»Nekatere naše najboljše ideje so se porodile, ker smo svoje inženirje pu-stili, da se potepajo tam, kjer se še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford

V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE ...

Interni časopis družbe Savaprojekt, d. d., Krško, številka 16, september 2011

str. 3 str. 6

Dogodki Kdo smo ...

str. 12str. 8

... in kaj delamo Komentar, mnenje

Strokovna Ressljeva konferenca o poplavni varnosti na območju spodnjega toka reke Krke

Reševanje problematike uvrstiti v državne strateške dokumente

Kostanjevica na Krki, 23. september – Občina Kostanjevica na Krki in Društvo Josef Ressel, katerega soustanovitelji smo kostanjeviška Občina, družba Sa-vaprojekt Krško in Andrej Božič, smo ob obletnici lanskoletnih poplav pripravili strokovno konferenco o poplavni varnosti na območju spodnjega toka reke Krke z namenom prispevati k celoviti rešitvi pred poplavami tako v vsebin-skem kot v prostorskem smislu. Svoje poglede na možne rešitve so predstavili strokovnjaki različnih strok. Poleg strokovnjakov za vode je bil predstavljen tudi pogled s stališča varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, področje delovanja okoljskega ministrstva, Inštituta za vode, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, pa tudi pogled s strani Občin ob spodnjem toku reke Krke. Po-leg državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu dr. Petra Gašperšiča so se konference med drugim udeležili tudi poslanec v DZ in župan Občine Krško Franc Bogovič, državni svetnik Jože Slivšek in župani ostalih posavskih občin. Več na strani 3.

Prostorski razvoj občine Kostanjevica na Krki med poplavno ogroženostjo in varstvenimi režimi

Specifičen primer z vidika poplavne ogrože-nosti predstavlja območje občine Kostanje-vica na Krki. Po podatkih iz opozorilne karte poplav (vir: ARSO) obstaja na 865 ha oziroma 15 % celotnega območja občine možnost katastrofalnega poplavljanja, pri čemer se občina Kostanjevica na Krki razlikuje od ostalih občin po tem, da je najbolj poplavno ogroženo prav občinsko središče.

Iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru, izhaja, da se ra-zvoj poselitve usmerja predvsem v poselitve-na območja urbanih naselij. V središčih s funk-cijo občinskega središča se zagotavlja razvoj družbenih in drugih storitvenih dejavnosti in s tem omogoča zadostno in dostopno oskrbo. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtova-nju in njegovimi podzakonskimi predpisi pa je razvoj naselij možen kot notranji razvoj, pre-nova in širitev naselij, pri čemer imata notranji razvoj in prenova prednost pred širitvijo.

A občinsko središče Kostanjevica na Krki je v tem primeru izjema. Kljub zadostnim prostim površinam (samo na podlagi veljavnega Ureditvenega načrta za mestno jedro Kosta-njevica na Krki je možno zgraditi ca. 20 sta-novanjskih stavb) zaradi vpliva visokih voda reke Krke, ki otok preplavijo, notranji razvoj in prenova v smislu zapolnitve obstoječe po-zidave v tem primeru nista dopustni. Ker je mesto arhitekturni in urbanistični spomenik, ki potrebuje zeleno in nepozidano zaledje, pa v tem primeru ne pridejo v poštev tudi širitve občinskega središča izven poplavnih območij. Morda je prav zaradi teh spoznanj, ki v tem prostoru zagotovo niso nova, nastala tudi tipična razpršena poselitev in manjša na-selja na Gorjancih.

nadaljevanje na strani 5

Sapro16-1.indd 1 30.9.2011 14:09:50

2 september ‘11

DO

GO

DKI V teh časih so spremembe nujne ...

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci, ...

