krajem.Pomembno mesto v Lombardiji.Nemški vplivi:

o 2 zvonika na vzhodnem delu

o Pročelje: usklajenost med zunanjščino in notranjščino

o 5 ladijska cerkevo Utrjene kulise kot otonske

zahodne zaporeNotranjost:

o izrazito italijanskao 5 ladij – težek corpuso Nemško: kockasti kapitelio Nerazčlenjena

bazilikalna stena: nemški koncept oblikovanja prostora

o Stranske ladje: križno rebrasti obok

53

SAN ZENO, VERONAZahodno pročelje 1023-10351125-1178Z razliko Come (Verona, Milano,...) se pogosto srečujemo s podobnimi izhodišči:

o opečna zidava, kamniti stavbni členi pri arkadah in okenskih okvirih

o vzorec ribje kostio v notranjosti: menjava

opornikov: slop, stebero ritmično razvijanje 1:2o KAMPANILE: zvonik ločen od cerkvenega telesao baldahinast nadstrešeko oblikovanje zahodnega pročelja kot samostojnega estetskega dela z vedno

novimi ikonografskimi koncepti1117 spomladi je bil potres, zato so morali mnoge cerkve popraviti.1138 posvečena.Okoli 1200 je arhitekt Briolo? dodal rožo (okno) nad vhodom.Pročelje:

o razdeljeno po vertikali in horizontali

o poudarjeno sredinsko polje

Notranjost:o menjava slopov

in stebrovo izrazito

poudarjen vhod v kripto – 9 ladijska dvoranao močan vlek proti vzhodu in silni padec

SANT AMBROGIO, MILANOOd 1128 dalje1196 je bila kupola tako poškodovana, da se je sesula. Nova je gotska.Tu so kronali nemške (lombardijske) cesarje z železno krono.V narteksu je skupni oder za benediktince. Imajo tudi svoj zvonik.V severnem delu je prostor za avguštine. Pravilni polkrožni loki – šolski primer visoke romanike.Notranjost:

o umirjenoo težko

54

o brez prečne ladjeKupola kot svetlobno središče.Prostrana apsida.

SANT MICHELE, PAVIAPo 1117Večina iz druge polovice 12- stoletjaNastala je na temeljih starejše langobardske arhitekture – razvoj Lombardije.Notranjost: empore.Pročelje: kulisa, ne izda notranjosti.Različna okna – razrahljajo pritisk.Križevo okno je simbolično najpomembnejše.

BENEDIKTINSKI SAMOSTAN SANTA MARIA, PAMPOSA9. do 12. stoletjeKar je ohranjenega danes je večina iz 12. stoletja.Tu so izumili današnjo obliko notnega zapisa.Pročelje:

o v rimskem ambientu

55

o mnogi dekorativni keramični elementio triforeo kvadrigore (okna na zvoniku)

Talni mozaiki: zgodovina človeštva.

STOLNICA, MODENAZgodnje 12. stoletjeZahodno pročelje.Apsodalni zaključek.Klasičen primer romanske arhitekture:

o če vrh povežemo s stranskima najnižjima točkama dobimo enakostraničen trikotnik

o dinamična, razgibanao odpiranje v hodnikeo veliko okroglo oknoo PIANO NOBILE: loža

Sodelovanje mesta in meščanov: skupaj izberejo arhitekta in mu plačajo.Arhitekt: Lanfranco.Ne ve se koliko cerkve je bilo uničene v potresu.

Zunanja lupina iz klesanih kamnov.Notranjost zaradi zidakov deluje lahkotno.Novost v proporcih mestnih katedral: sleme prečne ladje je enako visoko kot glavna apsida.Jasni kubični sklopi odprti z zaporedji arkad. Spominja na Mainz in Speyer.RENISCENCE: italijansko-nemška romanika. Za ljudi 12. stoletja je Nemčija prestolna pokrajina – rimski cesarji pa imajo korenine v Italiji.

STOLNICA, KAMPANILE, KRSTILNICA, PARMAOd 1090 dalje. Dokončana 1130 (za liturgično rabo. Notranji okras še v izdelavi – do 1178)

Zaradi potresa so jo morali delno spremeniti.Notranjost:

o prostornao enostavnao menjava slopov, obokov in stebrovo kasneje prekrita s freskamio križiščni slopi imajo na vrhu venceo struktura spominja na rimsko in

starokrščanskoo kipar: Benedetto Antelami

Zunanjost:

56

o morala bi imeti 2 stolpa a severnega niso nikoli zgradili

o razčlenjena, predrta kulisa – velike enakomerne galerije in hodniki

o slogovno poseben tip pročelja

Baptisterij:o 1196-1216o Južno od stolniceo Arhitekt: Benedetto Antelami (logično

nadaljevanje kar je delal v zgodnjih letih)o V primerjavi s Piso: bolj čvrsto.

Dvonadstropno pritličje, 4 nadstropja odprtih hodnikov, zgornje zaprto nadstropje s skrito kupolo

TOSKANASvoj način izražanja.Dva velika centra: Firence in Pisa. Imata podoben, a različen način izražanja. Pri florentinski romaniki je kontrast med materiali manjši. V Firencah ni romanike z vezanim sistemom.

Firence: florentinski slog.Pisa: bizantinski slog.

Do leta 1000 je zelo malo ohranjene arhitekture v obeh mestih, zato je bilo veliko prostora za novo, romansko gradnjo.

Vpliv Clunyja na benediktinske stavbe.Elementi islama:

o podkvasti, grozdnati, stalaktitni elementio barvitosto marmorne intarzije

SAN MINIATO AL MONTE, FIRENCEOd 1160 dalje – že proti koncu romanskega obdobjaFasada je bila dokončana okoli 1200 – čas toskanske PROTORENESANSE: Izraz je vpeljal Jakob Volhar. Protorenesansa poudarja risanje. Je šola za kasnejše renesančne arhitekte.

57

11.-13. stoletjeBrezhibna jasnost.Sledenje geometrijskim elementom – zlati rez 1:1,6.Notranjost:

o odprte arkade – dvoranska povezanost ladij

o slavolok v novem ritmu sega do apside

o odprto ostrešjeo velika oknao vtis starokrščanske in rimske bazilike

BAPTISTERIJ, FIRENCEOd 1060 do 1128.Govorilo se je, da je to svetišče Marsa – antično okroglo svetišče.Oktodon:

o dve nadstropjio kupola iz dveh lupin – lahka zidava: v

vmesnem prostoru so stopniceArhitekt (verjetno):

Lahko, da je bil arhitekt nekdo, ki je prišel iz islamskega sveta.Vidi se, da so arhitekti v romaniki dobro poznali rimski

Panteon.Kiparski dodatki so iz 15. in 16. stoletja.Tri nadstropja: A, A, B – trtje nadstropje je manjše za eno tretjino – zlati rez, ki se ponavlja na celi stavbi.Izstopajoča apsida spremeni ritem – kot antična edikula. Notranjost:

o antične prvineo motiv iz panteona – za dvema stebroma

BADIA DI FIESOLE, NAD FIRENCAMIOkoli 1200Benediktinska opatija.Nedokončano pročelje.

Dvobarvna pročelja in zlati rez sta značilna za celotne Firence

58

Pisa je zaradi svilenega tkanja postala pomembno trgovsko mesto.Škof Gvido de Pavia, ki je vodil Piso se je postavil po robu mestni oblasti. Nastali sta dve uravnoteženi mestni jedri:

o pri mestni hišio stolnica s kampanilom, baptisterijem, arkadami za pokopališče (Campo sante –

Božja njiva)

STOLNICA, PISA1089-12721118 začnejo z uporaboBizantinski slog.Ena največjih srednjeveških italijanskih arhitektur.Arhitekt: BusketoTloris z latinskim križem.5 ladijska emporna bazilika.

Prečna ladja je 3 ladijska.4 nadstropja slepih arkad.Zaprto pritličje.Pod arkadami v pritličju je pogost rombasti motiv.Nad njim teče izrazit arhitrav – ni prelivanja in ni zlatega reza.2 ali 3 barvna marmorna obloga – manjši kontrasti.

Notranjost katedrale:o barvna bazilikao pozlateo učinkuje baročnoo 5 ladijo Gradijo iz marmornih blokov – velika teža.

V Firencah so le obložili z marmorjem.o Hodnik v nadstropju je temen – malo oken

Ovalna kupola – da je lahko obok večji.

BAPTISTERIJ, CAMPO DEI MIRACOLI, PISAOd 1063Arhitekt: Diotisalvi (prevod imena – Bog pomagaj)

59

Zgled pri stolnici – arkade. Stopničasto rahljanje v globino ni prevzeto po stolnici.Originalno romansko je le prvo nadstropje. Nadaljevanje je že gotsko.Kiparja: Nicola in Giovani Bazalo.

Pisa, Piazza dei Miracoli, tloris, ustanovljen 1063

SAN MICHELE IN FORO, LUCCAOkoli 1143Lucca je mesto v obzidju nekdanjega amfiteatra. Takrat sedež države, zelo pomembno mesto. Znali so povezati vojaško kulturo z antičnimi spomeniki. Prepisovali so antične knjige in ustvarjali svoje – LEX LONGABONORUM.

Cerkev je dobila ime po rimskem forumu, ki je bil na tem mestu.Pritličje je masivno.Spominja na bizantinsko arhitekturo, čeprav nima take harmoničnosti.Izgleda nekoliko nestabilno.Prvič uporabljeni proporci 1:2,8Na vrhu kip svetega Mihaela.Romanski lartpurlartizem. Zunanja kulisa je sebi namenjena struktura – ne razkriva notranjosti.

SAN RUFINO, ASSISIOd 1134 daljeUmbrija (pokrajina) pozabi na toskansko arhitekturo.Členjenje je bolj skromno – LINEARIZEM.Barvno temnejša – prsteni odtenki.Bolj trda, mirna.Trakovi, slepe lizene.

60

Cerkev je upodobljena, prav tako kot stolnica, na Giottovih freskah o Frančišku.Zahodno pročelje:

o 3 elementi vertikalno in horizontalnoo STRUNSKA PREGRADA: spodnja, najbolj

členjena stenao V sredinski vertikali je veliko oknoo Zgoraj nedokončana arkada

SANTA MARIA IN TRASTEVERE, RIMOkoli 1148Lacija (pokrajina): tradicija + vpliv drugih pokrajin.Portiki so kot vhodne lope.Poudarek na stenskih slikarijah in ne na mozaikih.Cerkve ponavljajo starokrščanske motive. Zahodno pročelje.

SAN CLEMENTE, RIMOd 1100Notranjost proti vzhodu.3 velike faze.Ciboriji, mozaiki in apsida so iz 12. stoletja

SAN PAOLO FUORI LE MURA, RIMKozmatski okras okoli 1200Križni hodnik tudi okoli 1200Pleteninasti, zviti stebri – prispevek romanike.

61

STOLNICA, TROIAApunija (pokrajina): menjavanje bizantinskih, francoskih,… kraljevRobert Giskard:

o normandijskega roduo vodil je del prve križarske vojneo njegov sin v Antiohiji zgradi

krščansko vojvodstvo. To je pomemben dogodek, saj daje vtis, da se bodo svete dežele vrnile v krščanski zemljevid.

Od 1093 naprej1119 so narejena bronasta vrata: datirana in podpisana.Pritličje spominja na bizansko raomaniko.Luneta se ponavlja v nadstropja.Roža: iz ažuriranega marmorja ne iz stekla – dekorativnost arabskega sveta.

STOLNICA, TRANIOd 1098 daljeZunanjost z jugovzhoda.3 ladijska cerkev postane velika dvoranska kripta.Ima 36 obočnih pol – 9x4.Vzhodni del je trdnjavsko oblikovan – zelo visoke zaprte apside. Stranski sta ozki in visoki.Sleme prečne ladje je višje od glavne.Maiestetično stopnišče do vhoda.Taka zaprtost zaradi vremena: poleti varuje pred vročino, pozimi pa pred mrazom in burjo.

Notranjost:o arkadni dvojni motiv – dvojni stebri zaradi

teže in za obokanje stranskih ladijo stebri proti glavni ladji so nekoliko

debelejši

62

SAN NICOLA, BARIOd 1089Eden izmed romarskih centrov. Imajo Miklavževe relikvije.Stoji na zemljišču, kjer je prej stala palača in upravno središče bizantinskih podkraljev.Ostanki palače:

o 3 delno cerkveno pročeljeo osnova za stolpe

Tloris:o slopna bazilikao na vzhodu je raven zaključek – vzidana apsidao prečna ladja ne izstopa

JUŽNA ITALIJA – SICILIJAVelik sklop arhitekture 12. stoletja

Normandijska dinastija:o 1061-1180o velika politična močo iz Normandije je odšlo nekaj mladih mož pod vodstvom Tankreda, ki jih je kot

vojščak in gusar pripeljal na Sicilijoo Robert Giskard – Tankredov sino Rogerij II. (Rogero po italijansko) leta 1130 postane Siciljski kralj. Dinastija je

takrat na vrhuncu. Rogerij je bil Tankredov vnuk. Imel je dober smisel za obračanje denarja. Veliko je zaslužil z islamskimi sužnji. Križarske vojne pa se sploh ni udeležil. Imel je tudi visoke politične cilje. Z dvojezičnimi napisi v latinščini in grščini pokaže združitev ozemelj v enotno krščansko misel.

STOLNICA, CEFALU Mesto je bilo od leta 1127 Rogierovo najljubše.Od 1131 daljeZunanjost:

63

o 2 velika izstopajoča stolpa in malo odmaknjeno pročelje – vpliv Clunyjao dolg koro izstopajoča prečna ladjao arabska dekorativnost: podkvaste arkade, »prešivanje« arkadnih motivov,

ornamentalni vzorcio slepe okrepitve – francosko

Notranjost:o stopnjevani koro močno izražena prečna ladjao ohranjen je le apsidalni

mozaik, čeprav naj bi bila po načrtih celotna cerkev v mozaikih

o številne spolije: stebri s korintskimi kapiteli iz avgustejske dobe

STONICA, PALERMO1069-1190Križajoče se arkade na apsidalnem zaključku.Zlaganje opek v vzorec.Zelo velika prečna ladja, ki skoraj spominja na otonsko zahodno zaporo.

SAN CATALDO, PALERMOPo 1150Sicilske arhitekturne značilnosti:

o navzven kot trdnjavao slabo razčlenjen kubus o bolj grafično oblikovanje

zunanjega kubusao arabske/severnoafriške kupole –

med sabo so povezane in niso razčlenjene

64

Stolp ne spada k tej cerkvi ampak k cerkvi poleg nje!

STOLNICA, MONREALEMons regali: vzpetina. Poletno bivališče vladarjev. Monreale je italijansko. 1147-1182Ustanovljena 1174Križni hodnik 1174-1190Hkrati benediktinski samostan in stolnica.

Portik je neorenesančni! Pročelje in izstopajoča stolpa so bili pomaknjeni navznoter.Vzhodni apsidalni zaključek:

o najboljši primer sicilske romanikeo prešite arkade + vmesni okvirji in diski – zapolnjeno

Cerkev naj bi zgradili jeruzalemski mojstri (teorija).Notranjost:

o lahkotnosto velika

vloga

svetlobe: površina vsakega mozaičnega kamenčka je nekoliko drugačna. Zato pride do različnih odbojnih kotov svetlobe, ki ustvarijo drugačno svetlobo v vsakem trenutku (zjutraj, spomladi,…)

o avgustejske spolije so dopolnjene z romanskimi kapiteli

Ikonografija: srečata se vzhodna in zahodna. Pojasnjevalni tituli v obeh jezikih.Kancler Walter pride na Sicilijo. Zakaj???

Križni hodnik:o 228 dvojnih stebričev, nad katerimi

so dvojni kapiteli povezani v ikonografske sklope (Sveto Pismo, vsakdanje življenje, žonglerji,…)

o brez streheo vodnjako na stebričih so vzorcio PLINTE: visoke baze. Ponavadi so

oblike stožščaste piramide, tu pa kot naguban vzorec

65

ROMANSKO KIPARSTVO

ROMANSKO KIPARSTVO V FRANCIJI

KAPITEL S TRILISTNO ROZETO, CLUNY III

Kiparstva je bolj malo ohranjenega zaradi vojn in francoske revolucije.

Čas med visokim srednjim vekom je zelo pomemben. Prej so se zgledovali po otonski umetnosti, zato so bili reliefi ploskoviti.

Polikromirano okrasje z očesnimi vložki in biseri iz steklene paste.

Pogost motiv:o korintski kapitelo motiv sedečega človeka s prekrižanimi nogami

Nova ikonografija:o hudobne prikazni: zasledimo jih od leta

1000. ampak takrat so se jih še »bali«. Sedaj prikazana večplastnost hudiča kot male »neumnosti«. Strah pred njimi je ukročen.

o Novi motivi po literarnih osnovah: viteški ep,…

Cluny III, antitetični motiv, baziliska

Oblikovanje nove fevdalne zavesti.

Boji proti Seracinom.

66

Sredi 12. stoletja dobijo veliko prevodov iz grško hebrejskih in grško arabskih besedil, ki postanejo priznana poleg latinskih – nova sholastična kritična misel. Prvi jo je upošteval Peter Lombart.

Nova poglavja:o historizirani kapitel: novo polje raziskovanja. Čeprav ta kapitel ni iznajdba

romanike, je pa najbolj značilen zanjoo v podobo oblečena arhitekturao človeški obraz ni več le podoba človeka ampak človek

Mala polja za upodobitve. Na primer 80x80cm

Na začetku prevladuje rastlinski okras in je človek le dodatek. Nato ravno obratno.

TIP KORINTSKEGA IN FANTAZIJSKEGA KAPITELA, CLUNY IIIVčasih fantazijski kapitel na prvi pogled ni prepoznaven, saj gre v osnovi za prepis korintske osnove.

Resnične in fantazijske živali: posledica prevodov, ki so takrat obče razširjeni.

TRTNA VITICA, CLUNY III

DANIJEL V LEVNJAKU, CERKEV SAINTE GENEVIEVE, PARIZ1100-1120Danes v Louvru.Anatomija dokaj realna.Drža in obrazi izražajo občutja.

67

DISPUTA, POITIERS1075-1085Motiv vsakdanjega življenja.Sprta soseda, ženi morata posredovati.Čustva, razburkanost.Značilna centralno simetrična kompozicija.

Delavniške skupine:o vodijo jih mojstrio umetnost dobi svoj poimenski značajo bogato zaporedje navodil, literature, tehničnih pripomočkov tudi iz prejšnjih

obdobij: De adversis artibus scelula, Heraklejevo delo o pigmentih in materialih…

V Franciji so bizantinski motivi zelo redki.

ARHITRAV Z ZAHODNEGA PROČELJA, SOREDEZačetek 11. stoletjaArhitekturni elementi so okrašeni, v celoti pokriti z osebami ali abstraktnimi motivi,Maiestas Domini: 2 para, ki nosita podobo in 4 evangelisti. Razširjen motiv. Maiestas Domini je vedno izhodišče za ikonografski razvoj – prva oseba je Kristus, na katerega se vse nanaša.

KIPARSKI OKRAS EMPORE, SERRABONEOkoli 1151Vse je bilo polikromirano.

68

KRIŽNI HODNIK, SANT PIERRE, MOISSAC

Okoli 1100Sveti Andrej in opat Duran.Obraz je še kot maska – Bog prepozna človeka po dejanjih, zato fizična podoba ni

pomembna.Osebe so zaznamovane z atributi.

