MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

PROGRAMA ZA REFORMIRANO GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

NASTAVNA PROGRAMA PO

RUSKI JAZIK

PRV STRANSKI JAZIK ZA IV GODINA

Skopje, 2003 godina

1

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: ruski jazik 1.2. Vid na sredno obrazovanie: gimnazisko 1.3. Godina na izu~uvawe: ~etvrta godina 1.4. Broj na ~asovi: nedelno: 3 ~asa godi{no: 108 ~asa 1.5. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen 2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET 2.1. Op{ta cel Celta na nastavata po ruski jazik e da go osposobi u~enikot da komunicira na ruski jazik vo funkcija na op{toto i ponatamo{noto obrazovanie, da obezbedi mo`nosti za somoobrazovanie i da go podgotvi za negovata idna kariera i uloga na gra|anin na demokratsko op{testvo. Ovie op{ti celi na predmetot pridonesuvaat za ispolnuvawe na fundamentalnite celi na dvete nivoa, imeno: op{toobra- zovnite celi na Makedonija i celite za li~en razvoj.

2

2.2. Op{ti celi Konkretniot pridones kon ovaa posebna cel e: - u~enikot da stekne samodoverba i da razvie povisoka svest za sebesi pri ~itawe, pi{uvawe, zboruvawe i slu{awe na ruskiot jazik; - so svojata sposobnost za komunicirawe na ruski jazik, da bide podgotven za permanentno u~ewe i li~en razvoj niz interakcija so podra~jata nadvor od Makedonija; - preku primenetata metodologija vo procesot na u~ewe na ruskiot jazik, da razvie op{ti, li~ni ve{tini kako {to se: re{avawe problemi, sposobnost za sorabotka, prilagodlivost i kreativnost; - da se razvie vo li~nost so poramnomeren razvoj na kognitivnoto, psiho-motornoto i afektivnoto (emocionalnoto) odnesuvawe, {to e va`no za negovata uloga kako pozitiven, kriti~ki ~len na demokratsko op{testvo. 2.3. Posebni celi Po realizacijata na Nastavnata programa u~enikot }e mo`e: - da komunicira po usten i pismen pat na ruski jazik vo ednostavni situacii od sekojdnevieto, razlikuvaj}i i prime- nuvaj}i gi: karakteristi~nite fonemi, akcentot, intonacijata, kako i komunikativnite modeli i jazi~nite elementi; - da se zdobie so odreden socio-lingvisti~ki fond na znaewa koj{to }e mu pomogne da vladee so razli~ni komunikativni situacii; - da bide podgotven za ponatamo{no obrazovanie vo instituciite na visokoto obrazovanie na profesionalno i nau~no pole; - da se zapoznae so kulturnite karakteristiki na Rusija i drugite zemji i narodi, {to }e potpomogne vo sozdavaweto na me|ukulturna razmena i tolerancija, kako prakti~na primena na znaewata. 3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodr`inite, odnosno za postignuvawe na zacrtanite celi, u~enikot treba da gi ima steknato ve{tinite i znaewata predvideni vo nastavnata programa za treta godina.

3

4. OBRAZOVEN PROCES 4.1. Oblasti i sodr`ini Procesot na u~ewe na ruskiot jazik se deli na odredeni komponenti za koi podolu e dadena lista na konkretnite celi i na didakti~kite nasoki. Ovie komponenti se: Slu{awe, ^itawe, Pi{uvawe, Komunikativni modeli, Gramatika, vokabular, Kultura. Podelbata e korisna vo smisla na toa koi komponenti gi so~inuvaat krajnite jazi~ni ve{tini {to u~enikot treba da gi ima usovr{eno po zavr{uvaweto na treta godina. Me|utoa, vo obrazovniot proces ovie komponenti ne se obrabotuvaat oddelno ili po onoj redosled vo koj se pojavuvaat vo ovaa programa. Vo fakti~kata situacija vo koja se odviva u~eweto, nastavnikot }e gi integrira razli~nite komponenti, so {to jazikot }e se u~i na funkcionalen na~in. 4.2. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe Komponenta 1: SLU[AWE Celite na komponentata Slu{awe se: - u~enikot da gi neguva sposobnostite za razlikuvawe na fonemite, akcentot, ritamot i intonacijata vo ruskiot fonetski sistem; - da gi razviva sposobnostite za razlikuvawe na gramati~kite osobenosti na govorniot jazik; - da gi razviva sposobnostite za identifikuvawe konkretni informacii vo kusi nepoznati tekstovi od op{ta tematika sostaveni od poznati jazi~ni elementi; - da gi razviva sposobnostite za razbirawe na podolgi usni iskazi, poraki i informacii, sostaveni od poznati jazi~ni elementi; - da gi neguva sposobnostite za razbirawe govor preku povrzuvawe na lingvisti~ki so paralingvisti~ki signali (intonacija i akcent) i nelingvisti~ki signali (gestikulacii); - da gi razviva sposobnostite za razbirawe govor od razni govornici vo sekojdnevni situacii.