... znašli smo se v časih, ki za našo bran-žo pomenijo predvsem drastičen padec naročil, hkrati hiter in nekontroliran pa-dec cen naših storitev, zato je rezultat pr-vega polletja letošnjega leta takšen, kot je, zaenkrat sicer brez izgub, predvsem in izključno zaradi zmanjšanja stroška dela. Povprečno smo zaradi zmanjšanja stro-ška dela privarčevali 25.000 € na mesec oziroma 150.000 € ob polletju. Brez tega bi lahko beležili izgubo. Zaposleni ste torej prispevali k temu, da ob polletju ni bilo izgube, vendar bodo potrebne tudi spremembe pri samem delu. Če hočemo kljubovati razmeram na trgu, je nujno potrebno spremeniti sistem dela, delo reorganizirati z več koordinacije, z manj napakami, manj ponavljanja, … predvsem pa nam bo vsem skupaj uspelo z več dobre volje, pozitivne ko-munikacije, odličnim timskim delom in večjo zavzetostjo, torej pripravljenostjo nadpovprečno angažirati energijo in pri-padnost pri vsem, kar počnemo, s ciljem dosegati izjemne rezultate! In te v teh časih še kako potrebujemo. Da preb-rodimo najhuje, ni dovolj, da naredimo samo tisto osnovno. Stopiti moramo sku-paj in vsi dati vse od sebe in še več, saj le tako lahko kljubujemo krizni situaciji.

Projekti in naloge prvega polletjaGlavni projekti, ki smo jih realizirali v pr-vem letošnjem polletju, so predvsem svetovalni inženiring v fazi priprave in izvedbe poslovnega objekta GEN v PC Vrbina, strategija prostorskega razvoja Občine Zagorje ob Savi – UD, projek-tna dokumentacija (PD) za »Linijo za transport debele pločevine v Acroni, d.o.o., Jesenice, PD za objekt Krka v Kr-škem (infrastruktura in zunanja ureditev), PD, projektantski nadzor in spremljanje objekta v času gradnje za Športno dvo-rano Ekonomske in trgovske šole Breži-ce, PD za izgradnjo prizidka Gimnazije Brežice, PD za sekundarno kanalizacijo trnje, Mostec, Veliki in Mali Obrež, PD za rekonstrukcijo obstoječega poslovne-ga objekta Avto Krka v Ljubljani, PD in pridobitev gradbenega dovoljenja za bencinski servis Pivka, PD za povezovalni hodnik med Hotelom Čatež in Hotelom Toplice, PD za projekt API finalizacija v Krki Novo mesto, PD za »Odpremno skla-

dišče Javornik« Acronija Jesenice, PD za kulturno-turistično središče Rogaška Slati-na, PD izvedenih del za Informacijsko sre-dišče GEN, PD za objekt z oskrbovanimi stanovanji – Sp. Grič II. faze, OPPN, idej-ne rešitve za območje šolskega komple-ksa Dobova, revizija PGD PD za projekt Kemijsko-razvojni center, IZ razvojnega projekta hipodroma Brege, OPPN za ožje območje stanovanjske pozidave Dobrava v občini Radeče z idejno reši-tvijo, … in druge.

Spremembe na vseh področjihŽal je nastopilo obdobje, ko v naši družbi glede na stanje, stroške dela, ponavlja-nja, popravke, nespremenjenih materi-alnih stroškov, ne moremo drugače, kot da razmišljamo o viških zaposlenih. Časi so takšni, da se borimo za vsak posel, žal daleč pod realno ceno, zato se mora-mo tem razmeram prilagoditi. Predvsem s spremembami na vseh področjih:- Najprej na področju vodenja. Od vodij je namreč odvisnih najmanj 70 % uspe-ha. Tako od vodje na projektu, vodje po-dročja,… Vodij je veliko in njihova razvr-stitev seže vse do obdelovalcev. Redko kdo nikoli ne nastopi kot vodja. Vodja je namreč tisti, ki mora poskrbeti, da izpelje projekt, nalogo. In če je vodja optimist in zavzet, če je vodja racionalen, skratka če je vodja ZA, bodo gotovo tudi drugi sodelavci, člani tima, … To potrjujejo tudi številne raziskave. Uprava ni vodja. Upravljanje je povsem nekaj drugega kot vodenje izdelave projektov. Kdo bi se sicer ukvarjal z vsemi ostalimi stvarmi, ki so v družbi potrebne, pa to ni vodenje projektov?- K spremembam mora pristopiti vsak izmed nas. Tako pri koordinaciji, količi-ni vloženega dela, z več dobre volje, … bomo lahko še naprej pridobivali in izpeljali projekte in naloge. Ob tem, da gredo cene tudi do 50 % navzdol, brez sprememb nikakor ne bo šlo. V enem mesecu bomo morali izvesti več nalog, kar pa seveda ne bo možno narediti v osmih urah in ob nespremenjenem na-činu dela. - Spremembe so nujne. In tu računam na mlajše, saj namreč prihajamo na točko, ko potrebne spremembe ne mo-remo izvesti zaradi veliko opravičljivih pa