FRAGMENT MOŠKE GLAVE, SAN PEDRO DE RODAPo 1150Mojster iz Cabestanyja.Individualno oblikovanje obraza.Lasje so kot vzorec.

LOTAR, SAINT-DENISOkoli 1140Na zahodnem portalu.Kot melanholična figura.Ima vlogo čuvaja na pročelju.Gre za idealiziran moški obraz.Glava je polnoplastična, telo pa bolj ploskovito.

ARHITRAV ZAHODNEGA PORTALA, SANT-GENIS-DES-FONTAINES1019-1020Pomembna je maiestetičnost – Kristusovo dostojanstvo.Mandola v obliki osmice – po 250 let starejših vzorih.Poudarjanje oči.

69

Nezanimanje za telo v prostoru – spominja celo na lombardsko umetnost.

KAPITEL IZ ROTUNDE SAINT BENIGNE1002-1018Ukleto bitje.Zametki kasnejših fantastičnih kapitelov.Ena od možnosti: kaznovane osebe, saj morajo nositi celotno težo zgradbe.

KAPITEL IZ ROTUNDE SAINT BENIGNE

1002-1018Antropomorfna nakaza, ob strani hibridne živali.

MAIESTAS DOMINI, SAINT SERNIN, TOULOUSEOkoli 1096Prva stopnja prave romanike.Risarski slog se poslovi..Dosežki kiparstva, slikarstva, knjižnega slikarstva se zlijejo in prelivajo.Je ena najpogosteje reproduciranih plastik francoske romanike.Nahaja se v kornem prehodu.

Razširjena podoba z blagoslavljajočo gesto roke.Podoba vladarja (Kristus) na zidanem prestolu. Sedi na blazini. Na knjigi je napis pax ______.Telesna prepričljivost – podoba idealnega vladarja tistega časa.

70

Nov volumenski kontekst – mandorla kot dlan, ki objame podobo. Biserna oborka – menjavanje rombov in krogov.

APOSTOL, KORNI OBHOD, SAINT SERNIN, TOULOUSEKonec 11. stoletjaTukaj ima arkada tako vlogo kot v prejšnjem primeru mandorla – da iztisne podobo.

PORTAL MIEGEVILLE, SAINT SERNIN, TOULOUSEPred 1118Ime izhaja iz latinščine in pomeni tu živi.Portal na južni strani ladje.Figuralno klesani kapitel, timpanon, arhitrav in konzole.Luneta z reliefom Kristusovega vnebohoda z angeli in vojaki. Vojaki prihajajo iz bizantinske ikonografije. Spodaj apokaliptični motiv s 24 starešinami.Kristus: nova kompaktnost človeškega telesa. Opus mojstra ______________. Apostol, ki je bil zraven pa ni nujno njegovo delo. Lahko gre le za isto delavnico.Plesne drže oseb.Ob strani so monumentalne osebe.

POOSEBITVI SIGNUM LEONIS (MOČ) IN SIGNUM AGNETIS ( ), SAINT SERNIN, TOULOUSEIsta delavnica.Sedežni motiv – prekrižane noge v X postavitev: vpliv umetnosti romarskih poti.Romanski manierizem: suhljatost, potegnjenost oseb. Možno da zato, ker so v tem času so že znali preračunati kako se je od spodaj videlo v višino.

71

HEROD LJUBKUJE SALOMO, SAINT-ETIENNE, TOULOUSEPred 1150Nova delavnica.Poplesavanje v prostoru, razgibanost osebe. Tkanina: plasti, vzorci»Baletna« poza.Saloma – majhna, Herod – močan človek.

SALOMA IZROČI GLAVO JANEZA KRSTNIKA MATERI HERODIADI, SAINT-ETIENNE, TOULOUSEPred 1150

Prikaz čustev.VARIANTA KORINTSKEGA KAPITELA, CLUNY IIIDober primer kako romanski umetnik razume korintski kapitel.

NOTRANJI VOGAL DVOJNEGA KORINTSKEGA KAPITELA, CLUNY IIIV oblika.Motivi kapitelov se povežejo v trak – nastane zaporedje prizorov.Dinamika, izstopanje stavbne mase.

OČITANJE GREHA, CLUNY III Adam, Eva, kreposti,…, vetrovi,…Manjka zgodba.Golota kot atribut dejanja in ne kot motiv.Zaporedje treh prizorov:

72

o drevo s kačoo drevje kjer se skrivatao .

Tak slog je bil zelo razširjen.

Adam in Eva se skrijeta

KAPITEL S ŠTIRIMI REKAMI PARADIŽA, CLUNY IIIPoseben motiv dreves, ki so mehka in z malo listi.Reka se širi kot pahljača.Vetrovi: osebe z mehovi za pihanje, vitke, ne močno definirane a z izrazitimi gibi.

Štirih rek paradiža - drevo na meji Poosebitev vetra

KAPITEL S POOSEBITVIJO POMLADI, CLUNY IIIPoleg so verzi, ki pojasnjujejo ikonografijo.Pahljačasto odpirajoče se tanke draperije.

73

KAPITEL S PRVIM TONOM GREGORJANSKEGA PETJA, CLUNY IIIOkoli 1180-11208 tonov in 8 blagrov – skupen intelektualni tok.

TRETJI TON GREGORJANSKEGA PETJA, KAPITEL S KORNEGA OBHODA, CLUNY III1113-1120Mož s citrami.

KAPITELI S TONI GREGORJANSKEGA PETJA, CLUNY1115-1120

74

Toni:o 1. ton: lutnjao 2. ton: ženska plesalka – vedno negativnoo 3. ton: citreo 4. ton: zvončki – simbolika znamenja ob smrtio 5. ton: peveco 6. ton: strunski instrument o 7. ton: flavtao 8. ton:__________ - precej poškodovan

Izrazito razgibane poosebitve.Prilagajajo se mandorli.Človek ujet v nekem trenutku, gibu.Svoje razumevanje antičnega.

DANIJEL V LEVNJAKU, IZ SAMOSTANA MOUTIERS SAINT-JEAN, DIJON1125-1140Danes v arheološkem muzeju v Dijonu.Živahna figura.

75

LUNETA GLAVNEGA VHODA, LA MADELEINE, VEZELAYOkoli 1130 Znotraj Clunyja je bilo več delavnic. Mojstri so se tam veliko naučili. Nato so se ustalili v različnih krajih. Zato nastanejo določene razlike.Vezelayska cerkev je eden najpomembnejših spomenikov romanike.Okoli leta 1850 so tu izvedli veliki eksperement modernega restavratorstva. Nekatere kapitele so prenesli drugam.Ikonografija: o njej je veliko interpretacij. Dvojna upodobitev Kristusa v mandori – kot nebeški vladar in kot pobudnik apostolom za

razširjanje Besede. Nad glavami oseb so plamenčki – binkošti. Prisotni so tudi žarki svetega duha.Na arhitravu in na notranji strani arhivolte so upodobljena različna ljudstva – apostoli naj vsem oznanjajo evangelij.Zunanji del arhivolte: v medaljonu je 12 mesecev in 12 zoodikalnih znamenj. Poletni solsticij: ni cel ampak le pol medaljona, ki je pomaknjen iz vertikale.Različne velikosti oseb: zelo pomembno v ikonografiji – Kristus je največji. Njegove roke in

glava so skoraj polnoplastični. Telo je bolj ploskovito. Tanka tkanina, mrežni sistem gub.Kiparji so se naslanjali na slikarstvo in iluminatorstvo.Ponazoritev sveta:

o pasjeglavcio ljudje s slonovimi rilcio zunaj krščanstva: tako oddaljeni ali pred prihodom Jezusa

Pgmejci: tako majhni, da potrebujejo lestev za konja.Ljudje z zelo velikimi ušesi:

o ljudstva iz Mirabilia Mundio na vratni prekladio po 1120

76

Upodobitev mesecev:o pri delu: življenje na zemlji, so neprijazni, z razmršenimi lasmio zoodikalna znamenja – življenje v nebesiho september, oktober, decembero 1125-1140o Arhivolta ob luneti

Kapiteli:o Ugrabitev Ganimedao Mojzes s postavo in čaščenje zlatega teletao 80-100 cm visokio 1125-1140

4 tipi ikonografske pripovedi:o osel, ki odnaša dete – spodaj je ovcao Mojzes drži 10 zapovedio čaščenje teletao Izraelci poslušajo Mojzesa in ga ne razumejo

77

Alegorije:o Mistični mlin: preroka stresata žito v mlin, apostol sprejema mokoo Tehtnica: akt, ki ni več atribut. Golota je zakrita z atributi in rokami.o 1125-1140o začetek v stari zavezi in dokončanje v novio okoli leta 1000 se začnejo razlage povezovanja Svetega pisma. Do 1200 že

popolna sistematika

ObupJeza: lahko je tudi Luxuria ali Detomorilka. V gole prsi se ji zajedajo kače

Izvirni greh: o umetnik nadaljuje zgodbo

o Adamu in Evi o lahko da gre celo za istega

umetnika kot pri Clunyju III

o krivda je tudi na Adamu

78

Poosebitev vetrov: Tudi primerjava s Clunyjem.

SAINT LAZARE, AUTUNMAIESTAS DOMINI IN POSLEDNJA SODBA

1130-1145Mojster GislebertusVčasih je bila cerkev svetega Lazarja bolj pomembna.Nerealni proporci – zaradi pogleda od spodaj. Prvič!Kristus na sredini:

o v začetku 12. stoletja so imeli vsi timpanoni v sredini Kristusao v mandorlio z odprtimi rokamio kot sodniko na eni strani od njega je tehtanje duš, na drugi pa izbrancio spodaj zavrženio ikonografija apokaliptičnega Kristusa: mističnost prenesena iz Santiago De

Compostele v Španiji

79

o 4 angeliMarija:

o kot priprošnjicao vse večja vloga tega motiva o povezave z visoko pesmijo – nevesta ima v srcu ženina posebno mesto o tu je motiv še na začetku, vloga Marije se vse bolj krepi (Marija s plaščem,…)

Pod Kristusovimi stopali je napis: Gislebertus hocfecit

Tehtanje duš:o desna strano hudobci: spačeni, grdi, s

kričečimi usti, obdani s kuščarji

o angeli: lepi, v dolgih krilih, milina, klicanje

o sorodnih duš

EVA:o na prekladio Eva povezuje cerkvi svetega Lazarija in Makazija o Kot Venera: zapeljiva, očarljiva damao utopitev v psiho ženske in ljubezni, ki jo dajeo prvi popoln akt (popolno telo) – velika sprememba v 100 letiho poznavanje anatomijeo Eva se plazi kot kača in vzema sadež. Šepetao Poleg nje je kačao Veliko je bilo uničenega med francosko revolucijo

80

FRAGMENT MLADEGA MENIHA:o topla človeškosto zaobljen obrazo pozitivno razmišljanjeo HUMANITAS!

kapiteli:o 49 figuralniho Obdelani s treh strani – trapezoidna, malo prisekana forma

ANGEL BUDI SVETE TRI KRALJE:o kralji so enotnio pokriti so s skupno odejo, ki

je obšita z biseri (včasih steklena pasta)

o 3 različne starostio najmlajši je v sredinio različne kroneo v nekem smislu so prvi

romarji

DOBROSRČNOST IN VERA (UPANJE):o vreča denarja: drži jo spaka. Neke vrste

Judežo motiv: Prudencijeva Psihomahija – zmaga

dobrega nad zlim

SLEPI LAMEH UBIJE KAJNA:o pravičnost nad vse

81

SATAN PRVIČ SKUŠA KRISTUSA:o satan ima dredeo ponuja bogastvo

BEG V EGIPT:o Marija frontalno na oslu

– kot sedes sapientie (sedež modrosti). Se premika; poslanica gre dalje.

o motiv je problematičen: blizu Autena je svetišče starejše keltske boginje,

ki je jezdila

PADEC SIMONA MAGA:o Satan se zopet zoperstavi krščanstvu

MARIJINO VNEBOVZETJE:o sarkofag v obokani nišio preigravanjeo francoski angeli: visoka, ozka krila

82

OBJOKOVALCI OB LAZARJEVEM GROBU:

o okoli 1180o mojster Martin!o kot inštalacijao skoraj naravne velikostio Ponavadi so taki kipi stali v

apsidaho obrazi – kaže se dušao srednji je sveti Andrej

SAINT PIERRE, CHAUVIGNYKAPITEL S POKLONOM IN PODPISOM:

o mojster Gofrido niso bile naturalistične barve ampak

take, da se je dobro videlo iz daljave. Na primer moder, rumen in črn konj pri treh kraljih – navezovanje na knjižno slikarstvo

o tukaj: rdeče ozadje, spredaj belo. Tako kot so delali pri slonokoščenih reliefih (ozadje v barvi purpurja, osebe le obrisane oziroma obarvane)

o kapiteli so restavriranio mehko, toplo, ljudsko, prijazno, zaobljenoo kapitel, ki ga je on daroval (umetnik)o Božja roka kaže na Marijo in blagoslavljao Gofridus me fecit

83

SVETI PETER, OZNANJENJE in OZNANJENJE PASTIRJEM:o motiv zahodnega in jugozahodnega dela Francijeo povezovanje tekstovnega in likovnega – kratek napis, ki poudari ali pa je

napisan citat iz svetega pisma

ZAHODNI PORTAL, SAINTE-FOY, CONQUESMed 1130 in 1150Cerkev malih dimenzij.Kristus na prestoluMil Kristus sodnik: je sodnik ampak je čutiti ogromno odpuščanja. Prišel je učit ljubezni.4 angeli z baklami.Na trakovih besede, ki se nanašajo na izbrane in zavržene.Levo in desno: križarji in romarji.Spodaj: pekel (bitja brez reda) in Božji svet (urejeni).Ohranjene je nekaj polikromacije.

84

LUNETA ZAHODNEGA PORTALA, BEAULIEU-SUR-DORDOGNE1130-1140Kristus prvič z razgaljenim oprsjem – pasijonski Kristus. Ima rane. Postavljen je kot Maiestas Domini in kot Kristus sodnik.Angeli držijo orodja križanja.Angeli s trombami.Pekel pod nogami – pod tanko skorjo zemlje je peklensko območje.Levo in desno: izbrani vstajajo in častijo Kristusa. Pogovarjajo se o razsodbi.

DONATOR STEPHANUS S KAPITELOM KOT ZNAMENJE SVOJEGA VIDMA, CLERMONT FERRANDPoklanja angelu.Teološka ekstatičnost in narativnoMirni obrazi.Ljudje so individualizirani in nekoliko olepšani.

MARIJINO VNEBOVZETJE (slika 1)Okoli 1150Tako kot so polagali ljudi v grob.Ponjo pride Jezus.

NEBEŠKE DURI(slika 2)Okoli 1150Meja odločitve.Kot neke vrste oltar pod baldahinom z večno lučjo.

85

1 2OZNANJENJE (slika 1)Okoli 1150Marija v stolpu – EklezijaEdina prebivalka Nebeškega Jeruzalema

JOŽEFOVE SANJE (slika 2)Okoli 1150Angel ga zbudi.Jožef se zgrabi za brado – to po hebrejskem izročilu

pomeni sedež modrosti.

SAINT PIERRE, MOISSACKRIŽNI HODNIK, SVETI ANDREJ IN OPAT DURAN

Okoli 1100Osebe so ploskovite.Komaj se ločijo od ozadja.Vsaka ima svojo arkado.Obrazi: ni individualizacije.

PORTAL NA JUŽNI STRANIPo 1115-1135To je bil glavni laični vhod.Globoko vsajen portal – skoraj že vhodna lopa.Spiralaste, koničaste forme.

86

Luneta: o videnje, kako se Kristus vrne – apokaliptičen motiv.o 24 starešin: ločeni so z valovnicami steklenega morjao prekrižane nogeo spremljevalci se razlikujejo: različni atributi. Osupnjenost ob Kristusovem

prihodu

SVETI PETER1120-1135Levo ob vhodu, ostenje.Kot ekstatična prikazen.Spiralasto gibanje.Disproporcionalnost prispeva k večji ekspresivnosti (ni na višini!).Lev kot demonska figura, ki jo prestopi.

87

Ključi v rokah.

PREROK JEREMIJA1120-1135Zamišljen.Razmršena brada, spuščeni lasje – žalujoč, tožba.Na delilnem stebru vhoda. Delilni steber ima 3 strani:

o Jeremijao Pavelo divje živali: telesa levov, hijen,

grifonov… se serpentinasto vijejo proti vrhu. Živali so ena čez drugo, a se tu še ne grizejo.

o primer romanskega ekspresionizmao telesa so frontalna in v naglem

zasuku obrnjena za 90 stopinjo ekspresivnost gibanja + dramatični

detajli (draperija bolj odkriva kot zakriva, tako je tanka)

o figure so kot bi stale na konicah prstov

o obrazi so spokojni, polni miline (za romaniko je značilno, da kričijo le negativci)

88

Sveti Pavel, pari levov, Jeremija – delilni steberZAHODNI DEL OSTENJALeva reliefna polja:

o parabola o ubogem Lazarju, Avaritia (spodaj), Luxuria, ostale pregrehe smrt bogataša

o novo: estetika grdegaDesna reliefna polja:

o oznanjenje, obiskovanje, poklono padec idolov, humilitas, dobre lastnosti

SAINTE-MARIE, SOUILLACČasovno vzporedno z Moissacom

PREROK IZAIJANa notranji strani zahodne stene.Bolj izrazita drža.Figura je polnoplastična, ampak prilepljena na steno.Prekrižan korak.Finost draperije, brade, las – zgled pri Moissacu.Lep, mil obraz- skoraj že naznanja helenizem zgodnje gotike.

89

Oster rob draperije – vpliv bizantinske umetnosti. V nemški umetnosti se razvije zobčasti slog, v Franciji pa mine.Meander – nadaljevanje otonske ornamentalne tradicije.

DELILNI STEBEROkoli 1120Tipična likovna komponenta visokega srednjega veka.Preplet človeških in živalskih teles, ki se grizejo med seboj: splošno vzdušje časa – vprašanje pekla in nebes. 12. stoletje se je zgrozilo, ko je ugotovilo, da ima le dve možnosti. Zato so izumili »popravni izpit« - vice.Ta motiv še dolgo ostane – možnost izbire.

IZAIJA1120-1135Relief na notranji strani zahodne stene.

DELILNI STEBER (2)Okoli 1120-1135Ornamentalno pojmovanje živalskih teles.Celota komponirana z vozlom brez začetka in konca telesa v X. Prepletena repa. Podobno kot knjižno slikarstvo.

ZAHODNO PROČELJE, SAINT-GILLES-DU-GARDPo 1122Kiparski del pročelja ni homogen. Nastajal je dolgo časa.Prvi apostoli že leta 1116. dokončano okoli 1170Apostoli za stebri – kompozicijski koncept antike.Akantovi prepleti – medaljonasto zviti listi, ki se gubajo v rozete.Kontinuirani reliefi in levi so odmev antike.Kipi so močno poškodovani. Odbili so obraze, ker so mislili, da gre za gosposke portrete (revolucija).