4

Sodr`ini

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodr`inite i

me|u predmetite

Fonemi

U~enikot da gi prepoznava sluhovo site fonemi od ruskiot fonetski sistem.

Celiot fonetski sistem.

Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe audiosnimki ili izvorni govornici i diferencijacija na glasovi so podvlekuvawe grafemi, odnosno zborovi vo minimalni parovi; identifikuvawe fonetski simboli soodvetni na glasovite itn.

Zborovi

Da go identifikuva i akcentot vo zborovite; da go identifikuva mekiot izgovor vo zborot; da go identifikuva polnoglasieto; da go razbira zna~eweto na nepoznat zbor vo poznat kontekst na op{ta tematika

Ruka-ruki-rukami Muka-muka Tannnn/, LLLLwba, bannnn/, ddddennnn\. Moroz-mraz; gorod-grad; bereg-breg. U~eniki dol`ny znat\, s ~em sv/zany neuda~i v vypolnenii dama[nih zadanij.

Ve`bi so slu{awe zborovi od audio- snimki ili od nastavnikot i podvlekuvawe slogovi vo zborovi i celi zborovi; slu{awe govor od audio ili video snimki, od nastavnikot ili od izvorni govornici i ve`bi so pove}e~len izbor od dadeni definicii na zborovi, sinonimi, dopolnuvawe re~enicici itn.

So predznaewata od ruskiot i maj~iniot jazik.

5

Re~enici Da ja razlikuva intonacijata vo raz- ni vidovi re~enici; da identifikuva slu- hovo konkretni informacii vo kusi nepoznati tekstovi od op{ta tematika i poznati jazi~ni elementi;

Doktor, u men/ bolit gorlo. ^to so mnoj? Sosedka vstretila na lestnice Svetlanu i poprosila u nee sokovy`imalku.

Ve`bi so slu{awe re~enici od audio- snimki i iidentifikuvawe na intonacijata; slu{awe kusi tekstovi od audio- snimka ili govor na nastavnikot i ve`bi so podreduvawe sliki; to~ni/ neto~ni izrazi, pove}e~len izbor;

So predznaewata od ruskiot i maj~iniot jazik. So predznaewata od ruskiot jazik i drugite predmeti.

da razbira podolgi usni instrukcii; po- ra~ki i informacii od poznati jazi~ni elementi.

Doroga/ Nade`da Petrovna, ponimaw, ~to stanovlws\ nav/z~ivoj, no napominaw o pros\be. Udalos\ li Vam razyskat\ te dokumenty, o kotoryh / prosila?

slu{awe re~enici od audio snimki ili od nastavnik i ve`bi so pove}e~len izbor, izvr{uvawe instrukcii itn.

Komponenta 2: ZBORUVAWE Celite na komponentata Zboruvawe se: - u~enikot da go usovr{uva izgovorot na fonemite na ruskiot fonetski sistem, akcentot, ritamot i intonacijata; - da se osposobi usno da komunicira vo sekojdnevni situacii, primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina; - da gi razviva sposobnostite za usno izrazuvawe na sopstvenite stavovi i mislewa za pra{awa od sekojdnevniot `ivot, kako i da gi potkrepuva so argumenti.

6

Sodr`ini

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodr`inite i me|u

predmetite Fonemi

U~enikot pravilno da gi izgovara fonemite od ruskiot fonetski sistem.