tudi neopravičljivih razlogov. Stavim na to, da bo to storila generacija, ki je že tu-kaj in še prihaja. V poslu je nesprejemlji-vo razmišljanje, da bo jutri isto, kot je bilo včeraj. Spremembe so vodilo napredka, razvoja in brez sprememb se nič ne zgo-di. Ne moremo se več držati starih, usta-ljenih poti, saj te ne vodijo nikamor.Verjamem, da je težko, ker svojo stro-kovnost, znanje, izkušnje »prodajamo« pod ceno, vendar če želimo to obdobje preživeti, moramo to preseči. Naročniki želijo le to, da bodo dobili čim več in da bodo čim bolje prišli do svojega cilja. Nič drugega ne potrebujejo od nas.

Le s skupnimi močmi nam bo uspeloČe se bodo do sedaj podpisane po-godbe v praksi realizirale, imamo še za približno šest mesecev dela, vendar je ob tem potrebno poudariti, da se prora-čuni javnih naročnikov ne izvršujejo več tako dinamično.

Ker pa sem borec in ker se že ob dveh krizah nisem predal in ker tudi nikoli nisem izgubil bitke, trdim, da ob spremembah, ob 30 % več vloženega dela v istem ko-ledarskem letu, z iznajdljivostjo in boljšo koordinacijo, lahko zmagamo. A sam ne morem. Zdaj ni čas, da se predamo, ni čas za malodušje, zavzetost na plan - po starem socialističnem sistemu: pljunimo v roke, da se s skupnimi močmi izkopljemo, potem pa se bomo spet lahko pogovar-jali o denarju.

Nekateri se morda še spomnijo, kako je bilo v prav tako kriznih 90. letih, ko so bili vodje oddelkov pripravljeni delati brez trimesečne plače, kar se sicer potem ni zgodilo, ampak je to bila osnova za pre-živetje najhujših časov. Ne verjamem, da so bili takrat kaj manj krizni, razen v smislu, da takrat nismo imeli niti objekta.

Če nič ne spremenimo, ne bo šlo. Tudi direktor potrebuje spodbudo, saj brez optimizma v svoji sredini, med sodelavci ne more storiti veliko.

Peter Žigante, glavni direktor

Sapro16-1.indd 2 30.9.2011 14:09:50

3september ‘11

DO

GO

DKIStrokovna Ressljeva konferenca:

Poplavna varnost na območju spodnjega toka reke Krke

Reševanje problematike poplavne ogroženosti uvrstiti v državne in regionalne strateške dokumente

Glavni namen Ressljeve strokovne konference, kate-re soorganizator je bila tudi naša družba Savaprojekt, je bil opozoriti na problematiko poplavne ogroženo-sti na tem območju in prispevati k celoviti rešitvi pred poplavami ob reki Krki. Kot je poudarila moderatorka konference Petra Žarn, izdelovalci prostorskih aktov, kot je družba Savaprojekt, ugotavljamo, da največ težav povzroča prav usklajevanje različnih interesov v prostoru, zato je ključno sodelovanje različnih strok tudi pri načrtovanju ukrepov za zaščito pred popla-vami. Ressljeva strokovna konferenca je tako bila ena redkih, ki je ponudila soočenje različnih strokov-nih pogledov na pereč problem poplavne ogrože-nosti v tem delu Slovenije.