90

SVETI PAVEL: o plešao dolga bradao kot filozof – humanitas

SPODAJ:o medaljoni z zodiakalnimi

znamenjio motivi iz narave

PODNOŽJE STEBROV:o angel: Božji sel, ki Davidu

prinaša besedo, ki jo je zapisal

o Davido levi

Sveti Jakob in sveti Pavel nad levoma Angel in David

Zgoraj Judežev poljub

RELIEF Z UMIVANJEM NOG:o prijaznost likovo učinkujejo kot kmetje iz tega

okoljao Kristus je odložil brisačoo Pručka, noge – detajli so vredni

pozornosti

RELIEF Z JUDEŽEVIM POLJUBOM:o objem – nenavadno za upodobitev

91

o že antisemitizem – judje zaznamovani, grdi, smešni (levo)

SVETI MIHAEL V BOJU Z ZMAJEM IN NADANGEL V BOJU S HUDIČEM

o angel je mil, mlad človeko popolno, močno teloo neorganska tkanina zakriva

pravilno telesnost

SEVERNA LUNETA, MARIJA NA PRESTOLU:o s stebriči ciborija je ločena od poklona treh kraljev in angela, ki se oglasi pri

Jožefuo spodaj slavnostni vhod v Jeruzalem – vrstenje enakih teles

92

ZAHODNO PROČELJE, SAINT TROPHINE, ARLESOkoli 1170.Nastajalo je hitro, zato je bolj homogeno.En slavolok.Sklop kapitelov v križnem hodniku obnavljajo in restavrirajo.Kristusovo javno delovanje.

Talni zidec:o stara zavezao levi (atribut starozaveznih kraljev – Danijela, Davida,…)o levi – antika – Heraklej

MAIESTAS DOMINI:o nad tetramorfomo milino Kristusovega

prihoda poudarjajo angeli (forma čaščenja)

93

PAVEL in ANDREJ:o več delavcev (obraza, roke,

stojni motiv…)o apostoli med/za stebri;

prostorski triko Pavel: kot patriarho Andrej: nekoliko neroden –

narobna roka, disproporci

RELIEFI:o kopanje kristusao Marijao trije kralji: Jezus stegne roke

proti darilom. Tri konjske glave – skoraj pahljačasto

SVETI PETER in SVETI JANEZ:o Peter: ključio ponovno dva mojstrao dobro prenesena zgodba v kameno globoko klesanje – senceo vloga angela poudarjena: ločuje

in kot bojevnik, ki varuje nebeška vrata

ANGEL V ASISTENCI DOBRIH DEJAN:

o reliefo angel med temi,

ki vstajajo iz grobov

94

o angel nese duše vstalih Abrahamu, Izaku in Jakobuo spodaj trije kralji pred Herodom in vojaki, ki čakajo na ukazo pripovedni friz

ANGEL NE DOVOLI ZAVRŽENIM VSTOPITI SKOZI VRATA PARADIŽASpodaj: poklon treh kraljev

ZAVRŽENI V PEKLENSKEM OGNJU:

o figuralni arhitravo zavrženi v

peklenskem ognju

o dva hudobca jih ženeta v peklensko žrelo

KAPITELI:o srednji romanskio desni spolija

KIPARSKE CELOTE V ŠPANIJI

2 tokova:o domači: nadaljuje tradicijo

simboličnih formo profana aristokracija: povezuje se z

velikimi mesti, velikimi središči

95

Odmev angleških in burbonskih mojstrov.

Na robu polnoplastičnih upodobitev.

STOLP V KRIŽNEM HODNIKU, OZNANJENJE, SANTO DOMINGO, SILOSOkoli 1200Dela so potekala 100 let.Oznanjenje prikazano kot dvorski prizor.Domači mojster, ki se je zgledoval po burbonskih.

SANTIAGO DE COMPOSTELA PORTICA DE LA GLORIAOkoli 1165-1188Kasnejši čas nastanka: osebe so zelo oddaljene od stene.

PORTAL ZLATARJEVOkoli 1120Mistične tradicije srednjega veka: Eva kot Luksurija, čeprav je takrat že bila

postavljena teza, da ni le Eva kriva za propad človeštva.

ITALIJANSKO KIPARSTVO

Pogosto v povezavi z epigrafiko, ki pojasni prizor. Poleg so lahko tudi daljši napisi, ki hvalijo umetnike in njihovo odličnost – samozavest umetnikov narašča.

Dialog z antiko je zelo velik – pojmovanje teles, prostora, mimike.

Stik tudi s sočasnim francoskim kiparstvom. Italija pozna dogajanje v srednji Franciji (Pariz,…).Katedralne šole, novi koncepti.

96

V nasprotju s Francijo ima svoje pojmovanje zahodnega pročelja: v Franciji so ob portalih kipi, v Italiji pa ne. Namesto njih so samostojna narativna reliefna polja.

Osebe: velika notranja in telesna moč – čokatost.

Ni patetike in ekstatičnosti.

Izhodišča:o težko opredeljivao pomemben sklop langobardskega kiparstva (Čedad): velike (1,8m), štukirane

osebe – lastnosti okoli leta 1000o 11. stoletje_ plitki reliefi, koncept dobro – zlo

Ferentillo, San Pietro in Valle, 739, antependij, detajl z upodobitvijo magistra Ursusa

Ferentillo, San Pietro in Valle, 739,antependij, detajl z upodobitvijo magistra Ursusa

STOLNICA, AVERSA (KAMPANIJA)

97

Okoli 1090ZMAJ POŽIRA ČLOVEKAČlovek je Jona, zmaj pa je morska pošast.

BOJ Z ZMAJEMViteški svetnik Jurij ali pa upodobitev Zifrida, ki je prebodel umaja Fafrida. Ti reliefi so bili restavrirani v času Picassa – zgled za njegove bike.

Okoli leta 100 v severni Izaliji prevladuje milanska veja – slog otonskega kiparstva.

DAVČNI NOVČIČ, LIVERPOOLOkoli 980Slonokoščen.

Obrazi: preprosti, mirni, zaobljeni.Tihi, počasni gibi – ni dramatike.Proporci: čokati, zbiti – estetski tip čvrdtih teles. Tudi pri drugih ustvaritvah Milana.

SANT AMBROGIO, MILANOCIBORIJ NAD GLAVNIM OLTARJEMPred 1000 – odmev slonokoščenih reliefov in estetskega tokaTraditio legis: kombinacija purpurja in zlata – odličnost. Kristusov obraz se ujema z otonskimi.Traditio clavis: polikromirani reliefi.Veliko mojstrstvo se kaže v manjših elementih: npr. orli izgledajo tako, da bi lahko odleteli.Na 4 porfirnih stebrih, ki so antične spolije.

98

Košarasti kapiteli – preplet, šibje – priljubljeno v otonskem in romanskem času.4 orli imajo v krempljih ribe.Burdura: vertikalno in okoli loka.Heterogeni ornamentalni motivi: bolj logična zgodnja datacija.

SVETI AMBROŽ Z GERVAZIJEM IN PROTAZIJEMJužno stransko polje.Sveti Ambrož sprejema Gervazija, Protazija, nadškova Arnulfa I. z modelom in neznanega klerika.Močna telesa so tradicija otonskega časa.

SAN PIETRO AL MONTE, CIVATE

Pred 1100Kripta, štuk.Križanje.Marijina smrt.Bolj razgibana telesa, živahna draperija, sloke osebe – proporci se spremenijo.Bolj homogen in skladen ornament.

CIBORIJ S ŠTUKIRANIMI RELIEFI

99

ŠKOFOVSKI PRESTOL, CANOSSAMed 1080 in 1089Škofovski prestoli so bili v Italiji zelo bogato okrašeni. Prav tako prižnice.Veselje do liturgične oprave v štuku ali kamnu.Romualtov prestol.Kipar____________. Veliko je potoval po zahodni Evropi (vplivi). Za njim pride Romual, ki je dobro poznal islamsko umetnost – sloni oblečeni po islamski šegi.Levje maske na vogalih.

PRESTOL ŠKOFA ELIJA, SAN NICOLA, BARIMed 1100 in 1105Mojster Diligem?? iz Modene: prinese plastično moč, prepričljivost. Oblačila predkrščanskih obdobij.Levi: ne le dekorativni ampak kot funkcionalni nosilci.

PRIŽNICA, ORTA SAN GIULIOOkoli 1110-1120Prižnica: deteljičast/kvadratni tloris.Monumentalni kiparski okras.Orel – nosilec berilnika. Obrazi, figure: bajeslovne. Tradicija 8. in 9. stoletja.Vegetabilnost – sočasna umetnost.

SAN AMBROGIO, MILANODANIJEL V LEVNJAKU ALI KROTILEC LEVOVOkoli 1100Kapitel v glavni ladji.Telo je kot odprta knjiga.

100

BUKOLIČNI PRIZOR ALI ADAM POIMENUJE ŽIVALIOkoli 1100Kapitel v narteksu.Živali in Adam so razporejeni tako, da jih lahko vidimo v največji možni meri – KONCEPTUALNA PERSPEKTIVA. Ni poglabljanja v prostor.

KAPITEL S PROCESIJSKIM KRIŽEM Okoli 1100Kapitel v glavni ladji.Procesijski križ zaznamuje sredino: značilno.Mistično jagnje.Lev.

ZAHODNO PROČELJE STOLNICE, MODENAOkoli 1099-1100Mojster Viligelmo?? Je prevzel delo, ko so bili prvi preroki pod arkadami na kapitelih že narejeni.Napis: »Edini med kiparji vreden časti…«Kompaktno oblikovanje teles, ki pa se med seboj razlikujejo. Ne gre za določene resnične osebe. Poudarjen portal.

GENIJ Z IBISOMVeliko poznavanje antike.Mladenič s prekrižanimi nogami sloni na bakli.Ibis: iz egipčanske umetnosti – kult smrti.

101

ANTIČNI MEDALJONI IN VITICE NA ROMANSKI NAČINOstenje ob vhoduOsebe in hibridna bitja.

ZAPOREDJE RELIEFOVZgoraj:

o Bog v mandorli: ¾ ska podoba. Oculus/nebo, ki se je odprlo, spominja na antične imago cliperata. S tem je Bog lahko manjši – je v daljavi.

o Stvarjenje Adama: Adam se poskuša vzravnati. Pomembna Božja gesta – roka na Adamovem temenu.

o Stvarjenje Eve: Adam spi na begovih žuboreče reke. Akord: zvonasta draperija Boga, ki stoji na konicah prstov. Adam: za naše pojme neorganska lega, vendar je njegova diagonala upodobljena tako, da Eva raste kot veja iz njegovega hrbta.

o Izvirni greh: upodobitev prepovedanega sadu po takratnih modernih načeli – oba sta kriva za greh.

102

Spodaj:o Kajn in Abel darujeta: Atlant, figura stare zaveze, nosi oltar. Mavrica, Bog.o Kajn ubije brata: ponovno zvonasta draperija, kot na reliefu nad njim –

dinamika.o Bog pokliče Kajna na odgovornost

Prehajanje brez jasnih ločnic: Odmev starokrščanske umetnosti in Karolinške biblije.Trdna postavitev.Nekoliko robustna telesa.Brez detajlov.Golota: le kot atribut dogodka.Človeška figura v središču pozornosti.

PREROKI POD ARKADAMIVmesni člen med profanim in sakralnim.Mirni, prijazni, stabilni mejniki.Kot čuvaji in spremljevalci dogajanja pred in v cerkvi.

RELIEFI ZGORAJ NA ZAHODNEM PROČELJUZgoraj:

o očitanje grehao izgon iz Rajao Adam in Eva pri delu

Spodaj:o slepi Larmeh ubije

Kajnao Noetova barkao Noe in sinovi zapustijo

barko

KORNA PREGRAJA

103

1170-1175Zadnja večerja.Zgled po južno francoski plastiki.

ZAHODNO PROČELJE, SAN ZENO MAGGIORE, VERONAOkoli 1138Mojster Nicolo?? – velik opus. Prej je že sodeloval pri okrasitvi stolnice v Ferrari. V svojem času je bil najpomembnejši in najbolj znan kipar. Na povabilo je odšel v severno Nemčijo, kjer je verjetno tudi umrl. S tem je razširil to umetnost tudi v Nemčijo. Naj bi bil učenec

mojstra modenske stolnice, a so to teorijo zavrgli.¾ ske plastike in ne reliefi. Figure se le še držijo ozadja.Geste so zgovorne, stojni motivi prepričljivi.Levo in desno od portala pododobe stare zaveze. Predvsem stvarjenje.Atlanti nosijo baldahin.Tipični levi, ki nosijo stebre.

OD OZNANJENJA DO BEGA V EGIPTMogoče je imel ob sebi starejše, karolinške slonokoščene izdelke (osel, ki koraka, čutara, Marijina profilna upodobitev,…)Lastni motivi: obiskovanje, rojstvo – manjka jim usklajenosti z vsem ostalim.Detajli: Gabrijel, kot princ pomladi; Kompozicija družine z zvezdo.

STVARJENJE EVE IN ŽIVALIPrizor je iz Paradiža premaknjen v nek prostor.

104

Stvarnik je kot neke vrste steber na začetku prizorov (karolinško)

FIGURES COLONNES S preroki in osebami iz epa o Rolandu.V Italiji so na stebrih le redko upodobljeni ljudje.

IZAIJA IN JEREMIJA, CREMONAOkoli 1107-1117Na zahodnem pročelju.

Tihi, pripovedni, zamišljeni obrazi.Silne figure, ki se osvobajajo podlage.Tanke tkanine.

STOLNICA, PARMAŠKOFOVSKA KATEDRADatirano in podpisano 1178Umetnik: Benedetto Antelami. Delal je tudi v Cremoni, Ferrari, Benetkah (relief z Jožefovimi sanjami v cerkvi svetega Marka). Pojavi se nov tip literature: umetnostnozgodovinski vodnikSavlovo spreobrnjenje: Savel pade s konja. Prekuc iz hrbta. Dinamika v telesih.

Sveti Jurij: na konju. Stopnjevanje divjih živali in atlantov (prekletih ljudi).

105

SNEMANJE S KRIŽA

Ista datacija in umetnik.Relief je bil na korni pregraji.Nad kompozicijo je napis.Dvobarvna kovinska risba spominja na kapitelne frize v Aachnu. Med statičnostjo in dinamiko.

Asistenca Sinagoge, skupina vojakov, ki kockajo, skupina žalujočih, Marija. Horizontalna angela skupaj s križem zaključita prizor.Provansalske figure, močni obrazi. Akord treh tipov žalosti, usklajen v enoto.

KRSTILNICA, PARMAMed 1196 in 1220KRSTILNIKOrnamentika po zgledu severne Evrope.

SEVERNI PORTALBenedetto Antelami in sodelavci.Poklon.Preroki z medaljonastimi podobami apostolov.

106

V luneti je najpogosteje cerkveni zavetnik (v Franciji pa Kristus). Na drugem mestu je Marija (povezava s sočasnim pesništvom – Visoka pesem), na tretjem mestu po priljubljenosti pa je Kristus.Spodaj: narativni prizori iz Svetega pisma in viteških epov, fabul, bajk, basni. Pararele z Ezopom: kreposti – pregrehe.V tem primeru zgoraj:

o na prestolu Marija – sedes sapientie

o Kristus blagoslavljao Jožef se prestraši

angelaSpodaj:

o Kristusovo življenjeo Janezovo življenje

Arhivolta: Preroki, ki se gibljejo. JUŽNI PORTALBenedetto Antelami.Janez iz Damaska, iz zgodbe o Barlaamu in Jozefat.Teksti so se preko grško-hebrejskega sveta prenesejo v latinsko Evropo. Janez iz Damaska je napisal sklop pripovedi – MORALITETE.Imel je brata Cosma, ki je potoval po svetu in prišel v Indijo na dvor kralja Jozefata. K njemu prihaja menih Bartaam, ki mu postavlja uganke: Mladenič teče pred nosorogom in pade v brezno. Ujame se za veje drevesa. Hoče splezati iz brezna, a ugotovi, da so korenine kače. Pogleda proti vrhu in vidi sad b krošnji. Iz njega mu začne teči v usta med. Korenine začneta glodati črna in bela miš – Fant teče pred življenjem. Pade v nesrečo. Ujame se na prijetno priložnost. Pozabi, da mora nekaj ukreniti. Miši, ki glodata, sta čas. Ne smeš zapravljati priložnosti in vedno moraš pomagati ljudem – iz Stiške kopije rokopisa (1175-1180).Luneta: fantič v drevesu. Pod njim je pekel/zmaj. Živali glodata drevo. Letni časi.

107

ZAHODNI PORTALBenedetto Antelami.Poslednja sodba.Frontalnost, skrajna urejenost oseb.Spodaj: izbrani in zavrženi.

NOTRANJOSTMeseci: Oktober, November, December.Benedetto Antelami se je z motivi mesecev ukvarjal že v Ferrari. Cikel 12ih mesecev je tipičen motiv. Velikokrat se pojavlja v kombinaciji z zoodikalnimi znamenji.Razgibanost telesa.Verodostojni gibi, izrazi.Atriburi mesecev so iz takratnega življenja.Le še z nekaterimi deli telesa se dotikajo ozadja.Januar: kot filozof. Razmišlja o revnih, ki jih zebe (iz sonetov). Sedi. Včasih je bilo pred njim tudi ognjišče.

EZEKIJEL IN DAVID, ZAHODNO PROČELJE, FIDENZA

108

Po 1170Benedetto Antelami.Realizem: starca, filozofa. Benedettov realizem odmeva daleč okrog. Še celih naslednjih 20 let je severno italijansko kiparstvo pod njegovim vplivom.Skoraj polnoplastično.Povezava z reliefi s prizori iz nove zaveze.Tu se zaključi opus Benedetta Antelamija.

DVOJNI FIGURALNI KAPITEL, KRIŽNI HODNIK, MONTREALE1174-1189Akrobati, godci, muzikanti, berači, erotične scene.Protagonisti so iz istega prizora – ločeni (dvojni kapitel), a skupaj.Veliko mojstrov.

NEMŠKO ROMANSKO

KIPARSTVO

Manj kiparstva v kamnu, ki bi krasilo zunanjščino, v primerjavi z drugimi državami.

Več je drobne plastike. Tu je kiparstvo v bronu in zlatu doseglo največjo kvaliteto. Veliko je tudi lesene plastike. Rzlog: druga mentaliteta, kraji, materialne zmožnosti.

Pomembni so nagrobniki – humanitas v upodobljenem pokojniku. Veliko je tudi krstilnikov.

Monumentalne plastike v kamnu ni. So le reliefi.

SNEMANJE S KRIŽA, EXTERNSTEINEOkoli 1115Externsteine je romarski kraj.Motiv je izklesan iz skalnega osamelca.Višina skupaj s talnim zidcem meri 5,5m.Velike oči.Telesa so kot bi bila brez kosti.Snemanje s križa izgleda kot boj.Sonce in luna jočeta.Vsi, ki prisostvujejo so kot spomeniki žalosti.Povezanost med rokopisnim slikarstvom in kiparstvom.

109

EULENTURM (SOVJI STOLP), HIRSAUZgodnje 12. stoletjeKiparski okras z atlantom.Izolirane figure:

o na pročeljih cerkva in gradovo težko jih je povezati v ikonografske

celoteAtlant: človeška figura: anatomija, geste, izraz – raziskovanje.Levi, himere, druga bitja.Vitični okras.Ni nujno, da gre za atlanta. Lahko bi šlo za Samsona in da so levi njegov atribut.

KIPARSKI OKRAS NA GLAVNI APSIDI, KOENIGSLUTTEROd 1135 do poznega 12. stoletja.Oseba, ki jo napadata živali je literarni motiv.Oseba, ki nese zajce: v nemški ikonografiji letnih časov je to Zima (v italijanski bi bila Zima lahko tudi prikaz obiranja limon!)Konzole so skoraj kot totemi.