Celiot fonetski sistem

Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe audiosnimki ili izvorni govornici i povtoru- vawe fonemi, zborovi itn.

So predznaewata od ruskiot i maj~iniot jazik.

Zborovi

Da go usovr{uva izgovorot na zborovi- te so pravilen akcent i intonacija.

Otkrytka, po~tamt, okolo, horo[o, pis\ma, po~tal\en.

Ve`bi so produkcija i reprodu- kcija na zborovi.

So predznaewa od ruskiot jazik.

Re~enici Da komunicira spored predvidenite komuni- kativni modeli i jazi~ni elementi; da gi izrazuva sopst- venite stavovi, misl- ewa, reakcii.

- ? ho~u poslat\ posylku. - Zapolnite deklaraciw. - A skol\ko stoit upakovka? - Upakovka besplatna/. - Vy prekrasno vygl/dite. - Vam o~en\ idet ]to plat\e i ]ta pri~eska. - Segodn/ vy o~arovatel\ny!

Ve`bi so produkcija na slo`e- ni re~enici, pra{awa i odgovo- ri, varijacii na dadeni dijalozi i kreirawe novi, igrawe po ulogi, intervjua, opi{uvawe; aktivnosti za stimulirawe na kreativnoto mislewe na u~eni- kot (diskusii vo parovi, grupi).

So predznaewa od ruskiot, maj~iniot jazik i drugi predmeti.

7

Komponenta 3: ^ITAWE Celite na komponentata ^itawe se: - u~enikot da gi neguva sposobnostite za prepoznavawe na usno usvoeni zborovi vo nivnata grafi~ka forma; - da se osposobuva da gi razlikuva jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina vo slo`eni re~enici; - da se osposobuva da identifikuva informacii vo podolgi tekstovi od op{ta tematika, sostaveni od poznati jazi~ni elementi; - da ja razviva `elbata za ekstenzivno ~itawe na tekstovi spored svoite sposobnosti i interesi. Sodr`ini

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodr`inite i

me|u predmetite

Bukvi U~enikot ja prepozna-va grafijata na usno usvoenite fonemi.

@eltyj, ryba, den\, wla.

Aktivnosti od tipot na ve`bi so ~itawe zborovi i identi-fikuvawe, podvlekuvawe grafemi.

So predznaewata od ruskiot jazik.

Zborovi

Da gi identifikuva homonimite, sinonimite, antonimite; da go razbira zna~ewe- to na nepoznat zbor vo poznat ili pomalku poznat kontekst od op{ta tematika.

Kosa-rusa/; ostra/; pes~ana/ smelyj-hrabryj; zdes\-tut govorit\-mol~at\; den\-no~\ Po vsej ploqadi stancii prohod/t rel\sy uzkokolejki.

Ve`bi so ~itawe tekstovi so pove}e~len izbor od dadeni zborovi, dopolnuvawe re~enici itn; ~itawe tekstovi i ve`bi so pove}e~len izbor od dadeni definicii na zborovi, sinonimi, antonimi; dopolnuvawe re~enici.

So predznaewata od ruskiot jazik i drugite predmeti.

8

Re~enici

Da razlikuva jazi~ni elementi vo slo`eni re~enici; da go uve`buva intona- ciskoto oblikuvawe;

I vot vam zahotelos\ posetit\ svoego druga, kotoryj `ivet, predpolo`im v Moskve. Mo`no opustit\. Mo`no opustit\?

Ve`bi so ~itawe re~enici i podvlekuvawe zborovi i delovi od re~enici, popolnuvawe na zborovi vo re~enici, dovr{uvawe re~enici itn.;

So predznaewata od ruskiot i maj~iniot jazik.

da ja razbira glavna- ta misla vo podolgi tekstovi i delovi od tekstovi so op{ta tematika.

V MGU, kak popul/rno nazyva- wt Moskovskij universitet, zanimawts/ okolo tridcati tys/~ studentov, svy[e p/t\ tys/~ aspirantov.

~itawe izbrani tekstovi i ve`bi so pove}e~len izbor, odgovarawe na pra{awa, povr-zuvawe sliki so tekst, davawe nov naslov na tekst itn.