Goste so v začetku pozdravili župan Občine Kosta-njevica na Krki Mojmir Pustoslemšek, namestnik glav-nega direktorja družbe Savaprojekt Aleš Plestenjak, državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor dr. Pe-ter Gašperšič ter poslanec v Državnem zboru in žu-pan Občine Krško Franc Bogovič.V uvodu strokovnih izhodišč sta svoj pogled na pro-blematiko predstavili predstavnici občin ob spo-dnjem toku reke Krke. Simona Lubšina z Občine Krško je predstavila problematiko na področju občin Krško, Brežice in Kostanjevica na Krki ter poudarila, da pro-blem reševanja poplavne varnosti ne more biti samo naloga prostorskih načrtovalcev, civilne zaščite in po-sameznih društev, ampak je to naloga celotne druž-be v slovenskem prostoru. Lidija Plut z Mestne občine Novo mesto je izpostavila, da je potrebno v prostor-skih dokumentih zagotoviti upoštevanje omejitev in pogojev pri gradnji, predvsem da se prostorske ure-ditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven teh območij, da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim ter da se ohranjajo retenzij-ske sposobnosti območij.Dr. Mira Kobold z Agencije RS za okolje je predstavi-la zgodovinski pregled največjih poplav na porečju Krke v primerjavi z lanskim letom. Kot je izpostavila, je zmanjšanje škode mogoče doseči le z učinkovitimi strukturnimi ukrepi in zgodnjim opozarjanjem, hkrati pa tudi z osveščanjem. Eden izmed ukrepov agen-cije je nameščanje opozorilnih tablic najvišjih zabele-ženih gladin.Mag. Neža Kodre z Inštituta za vode RS je predstavila Načrt upravljanja voda (NUV) s poudarkom na pore-čju Krke, katerega cilj je doseganje dobrega stanja voda do leta 2015. NUV vključuje stanje voda in ana-lize vplivov človekovega delovanja. Mag. Luka Štravs z Ministrstva za okolje in prostor ter-Darko Anzeljc z Inštituta za vode RS sta predstavila izvajanje poplavne direktive v RS. Kot sta poudarila,

Župan Občine Kostanjevica na Krki Mojmir Pustoslemšek in Andrej Božič Petra Žarn, Savaprojekt, d.d.

dr. Peter Gašperšič, MOP

Aleš Plestenjak, Savaprojekt, d.d.

Simona Lubšina, Občina Krško

Lidija Plut, MO Novo mesto

dr. Mira Kobold, ARSO

mag. Neža Kodre, IZVRS

Sapro16-1.indd 3 30.9.2011 14:09:55

4 september ‘11

DO

GO

DKI MOP v sodelovanju z IzVRS intenzivno

pripravlja predlog predhodne ocene poplavne ogroženosti Slovenije, na podlagi te pa bodo določena ob-močja pomembnega vpliva poplav.Dr. Mitja Bricelj, direktor Inštituta za vode RS, je predstavil čezmejne ure-ditve na reki Savi - zasnovo celovi-tega pristopa načrtovanja ureditev za večnamensko rabo reke Save na čezmejnem oseku Krško - Zagreb. Pro-jekt je vključen v pripravo evropske Podonavske strategije z namenom demostracije inovativnega pristopa pri načrtovanju in udejanjanju prila-goditvenih procesov za zmanjšanje negativnih vplivov podnebnih spre-memb, kot je med drugim tudi izbolj-šanje poplavne varnosti, z usklajenimi ureditvami ter rabami ob mednaro-dni reki.Robert Kojc in Uroš Nučič z Ministrstva za okolje in prostor ter Robert Kepa z Agencije RS za okolje so predstavili koncept načrtovanja ukrepov zmanj-šanja škodljivega delovanja voda. Kot so poudarili, pri zagotavljanju zmanjševanja poplavnih tveganj ni uspeha brez sodelovanja več lokalnih skupnosti pri načrtovanju ukrepov, ki jih je potrebno umestiti v prostor, pre-den se lahko pridobi gradbeno dovo-ljenje za izvedbo le-teh. Na porečju Krke je potreben celovit pristop in iska-nje rešitev znotraj celega podporečja Krke kot dela porečja Save in v sklopu celovitih rešitev porečja Save.Petra Jernejec Babič in Igor Peršolja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, sta izpostavila pomen kulturnega spomenika Kostanjevice na Krki ter posredno in neposredno škodo, ki jo poplave povzročijo ne-premični kulturni dediščini. Za oce-njevanje stopnje poplavne ranljivosti je bila izdelana posebna metoda na osnovi tipoloških gesel enot iz registra nepremične kulturne dediščine, ki so bila ocenjena z vidika različnih kriteri-jev: poplavna odpornost materiala, starost enote dediščine, gostota kul-turnih vrednosti, ..., po katerih je ogro-ženost mestnega jedra Kostanjevice na Krki velika. Za obnovo objektov po poplavah 2010 v občinah Krško in Kostanjevica na Krki so izdelani elabo-rati sanacije. Obnovitvena dela bodo stekla skladno z materialnimi možnost-mi širše in ožje skupnosti.Karolina Rebernik z Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, je pou-