ZAHODNI PORTAL BENEDIKTINSKEGA SAMOSTANA, MILLSTATTKonec 12. stoletjaPolstebri se spreminjajo v personifikacije, kapiteli pa v maske.Kot neki duhovi, ki zaradi pretiravanja lahko postanejo smešni.

KRKA NA KOROŠKEMSAMSONOV PORTAL

110

1180-1200Danes je prenesen v notranjost.Odprta ikonografija:

o Heraklej z nemejskim levom: čeprav je antično, gre za sprejet motiv: fortitudoo Samson kot predpodoba Kristusa

Horror vacui. Obraz: milina, odprtost, komunikacija.Krona: bolj podobna bizantinski.Plašč: plapolanje – po vzhodnjaški umetnosti.Lev: telo je razdeljeno v dve polji – živalsko telo in v dekorativno grivo.

RELIEF NA APSIDIKonec 12. stoletjaRazlični mojstri.Motiv: dobro nad zlim. Gre za varovalno podobo. Trotamori, pentagrami – zmotijo Hudiča, ki izgubi svojo moč, ko se zdani.

APSIDA S SLEPIMI ARKADAMI IN RELIEFNIM OKRASOM, CERKEV MARIJINEGA ROJSTVA, SCHOENGRABERNZgodnje 13. stoletjePosamezno polje je zaključen motiv.Težko razložljivi reliefi: verjetno izhajajo iz njihovih liturgičnih praks v povezavi z apokalipso. Reminiscence na videnja ljudi – prikazni na nebu.Zmagoviti duhovnik na prestolu nad zmajem.

CERKEV SVETEGA JAKOBA, REGENSBURGUstanovljena 1075Reliefi 1150-1180Škotska cerkev.Zadržana, benediktinska romanika.Zunanjost:

111

o 154 plastik, ki jih ni mogoče povezati v enotoo Zbor idej o odrešitvi človeštvao Stopničasto poglobljen portalo Menjava polstebrov in polslopovo Dialog s francosko plastiko – v romaniki rahel zamik, v gotiki pa se ujameta

ŽIVALSKI STEBER, FREISINGKripta posvečena 1161Središče religioznega dogajanja v srednjem veku v Nemčiji.Avtor: cistercijanski opat Otto iz Freisinga (kasneje). Napisal je knjigo o dveh mestih: nebeškem in pravem Jeruzalemu – 2 koncepta pojmovanja vesolja.Vitez z zmajem (viteško) in lilija (Eklezija) – Visoka pesem. Boj med dobrim in zlim.Prostostoječi stebri so ponavadi na sredini kript.

STOLNICA, BASELOkoli 1170-1200

PORTAL SVETEGA GALAKiparska dela nastajajo sočasno z arhitekturo. So strukturni, kompozicijski del le-te. Gal: irski menih, ki je bil priljubljen v švicarskih krajih.Luneta: Kristus med Petrom in Pavlom + 3 donatorske osebe.Preklada: pametne in nespametne device.Niše: Janez krstnik z jagnjem in Janez Evangelist – sta kot prvi in zadnji prag nove zaveze.Na vrhu: osebe, ki vstajajo iz grobov + angeli s trombami – apokaliptičen motiv.

112

Spodaj: apostoli. Nosijo arhivolte in kapitelni friz. Delno ohranjen prizor Kristusovega življenja.

APOSTOLI, JUŽNA STRANSKA LADJAKorna pregraja.Dvojice.Velik ikonografski sklop – pogosto za tisti čas.Vsi so poimenovani z napisi – italijanska značilnost.Sloke, vitke osebe s francoskimi izrazi. Spominjajo na preroke in apostole iz Provanse.Osebe v skupnem (tudi duhovnem) prostoru – dialog.

SVETI ŠTEFAN, DUNAJZAHODNO PROČELJE, SAMSONZačetek 13. stoletja

SPINARIOIzrazito prekrižane noge, na tak način kot Luksurija.Oblečen je kot rimski legionar (negativno!)

MARIJA NA PRESTOLU, ERFURTOkoli 1100

113

V tem času je veliko malih, Marijanskih plastik, ki so kot relikviariji na oltarju. Odpiralo se jih je s hrbtne strani. Dokončno se uveljavi Maiestas Virginis. Najbolj tipično oblikovanje: stroga, frontalna, nekomunikativna. Učinkuje s samo prezenco. Ponavadi kamnite ali lesene, polikromirane, z biseri in steklenimi vložki.

DOPRSJE NEZNANKE, CERKEV SAINTE-FOY, SELESTAT (SCHLETTSTADT, ALZACIJA)Konec 12. stoletjaBogat, čustven naboj.Ženska nagrobna plastika.Meja med Francijo in Nemčijo – motivi z obeh strani.Mogoče je bila del kiparske skupine. Na primer ob Kristusovem grobu.

MARIJA MAGDALENA, DETAJL KRISTUSOVEGA GROBA, SVETI CIRIJAK, GERNRODEOkoli 1100Štuk.Skoraj v naravni velikosti.Kot štafaže okoli Kristusa – motiv mize/oltarja s Kristusovim truplom, ki leži. Okrog so tisti, ki so bili z njim.Ena roka na srcu, druga se poslavlja.

LESENA VRATA, SANKT MARIA IM KAPITOL, KÖLN Pred 1065Verjetno so nastala v času opatice Ide, ki je umrla leta 1065.Višna: 4,85m.Širina: 2,5m.Ohranjena so zato, ker so bila na notranji strani cerkve – v prehodu v samostan.Iz oreha.Spomenik lesenih in bronastih vrat zgodnjega srednjega veka.V osmih vrstah upodobitve iz Evangelijev. Mozanski tip ljudi – glava je kot jajce. Nos se začenja na temenu. Nekaj dinamične disproporcionalnosti. Vzori: naj bi bilo mnogo vrat, ki se niso ohranila. Povezave tudi z otonskim knjižnim slikarstvom.Marija pri grobu, s svetilkami.Poudarjena Marijina zgodba.

114

Ida je svojo cerkev štela kot Marijansko (kot odganjek Rimske) – kvadratna polja in v prvotni apsidi.Idina in bratova (Heriman) potovanja v Rim prinesejo pričevanja o starokrščanski plastiki – čokate figure. Anton Legner: »Köln je bil pomembno središče tudi v karolinškem obdobju. Prvotna podoba reliefnih polj kot na starokrščanskih mozaikih. Ozadje je nevtralno (zlato ali temno modro). Osebe v živopisanih oblačilih.

Nekatera polja so dvojne velikosti – so bolj pomembna.Oznanjenje.Krst v Jordanu: Kristus stoji na Satanu – izpoved.Ozdravitev slepega: tipičen profil Kristusa.

VRATNA KRILA Z ZAHODNEGA PORTALA, KRKA NA KOROŠKEM

Po 1181Med leti 1194 in 1195 je bil tukaj škof Werner. Mogoče spadajo v njegov obnovitveni programski koncept. Poudarek na sredinski liniji – Kristusovo življenje.Malo nenavadna kompozicija, ampak tipično, medaljonsko zaključeni prizori.Vegetabilni okvir: Jese in njegova korenika.

SAMSON Z VRATI, KRISTUSOVO VSTAJENJE, JONAABRAHAM IN IZAK, KRIŽANJE, MOJZES IN BRONASTA KAČAKompozicije povzete iz različnih knjižnih slikarstev različnih krajev.Sumarične osebe z manj detajli.

115

Eden redkih primerkov široko razširjenega lesenega motiva.BRALNI PULT, ALPIRSBACH1150-11804 evangelisti kot Atlanti, nosilci.Telesa so kot ploskoviti podstavki za glave.

Leta 778 koncil obsodi oblo plastiko, da je preveč čutna. Da ne vzbuja pravih čustev.

Janez iz Orleansa:o teolog iz 9. stoletjao pravi, da je prav, da podobe obstajajoo lahko so srebrne ali zlateo če so lesene morajo biti živo pobarvane

Sinoda iz Araja:o 1025 poudarja, da so važna lesena razpelao zato, ker je to finančno dosegljiv material in lažje teološkoo Jezus mora biti upodobljen sam

11. in 12. stoletje je čas prelivanja. Čas prehajanja iz karolinške umetnosti v individualizacijo. Izredno pomembna postane človeška podoba. Pojmovanje človeka na dva načina:

o lovljenje tipusa: relativna podoba. Presega posameznika. Idealnoo specifično vezanje na svojevrsten tip: individualno trpljenje

Zelo pomemben je vpliv antike: zgledovanje pri poznorimskih sarkofagih in portretih.

Objekti se morajo razlikovati:o regalija (kraljevsko)o liturgija

Material se s časoma spremeni. Polikromacija se izgubi. Zato ostaja vprašanje, če danes pravilno razumemo te spomenike.

Monumentalna razpela so specifična za nemške kraje. Obstaja nekaj slikarskih primerkov v Italiji.

GERONOVO RAZPELO, STOLNICA, KÖLN 970-976Višina: 1,87mŠirina (roke): 1,63mPrimer lesenega razpela, ki je tudi relikviarij. Prva upodobitev mrtvega Kristusa.Najstarejša ohranjena monumentalna plastika.Pribit je s 4 žeblji.Pručka za noge. V nekaterih primerih namesto pručke premagan hudič. Telo se ne upira zakonom težnosti.

116

Tip osebe z zaprtimi očmi: izgubi neposredno individualno lastnost in preide v podobo žrtve.

KRIŽANI IZ SANKT GEORG V KÖLNUOkoli 1080Razpelo.Oči na pol priprte – omedlevica – ni še mrtvo telo. Se pa v osnovi navezuje na Geronovo razpelo.

RAZPELO, ASCHAFFENBURGOkoli 1100Malo manjše dimenzije.Lasje so spuščeni – takrat je bilo to še dovoljeno. Kmalu potem pa spuščeni lasje simbolizirajo razuzdanost. Obraz: vdanost, trpka lepota.

IMERWARDOVO RAZPELO, BRAUNSCHWEIG (leva slika)Okoli 1175Kot da plava pred križem.Oči odprte, noge prosto v zraku.V dolgi vijolični tuniki: kot v apokalipsi – z oblačili do stopal, pasom okoli bokov in z zlato obrobo. Sirijski, pasijonski tip.Povezava med obleko in pasijonskim tipom: Kristus se je žrtvoval, da bo postal vladar.Mojster Nikodem (ime kot na Veronikinem prtu)Včasih so bili na obleki zlati lističi.Način gubanja tkanine in pas enak kot pri Volto santo.

VOLTO SANTO, LUCCA (desna slika)Izvirni iz okoli 1100Ta je kopija.Vpliven tip v španskem območju.

117

TIP VOLTO SANTO – SVETI OBRAZ: Volto Santo je tip Kristusa narejen po podobi, ki se je vtisnila v Veronikin mrtvaški prt. Gre za mistično podobo, kot da bi Kristus lebdel pred križem.

FRAGMENT KIPA, SANKT PANTALEON, KÖLNOkoli 1000Nekatere obrazne poteze se ujemajo. Zbujenost.

BRONASTO RAZPELO, ESSEN-WERDENOkoli 1060Do leta 1000 so iz brona delali le male kipce.Monumentalno.Vpliv Geronovega razpela:

o brezmejna žalosto imaginarij žrtve (abstraktna smrt)

Simetrija, le glava je nekoliko omahnjena.

RAZPELO, MINDENOkoli 1100Krog Rogerija iz Helmarshausa (Michelangelo svojega časa). Središča:

o nižje saški prostoro srednje Porenje (Mainz)o Aachen, Köln (emajl) o gradovi ob Bodenskem jezeru

(Schwarzwald,…)Skladni proporci.Mirna glava.

RAZPELO KRALJA FERDINANDA IN KRALJICE SANČE 1063Špansko, slonokoščeno razpeloOdmev nemških, otonskih vplivov z naklonjeno glavo, ki nakazuje odhajanje iz sveta Morda ga je Henrik Lev prinesel iz Križarske vojne

118

KATALONSKO RAZPELO IZ KRAJA BATLO 1150Zelo barvito, pisano razpelo (križ in obleka)

WOLFRAMOV SVEČNIK, STOLNICA, ERFURTOkoli 1169Silak, ki drži sveče.Monumentalen (visok okoli 1,80m) antropomorfen svečnikGubanje draperije: analogije z Imerwardovim razpelom. Obraz je nadaljevalec tistega obraznega tipa (Bernwalda iz Hildesheima) z močno poudarjeno očesno partijo, ornamentalno obarvanimi lasmi, zaprti obrazi, ki imajo neko notranjo moč. Ta tip svečnika se je uveljavil preko vzhodne umetnosti.

RELIKVIARIJ SVETIH TREH KRALJEV1181-1237Nikolaj iz Verduna.Poznavanje psihologije upodobljencev.Antični vzori.PREROK HABAKUJONAKot portretna plastika avgustejskega časa.

NAGROBNA PLOŠČA KRALJA RUDOLFA ŠVABSKEGA, MERSEBURGPo 1080Kralj Rudolf umre leta 1080 v bitki.Bron.

119

Prvi bronasti nagrobnik, kjer je glava pomembna, telo pa ne.Gube padajo anatomsko.Kraljevo jabolko. Lilijevo žezlo.

NAGROBNA PLOŠČA NADŠKOFA FRIDERICHA VON WETTIN, MAGDEBURGSredina 12. stoletjaOd spodaj proti vrhu se skorajda spremeni v oblo plastikoOčitno živi predvsem svoje notranje življenje, samo zgoraj je napis Roka, ki blagoslavlja kaže hotenje, da stopi iz prostoraOblikoval ga je mojster 'Azzo' (magdeburška delavnica), katerega najdemo podpisanega tudi na podnožju svečnika v stolnici Kur v ŠviciTa nagrobnik še sledi nagrobnikom iz starokrščanskih časov

NADŠKOF WICHMANN, MAGDEBURGPred 1200Obrazi postajajo vse bolj individualizirani.

NAGROBNIK OPATA GILBERTA, MARIA LAACH

120

po l. 1152Ikonografsko so nagrobniki vezani na neko tradicijo, pokojniki so prepoznavni po atributih.

BRONASTA VRATA

LATERNSKI BAPTISTERIJ, PAPEŽ HILARIJ, RIM461-468Papež Hilarij je podaril dvoje vrat za baptisterij.

SVETI JANEZ EVANGELIST IN PETRA IZ PIACONE1195-1196

Bronasta vrata niso izum srednjega veka.

Zaznamovana so z imeni cesarjev, donatorjev, umetnikov.

Sorazmerne ploskve.Neokrašena polja ali pa luskinast vzorec.Kasneje lahko križ, Alfa in omega, svetniki,…Obstajala je refernca za kopije.

BIZANTINSKA VRATA NA PORTA SAN CLEMENTE, BENETKEOkoli 1080Zgled: Bizanc. V posameznem polju je podoba svetnika – danes le še risba/vdolbina, saj je bil ta del iz neke druge kovine.Bolj risarsko kot plastično. Iz Carigrajskih delavnic.

SREDNJA VRATA NARTEKSA, SAN MARCO, BENETKE12. stoletjeAntični vzori.Vrata so bila vlita kot celota.

Vrata, ki niso ohranjena:o vrata za zunanji narteks. Delo mojstra Bcrtuccija. Okoli 1300. Zgleduje se po

Benetkah.o Sveti Aban, Mainz. Antično delo. Konstantin jih je podaril samostanu.o figuralno okrašena vrata v Rimu. Iz časa papeža Hadrijana in Karla Velikega.o vrata v atrij pred Svetim petromo vrata za Saint-Denis. Podaril jih je Pikin – oče Karla Velikega.

121

VOLČJA VRATA, ZAHODNO PREDDVERJE, AACHENOkoli 800Najbolj nazorna kopija rimskih vrat.Način vlivanja temelji na starejših rimskih tehnikah.

AACHENSKA VOLKULJA160-180Rimsko delo.Odprtina dokazuje, da je bila sestavni del večje kompozicije ob vodnjaku.

BERWARDOVA VRATA, HILDESHEIM1015Figuralna vrata.Zgled: lesena vrata.Izdelati jih je dal škof Bernward za St. Michael's Krili sta obloženi z bronasto ploščo, ki v 16ih reliefih predstavlja prizore iz Stare in Nove zavezeNa levem krilu vrat so upodobljeni naslednji prizori (od zgoraj navzdol):

o ustvarjenje Eveo Bog pripelje Evo Adamuo izvirni greho božja sodbao izgon iz rajao delo prastarševo Kajn in Abel o Kajnov uboj

Na desnem krilu (od spodaj navzgor): o oznanjenje Mariji

122

o Jezusovo rojstvoo sv. Trije kraljio darovanje v templuo Jezus pred Pilatomo Križanjeo žene pri božjem grobuo vstajenje

Po stilu so te kompozicije v glavnem obnavljanje starokrščanskih in poznoantičnih reminiscencPo dolgih letih ploskovitega stila merovinške dobe je karolinška renesansa segla k formam pozne antike in jih prenesla tudi v začetke romanske dobeTo je stil široke stilne epičnostiTelesa se sedaj zopet plastično bočijo, svobodno gibljejo in so plastično postavljena v prostor Krajina se označuje z motivi neravnih, valovitih tal, z motivi dreves, čigar krošnje so posnete po antiki, z motivi arhitektur, ki so upodobljene na antični načinFiguralna in krajinska kompozicija je večinoma svobodna, vendar ne povsod; stil torej kaže bistvene znake naturalizmaStil ni skladen; poleg nekaterih impresionistično razgibanih figur se pojavljajo druge, ki so podobne lesenim disproporcioniranim lutkam, mnoge ne stojijo v prostoru ampak drsijo ob ploskvi navzdol.

BRONASTA VRATA STOLNICE, AUSBURGZgornji del: 11. stoletjeReliefna polja.Zgled v bizantinski umetnosti.Ponavljajoči se motivi:

o moški pod drevesom, ki ga obletavajo pticeo Samson z levio kentavri

Levo od kljuke: stara zaveza: Mojzes in čudež s palico.Levo spodaj: Aaron z ozelenelo palico (mož s šopkom).Drevo s kačo: izvirni greh.Ženska, ki trosi pičo kokošim – nepojasnjena ikonografija.Rozete in okvirji v obliki glav.Obrazi so različni – konflikt med dobrim in zlom, kar je najpomembnejša teološka in moralna tema tega časa.

123

BRONASTA VRATA NA STOLNICI SVETE ZOFIJE, NOVGOROD1152-1156Magdenburška delavnica. Vse pogostejša od 1120.Nadaljevanje prostorskega koncepta Hildesheimskih vrat:

o izstopajoče glaveo izrazit poudarek risarskega

koncepta (tkanine okrašene z bogatimi vzorci)

Detajli dokazujejo, da gre za nižjesaško delavnico Mojstri so se tudi podpisali in upodobili: Riquirin, Weismuth, AbrahamZraven še upodobitev naročnika in hkrati škofa Aleksandra iz PlotzmaNe vemo kako so ta vrata prišla iz Plotzma v NowgorodPripovedni slog – Kristološki cikel (oznanjenje, rojstev, na vrhu maistas domini in Kristus na prestolu med Pavlom in Petrom).Izrazit volumen pri osebah. Vsako polje je kot zapletena kompozicija: veliko oseb, nabito, izgine možnost

oblikovanja okolja.Elijeva pot v nebo:

o osebe imajo velike jajčaste neindividualno oblikovane glave

o vehementni, močni gibi – volja do življenja

o na tleh žalostKreposti in pregrehe:

o nasproti Elijevega poljao pregrehe: izrazite diagonale

Imaginarna pokrajina – le posamezna rastlina.Sredi 12. stoletja so osebe stare zaveze upodobljene z lijakastimi kapami. Razen Jezusa in Marije.