Komponenta 4: PI[UVAWE Celite na komponentata Pi{uvawe se: - u~enikot da gi neguva sposobnostite za razbirawe na odnosot fonema/grafema; - da se osposobuva da pi{uva naso~eni sostavi vo koi }e iska`uva li~ni i drugi informacii, poraki, stavovi, mislewa, primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina; - da se osposobuva da pi{uva kusi naso~eni sostavi na dadena op{ta tema, vo koi }e opi{uva ili raska`uva primenuvaj}i gi komunikativni modeli i jazi~ni elementi predvideni za ovaa godina; - da ja usovr{uvawe pravilnata upotreba na interpunkciskite znaci.

9

Sodr`ini

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki Korelacija me|u sodr`inite i

me|u predmetite

Bukvi U~enikot da go usovr- {uva pravopisot na ruskite fonemi.

?; W; Y; J; W; Q; }; |...?; W; Y; J; W; Q; }; |...?; W; Y; J; W; Q; }; |...?; W; Y; J; W; Q; }; |...

Aktivnosti od tipot ve`bi so popolnuvawe ispu{teni bukvi vo zborovi.

So predznaewata od ruskiot jazik.

Zborovi

Da pi{uva pravilno poznati i novi zborovi od op{ta tematika.

S~ast\e, radostno, po`alujsta

Ve`bi so podreduvawe bukvi vo zborovi, identifikuvawe zborovi vo sleana niza, diktat, krstozborki itn.

Re~enici

Da popolnuva formu-lari i da pi{uva kusi i podolgi naso~eni sostavi so li~ni informacii, poraki, mislewa, stavovi itn. primenu- vaj}i soodvetni komu- nikativni modeli i ja- zi~ni elementi, inter- punkciski znaci.

? `ivu za rube`om, umew ~i- tat\ i pisat\ po russki, no ne umew govorit\ i ponimat\ ustnuw re~\. Pro[u Vas pomo- gite mne v ]tom.

Ve`bi so popolnuvawe formu-lari, popolnuvawe i dovr{u-vawe re~enici, kompletirawe otvoreni dijalozi, pi{uvawe poraki, formalni i nefor-malni pisma.

So predznaewata od ruskiot i maj- ~iniot jazik i drugite predmeti.

10

Komponenta 5: KOMUNIKATIVNI MODELI Celta na komponentata Komunikativni modeli e: - u~enikot da se osposobi da komunicira vo sekojdnevnite situacii, primenuvaj}i komunikativni modeli vo ramkite na jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina.

Sodr`ini

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodr`inite i

me|u predmetite

Izrazuvawe predupredu-

vawe

Zabrana

^udewe

@alewe

Da izrazi predupreduvawe Da iska`uva zabrana za nekoe dejstvo Da izrazi za~udenost da iska`uva poplaka vo vrska so emocional- nata sostojba

Ne obre`tes\! Ostoro`no! Ne prostudites\! ? dol`en vas predupredit\. Ne razgovarivat\! Ne [umet\! Hvatit! Ne kurit\! Ne polo- `eno zdes\ hodit\. Vas ]to udivl/et? Dl/ vas ]to novo? Razve ty ne uehal? Vam ]to stranno? Gde ty propadae[\? Kak ploho seb/ ~uvstvuw! U men/ propal appetit! Mne nezdorovits/. Neva`no seb/ ~uvstvuw.

Aktivnosti od tipot ve`bi so soodvetni komunikativni modeli za dadena situacija na relacija u~enik-u~enik, u~enik-vozrasen, vozrasen-vozrasen so dramatizacija na dijalozi, igrawe po ulogi so ili bez koristewe audio-vizuelni sredstva.

So predznaewata od ruskiot i maj~iniot jazik i drugite pred- meti.

11

Zagri`e-

nost

Kompliment

Da iska`uva zagri`e- nost. Da iska`uva komplimenti i simpatii

? bespokows\ o det/h. Men/ volnuet ego otsutstvie. ? o~en\ ozabo~ena i rasstroe- na. Vy taka/ prekrasna/ hoz/jka! Segodn/ vy osobenno mily! Ty otkrovennyj ~elovek! On talantlivyj i trudolwbi- vyj.