darila, da je glede na izpostavljen na-ravovarstveni pomen območja po-trebno poplavno varnost v spodnjem toku Krke načrtovati tako, da se bodo ohranile značilnosti vodnih in obvo-dnih življenjskih prostorov ter ugodno stanje vrst. Za zavarovanje ogroženih urbanih območij bi bilo treba preveriti možnost postavitve objektov za za-drževanje visoke vode v obsegu ob-stoječih degradiranih naravnih zadr-ževalnikov na območju Krakovskega gozda in Šentjernejskega polja, kar bi bil ekološko najbolj sprejemljiv ukrep.Dušan Ciuha iz podjetja IBE je pred-stavil vpliv predvidenih hidroenerget-skih ureditev na Savi na poplavno varnost ob spodnji Krki, predvsem območij Krške vasi in Velikih Malenc. Predvidena je poglobitev spodnje struge HE Brežice in ureditve v bazenu HE Mokrice. S temi ukrepi in ureditva-mi se bodo gladine visokih vod Save na sotočju s Krko znižale. V Krški vasi naj bi se gladina znižala za 140 cm, v Velikih Malencah pa za 130 cm. Oce-njujejo, da prispeva poglobitev HE Brežice ca. 60 %, ureditve HE Mokrice pa ca. 40 % navedenega skupnega znižanja gladine.Prof. dr. Franci Steinman, profesor za vodno gospodarstvo in za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in ge-odezijo v Ljubljani, je poudaril, da je za izvedbo protipoplavnih ukrepov (PPU) potrebno opraviti presojo, kaj je tehnično sploh možno, kaj od tega je sprejemljivo v okolju/prostoru/družbi ter kaj je ekonomsko upravičeno. In kdo naj tak podvig izpelje - država, občina, vodna skupnost (prejemni-kov koristi), drugi?? Pri ključnih PPU naletimo na veliko težav oz. naspro-tnih interesov. Zato nas še vrsto let ne bodo presenečale poplave, temveč dejstvo, da ogromno vemo o po-plavnih nevarnostih in škodah, stori-mo pa le malo. Interventni ukrepi ne vzpostavijo prejšnjega stanja, pa tudi v kriznih razmerah ni pričakovati, da bi PPU imeli visoko prioriteto. Ostane le presoja vodnogospodarske ureje-nosti - realno oceniti, kakšne PPU je sploh mogoče izvesti in vzdrževati. Da bi bili ukrepi učinkoviti, pa je potrebno zagotoviti ljudem strokovno svetova-nje za samozaščitne ukrepe ter dati subvencije Eko sklada za individualne samozaščitne ukrepe na stanovanj-skih hišah. Tako bi ljudje lahko bili na naslednje poplave bolje pripravljeni.

Robert Kojc, MOP

mag. Luka Štravs, MOP

Darko Anzeljc, IZVRS

Martin Bratanič, RRA Posavje

dr. Mitja Bricelj, IZVRS

Robert Kepa, ARSO

Uroš Nučič, MOP

Petra Jernejec Babič, ZVKDS, OE Ljubljana

Sapro16-1.indd 4 30.9.2011 14:09:59

5september ‘11

KAJ

DEL

AM

O IN

KD

O S

MO

?

... nadaljevanje s 1. strani

A dejstvo je, da so ta območja zaradi konfiguracije terena težko dostopna ter problematična z vi-dika komunalnega opremljanja in možnosti dostopa do družbe-ne infrastrukture z javnim potni-škim prometom.

Prostorski razvoj Občine Kosta-njevica na Krki je torej možno usmerjati le izven ogroženih ob-močij in na predele, ki so hkrati odmaknjeni od naravnih, krajin-skih, kulturnih, arhitekturnih vre-dnot. Ob podatku, da 8 % obči-ne prekrivajo območja kulturne dediščine, 70 % območja Nature 2000, 78 % ekološko pomemb-na območja, 27 % naravne vre-dnote, 15 % najboljša kmetijska zemljišča, 18 % varstveni pasovi vodnih virov, itd… je torej evi-dentno, da je prostorsko načr-tovanje na območju občine Ko-stanjevica na Krki velik izziv.