124

BRONASTA VRAT, GNIEZNO, POLJSKAKonec 12. stoletjaPopolna izolacija. Edini primer. Mogoče niso domača ampak uvožena.Elementi burgundijskega in belgijskega knjižnega slikarstva.Postopek izdelave: mokro mivko so oblikovali v zaboju željenih dimenzijPri italijanskih vratih imamo opraviti z že izdelanimi modeli, katere so odtisnili v mokro mivko in jih sekundarno nato dopolnili.Magdenburška delavnicaZgodba: domači svetnik sveti Vojteh, ki se je po posvečenju imenoval Adenbert. Vojeth Praški se je rodil 956 knezu Slavniku v Libicah. Pri birmi mu je magdeburški nadškof spremenil krstno ime Vpjteh v Adalbert. Od 972 do 981 so ga vzgajali v magdeburški stolniški šoli, 982 je postal drugi praški škof (13. julija ga je posvetil mainški škof Willigis). Poganski običaji ljudstva so mu povzročali težave. Leta 989 je odložil škofovsko službo in stopil v benediktinski samostan v Rimu, 992 je spet prevzel škofovski sedež v Pragi, zašel v spor s plemstvom in vojvodo ter 993 ponovno zapustil Prago. Leta 996 mu je Boleslav Hrabri dovolil, da iz Gdanska pokristjanjuje poganske Pruse. Blizu Königsberga ob Jantarni obali (Baltsko morje) so ga 23. avgusta 997 pobili z veslom (po drugem izročilu s sekiro) in prebodli s sulicami. Neki plemič je shranil njegovo truplo, Boleslav Hrabri pa ga je odkupil (poročajo, da ga je odtehtal z zlatom) in pokopal v Gnieznu. Papež Silvester II. ga že 999 razglasi za svetnika. Romanje Otona III. leta 1000 sproži nenehno naraščajoči val čaščenja. Češki vojvoda Vratislav I. okostje izmakne in ga prepelje v Prago; shranjeno je v relikviariju, srebrnem doprstnem kipu sv. Vojteha, v praški Vidovi stolnici. Adalbert postane deželni zavetnik Češke, kasneje tudi Poljske.Rojstvo, krst, šola, pokristjanjevanje Sasov, mučenje, smrt, vnebovzetje – paralela s Kristusom.Kompozicija:

o vsako polje zaključenoo obstaja središčeo uravnoteženo

Motiv groba:o glava na koluo ptica na truplu: prikliče Otona III., da odkupi truplo

Pristno znanje risarstva.Vitični okras:

o simetrično razporejeno. Kot v knjižnem slikarstvu.

125

o med njimi živali – po poznorimski umetnosti (največ tega najdemo v Belgiji: levi, opice)

Očitna je podobnost z Bernwardovimi vrati hildesheimske stolnice (1015) s prizori Geneze in Jezusovega življenja.

VRATA NA

BEUMENDOVEM MAVZOLEJU, CANOSSA, ITALIJALevo: slavilna pesem (11. stoletje).Desno: zgodovinske osebe (1111-1118):

o Boemund I.o Boemund II. (nečak)o Roger Borsa

Niso nastala v enem vlivu.Vplivi v Italiji: bizantinski in nemški.Kufska pisava: dekorativno, eksotično.Bizantinski risarski način: vrezana risba. Žleb še viden, srebra pa ni več.Ideja povezave latinskega in grškega.

126

VRATA NA STOLNICI, TROIA, ITALIJA1119Oderizij iz Beneventa.Posnetek starejših bizantinskih vrat.Izrazito ornamentalno pojmovanje likovnih prvin.Levi (ukročeni), zmaji (z zavezanim repom) – ukrotitev Satana. Multiplicirano: pomnožena varnost. Bizantinski tip drevesa življenja – kot križ z zlatimi plameni.Napisi.Svetniške podobe (danes jih ni več).Podobno tudi v Palermu in kapeli Palatino.Pojavijo se napisiUpodobitev škofov s tehniko tavširanjaVezana so na likovno tradicijo, ki je polna fantazijskega in bogatega ornamentalnega tipa

BRONASTA VRATA, SAN ZENO MAGGIORE, VERONAPred 1138 (starejša delavnica)Levo krilo:

o pasijonski prizorio z izjemo vhoda v Jeruzalem

Zgodbe Janeza Krstnika:o Salomin ples: spominja na

predetruščansko plastiko. Gladke osebe. Oblačila se komaj kaj gubajo. Gube so le vrisane. Redki gibi. Spodaj je saloma kot kača – akrobatski ples. Dekliški zapeljivi ples se spremeni v Luksurijo. Palača: stolpiči.

Geneza.Perforirana ozadja: Trakovi kot vitice. Prostora ni.

127

Rastline:o zahodna steran: nevarnost, nepreglednosto vzhodna stran: blagor, paradiž

Gozd je nekaj, kjer ni simetrije, ni reda, ni Boga.Lok: oznanjenje.Umivanje nog:

o nenavadna kompozicijao Kristus s hrbtao ni ponavljanja elementov

Maiestas Domini:o mirno, umaknjeno Kristusovo življenjeo lebdi nad drevesom življenjao nenavadna kompozicijao mogoče iz kakšne sočasne drame

Vratne kljuke:o moški, bojevnikio prepoznamo mojstra Wiligelma iz Modene

Po 1138 (mlajša delavnica)Risarsko.Sočasen romanski slog.Bogata draperija.Razvito prizorišče.Jesejeva korenika:

o zgled v nižjem Porenju in v Belgijio kot miselni koncept – struktura medaljonovo 12. stoletje rado »predalčka« ideje

Prizori svetega Zena, ki je zavetnik cerkve.

Leta 1117 je bil katastrofalen potres. Vrata niso bila povsem uničena, ampak se je ohranilo 28 polj, v katerih prepoznamo tri različne avtorje, ki niso mogli ustvarjati v enakem obdobju. Različne datacije:

o stara polja so nastala v zgodnjem 12. stoletjuo vrata do potresa še niso bila dokončana, nekatera polja naj bi pripadala

vzhodnim vratomo glavnina polj pa je nastala leta 1138, ko je bila cerkev posvečenao datacija torej med prvimi leti 12. stoletja in letom 1138

Za te mojstre so značilni posegi v poenostavitve oseb: ovalne glave prehajajo preko šibkih ramen v podolgovata telesa. Presenetljiv odnos do arhitekture – sintetiziranost.Arhitekturni elementi so atributi prizorišča, vendar ne gre za tridimenzionalno upodobitev, tudi ni vtisa zmanjševanja, gre skorajda za neke vrste strip: vse osebe so enako velike. Pomembno je to, da imamo pri prvem mojstru sled nekih tal, po katerih stopajo figure, pri drugem mojstru pa osebe preprosto lebdijo. Dogodki iz Stare zaveze, zgodba Janeza Krstnika, Kristusovo življenje in življenje svetega Zenona. Delo Veronske livarske delavnice: v figurah prvih dveh mojstrov se kaže podoben način upodabljanja teles kot pri Magdeburški delavnici.Proti severu kaže tudi prepletanje vitičevja.

128

Pri Jesejevi koreniki najdemo likovne podobnosti z nižjesaškimi delavnicami. Motiv Salominega plesa: prostorsko okolje samo kot tako ne obstaja; prvič je pokazana želja po upodobitvi plesa in človeškega telesa. Poznejši mojster je najbolj napreden, saj so pri njem vse osebe postavljene pred okolje, telo pa ima svoje življenje pod draperijo.

BRONASTA VRATA, STOLNICA, RAVELLO

1179Barisanus iz Tranija:

129

o sledi predpisanemu kontekstu: zveličanje, odrešenje. Boj med dobrim in zlimo pri vseh treh njegovih bronastih vratih enaka ikonografija: Tranij, Ravello,

Monreale Ikonografija:

o pod močnim vplivom bizantinske umetnosti: vojaški svetniki Jurij, Nikolaj, Peregrin,…; Križarske vojne; Padec Jeruzalema. Vojaški svetniki: bojujejo se za pravo vero.

o poleg še osebe na nadčasovni ravni: zahodnoevropsko pojmovanje telesnosti in individualiziranosti

Bizantinsko:o dekorativne prvineo pavo čapljao vojaške igre (lokostrelci, rokoborci)

Maiestas Domini.Marija z Jezusom: bizantinsko; naglavnica.Klanjajoči se starec:

o protokolarno dogajanjeo napisi v grških črkah

Svet Evstai (piše) in sveti Juruj: kot konjenika.

SEVERNA BRONASTA VRATA, MONREALE1185-1189Barisanus iz Tranija.Matrice so bile iz peščenjaka, ki ga je groba kovina poškodovala.Identični ornamentalni trakovi rozete in tolkači kot pri vratih iz Ravella.

130

ZAHODNA VRATA, MONREALE1185Bonanus iz Pise. Ta so njegova zadnja vrata. Njegova prva so zgorela v požaru.Podobno kot pri Barisanus iz Tranija. Razlike med njima: Bonanus ima oseben kreativni naboj. Delal je tudi manjše izdelke in je poznal knjižno slikarstvo. Svoje motive variira. Majhna polja.Na vrhu so vedno prostostoječe figure (Marija, Jezus ali pa 2 Kristusa – eden med apostoli in eden kot Maiestas Domini). V tem primeru Kristus Pankrator in Marija.Sloke osebe.Ni drobne, natančne risbe.Prazna ozadja.Vmes so napisi: tituli. Pojasnjujejo prizor in namen.Spodnji del: grifoni in levi iz starejših tradicij. Glave so zelo reliefne.Adam in Eva spominjata na Hildesheim: zmršene veje. Kajn in Abel na paši.Trije kralji.Umetnik opusti drobnarije. Je bolj lapidaren. Kompozicije se ponavljajo, a so ponovno narejene. Niso iste. Rad ima diagonale – figure pošlje v prostor. Nastane daljša pot.Orientalske prvine: pokrivala.

131

PORTA SAN RANIERI, PISAOkoli 1180Bonanus iz Pise.Palme, turbani, V plašči, arhitekturni motivi (gole kupole; Sicilija) zaznamujejo orient.Oznanjenje.Obiskovanje.Krst v Jordanu:

o dialog med palmo in perutmi angelov

o zanimiva gesta Janeza KrstnikaTrije kralji:

o enako, a drugače kot na prejšnjih vratih

o pod njimi zgodba Adama in Eve

Rojstvo in oznanjenje pastirjem:o votlina postane hrib na katerem

pastirji pasejoo judovska lijakasta pokrivala

Kristusa primejo:o zaporedje vertikalnih sulico orožjeo okrutnost

Vsako polje je kompozicija zase.Sprememba od njegovih tipičnih del: velika dramatika, opusti detajle, osebe so strjene v bistvo. Naslon na rokopisno iluminacijo in bizantinske / sirske eksoticizme (preroki in magi s turbani). V njegovem stilu so vidni močni bizantinski elementi.Pri prizorih Kristusa gre za starejšo rimsko tradicijoVnebohod – sirska tradicijaMarijina smrt – bizantinska tradicijaPotovanje treh kraljev (magis): linija brega – to v srednjem veku zaznamuje dolgo in mučno pot. Pod bregom je opomba zakaj se to dogaja – izvirni greh.

132

VRATA, ST. MARIA IM KAPITOL, KÖLN 1060Lesena vrata!Vrata so vodila v prostore opatije iz osrednjega dela. Danes so prestavljena. Izrezljane vratnice, elementi knjižnih iluminacij zaznamujejo zadnje obdobje otonske umetnosti. Bizantinska tradicija slonokoščene plastike, poenostavljen stil, prvotna polikromacija – otonski ekspresionizem (očesne partije).

OSTALI KOVINSKI

IZDELKI

Motivi se iz kamna prenašajo tudi na les, bron in zlato.

KRSTILNIK, FRECKENHORST1129Na spodnjem delu so pošasti: zveri vklenjene v temo.Kot pošasti so lahko: levi, telamoni, Atlanti, baziliski, pigmejci…

KRSTILNIK, CERKEV SVETEGA JERNEJA, LIEGE1107-1185Renier De Huy.Bron.Druga vsebinska poanta: bronasto morje v Salamonovem templju.Nosilo ga je 12 voličkov – 12 Izraelovih rodov oziroma dob človeštva.namigovanje na starozavezno Prvo knjigo Kraljev in njeno poročilo o izkušenem livarju, Hiramu iz Tira, ki je oblikoval ta motiv. Njegov oče naj bi bil umeten bronar, on pa je bil poln modrosti, razuma in umetelnosti, izgotavljati vske vrste dela iz kovine. ''Naredil je ulito morje, deset komolcev od roba do

133

roba, okroglo okoli, pet komolcev visoko; in vrvica tridesetih komolcev ga je kroginkrog ovijala. Pod njegovim robom kroginkrog je šel nakit bučkastega sadja, po deset bučk na komolec; v dveh vrstah so bile bučke, ulite sceloma z morjem. Stalo je na dvanajstih volih, ki so trije gledali proti severu in trije proti zahodu, trije proti jugu in trije proti vzhodu; in morje je bilo položeno na njih, vsi njih zadki pa so bili pod morjem. In debelost njegova je bila eno dlan, in njegov rob je bil zaokrožen kakor rob keliha, kakor lilijevo cvetje; in držalo je dva tisoč batov. Je spomenik prvega velikega razcveta Mozanske umetnosti.Danes je ohranjeno le še 10 voličkov. Vsak predstavlja drugo avtohtono pasmo govedi.Valjasto telo: prizori 5 krstov, ki jih povezuje skupna valovnica tal.Prizori so ločeni z drevesi, ki imajo različne krošnje. V bistvu so ta drevesa kot veje s šopom listja namesto krošnje.Krst v Jordanu, sveti Peter krščuje stotnika Kornelija (sprejem rimske antike v krščanstvo), evangelist Janez krsti filozofa Kratona (sprejem grške antike v krščanstvo), Janez Krstnik pridiga v puščavi (pridružitev asketskih ljudstev), Janez Krstnik krsti mitničarja v Jordanu (Krščanstvo sprejema vse) – ta krst se je zgodil po Jezusovem.Oblikovanje oseb:

o milinao antične tunikeo frizure iz karolinškega obdobjao drevesa kot v Dunajski genezi

12. stoletje je zelo pozorno do antičnih stvaritev.Mojstrovina Mozanskega livarstva. Vzhodni del Belgije je gosto posejano območje s samostani.Ta krstilnik je dal postaviti opat Hellinus (1107-1118) za Notre Dame aux Fonts in je nastal brez pravih predhodnikov.

KRSTILNIK, STOLNICA, HILDERSHEIMOkoli 1225-123012. stoletje je čas intenzivnega pridobivanja prevodov antične literature. Latinščina, hebrejščina in grščina so jeziki izobražencev.Kot Atlanti:

o 4 reke paradižao 4 starostne dobe

Prenos skrinje čez Jordan, Rdeče morje, Krst v Jordanu.

134

Vilburnus (prošt v Hildersheimu) je prispeval, da so na vmesnih trakovih Ovidovi citati (Ars poetica)..Bronasti izdelki imajo v severnoevropskem prostoru močno tradicijo. Hildesheimski krstilnik je eden zadnjih odrastkov tiste delavnice, ki jo je škof Bernward postavil okoli leta 1000 in je 200 let ves čas živela. Hildesheim je bilo pomembno središče. Drugo pomembno središče je Köln z Aachnom. Tretja velika skupina bronastega zlatarstva pa so Mozanski kraji. Izjemno pomembna je bila antična tradicija. Hildesheimski krstilnik je zaznamovan s krščansko ikonografijo, katero dopolnjujejo napisni trakovi, ki so vzeti iz antičnih piscev (Horac, Cicero – poznali so njihove tekste, uskladili so te citate s krščansko vsebino; gre nekako za krščanski humanizem). Tu je tudi zaključek romanskega razmišljanja o tipologiji, tu najdemo zadnje personifikacije vere, saj gre v gotski umetnosti za božansko vero in ne več za vero v krst.Štiri noge krstilnika predstavljajo oble plastike štirih klečečih figur, obenem so to personifikacije štirih rek in starostnih dob. Četverni sistem pozemskega (štirje elementi).

SEDMERORAMI SVEČNIK (ESSENSKI), BRAUNSCHWEIG1188Svečniki so bili različnih dimenzij. Veliki so bili lahko tudi do 5m.Ikonografija svetlobe in simbolika luči ima veliko vlogo.Osnovni strukturni tipi:

o sedmerorami svečniki: povezovanje s starožidovsko tradicijo svečnikov (kot je upodobljen na Titovem slavoloku) ali kot 7 darov svetega duha. Lahko stoji na enem stalcu.

o Antropomorfnio Kronski lestenci: ikonografija Nebeškega

Jeruzalema.Ponavadi je tak svečnik stal blizu oltarnega dela ali pa v

Mihaelovem zahodnem koru (da mrtve pospremi z lučjo).Emajlni vložki.Tipični materiali za okolico nižje Saškega ozemlja.GIMNASTI: ljudje med viticami. Ta motiv se uveljavi okoli leta 1000.Ptičja glava: večinoma bolj angleški motiv, a se ga najde tudi na Saškem.Postavljen je na štirih nogah, ki imajo obliko levov (zoomorfna oblika). Povezava krščanske in kozmološke ikonografije: kolena predstavljajo Kristusove prednike – povezava z motivom Jesejeve korenike.

TRIVULZIJEV SVEČNIK, LOTARINGIJA, STOLNICA, MILANOPo 1200

135

5 metrov visok.Spodaj je David.6 jabolk iz katerih rastejo veje – Jesejeva korenika. Med listi so preroki in kralji – genealogija krščanskih prednikov.Spodaj tudi 4 reke paradiža.Atletsko oblikovan akt (Voluta) – temeljno poznavanje antike.Živali.Nekaj personifikacij sodobnih veščin.Od Karla Velikega naprej je bilo imenitno biti pokopan v originalnem antičnem sarkofagu.

SVEČNIK IZ GLOUESTRA1104-11130,58m.Vitični prepleti kot v knjižnem slikarstvu. Kot pragozd z živalmi, ljudmi in napisi.Opat Peter (takratni predstojnik) je iz srednje anglije dobil predlogo.Nosilci: 4 krotilci levov.Ta svečnik je razlog, da se je Gombrich odločil za študiranje umetnostne zgodovine.

WOLFRAMOV SVEČNIK, STOLNICA V ERFURTUOkoli 1160Saški izdelek.

Darilo Wolframa iz Hiltibure. Dolgi opasci in obleka:

o veliki duhovnik: židovska tradicijao možnost povezave z romarji ali manjši spomeniki

V naravni velikosti.Oblikovanje obraza: čvrst človek.

KRONSKI LESTENEC ZA CERKEV SVETEGA NIKOLAJA V COMBURGUOkoli 1130Darilo opata Hartwiga.

Saško delo.Zaradi teh lestencev je večkrat prišlo do požarov (leseno ostrešje).Ohranjenih je 12. s krožno obliko ponazarjajo obzidje Nebeškega Jeruzalema. 12 stolpov. 12 angelskih zborov. 12 prerokov. 12 predstavnikov Izraelovega rodu.