Komponenta 6: GRAMATIKA Celta na komponentata Gramatika e: - u~enikot da gi razbira jazi~nite elementi na ruskiot jazik predvideni za ovaa godina i pravilno da gi primenuva vo najrazli~ni komunikativni situacii.

Sodr`ini

Konkretni celi

PrimeriPrimeriPrimeriPrimeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodr`inite i

me|u predmetite

Imenki

Da gi identifikuva imenkite so sufiksite -~ik; -tel\\\\; ; ; ; ----ostostostost\\\\; ; ; ; ----anieanieanieanie ----enie; enie; enie; enie; ----aci/aci/aci/aci/

Let~ik; dvigatel\; skorost\; nagrevanie; udalenie; sterilizaci/.

Aktivnosti od tipot na ve`bi so pove}e~len izbor, povrzuva-we zborovi ili delovi od re~enici, podreduvawe zboro-

So predznaewa od ruskiot i maj~iniot jazik.

12

Pridavki

Broevi

Glagoli

da identifikuva so-birni imenki, konkretni imenki, apstraktni imenki. da identifikuva: - homonimi, - sinonimi, - antonomi. Da upotrebuva prisvoj- ni pridavki i da gi menuva po pade`i; da upotrebuva prosta i slo`ena forma na superlativot. Da primenuva nazivi na merni edinici. Da identificira pasivni glagolski pri- davki i glagolski prilozi.

Molode`; bednota; rodn/. brat, televizor, ve~er, groza. ~tenie, smeh, slava, krasota. Studenyj klw~-rodnik; stal\noj klw~; smotret\-gl/det\; malen\kij-bol\[oj. Sestrin-sestrina-sestriny; vol~ij-vol~\e-vol~\/-vol~\i otcov-otcovo-otcova-otcovy sil\nej[ij-samyj sil\nyj- sil\nee vseh Odin millimetr; p/t\ metrov; dvennadcat\ kilogrammov. Upravl/emyj, rukovodimyj ranennyj, napisannyj. govor/, ~ita/, stu~a, sme/s\ skazav-v[i, prines-[i, podn/-v[is\

vi vo re~enici, popolnuvawe i dopolnuvawe re~enici, kombinirawe i transforma-cija na zborovi i re~enici.

13

Predlozi

Re~enici

Da upotrebuva predlo- zi so pade`ite. Da obrazuva zavisnos- noslo`ena i nezavis- noslo`ena re~enica

Dl/ druga, po lestnice, ~erez okno, nad stolom, o mame. ? ubedils/ v tom, ~to pogo- da isportilas\ i / ostanus\ doma. Posle zavtraka my igrali v volejbol, a potom po[li na ozero.

Komponenta 7: VOKABULAR Celite na komponentata Vokabular se: - u~enikot da go pro{iruva svojot vokabular so novi zna~ewa na ve}e usvoenite zborovi i novi zborovi i izrazi za aktivna primena vo komunikacijata; - da gi neguva sposobnostite za slu`ewe so dvojazi~en re~nik.

14

Sodr`ini

Konkretni celi

PrimeriPrimeriPrimeriPrimeri

Didakti~ki nasoki Korelacija me|u sodr`inite i

me|u predmetite

Lica

Odnosi vo op{testvoto

Sovremeni komunika-cii Patuvawe @ivotna sredina

Konkretnite celi za u~enikot soodvetstvu-vaat na konkretnata zada~a na komponenta-ta.

Karakterni osobini, ~uvs- tva i raspolo`enija Me|u~ove~ki odnosi Telefonirawe, pe~at, tel- evizija, kompjuteri itn. Prevozni sredstva, pati{- ta, soobra}aj, aerodrom... Zagaduvawe na sredinata i nejzina za{tita.

Aktivnosti so slu{awe i gledawe audio i videosnimki, ~itawe tekstovi i supstituci-ja, podvlekuvawe, transforma-cija, ilustrirawe zborovi, popolnuvawe zborovi vo re~e-nici, povrzuvawe sliki i zbo-rovi, odgovarawe na pra{awa, igrawe po ulogi, igri i za-gatki; prou~uvawe knigi, na- pisi, bro{uri, prira~nici itn.