Usklajevanje različnih interesov v fazi priprave temeljnega občin-skega prostorskega akta občine (Občinskega prostorskega na-črta) zahteva veliko naporov in časa, rezultati usklajevanj pa po-gosto niso ugodni za uresničitev razvojnih potreb občine. Ker razsežnost problematike prostorskega razvoja Občine Kostanjevica na Krki v povezavi s poplavno ogroženostjo pre-sega njene meje, je tako nujno poiskati rešitve za zagotovitev poplavne varnosti, ki bodo ob-čini omogočile zmeren prostorski razvoj. Če teh rešitev ni, pa je treba omogočiti prostorski razvoj tudi izven občinskega središča.

Pri izdelavi občinskega prostor-skega akta je tako nujno sode-lovanje tudi vseh nosilcev ure-janja prostora in konstruktivno usklajevanje različnih interesov v prostoru.

Petra Žarn, u. d. i. g.Damjana Pirc, u. d. i. k. a.

Mag. Rok Fazarinc z Inženiringa za vode je predla-gal, da je kot prvi korak za pripravo predloga ukre-pov za povečanje poplavne varnosti potrebno analizirati pretekle poplave in ugotoviti vplive posa-meznih dejavnikov (hidrološko dogajanje, geometri-ja rečne struge, lokalne ovire, poplavna območja) ter na podlagi teh analiz določiti možne ukrepe za znižanje gladin poplavnih vod na območju Kosta-njevice na Krki. V naslednjem koraku je potrebno preveriti sprejemljivost predlaganih ukrepov. Ker ni pričakovati, da bi predlagani ukrepi lahko v celo-ti zagotovili poplavno varnost Kostanjevice na Krki pri visokih vodah, se v naslednjem koraku preverijo ukrepi pasivnega varovanja na območju same Ko-stanjevice na Krki (protipoplavne montažne stene, območja prečrpavanja notranjih vod in podobno). Ti ukrepi ne znižujejo gladine visokih vod. V kolikor rezultati analiz nakazujejo rešitve, je potreb-no začeti s postopki umeščanja potrebnih ureditev v prostor.

Fotografije: Matej Jordan

Na kratko bi lahko zaključke strokov-ne konference strnili v naslednje pov-zetke: 1. Problem poplavne ogroženosti na območju spodnjega toka reke Krke je treba reševati celovito, tako v vsebin-skem kot v prostorskem smislu.

2. Treba je analizirati pretekle po-plave in preveriti izvedljivost oziroma sprejemljivost nabora možnih ukre-pov z upoštevanjem vseh varstvenih usmeritev. V okviru preveritve strokov-nih rešitev se izdelajo strokovne pod-lage.

3. Na tem območju je poleg po-plavne varnosti treba upoštevati tudi druge vidike, kot so ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, kmetijstvo,… Gre za obsežen nabor varstvenih režimov, zato je potrebno konstruktivno sodelovanje med vsemi strokami.

4. Potreben je dogovor med lokal-nimi skupnostmi in državo o nosilcu oziroma financiranju potrebnih stro-kovnih podlag.

5. Možne ukrepe, ki so bili predsta-vljeni, uvrstiti v državne in regionalne razvojne dokumente. Reševanje pro-blema poplavne ogroženosti je treba vključiti v finančni (kje so viri financira-nja – država, EU), časovni (kakšen je terminski plan) in postopkovni okvir (pobuda za izdelavo Državnega pro-storskega načrta). S strani župana občine Brežice Ivana Molana sta bila podana predloga za še dva dodatna zaključka, in sicer:6. Določiti osebo - koordinatorja, ki bo zadolžen za usklajevanje različnih interesov v prostoru (narava, kultura, kmetijstvo) pri reševanju problematike poplavne ogroženosti.

7. Zagotoviti sredstva s strani države za reševanje problematike na tem območju.

V razpravi je predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje Janez Kastelic poudaril, da je potre-ben razmislek tudi o tem, kako lahko vsak posameznik prispeva k reševanju problematike.

Lidija P. Colarič

Igor Peršolja, ZVKDS, OE Ljubljana

Karolina Rebernik, ZRSVN, OE Ljubljana

Dušan Ciuha, IBE, d. d.

prof. dr. Franci Steinman, UL, FGG

mag. Rok Fazarinc, Inženiring za vode, d.o.o.

Polona O. Zorčič, Savaprojekt, d. d.