SPOMENIK HENRIKU LEVU PRED STOLNICO SVETEGA BLAŽA, BROUNSCHWEIG

136

1163-1169Bron.Skoraj naravne velikosti.In situ.Heraldična žival.Živalski kralj.Živali v njegovem imenu.Lev gleda proti Henrikovemu dvorcu.Nasproti stolnice je poslopje za mestne stanove.Najprej je stal na stebru s ploščadjo. Danes pa na renesančnem podestu.Lev je iz večih delov. Ne ve se kako so ga zvarili skupaj.Glava: simbolično abstrahirana podoba Leva kot vladarja.Lev je Henrik in hkrati tudi njegov sin Bol.Naslon na antiko: antična podoba leva je prisotna v drobnih bronastih izdelkih, imenovanih akvamaniji = posodica za vodo v cerkvah. Gre za monumentalen spomenik.

NAGROBNIK HENRIKA LEVA, BROUNSCHWEIG1230-1240Že zgodnja gotika:

o idealizacija: idealen par. Bogastvo darujeta za cerkve, šole, meč ni za bojevanje.

o HumanitasNarejen 35 let po njegovi smrti.Osebi na njem (še Matilda) izgledata, kot da stojita, ampak zaradi vzglavnika hkrati tudi ležita.Matildina obleka izgleda, kot da bi jo valovil veter.

GOZBERTOVA KADILNICA, SALAMONOV PRESTOL, TRIEROkoli 1100Pozlačen bron.Ikonografsko bogata.Centralna arhitektura – cerkev na osnovi grškega križa (večna komponenta; tempelj na gori Sion, Kristusov grob, nebeški Jeruzalem – krog).4 Atlanti spodaj.4 veliki preroki: Mojzes, Jeremija, Izaija, Aron.4 daritve: abel z ovco, Maltizetek, Abraham, - - štiri smeri neba, štiri dobe človeštva. Četverna ikonografija se ponavlja -Jakob, ki blagoslavlja svoje vnuke.Na vrhu je Kristus kot Salomon – blagoslavljajoč 12 levov – Salomonov prestol modrosti.

137

Napis, da je kadilnico daroval Gozbert.

ZAKLAD ZLATE MIZE, ZAHODNA NEMČIJAKonec 11. stoletjaSerafina in kerubina ob Adamovem sarkofagu.Spodaj 4 evangelisti.Razširi se »klasicističen motiv. Tudi Köln in Saška prevzameta »lirični« tip ljudi. Adam vstaja iz groba.Vrnitev v življenje (s križem).Evangelisti zapisujejo.

PODNOŽJE KRIŽA, ZAHODNA NEMČIJAKonec 11. stoletjaSnemanje s križa.Sveti grob, ki ga varujeta angela: nežni figuri.

AKVAMENILE, SEVERNA NEMČIJA, HANNOVERKonec 13. stoletjaAKVAMANILE: vrč za vodo za umivanje rok.Lev požira človeka.Lev s kraljico.Oblika grbavca.Grif.Vitez z jezdecem.Mitološka bitja.Motiv akvamenile: pokaže inteligenco v vsakdanjem življenju.Vedno iz brona ali medenine.

IZDELKI IZ ZLATA

Predvsem izdelki, ki so namenjeni sakralni liturgični rabi.

PRENOSNI OLTARJI: na vrhu morajo imeti kamnito ploščo, ki je dovolj velika za pateno in kelih. Oltar mora imeti čvrsto strukturo in v notranjosti prostor za relikvijo.Poleg so bili tudi mali prenosni kelihi in patene, ter križ.Ponavadi so bili okrašeni s podobami paralel med staro in novo zavezo.

Prenosnih oltarjev ne delajo dolgo, saj po Evropi nastaja vse več cerkva. Nadomestijo pa jih mali, krilni oltarji.

Šole se razlikujejo po načinu oblikovanja oseb, v ikonografskem kontekstu pa so si skladne. Podobno se dogaja tudi pri risarskih šolah.

EILBERTOV PRENOSNI OLTARČEK, KÖLNOkoli 1150Danes v Berlinu.12 prerokov ob straneh.Vrhnja plošča:

138

o 12 apostolov o Maiestas Dominio Marijino in Jezusovo življenje – božični in velikonočni cikel.

Mojster Albertus – podpis pri vratcih za relikvijo.

PLATNICE EVANGELIARJAPred 1112Roger iz Helmarshausa.Figure: povečuje dušo z izrazom na zunanjosti.Obraz orla – strm pogled.Lev (za primerjavo antropomorfnosti lahko vzamemo šele Donatella v renesanci)štirje tolčeni reliefi simbolov evangelistov, ostalo je vlito.

PRENOSNI OLTAR IZ ABDINGOFNAZačetek 12. stoletjaRoger iz Helmarshausa.Stara zaveza je upodobljena kot sočasni viteški spopadi.Mojster Rogier iz Helmarshausna. Izoblikoval se je v mozanskem območju. Višina 11,8 cm, širina 31 cm, globina 18,5 cm. Tudi telesa živali oblikuje naravno. Bil je zelo slaven, zato so ga povabili v Helmearshausen na Nižjem Saškem, tako je tja prinesel mozansko tradicijo in po tem kraju dobil tudi ime. Narativni reliefi so prenešeni iz rimske umetnosti. Izrezljana bakrovina, pozlačena, gravirana in cizelirana.

PRENOSNI OLTAR, STAVELOT Okoli 1160Mozansko delo.Mojstrstvo.Barvitost na vrhuncu:

o večbarvni emajlo kot pri mozanskem

knjižnem slikarstvuo modra in zelena sta

vodilni barvi in gradita ozadje

o zlata in rdeča sta sekundarni. Za risbo okrog oseb

139

Na sredini kamena strela – namesto plošče.Romanski četverolist (sinagoga, Jona, ?, ?). Okrog njega prizori Kristusovega življenja.Noge: pisoči evangelisti v različnih trenutkih navdiha.Glave: nos potegnjen iz temena v jajčasti formi. Podobno kot na bronastih vratih.Opat Wilibald je prinesel dva križa in ju dal vdelati v osrednji del tega krilnega oltarja (triptih). Na stranskih krilih so med stebrički s korintskimi kapiteli (arhitektura determinira prostor) medaljoni z vrisanimi prizori zgodbe o najdenju križa.

RELIKVIARIJSKI TRIPTIH SVETEGA KRIŽA IZ STAVELOTA1154Mozansko delo.Opat Wikald.V sredinskem delu sta 2 bizantinska relikviarija za les s pravega križa.Krila:

o prizori iz zgodbe o pravem križu. Konstantinov krst in sanje o zmagio Helena (Konstantinova mati) išče križ. Ga najde. Preizkus

PRENOSNO OLTAR, KÖLNFrancoski emajl.Opisan v Zakladih slovenskih cerkva (2 članka, Golob, 1999)

TRIPTIH, LIEGE1160-1170Vdelan križ.Vstajenje, angeli.

MOZANSKO DELOMali/veliki emajlni križ.Cela vrsta enakih podob.Predpodobe križanja:

o zaznamovanje hišo vdova, ki nabira dračjeo Mojzes in Aron pred dvignjeno kačoo Aron in ? neseta grozd iz obljubljene dežele

STAVNOTEKA, TRIEROkoli 1220

STAVNOTEKA: hranišče mnogih relikvij.S križarskimi vojnami v Evropo pride poplava relikvij.Vsako polje je ena od relikvij.Na sredini so trščice Kristusovega križa.Geme: dajejo zgodovinsko vrednost.

Beri: Stiški rokopisi 12. stoletja (Golob, 1994): v uvodu je pregled 12. stoletja.

KUPOLNI RELIKVIARIJ IZ HOCHELTNA, KÖLN

140

1170-1180Danes v Londonu.Med najboljšimi.Arhitektura na osnovi grškega križa.Visok tambur. Pod njim sedijo apostoli.Emajl na vrhu kupole izgleda kot tkanina.V Kölnu nimajo licence za slonovo kost, zato delajo iz mroževine in kosti konjev ter govedi. Ta relikviarij je izjemoma iz slonove kosti, saj so jo pritihotapili. Sedeči možje v različnih psihičnih stanjih in z različnimi obraznimi tipi.

Spodaj je 16 prerokov z napisnimi zvitki.Križanje.Vse to je postavljeno na simbolih

4 evangelistov.Nanaša se na zapise o Kristusovem grobu.Vezan na Friderika I. Barbarosso

in kölnsko zlatarsko delavnico.V njem se po legendi nahaja glava Gregorja 'Nazijanskega', katero je leta 1172 iz Carigrada prinesel Henrik Lev.

STOLPASTI RELIKVIARIJ IZ DARMSTADTA, KÖLN1180Nadaljevanje istih vzorcev.Obrazi prerokov.Kölnska zlatarska delavnica. Dvanajststraničen relikviarij s poizkusom jadraste kupole. Upodobljenih je dvanajst prerokov, zaznamovanih z imeni, ujetih v vegetabilno okrasje. Izredno natančna risba, manj izrazita plastičnost. To je eden ključnih spomenikov za knjižno slikarstvo.

VELIKI STOLPASTI RELIKVIARIJ, KÖLNSlonova kost.Na strehi angelski zbori.

BAZILIKANSKI RELIKVIARIJ, KÖLNOkoli 1200Danes v Stuttgartu.Ta cerkev je bivališče vseh pravičnih.Serijska izdelava ploščic, pritrjenih na leseno osnovo s koščenimi čepki.

PODNOŽJE ZA KRIŽ ZA OPATIJO, SAINT-BERTIN PRI SAINT-OMERJU1170-1180Mozansko delo.31 cm.

141

Pomanjšava največjega podnožja za križ iz Saint-Denisa v obdobju Sugerja. Bilo je 5m visoko. Na vsaki stranici je bilo 17 motivov. Skupaj 68 motivov. Danes izgubljeno.Tukaj je 5 motivov na eni stranici.Na vrhu so 4 elementi. Z občudovanjem se ozirajo h križu:

o zemlja – lopatao voda – ribao ogenj – bakleo zrak –

Spodaj: 4 evangelisti v različnih trenutkih navdiha.

RELIKVIARIJ SVETEGA LORENCAV obliki roke.

RELIKVIARIJ SANKT GEREONA, KÖLNPodaril ga je Arnold von Born, ki je bil prošt med 1220-1225.Podoba zlatarja (dve roki).

RELIKVIARIJ SVETEGA ANDREJA, TRIERV obliki noge

RELIKVIARIJ CESARJA FRIDERIKA I. BARBAROSAOkoli 1160višina 32 cm, izdelan iz brona, oči so iz niela. Glava s stiliziranimi lasmi in bradoPodprta s tremi angeli na zadnji strani je bila originalno figura Otta von Kappenberg (datirana 1171), vendar je ostal le napis Otto. Gre za zgodnji poskus portretiranja, ki gre čez meje stereotipov, ki so bila do sedaj pravilo.

142

Zaprto obličje, shema v kristaliničnih formulah. Aachenski izdelek.

Trije relikviariji: 1. Relikviarij svetega Kandida (12. stoletje)2. Relikviarij svetega Cezarija, Maurs (12. stoletje)3. Relikviarij v obliki poprsja Karla Velikega, Aachen (okoli 1350)

KRSTILNA SKLEDA CESARJA FRIDERIKA I. BARBAROSA, AACHENFormalni razvoj Saškega prostora.Atlanti so angeli, ki nosijo njegovo podobo.Hkrati je relikviarij in portret. Posvetilni napis je v dveh pasovih, ki se konča s krizmom (posvetilni križ).Detajli povedo, da je Friderik povezoval to darilo s starodavnimi zgledi – čelni trak je prazen. Na njem je bil verjetno lovorjev venec. Svojo sedanjo prezenco je povezoval z rimskimi cesarji. Tudi kronan je bil v Rimu.Njegov boter Otto je tudi prisoten na krstilni skodeli.Pogosto reproducirano zaradi dinamičnosti.

PRENOSNI OLTAR IZ STAVELOTA SLIKANO OKNO IZ CHALON SUR MARNE pred 1147To okno in prejšni oltar imata mnogo skupnih potez in tudi podobne motive.

TRIPTIH IZ ALTON TOWERSA okoli 1160Delo mozanske zlatarske delavnice. Povezava z Biblijo iz Florefe. Geometrijska razdelitev polj, titule, osrednji prizor je Križanje, spodaj je Kristus v predpeklu, zgoraj Vstajenje.

143

Levo krilo je Jonova zgodba (napoved Vstajenja), desno krilo pa je Bronasta kača (napoved Križanja).

LITURGIČNA OPREMA ZA SAMOSTAN V WILTNU 1160-1170Kelih, fistule...Najodličnejši primerek zlatarstva iz Nižje Saške. Ikonografsko je zelo samosvoja rešitev – podobe iz obeh testamentov. Bilo je darilo Henrika Leva Berthodu III. Andeškemu.

PORTRETNI RELIKVIARIJ PAPEŽA ALEKSANDRA, STAVELOT1145Delo Godefroida de Huy. Najstarejši portretni izdelek mozanskega zlatarstva. Dostojanstven tip poznega rimskega cesarstva (dekorativni lasje). Podstavek ima v sebi vplive bizantinske in barbarske umetnosti (Aleksander in učenci na loščenih ploščah, vmes pa dekor in kamni).

144

NIKOLAJ IZ VERDUNA

Nekaj pomembnih stvaritev.

O njegovem življenju se ve zelo malo. Ni nobene monografije.

VERDUNSKI ALI

KLOSTORENBURŠKI OLTARTu ni imel delavnice, ampak je samo sprejemal naročila.Bilo je importirano iz 850km oddaljenega kraja.Med požarom so rešili le nekaj ploščic prvotnega oltarja, ki so vdelane v novi oltar. V 13. stoletju je prošt Werner na prvotnih 45 polj dodal še 6 polj in tako predelal v Križev oltar. Naredil je tudi zlatarsko oblogo. Oltar je bil 1330 preoblikovan v krilni oltar. Dokončan 1331 (prošt Štefan).

145

Sveto pismo v treh linijah.Sredinski prizor je križanje (tam se tudi križata diagonali).Zgoraj ante legem, spodaj sub legem. V sredini sub gratia.Celota je polna različnih napisov med posameznimi polji (Leonidski verzi).Vsako od polj ima še dodatne verze, ki pojasnjujejo prizore.Na vrhu so upodobitve angelov.Nad Kristusovo zgodbo so preroki.Spodaj (ko je zakon že napisan) so kreposti.Angeli so posredniki, ki posredujejo Božjo milost med Bogom in ljudmi.51 upodobitev.Nikolajev slog temelji na risarski tehniki.Osebe so polne prepričljivega realizma in delujejo »toplo« - široka ramena, prijazni obrazi. Slog: zgledovanje pri rimski umetnosti. Izrazito bogata draperija.Židje z lijakastimi klobuki.Zanimajo ga prostranstva okolja: reke, hribi – diagonale. Z oznanjenjem se začenja srednji pas – Marija stoji ob bralnem pultu, ki je iz škatel, ki vsaka zase predstavlja knjižnico. Namig, da je bila Marija učena ženska. Angel: žarek Božjega oznanila gre v njene oči.Rojstvo: Marija kot na antičnih spomenikih.Salomon in kraljica iz Sabe: naslon na antično gemo – motivi eksotičnih oseb. Kraljica je črnka. Rahla S linija – že zgodnjegotska.Bronasto morje: v starejši literaturi piše, da je malo upodobitev Bronastega morja. Ampak v iluminacijah je to pogost motiv. Voli so grupirani: 3x4. Dobro opazovanje živali.V tretjem zvezku Ornamenta eklezije je napisana povezava med Nikolajem in antično umetnostjo.

Oznanjenje Izakovega rojstva, Oznanjenje Kristusovega rojstva, Oznanjenje Samsonovega rojstva

146

Enohov odhod v nebo, Kristusov vnebohod, Elijeva pot v neboPrehod čez Rdeče morje, Kristusov krst, Bronasto morje

Abraham in Melkizedek, Poklon treh kraljev, Salomon in kraljica iz Sabe

Vstajenje, Vhod v Jeruzalem, Adam in Eva, Samson in lev

Na zunanji strani vrat so spodaj 4 tabelne slike, ki so primer mahkega sloga v času ok. 1330.

147

Manjše število simboličnih barv (modra, modrozelena, rdeča, citronasta, zlata) dosega bolj poudarjeno risbo (draperije kažejo navezavo na antiko).Križanje: to ni delo asketa, ampak atleta, heroja. Pojavljata se sonce in luna kot simbola v kotu. Marija ima večslojno draperijo in spominja na antične matrone.Židovska ekseketika ima samo Ante legem in Sub lege. Ponekod sledi še četra vrsta sub pace, kar pomeni poslednje stvari, vstajenje mesa, poslednja sodba... Bistvo oltarja je strnjeno v srednji vrsti s Kristusom in njegovim življenjepisom: 1.Mojzesova pot v Egipt; 2. Velikonočno Jagnje; 3. Velika noč.

RELIKVIARIJ ZA MONTIER EN DEROsrednji polji: vestalki Simahov (zadnji rimski patricij, ki je častil bogove. Umre 402) in Nikomahov. Sta dve slonokoščeni plošči.Vestalki darujeta antičnim bogovom.Uresničitev besed Avrelija Avguština: kar so ustvarili pred nami je dobro tudi za kristjane.Vestalki sprejeti kot prednici nun in menihov.Dokaz kje se je Nikolaj učil risati.Bogato opremljeno z gemami.

RELIKVIARIJ SVETIH TREH KRALJEV, V APSIDI KÖLNSKE STOLNICERazlog za tako množično romanje v Köln.1164 so v Milanu kupili relikvije svetih treh kraljev.O tem romarskem središču govorijo tudi slovenske ljudske pesmi. Roman Katarina, pav in jezuit se začne s pogledom nanj.Trije kralji so bili prvi romarji:

o kralji zemlje se klanjajo Kristusuo dajejo mu najdragocenejša darilao 3 različne starostio 3 deli svetao 3 kontinenti

Postanejo državne relikvije.Relikviarij je 1,8m dolga skrinja bazilikalnega tipa.Kakovostno delo. Lotil se ga je takoj, ko je končal z oltarjem. Končan je bil v času, ko je umrl Filip von Hainsberg – 1191.Filip von Hainsberg je bil avtor ikonografskega programa in finančni minister.Spodaj: trije kralji se klanjajo Mariji na prestolu.Kristusov krst.Povezava političnega priznanja + pristop v liturgične sfere.Na vrhu je Kristus vladar med dvema angeloma. Jean van Eyck prevzame motiv na Genskem oltarju.

148

Ob straneh 12 prerokov. Na sredini David in Salomon. Za vsako od teh oseb določeni vzori iz antike.