So predznaewata od ruskiot jazik i drugite pred- meti.

15

Komponenta 8: KULTURA Celta na komponentata Kultura e: - u~enikot da se zdobie so znaewe i razbirawe za nekoi socio-kulturni karakteristiki na Rusija i preku sodr`inite od vokabularot i komunikativnite modeli, zaradi gradewe pozitiven stav kon pridonesot na sopstvenata i na drugite kulturi za podobro me|usebno razbirawe i sorabotka.

Sodr`ini

Konkretni celi

PrimeriPrimeriPrimeriPrimeri

Didakti~ki nasoki Korelacija me|u sodr`inite i

me|u predmetite

Istorisko nasledstvo

Selo i grad

Ekonomski i ekolo{ki pra{awa Telefoni- rawe Komunici- rawe

Konkretnite celi na u~enikot soodvetstvu-vaat na konkretnata zada~a na komponenta-ta.

Istoriski nastani, legen- di. Opis, sekojdneven `ivot, prednosti i nedostatoci. Vrabotenost, nevrabotenost ~ovekot i `ivotnata sredina. Modeli na formalno i neformalno komunicirawe. Napisi, upatstvo so ilustracii.

Aktivnosti so slu{awe i gle-dawe izbrani audio i video- snimki, ~itawe tekstovi i povrzuvawe na sliki so zborovi, odgovarawe na pra{awa, igrawe po ulogi, igri i zagatki itn.

So predznaewata od ruskiot jazik i drugite pred-meti.

16

4.3. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Osnovni nastavni metodi Osnovni metodi {to mo`at da se koristat vo nastavata po ruski jazik se metodite {to se zaedni~ki za pove}eto predmeti, a toa se: demonstracii, diskusii, re{avawe problemi, samostojna rabota na u~enikot na proekti, u~ewe preku sopstveno otkrivawe i drugi metodi {to }e pridonesat za razvojot na u~eweto. Site tie treba da se primenuvaat vo ramkite na komu- kativniot priod, koj pretstavuva temel na sovremenata nastava po stranski jazik, {to ne zna~i deka vo procesot na u~ewe ne mo`at da najdat mesto i drugi metodi: prirodnata (koja e dizajnirana da razviva osnovni komunikativni ve{tini), strukturalni (spored koja gramati~kite strukturi se u~at spored odreden redosled) ili audiolingvalnata (so koja jazi- kot se u~i preku formirawe naviki), sugestopedija (so koja se podobruva u~eweto na jazikot, obezbeduvaj}i najpovolni uslovi za rabota koja gi relaksira u~enicite na ~asot, na primer, rasporedot na klupite, tivka muzika itn.). Aktivnosti na u~enikot Zavisno od primenetite metodi vo procesot na u~eweto, aktivnostite na u~enikot se sveduvaat na: slu{awe, pribele`uvawe, povtoruvawe, ve`bawe, ~itawe, pi{uvawe, otkrivawe odnosi i zakonitosti, samostojno u~ewe, proveruva- we, primenuvawe rabota vo dvojki i grupi (simulacii, igri po ulogi, komunikativni igri), izrabotuvawe doma{ni zada~i, diskutirawe, opi{uvawe, raska`uvawe, s# so cel da se pottiknuva kreativnosta na u~enikot. Aktivnosti na nastavnikot Aktivnostite na nastavnikot se sostojat, glavno, od: objasnuvawe, pi{uvawe na tabla, davawe upatstva, diskutirawe, demonstrirawe, postavuvawe i odgovarawe na pra{awa, ~itawe, zboruvawe, ocenuvawe zada~i,organizirawe rabota vo dvojki i grupi, pravewe zabele{ki, motivirawe, inovirawe itn.