Sapro16-1.indd 5 30.9.2011 14:10:03

6 september ‘11

KAJ

DEL

AM

O IN

KD

O S

MO

? Momir Bogdan, vodilni inženir

Najraje na sprehod v naravo»Svoje prve projektantske korake sem začel sredi osemdesetih let v Projektnem Biroju Pakrac, na Hr-vaškem, v takratni skupni državi Ju-goslaviji. Tam sem pridobil osnovna projektantska znanja in pooblastila za delo, ki ga opravljam še da-

nes. Kasneje sem s projektantskim delom nadaljeval v podjetju Ge-oplan, Point, Kanja projektiva, v Savaprojektu pa sem zaposlen od marca leta 2003. Po poklicu sem univ.dipl.inž. kulturne tehnike. Do sedaj sem se ukvarjal z načr-tovanjem cest, kanalizacij, ureja-njem zunanjih površin šol, vrtcev, bencinskih črpalk, industrijskih con in podobno. Nekaj časa sem izva-jal tudi geodetske meritve. Ves čas sem se moral prilagajati novim teh-nologijam in metodam dela. Delo projektanta, ki ga sicer rad opra-vljam, je občasno tudi napeto, saj gre za usklajevanje z zahtevami naročnikov, soglasodajalcev in delodajalcev, kjer ima vsaka stran svoj pogled na zadevo. Trenutno živim v stanovanjskem bloku na Senovem s soprogo Da-rijo ter sinovoma Brankom in Boja-nom, ki pridno študirata v Ljubljani. Vsi v družini radi poslušamo glasbo, za dostop do televizije ali interne-ta pa je potrebno čakati na vrsto. Zadnje čase je moj hobi, kot tudi soproge Darije, sprehod v naravi. Kot pešec upam, da bo ob Savi, v sklopu hidroelektrarne, zgrajena tudi sprehajalna steza in da bo mogoče od Brestanice do Krškega varno priti peš.«

Poplave vplivajo na vse elemente v pro-storu od stavb do objektov komunalne, energetske in prometne infrastrukture kot tudi naravnih in ustvarjenih sestavin v krajini. Vsekakor posledice poplav najbolj zaznamujejo naselja in mesta. Naraščanje števila prebivalcev, pozidanih območij in podnebne spremembe razmere še do-datno poslabšujejo. Človeštvo se že od nekdaj bori s poplavami in jih skuša omejiti. Še iz antičnih časov izhajajo rešitve, kot so izgradnja nasipov, retenzijskih površin in za-drževalnikov za zadrževanje vode, izgra-dnja kanalov za preusmerjanje toka vode,

izdelava terasastih pobočij za upočasnje-vanje toka rek ipd. Danes vemo, da z gra-dnjo hidrotehničnih objektov enostransko posegamo v celovit vodni režim in zaradi nepoznavanja zakonitosti sprožamo ter spreminjamo procese v naravi in okolju z neželenimi posledicami: z znižano gladino rek in nivojev podtalnice uničujemo ekosi-steme, z zmanjšanim vegetacijskim pokro-vom povečujemo površinski odtok vode in zmanjšujemo sposobnost zadrževanja vode v prsteh, kar povzroča hitrejše in neposredno spiranje onesnaževal v pod-talnico itd. Zašli smo v začarani krog, ko varnosti zaščitenega poplavnega obmo-čja, z odstranitvijo vzpostavljenih objektov, ne moremo zmanjšati, hkrati pa so ujme vedno pogostejše in izrazitejše. K reševanju pred poplavami lahko pristo-pamo na različne načine, a le celostni pri-stopi zagotavljajo dolgoročno učinkovite

rešitve. Ekoremediacije (ERM) so način, kako obstoječe vodogradbene ukrepe nadgraditi in narediti sprejemljivejše za okolje in naravo. Ta tehnologija je ena izmed okoljsko-inženirskih ukrepov, ki za zaščito in obnovo (remediacije) okolja uporabljajo naravne procese in sisteme (eko). Gre za učinkovite, hitre, enostavne, stroškovno manj zahtevne in preizkušene okoljske tehnologije, kjer pridobita narav-no in družbeno okolje. ERM opravljajo več funkcij hkrati: zadržujejo vodo, imajo samo-čistilno sposobnost, varujejo pred popla-vami in negativnimi vplivi iz okolja, poveču-