Delo je zasnovano kot triladijska bazilika z dvema spodnjima skrinjama in strešno skrinjo, je zaradi večletne prekinitve dela, predvsem pa zaradi poznejših ropanj in obnavljanj, izgubilo prvotno skladnost. Natanko premišljen spored upodobitev sega od prerokov in kraljev stare zaveze prek učlovečenja Kristusa do poslednje sodbe. Umetniško izstopajo figure v arkadah na vzdolžnih stranicah spodnjega nadstropja, ki so jih dolgo pripisovali Nikolaju iz Verduna osebno. Apostoli in preroki na prestolih s svojimi osebnostnimi obrazi, živahnostjo gibov in

vzvalovanostjo oblačil premagujejo otrplost in okornost romanske plastike. Vključevanje antičnih artifaktov v liturgične predmete v tem času ni nič nenavadnjega.Kristus je poudarjen kot kralj, ki prinaša odrešenje (končno podobo dobi v rokokoju). Prednja stran: Maestas Domini; Kristus med angeloma s krono in kelihom, pod njim je poklon svetih Treh kraljev. Oton IV. izpodrine preroka. Zraven je še krst v Jordanu. Stranski pogled z obeh strani so v slepe arkade spravljene spodaj figure dvanajstih prerokov, zgoraj pa dvanajstih apostolov. Zadnja stran: pasion – Kristusovo trpljenje. 1. Prerok Daniel; 2. Prerok Daniel, detajl; 3. Gema z Marsom in Venero oziroma Gema z Viktorijo; 4. Prerok Jonas: Jona je postaran in predstavljen kot antični filozof.; 5. Prerok Jonas, detajl; 6. Salomon: Portret Salamona se neposredno nanaša na portret Marka Avrelija (oba sta idealna vladarja).; 7. Prerok Amos

MARIJIN RELIKVIARIJA, TOURNAI Okoli leta 1205 se je Nikolaj lotil Marijine skrinjice ampak jo je po večini izdelala delavnica.

149

Močan je vpliv francoske arhitekturne plastike: o milina zgodnje gotikeo realizemo antikiziranjeo čustva med protagonistio ozadje zastira brakatna tkanina – iluminacije

Antikiziranje ostaja, vendar v novi čas kaže tudi narativnost reliefov, in da med protagoniste zaseje dialog. Bogato ilustrirano ozadje je posledica sočasnih iluminiranih rokopisov. Dialogi in psihološka stanja še kakih 100 let ne bodo tako dobro zaznamovana kot tu.

KLOSTERNEUBURŠKI OLTAR1181Nikolaj iz Verduna. Bronasto morje med 12 voli. 12. stoletje je bolj zavezano povezavi stare in nove zaveze kot kdajkoli prej.

RELIKVIARIJ SVETEGA HERIBERTA, KÖLN 1160/70Ni več delo Nikolaja! Mojster ni znan.Skrinjasti relikviarij – kot sarkofag.Preroki (emajl). Med njimi so apostoli (sedijo).Zgoraj so prizori z legendo svetega Heriberta.Pri Nikolaju so bili preroki skoraj polnoplastični. Obraz vsakega je imel svoje življenje. Tukaj pa so osebe precej zlite z ozadjem. Obraze imajo med seboj podobne. Njihove geste ne segajo v prostor. Draperija je bolj linearna (dve varianti linearnega sloga).Svojevrsten tip obraza s krompirjastimi nosovi. Okrogli obrazi, poudarjene očesne partije. Tipičen kölnski obraz: gladko obličje, poudarjen nos, dobro grajena telesa – ne asketska.Slokost bizantinskih teles dobiva počasi anatomsko pravilna telesa, široke rame in geste – roke, ki nekaj pripovedujejo.

Cikel Heribertovih podob ima paralelno zgodbo s

150

Kristusovim življenjem. V zgodnjem 13. stoletju se Kristološki tok zaključi s svetim Frančiškom Asiškim.

PLATNICA EVANGELIARJARogier iz Helmarshausna.: štirje tolčeni reliefi simbolov evangelistov, ostalo je vlito.

ŠOTAR ZA SKRINJO ZAVEZE, ROKOPISZgodnje 11. stoletjeNemško delo.Obod Salamonovega templja.Bronasto morje – 4 voli.

RELIKVIARIJ SVETE VALERIJE, LIMOGES1175-85Jugozahodna Francija: pokrajina Limogesa in ob Pirinejih.

Limoges: prva velika točka (kraj):o izdelujejo male izdelke, gumbe,…o močne barve emajlao skromnost izraznih sredstevo prizorišče ni izdelano

Več faz: do 1100 je bilo vodilno mesto ?Kong?. Nato Grand Mons (»velika gora«), kjer je bil samostan.

CELIČNI EMAJL (Grand Mons): obdan s trakom.

151

JAMIČASTI EMAJL (Limoges): več gubanja, lasje,…?VENIKILE, ČRVIČASTI SLOG: bogato dekorirana ozadja.

Estetika relikviarijov 13. stoletja:o majhne dimenzije (20-40cm v dolžino)o strehe – pripovedni prizorio zadaj – dekorativna polja; ker so stali na oltarju in bili prislonjeni na stenoo spredaj – podoba osebe, katere relikvije so v skrinjio razmerja med arhitekturo in pokrajino niso realističnao osebe so vitke, sloke

Delali so tudi držala za žlice, škarje,…

Svetleči baker in barve naredijo vtis zlata in dragih kamnov.

Emajl se razširi tudi v južno Anglijo, saj je Francija pod njihovim nadzorom.

Mozansko-nemška in Francoska lokacija sredi 13. stoletja izgubi vpliv. Prevzame ga Siena. Sienski emajl je drugačen. Vodilno vlogo obdrži 100 let.

NAGROBNA PLOŠČA GODEFROYA PLANTAGENETA, LIMOGES1151-60Kraljevska oseba. Stoji pred mestom.Hermelin (vzorec) – krzno.Opremljen je kot vojak.Zaradi obraznih potez lahko sklepamo, da gre za pozni izdelek.65 cm.

SKRINJICA IZ CHAMPAGNATA S SIMBOLI EVANGELISTOV, LIMOGESAngeli imajo dolga krila; ravnovesje k zasuku teles.Vitični okras: ornamentalni tokovi v širšem prostoru (mozansko območje, angleško knjižno slikarstvo – globalni tokovi).Medenina ni pozlačena, baker pa je!

KNJIŽNI PLATNICI, LIMOGES1215-20Vlivano serijsko.Celota je ploskovita + APLIKE: namontirani plitko reliefni detajli.

EVHARISTIČNI GOLOBČEK, PIKSIDA, LIMOGES1215-35Danes v New Yorku.V notranjosti so hostije.

152

Rogovi na podstavku: za verižice, da so jih obesili nad oltarjem.

STOŽČASTI PIKSIDI, LIMOGES1220-1225

NASTAVEK Z LEVJO GLAVO, PASTORALE, ANGLIJAOkoli 1200Takšne so imeli v Limogesu okoli leta 1120.

OZNANJENJE, LIMOGESPo 1200Oznanjenje upodobljeno znotraj.Vnebohod, Božja roka z žarki (blagoslov), listne rože…

RELIKVIARIJ V OBLIKI ANGELA, LIMOGES1120-40Danes predelan!Prvotna forma je bila mišljena kot nosilec.Verjetno gre za angela svetega Mateja:

o knjigao blagoslavlja

Vrhunec Limogeskega emajla: o stroga frontalnost (poduhovljenost)o skoraj netelesno telo (obravnavano risarsko)o popolnoma okrogla glava – zaradi frizure izgleda kot

manierirana podoba dvorskega odposlancao barve so le na krilih, ki pa so pobarvana z vseh strani

CIBORIJ, LIMOGES1180-1200Mojster Alpais.Danes v Louvru.34 cm.Je podpisan (v pokrovu).Med pokrovom in dnom je bordura s psevdokufsko pisavo (kot dekorativni trak).Tkaninasta kompozicija: več enakovrednih polj.Podnožje: vitični okras z osebami.

153

GEMEILLON Z DVORNIM PRIZOROM1220-30GEMEILLON: skupina dveh skled, ki ikonografsko in likovno sodita skupaj. Spodnja je kot umivalnik, v zgornji pa je voda. Uporabljali so jih za goste na različnih večerjah.Viteški, trubadurski, epski motivi: prenesejo se tudi v emajl.

NAGROBNA PLOŠČA IZ LIMOGESA ZA JEANA IN BLANCHE DE FRANCE 1250

MARIJA NA PRESTOLU, RELIKVIJARIJ ZA SAN PEDRO DE ARLANCA 1225Verjetno je francosko delo.Predstavlja Sedes sapientiae. Poznavanje človeškega telesa.

KROŽNI KRIŽ, HILDESHEIM okoli 1130-1140Naslednik Rogiera iz

Helmarshausna.

ZLATI OLTAR IZ LISBJERGA, KÖBENHAVEN 1140Tanjena in pozlačena bakrena plošča.

154

Vzori zahodne empore sežejo do Skandinavije.Oltarni nastavek je ozek – gre za ploski relief. V arkadnih nišah stojijo figure, ki imajo v rokah napisne trakove. Okrasne prvine sledijo izročilom vikingške umetnosti, figure so oblikovane v angleški maniri. Najstarejši primer antependija, združenega z dodatkom v obliki polkrožnega loka. Bogati okras, ki je sestavljen iz iztolčenih figur, povezuje angleške in nemške stilne elemente. Razpelo v sredini je starejše delo, verjetno nastalo konec 11. stoletja.

ROMANSKO SLIKARSTVO

Tudi v času romanike ohrani slikarstvo večinoma pretežno knjižni značaj in se stensko slikarstvo le stopnjema uveljavlja, in sicer tem bolj, čim bolj se samostojno razvija kot posebna umetnostna panoga z lastnimi formalnimi problemi. V času zgodnje romanike je slikarstvo zlasti pomožna umetnost. Bogato dekorira v notranjosti stavb posamezne arhitektonske člene in ploskve, kapitele, loke, stebre in stene, toda večinoma na geometrični način, hkrati pa podpira skulpturo, ko njenim kompozicijam z barvo dodaja realistične resničnosti. Bila je to izrazito prehodna doba, doba tesnega sodelovanja vseh umetnostnih panog pod vodstvom arhitekture. Čim bolj se začne v arhitekturi izražati njena dinamično-konstruktivna težnja s tendenco h gotiki, čim bolj se v skulpturi oblikuje novi, plastični stil poznega srednjega veka, tem bolj jima postaja pomoč slikarstva nepotrebna in tem pogosteje se slikarstvo loteva lastnih in večjih nalog: v cerkvah komponira velike slikovne skupine, ilustrira nešteto rokopisov in sestavlja prozorne slike z barvastim steklom v cerkvenih oknih. Tako je tudi v slikarstvu romanska doba priprava na gotsko umetnost, ki pomeni poln razcvet monumentalnega slikarstva. Italija se odlikuje med ostalimi deželami Zahodne Evrope po največjem številu in najbogatejši zunanjosti spomenikov monumentalnega slikarstva te dobe. Toda kakor italijanska arhitektura, tako ima tudi italijansko slikarstvo svoj poseben značaj. Velika večina italijanskih mozaikov romanske dobe je delo bizantinskih mozaicistov ali njihovih učencev. Ta mogočna invazija bizantinskega slikarstva v Italijo se je izvršila skozi troje vrat: Benetke, ki so naročale mojstre iz Bizanca; opatija v Monte Cassinu, ki je v 11. stoletju enako ravnala; Sicilija. Tudi v tem času zavzema Rim posebno mesto; čeravno se tudi v njem opaža vpliv bizantinske umetnosti, je vendar tudi ustvaril dela, ki so svojstvenega značaja ter se bolje prilegajo splošnemu značaju zahodnoevropske umetnosti.

(IZIDOR CANKAR: Razvoj stila v visokem in poznem srednjem veku)

Slikana okna: Okna zgodnjega srednjega veka so majhna in so tako zmanjševala količino svetlobe, ki naj bi pronicala v notranjost cerkva. Višina oken se je začela hitro povečevati, dokler ni v času gotike praktično zamenjala celotno steno. V romanskih zgradbah so slikana okna kombinirana s stenskimi poslikavami, tako, da preskrbujejo barvno dekoracijo v cerkvah. Steklo ima dve prednosti pred slikarstvom: prosojne barve stekla so bolj žive, bolj briljantne kakor izrazne barve fresk. Bile so bolj trpežne, niso obledele ali se spremenile ob soju sveč. Tehniko izdelovanja slikanih oken je v detajlih opisal Theophilus. Figuralna slikana okna so obstajala že v 9. stoletju. Največje število slikanih oken je najdenih v Franciji. Okna, naslikana pod vodstvom opata Sugerija v cerkvi Saint-Denis okoli leta 1145 so bila, če uporabimo Sugerijeve besede: 'naslikana z odličnimi rokami mnogih mojstrov, ki so prišli iz različnih regij'. Šola slikanih oken, ki se je razvila v Ill de France, je bila med najpomembnejšimi in najvplivnejšimi v Evropi, a njena zgodovina že pripada času gotike. Ta okna ne vsebujejo več velikih, frontalnih figur, ampak jih sestavljajo serije manjših medaljonov, izmed katerih vsak vsebuje mnogofiguralne scene in katere zapira bogata

155

ornamentika. Pomembna šola romanskih slikanih oken je obstajala v zahodnih regijah Francije v drugi in tretji četrtini 12. stoletja. Stensko slikarstvo: Razen v redkih primerih, kot na primer v Toscani, kjer so stene prekrivali marmorni vložki, so bile vse romanske cerkve ometane in poslikane. Mozaik je bil vsekakor bolj zaželjena tehnika od stenskega slikarstva. Sestavljeni iz drobnih delov barvnega stekla in kamna, ki so bili vstavljeni v mavec, so bili mozaiki mnogo bolj trpežni. Njihova neravna površina je ujemala in odsevala svetlobo na toliko različnih načinov, da je celo nevtralno ozadje delovalo, kot da je živo. Vendar pa je bila ta tehnika izredno draga in le redko uporabljena. Kot rezultat tega so obstajali le redki rokodelci, ki so bili dejansko izurjeni v tej tehniki – večinoma so jo poznali le italijanski rokodelci. Iz kronike Monte Cassina, katerega je leta 1075 napisal Leo iz Ostije zvemo, da je opat Desiderij, ko je prenavljal samostansko cerkev, najel mazaiciste iz Konstantinoplja, da so položili mozaike v apsidi, nad vhodom v narteksu in na glavni fasadi, ter druge rokodelce za izdelavo tlaka. Papeži so ustanovili lokalno delavnico mozaicistov ko so obnavljali dve rimski cerkvi, San Clemente (1128) in Santa Maria in Transtevere (1140). V času političnega zmagoslavja papeštva nad državo, so se papeži obrnili h tej tehniki, da bi dodali sijaj njihovi, na novo pridobljeni avtoriteti. V Rimu ni bilo pomanjkanja modelov v tej tehniki (če omenimo samo Santa Constanza ali Santa Maria Maggiore), zato ni presenetljivo, da so romanski mozaiki polni inspiracije iz zgodnjekrščanskih dekorativnih shem. Toda ekstenzivna uporaba zlata v teh mozaikih je bila zavestna, saj so hoteli tekmovati s sočasno bizantinsko praktiko in tudi v stilu figur je opazen močan vpliv istega vira. Konec 12. in začetek 13. stoletja so bili beneški mozaicisti poklicani v Rim, da bi ustvarili dekoracijo v cerkvi Saint Peter in San Paolo fuori le Mura, vendar je le ta propadla. Mozaiki so bili uporabljeni tudi na zunanjščinah zgradb v Monte Cassinu ter drugod. Zanimiv primer take dekoracije zunaj Italije, vendar nedvoumno narejene pod rokami italijanskega mojstra, je obstajal v cerkvi Saint-Denis, ki se je po naročilu opata Sugerija nanašal na timpanon in severni portal. Tehnike stenskega slikarstva so bile različne in niso bile vse prave freske. Tudi v eni dekorativni shemi so bile včasih uporabljene različne tehnike. Na primer, kadar določene barve niso bile popolnoma topljive, so se zatekli k tehniki secco. Končna dopolnila so bila pogosto narejena v tehniki tempere. Skozi stoletja so se različne tehnike različno odzvale času ter atmosferskim pogojem, zato je lahko kvarjenje različnih barv na isti sliki zelo različno. Le malo popolnoma poslikanih interierov je ostalo nedotaknjenih, vendar lahko tudi iz preostalih fragmentov naredimo neke zaključke o splošni razporeditvi poslikav. Glavna apsida, ki je bila prostor časti, je bila posvečena Kristusu, po navadi Kristusu v mandorli in le izjemoma reprezentaciji kot je Križanje. Z naraščujočo pomembnostjo Marije v ikonografiji 12. stoletjaje bilo nekaj časa mesto v apsidi posvečeno tudi njej, kakor v znanem mozaiku v Santa Maria in Transtevere. Stene nad arkadami v ladjah so bile primerne za obširne upodobitve; tu so večinoma naslikani prizori iz Stare in Nove zaveze. Stranske apside so bile pogosto posvečene Mariji in svetnikom, še posebej svetnikom, katerim so bile cerkve posvečene. Poslednja sodba in drugi apokaliptični prizori so bili pogosto upodobljeni na zahodni steni ladje ali narteksa. Vseeno pa ni obstajal noben strog sistem, kateremu bi zvesto sledile vse slikane dekoracije. Romanske zgradbe so pokazale premnoge razlike v svojih formah – na primer, katedrale zahodne Francije ali cerkve z dvojnim transeptom v Nemčiji – in zato se ni mogel razviti noben enoten sistem. Tudi lokalna tradicija in zgodovinski dogodki so imeli vedno nekaj vpliva. Rezultat tega je, da stensko slikarstvo romanske Evrope kaže precejšnje razlike v ikonografskem programu in stilu. Efekt kulturne tradicije in zgodovinskih povezav je še posebej jasno viden v Italiji. Benetke in regije ob Jadranski obali, pa tudi normanski jug, so bili v tesnem stiku z bizantinsko umetnostjo. Severne regije so izoblikovale stil, ki je

156

kombiniral bizantinske elemente z elementi otonskega slikarstva. Centralna Italija z Rimom je bila manj odprta za zunanjo modo in je bila lokalna tradicija neprestani vir inspiracije, kljub temu, da se še vedno čuti vpliv bizantinske umetnosti. Veliko število stenskih poslikav, ki so ohranjene iz poznega romanskega časa v Rimu in njegovi okolici, je nadaljevalo v razvoju monumentalnih kvalitet, plastičnosti figur in zanimanja za realistične detajle. Na ta stil niso vplivale spremembe, ki so že nakazovale gotsko umetnost (ta je takrat namreč že zavzela mesta v predalpskih regijah). Tudi v regijah, ki so bile odprte bizantinskim vplivom, so poznejši romanski slikarji pokazali zanimanje za realistične efekte, kakor vidimo v katedrali v Ogleju. Severnoitalijanske province so bile vplivane od otonske umetnosti. V Španiji, ki je še posebej bogata s poslikavami, ohranjenimi iz 12. stoletja – tako stenske poslikave, kot tudi poslikane oltarne čelnice – prevladuje nenehen vpliv 'mozarabične' iluminacije. Postopoma postane špansko stensko slikarstvo zaradi kontaktov dovzetno za vplive iz Francije in Italije in kaže proti koncu 12. stoletja neustavljiv vpliv iz Bizanca. Vpliv Bizanca na romansko slikarstvo je ustvaril različne forme v različnih obdobjih in prostorih, a je bil skorajda univerzalen.

Kljub razkolu z ortodoksno cerkvijo umetnost zahoda ohranja stik z Vzhodnim Sredozemljem (prežemanje vzhoda in zahoda).

Tradicija otonske umetnosti: o estetika, formulacija teles, izbor barv; o ikonografsko in barvno skladanje celote.

Barve: o zgodnja romanika: svetle, zemeljske barve (svetlo bela, oker, zelenkasta)o zrela romanika 12. stoletja: oker, modra in zelenao pozna romanika: rdeča v kontrastu z izrazito modro

Slikarske skupine se definirajo glede na uporabo barv:o svetla osnova: območje Loare, okolica Toursa (naslon na antiko); o temno modra osnova: Burgundija, Katalonija in Baskija; o kombinacija obeh: Auxerr.