17

4.4. Organizacija i realizacija na nastavata Nastavata po predmetot }e se organizira i realizira preku op{toobrazovnata nastava vo klasi~ni i specijalizirani u~ilnici. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo nedelen raspored na ~asovi. Za uspe{na realizacija na program- skite sodr`ini po`elno e paralelkite da ne bidat pogolemi od 15-20 u~enici. 4.5. Nastavni sredstva i pomagala Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. 4.5.1. Za sodr`inite na predmetot ruski jazik se sugeriraat slednite nastavni sredstva i pomagala: grafoskop, kasetofon, TV/video, a po mo`nost i multimediski pristap. 4.5.2. Knigi i drug materijal za u~enicite Za ovoj kurs po ruski jazik za u~enicite se prepora~uvaat slednite knigi i materijali: - kompleti za paralelkata od izbrani u~ebni~ki sistemi koi vklu~uvaat gramati~ki ve`bi od razli~ni izdava~ki ku}i; - komplet dvojazi~ni re~nici za paralelkata (makedonsko-ruski, rusko-makedonski); - primeroci na ednojazi~en re~nik; - primeroci na re~nik so sinonimi; - primeroci na re~nik so sliki; - zbirka od avtenti~en materijal na ruski jazik; op{t materijal: - vesnici; - stranski spisanija na ruski jazik; - spisanija za mladi; - bro{uri. Dokolku postoi oprema na raspolagawe toga{, isto taka, i audio-vizuelen materijal na op{ti temi.

18

4.5.3. Knigi i materijali za nastavnikot Za nastavnikot se prepora~uvaat slednite knigi i materijali; - primeroci od gorenavedenite knigi/materijali za li~na upotreba; - pretplata preku u~ili{teto na relevantni internacionalni spisanija/vesnici; - primeroci od katalozi na materijali za u~ewe na ruskiot jazik od razni izdava~ki ku}i; - pristap na Internet vo zaedni~ka rabotna prostorija na nastavnicite; - pristap do fotokopirni i drugi aparati za pe~atewe. 5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE Uvidot vo napredokot na znaewata i sposobnostite na u~enicite da bide planiran, sistematski i permanenten i da se ostvaruva vo sorabotka so site u~enici vo vospitno-obrazovniot proces. Proverkata na znaewata i sposobnostite na u~enicite da se realizira preku voobi~aenite instrumenti za taa cel: aktivnosti za usna proverka (dijalozi po dadena situacija, dramatizacija itn.), testovi i pismeni raboti za pismena proverka. Ocenuvaweto }e se vr{i spored Pravilnikot za na~inot na sledewe, proveruvawe i ocenuvawe, polagawe na ispiti i napreduvawe na u~enicite vo srednoto obrazovanie. 6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po ruski jazik treba da poseduva li~ni, profesionalni i pedago{ki kvaliteti; da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da go poznava maj~iniot jazik, da nema govorni mani, da e komunikativen i otvoren za sorabotka, da ima pozitiven stav, entuzijazam i imaginativnost, da e soodvetno profesionalno obrazovan, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka peda-go{kata rabota i da napreduva vo nea, da e dobar organizator, da e kreativen i sposoben za inovacii vo obrazovnata tehno-logija, motivirawe na u~enicite i sl.

19

6.2. Standard za nastaven kadar 1. Zavr{eni studii po ruski jazik i literatura - nastavna nasoka, VII1 stepen ili ruski jazik i kni`evnost VII1 stepen. 2. Zavr{eni studii po ruski jazik i literatura - druga nasoka i so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka na soodveten fakultet, VII1 stepen. 6.3. Standard za prostor i oprema Za nastavata po ruski jazik vo gimnaziskoto obrazovanie se prepora~uva specijalizirana u~ilnica so slednata u~ilni~ka infrastruktura: - specijalizirana u~ilnica; - grafoskop; - mesto za bezbedno ~uvawe na kompletite za paralelkata i prepora~anite materijali; - kasetofon i TV/video; - pristap na Internet. 7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA 7.1. Datum na izrabotka: noemvri 2003 godina 7.2. Sostav na rabotnata grupa: - Georgina Jakimova, Biro za razvoj na obrazovanie, Skopje - rakovoditel - prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet, Ktedra za ruski jazik i literatura, Skopje - Maja Ristova, Gimnazija Georgi Dimitrov -Skopje - Petar Radosavlevi}, Gimnazija Zef Qu{ Marku -Skopje

20

8. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA Datum na zapo~nuvawe: 01.09.2004 godina 9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa po ruski jazik ja odobri (donese):------------------------------------------------------------------------------------------------ ----------------------------------------------------------- so re{enie br.--------------------------------------od ----------------------------------------godina.