Ohranjene poslikave so le v manjših vaških cerkvah (skromna referenca nekdanje veličine).

FRANCOSKO ROMANSKO SLIKARSTVO

ZEMLJEVIDStensko in rokopisno slikarstvo.Južna Anglija, Francija, severna Španija.

SAKRAMENTAR, HERAKLEJ PRED VRATI JERUZALEMA, MONT SAINT MICHELPo 1150Danes v New Yorku.Iluminirani rokopisi iz Normandije in Bretanije.Risarski slog.

157

1066 si Viljem Osvajalec podredi angleškega kralja.Žive antične tradicije: narativnost, zaobljenost teles.Različni stilni tokovi: regionalni mojstri.Bizantinski substrat – umetnik preko uvoza; zaradi križarskih vojn iz Jeruzalema nosijo plen – ikonski slog. 150 let trajajoča faza v knjižnem slikarstvu. Severno francoski rokopisi:

o močna, izrazita risbao odprto ozadje

Mont Saint Michele je bila močna bizantinska opatija. Kot samostanski dvor.Povezava s pesniki in pisatelji: Biblije v verzih, nove redakcije čudežev.Po 1125 križeva relikvija postane osrednji predmet njihovega čaščenja.Herakleju angel s križem onemogoči zavzetje Jeruzalema – šele ko so prišli »pravični« so ga lahko zavzeli.

SVETI HEORONIM, KOMENTAR K EZEKIJELU, JUMIEGESPred 1100Danes v Oxfordu.Barve predvsem akvarelne. Pomembna je risba, ki pove vse.Kompozicija s šestilom in ravnilom je pogosta.

VEZENINA, BAYEUXOkoli 107077m, laneno platno.Včasih pogost primer likovnega okrasa in spominov.Narejena po naročilu Hugona – polbrata Viljema osvajalca.Dokumentarni trak, da je Viljem od Boga poslan osvajalec.Hugon je s tem platnom hodil od ene do druge cerkve. Platno je bilo kot nekakšna »zloženka«.Tituli: razlagajo dogodke.Platnene knige iz 2000 pr. Kr.: zložene so bile kot harmonike. Na njih upodobljene kronike, legende bogov,…

Risanje:o ob Pirinejih, Borbundski del: temna ozadjao severna Francija: svetla ozadja

Okoli 1100 je čas prehoda: otonska ikonografija in kompozicije + novosti. Je čas velikih stisk (križarske vojne, herezije – petrabruzijanske herezije: sežig križev)

NEBEŠKI JERUZALEM, OBOK V CHAPELLE CONVENTUELLE, SAINT-CHEFOkoli 1080Na sredini Maietas Domini.Tipično otonska kompozicija.Apokalipsa: čakanje na poslednjo sodbo in odrešenje.Figure so ploskovite. Med njimi ni veliko razlik.Delali so na suh omet, zato se je veliko detajlov že uničilo.Simetričnost.Tišina v dogajanju.

158

POSLIKAVA GLAVNE LADJE, SAINT-SAVIN-SUR-GERTEMPE1100Različne delavnice.Prizori stare zaveze v glavni ladji si ne sledijo v kronološkem zaporedju – kakor je cerkev rasla, tako so slikali.400 m² stropa, poslikava nastala v petih fazah,slikali so štirje mojstri:

o 1. faza: zahodni sklop v okviru otonskega razmišljanja (priprava na molitev, odrekanje grehom) – osebe so visokorasle kot stebri, stolpaste figure, katerih velike glave prehajajo preko neizrazitih ramen v roke, polne pripovedne in izrazne moči v gestikulaciji. Noge so v plesnih korakih, draperije se razgibajo in se pahljačasto odpirajo proti tlom. Ni anatomske pravilnosti, je pa izrazna ideja – izražanje z gracilnimi in plesnimi obrati teles

o 2. faza: strop (ladja od zahoda proti vzhodu)o 3. faza: kor (apsidalna kompozicija – Maiestas Domini)o 4. faza: narteks (Apokalipsa) – drugačno slikanje, najkasnejša. Poslikave v vhodni lopi

na svetli podlagi. Potegnjena linija oseb, brez ram, členkov, komolcev. Gre za anglo-normansko Apokalipso, ki je po oblikovanju figur in v detajlih (na primer v gubanju oblačil) sorodna poslikavam glavne ladje, vendar je spremenjena kvaliteta. Tehnika al sito, zato zaostaja za celota

o 5. faza: kripta (sveti Suriack) – preseneti nas drugačen kolorit, temnih, močnejših barv. Osebe so bolj čokate, v pripovedi prevladuje surova drastičnost. Vidna je zveza s poslikavami v Poitiersu, kjer je naslikan cikel svete Radigunde. Prevladujejo rumenkasto-rdečkasti toni.

Poslikani so tudi kapiteli in stebri. Na to poslikavo ne vpliva bizantinska umetnost, stil je dinamičen in temelji na karolinških rokopisih.

Bog postavi na nebeški obok sonce in luno: visoke, manieristične osebe. Skoraj nimajo ramen. Roke in noge so brez komolcev in kolen. Imajo ogromne dlani in stopala. Draperija je prosojno tanka.

Mojzes prejema 10 zapovedi: Obraz drugačen: drug mojster a ista delavnica.

Zidanje babilonskega stolpa: škripci, nošenje blokov.

Noetova barka: babilonski stolp + plovni objekt. Motiv je bil priljubljen: Božja odločitev, da je treba svet urediti. Bog in Noe.

159

Sveti Mihael in angeli v boju z zmajem: v predprostoru.Okoli 1080Apokalipsa, razodetje na impulziven, oseben način.Zaokrožene, mehke, kratke osebe.Sukanje po elipsah.

Zmaj ogroža novorojeno dete: zraven je še sveti Janez. Okoli 1100. Bolj narativno, statočno.

1. Abelova daritev 2,3. Apokalipsa 4. Kristus z apostoloma 5. Kobilice ter apokaliptična žena6. Mučeništvo sv. Savina in sv. Cypriana

KRIPTA, MUČENJE SVETEGA SAVINAPred 1100Klet je bila najprej narejena.O tem mučenju govori drugi Brižinski spomenik.Močne arhitekturne kulise (antično).Antična notranjost preko vmesne karolinške faze.Oblačila: kombinacija antičnih tunik in karolinških oblačil.

160

KRISTUSA PRIMEJO, NOHANT-VICQ (manjša cerkev)1100Barvna lestvica slikarja stare zaveze.Draperija nekoliko otrdi. Tla: »grudice«; kamni, ki se povezujejo v ornamentalno preprogo.»Kmetska« slikovitost poljuba: pretiranost v izražanju.

PREPIR MED JOŽEFOM IN MARIJO, NOHANT-VICQ1100Jožef ji ne verjame kako je zanosila.»Odrsko« dogajanje.Zgnetene figure.Odmev življenja na podeželju (ko piha veter se ovce stisnejo).

BEG V EGIPT, BRINAY S. CHERSredina 12. stoletjaNaravno okolje se spremeni v Tkaninasto zaporo.Marija v nekem smislu Sedes sapientiePravokotni kor cerkve je prekrit s svetopisemskimi prizori iz Kristusovega otroštva. Upodobitve so toge, a zaznamovane s plemenitostjo in dostojanstvom.Kolorit: dominira rdeča in rumena barva.

VRNITEV SVETIH TREH KRALJEV, BRINAY S. CHEROkoli 1150Različni obrazi.Konji: baletni korak.

SAINT NICOLAS, KRIPTA, TAVANTKonec 12. stoletjaKripta je zanimivo poslikana z mnogimi prizori.

161

Ekspresivnost ljudskega narativnega sloga. Ni otonskega vpliva. Temperamentnost, divja vznesenost. Povezave z knjižnjim slikarstvom.Luksurija1125-1150Ekspresivno.Povezava z motivom detomorilke.Sama si v obupu spoznanja prebode prsi. Vanjo se zajedajo kače.Ima prazne oči-smrt kot kazen za grehe.

Delo prvih starševEva je obupana in se pritožuje.Adam se je vdal.

David s harfo sedi na faldistoriju, zložljivem stolu S prekrižanimi nogamiPrsti bolj trgajo strune, kot izvabljajo glasbo iz njih. Ima živopisane hlačne nogavice. Poudarjen je X (noge, stol).

SAINT CHEF EN DAUPHINE, FRESKA V KAPELI CERKVE SV. JURIJA 1050-1070Nad narteksom

Eno slikarsko polje, kljub križno-rebrasti strukturi stropa. Čeprav deluje kot celota je tematsko oziroma vsebinsko razdeljena. Nebeški Jeruzalem: poslopje z božjim jagnjetom na zahodu.

162

Na temenu je Maestas Domini, pod njim je Marija kot oranta. Ostali protagonisti stojijo v vrsti kot členi v nekem adicijskem sistemu zgodnje romanike (v pozni romaniki so figure v skupinah). Svetli odtenki zemeljskih barv zgodnje romanike. BERZE LA VILLE, CHATEAU DES MOINES Okoli 1100-1140Poslikava poletne rezidence meniških opatov v vasi blizu Clunyja. Gre za enoladijsko strukturo, ki je v celoti poslikana. V apsidi najdemo Maestas Domini. Vidni so bizantinizmi v motivu in načinu upodabljanja: Kristus je visokorasla sloka asketska figura z notranjim mirom in drobno gubano draperijo. Vse lebdi v spokojnosti. Italijanski motiv: Kristus izroča ključ Petru in postavo Pavlu. Legenda svetega Blaža. Mučeništvo svetega Lovrenca (v treh fazah in treh delih, tretji del je v arhitekturi). Temno ozadje.

LE PUY 1080Ikonografski koncept otonske dobe.Stroga frontalnost. Sv. Michael je kot dvorjan iz otonske dobe.

SOUDAY 1100Oznanjenje – avtentična narativnost, cesarski vzori, telesa plavajo v brezprostorju, fino gubanje draperije.

163

KRIŽANJE, POITERSOkoli 1160Velika vloga v stenskem slikarstvu tudi slikana okna.Močna risba svinčenih spoj – motiv, ki poudari formo oseb.

VNEBOHOD, SLIKANO OKNO STOLNICE, LE MANS1134-1158Med drugo svetovno vojno je bila cerkev poškodovana. Zgornji del je na novo dodan.Francoz (?Grodiki) je poskrbel, da oken med vojno niso uničili. Dal jih je odstraniti in spraviti na varno.Silhuetni način gibanja.

VNEBOHOD, SAINT-ETIENNE, LIMOGESZačetek 12. stoletjaČrne obrisne poteze se da primerjati s slikanimi okni iz Le Mansa.Slikana okna niso nikoli enaka, saj različna svetloba spreminja barve.Temno modra: predstavlja vesolje.

SAKRAMENTAR IZ SAINT-ETIENNA, LIMOGESKristus z učenci.Vhod v Jeruzalem.

MORGANOV BEATUS, TAVARAOkoli 950Abstraktno pojmovanje prostora.

BEATUS IZ LIEBANE, KOMENTAR K APOKALIPSI ter KRISTUS IN 24 STAREŠIN, SAINT-SEVERPred 1072V Saint-Severu je bil velik skriptorij.Katalonski rokopis.Mayer Schapio: The Romanas art (tudi v slovenščini): dokaže, da so tudi katalonski slikarji dobro poznali francosko slikarstvo.Starešine – v dveh slogih:

o levo: polni obrazi, draperija zaobjema telesa

o desno: blaženi angeli, starešine znotraj polja: silhuete, mistični simboli 4 evangelistov so pokriti z očesi: po Ezekiejevem videnju

Komentar: nenaravne barve, videnja.

164

POSLIKAVA CERKVE, BERZE-LA-VILLE, BURGUNDIJAKraj je tesno povezan s Clunyjem in območjem okoli njega.Je kot poletna rezidenca Clunyjskih opatov.Apsidalni del: slikarsko delo Clunyja iz 12. stoletjaMaiestas Domini v mandorli.Opat Hugo.Figure apostolov.Kristus izroča ključe in postavo:

o sloko, polnomoško teloo mnogoplastno oblačiloo bogata risarska osnova in barve so iz bizantinskih predlog (rokopisi 10. in 11.

stoletja)

MUČENJE SVETEGA LOVRENCA, CHATEAU DES MOINESOkoli 1117Modra barva: bizantinsko.

MUČENJE IN SMRT SVETEGA BLAŽA, CHATEAU DES MOINES1115-20Traki z napisi: burgundsko.Deklica prinaša Blaževo glavo.

EVANGELIST LUKA, BIBLIJA IZ CLUNYJA, CLUNYOkoli 1100Cluny je bil tudi poslikan. Apsidalni del v celoti.Na stenah je bilo veliko tabelnih slik.Tukaj eden najpomembnejših skriptorijev.V času revolucije je bilo vse to izgubljeno. Zelo malo je ohranjenega.Draperija, filozofska oblačila: značilna poteza Clunyja na vrhuncu.Humanizem zaznamuje obličja: Burgundski kraji in Mozanc.

SAKRAMENTAR IZ AUTUNA, ROJSTVO, AUTUNSredina 12. stoletjaClunyjske značilnosti.Marija je obrnjena proč od Jožefa – risar je motiv Jožefa vzel iz ene predloge, Marijo pa iz druge.

BIBLIJA IZ SOUVIGNYJA, STVARJENJE, SOUVIGNYOkoli 1180Obrazi: senčeni, miren pogled. Spominjajo na bizantinske pantokratorje.

SVETI HIERONIM, CITEAUXOkoli 1111Cistercijanska umetnost je pravilo, da mora biti umetnost enobarvna, razumela po svoje. Zanje, ki so bili »najboljši«, je bilo lahko barvasto.

Maiestas Domini s PrerokiSlonokoščeni izdelki iz Bizanca: dvo slojna kompozicija:

o pojav Kristusa

165

o sukanje prerokov (sukanje dobrih ljudi je nov pojav. Prej le hudobni upodobljeni na tak način)

Komentar k DanijeluMotiv levov po bizantinskih slonokoščenih izdelkih 9. in 10. stoletja.Lev je kot pručka – ne ve se sigurno ali je Danijelov ali Salomonov prestol.Meandrast trak.

Moralia in JobŽanrski motiv iz življenja menihov. Ampak menih je v rjavem in ne v belem oblačilu!Georgius Magnus: po inicialkah.

BIBLIJA IZ CLAIRVAUXAInicialka.CAMAILU: tehnika

STIČNATudi mnogobarvne iniciale.Bernard iz benediktinskega skriptorija.

PETRUS LAMBERDUS LIBRI, MARIBORBogate barve.Pozlata.Med viticami so panterji, levi, čaplje, dekorativna telesa: bela in rožnata.Tomaž Becket: v enem letu je naročil 70 rokopisov (Cluny je bil velikanski skriptorij). V Krki na Koroškem je imel oltar za sveto mašo. Takrat je daroval tudi ta rokopis.

LIBER PONTIFICALIS Z DODATNO RISBO, REIMS1170-1180Personifikacije zraka.Platonska ikonografija.Priljubljene »enciklopedije«.Hkrati zrak pomeni dušo. Zato je zraven 9 muz.Osebe iz grške zgodovine: Pitagora, Arion, Orfej.Je samostojen list, ki je vezan v Liber pontificalis (škofovski priročnik).

SLOG ROKAVSKEGA PRELIVA

BIBLIJA IZ STAVELOTA, STAVELOT1093-97Maiestas Domini.Mojster je podpisan - mojster Goderannus - sodelovalo je več iluminatorjev. Zelo kakovostna upodobitev, povezava z mozanskim območjem in vpliv bronastih plastik..Celostna miniatura mojstra.

166

Otonsko, bizantinsko:o škrlatna barvao meandero medaljonaste struktureo zaprt Kristusov obrazo figura se lušči iz plašča

Kristus v veličastju trodelne mandorle, kar je kölnska značilnost. Tetramorf v medaljonih v vogalih. Maestas domini je edina celostranska iluminacija v Bibliji. Mojster Maestas Domini: morda je potoval mad samostani. Ima tradicionalno znanje (karolinški, otonski vzori). Mandrola je tridelna. Zaprošen škrlat.

1.

Flavij in Jožef2. Križanje3. Iniciala P

BIBLIJA IZ FLOREFFE 1155-1166Pokaže se zorenje sloga mojstra Renier de Huy (helenizem, dramatičnost, nežnost). Vrhunec mozanskega knjižnega slikarstva.Najslavnejša Biblija iz okolice Liega z veliko tehtnih in dramatičnih prizorov.

Zadnja večerja.

Jobova zgodbaSveti duh s 3 teološkimi krepostmi, ki so obdane z medaljoni, ki predstavljajo darove svetega duha.Povezave med staro in novo zavezo.Job je imel 3 hčere (teološke kreposti) in 4 sinove (kardinalne kreposti) – 7 darov svetega duha. Upodobljeni so v medaljonih. Zgodba kot bordura (človek mora vztrajati v dobrem).

167

Začetek Lukovega Evangelija?Drug mojster.Nekaj bizantinizma.Delal je v Saint Amandu: Sveti Amandus ima frizuro iz kosmičev (mnogih kodrov). Amandus je pomemben svetnik v tistih krajih.

Rojstvo, spodaj Matej, Devica z enorogom

BIBLIJA IZ SAINT-HUBERTAOkoli 1085Začetek geneze.

FLADRIJA ALI HENNEGAU, LIBER FLORIDUS LAMBERTA IZ SAINT-OMERJA1150-70Enciklopedija: prva avtentična na francoskem območju.Napisal jo je menih ?.Izhajala je iz novih kontekstov sveta.Novo materialno in empirično pojmovanje sveta je povezal s krepostmi in pregrehami.Jasna kompozicija.

BIBLIJA IZ SAINT-VAASTAKonec 11. stoletjaBolni David in Abishag. Izrazita in natančna risba.Jasne gube.Koloristično:

o dopolnjevanje z akvarelno barvoo tempera barve

Ujeto v kozmične koncepte.Zoodikalni krog – čas.

ŠTEFAN HARDING IZ CLAIRAUXA IN PISAR OISBERTUS PRED MARIJOOisbertusOisbertus je znotraj kompozicije in je enak v stiškem rokopisu De Civitati Dei

168

ŽIČKI PSALTERMorska deklica: delo istega mojstra.

NASLOVNICA K PETRU LOMBARDU, SAINT AMAND12. stoletjeSawalov: pisar, iluminator. Njegov podpis je na naslovnici. Podpisan je tudi v 43 drugih rokopisih.

VITA SANCTI AMANDIPo 1150Značilne kodraste frizure.Nadaljuje se slog iz Stavelota.

KOMENTAR K PSALMOM, MARCHIENNESOkoli 1150Avguštinov mojster.

SAINTE-MARIE DU PARC, LOUVAINGeneza.Značilne celostranske začetnice. Zakomplicirana I in N (sveto pismo)

EVANGELIAR IZ AVERBODEJA, MOZANSKO DELOMojzes in grm.Med samostani niso krožili le mojstri ampak tudi knjige.Rojstvo in Devica z enorogom med Jobom in svetim Matejem.Vrnitev k izrazitim gubam – poznoromanski manierizem.

SAKRAMENTAR, CERKEV SVETEGA LOVRENCA, LIEGE1160-70Figure so povezane s Floreffo.Vitice: protobaročni slog. Tako kot v Stični črka Q mojstra Bernarda.

169

170