jejo krajinsko pestrost ter s tem krepijo bi-otsko raznovr-stnost. Sistemi in objekti, ki se vzpostavljajo v okviru varstva pred popla-vami pa so tol-muni, brzice, prodni nanosi, trstišča, stranski rokavi, vege-tacijski pasovi, somorna mo-čvirja, mlake, kali in različne tehnike utrje-vanja brežin. ERM se lahko uporabl jajo

kot samostojne ureditve in objekti, lahko pa kot podpora sistemu hidro-tehničnih ureditev oziroma vodogradbenim ukre-pom. Za oboje velja, da bo sistem učinko-vit le s pravilnim umeščanjem v prostor na celotnem porečju od povirja do izlivnega dela, v odprtem prostoru kot tudi v nase-ljih.Glavni namen uvajanja ekoremediacij kot podpore vodogradbenim ukrepom je najti dinamično ravnotežje med socio--ekonomskim razvojem in varstvom nara-ve ter okolja. Poplav nikoli ne bomo mogli preprečiti, lahko pa omilimo posledice in zmanjšamo pojavnost poplav. Cilj bomo dosegli le z vključevanjem različnih strok, javnosti in politike pri hidroloških modelih, modelih za napovedovanje poplav ter umeščanjem vodogradbenih in okoljsko--inženirskih objektov v prostor.

Polona Ojsteršek Zorčič,u.d.i.k.a.

Ekoremediacije kot podpora vodogradbenim ukrepom pri reševanju poplavne ogroženosti

Možnost za nadzor prekomernega površinskega odtekanja vode za zmanj-šanje poplavne ogroženosti, onesnaženja voda in erozije (vir: Pender, Faul-kner, 2011)

Sapro16-1.indd 6 30.9.2011 14:10:04

7september ‘11

KAJ

DEL

AM

O IN

KD

O S

MO

?Aktualne naloge

Od izida zadnje številke se je v treh mese-cih zvrstilo kar nekaj novih nalog in tudi ne-kaj dokončanih.

Naročnik: Občina DomžaleObjekt: rekonstrukcija in širitev vrtca Palček na ViruVsebina: projekt. dokum. (PGD, PZI, PID)Vodja tima: Jože Kunšek

Naročnik: Občina Kostanjevica na KrkiVsebina: študija reševanja odvajanja in čišče-nja odpadnih voda razpršene poselitve za naselja Prekopa, Vodenice, Orehovec, Oštrc in Črneča vasVodja tima: Andrej Špiler

Naročnik: Kostak, d. d.Objekt: širitev Zbirnega centra Sp. Stari GradVsebina: dopolnitve strokovnih podlagVodja tima: Damjana Pirc

Naročnik: HESS, d.o.o.Objekt: stopnice na objektu HE BoštanjVsebina: dokumentacija za izvedboVodja tima: Mateja Ganc

Naročnik: JZ Psihiatrilna bolnišnica VojnikObjekt: energetska sanacija objektov znotraj kompleksa JZ (2. del ukrepov)Vsebina: gradbeni nadzor in opravljanje na-log koordinatorja za zdravje in varnost pri iz-vedbi 4 ukrepovVodja tima: Bojan Rome

Naročnik: Archi.ka, d.o.o.Vsebina: strokovne podlage za del območja Spodnji Grič II v KrškemVodja tima: Jagica Ganc

Naročnik: Adriaplin, d.o.o.Objekt: prestavitev plinovodnega distribucij-skega omrežja na območju Zatona in delo-ma na Dalmatinovi uliciVsebina: projekt. dokum.(PGD, PZI), projek-tantski nadzor in pridobitev služnostnih po-godbVodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: Infra, d.o.o.Objekt: sanacija Zasavske ceste, na odseku Breg - Sevnica - BrestanicaVsebina: projekt. dokum. (PZI, PID) in proj. nadzorVodja tima: Andrej Špiler

Naročnik: HSE, d.o.o.Vsebina: verifikacija pobude za izdelavo DPN

treh HE na srednji SaviVodja tima: Jagica Ganc

Naročnik: Inkubator, d.o.o., SežanaObjekt: Eko poslovna cona SežanaVsebina: študija izvedljivostiVodja tima: Damjana Pirc

Naročnik: Institut Jožef ŠtefanObjekt: poslovni objekt odseka znanosti o okolju - O2 na Reaktorskem centru v PodgoriciVsebina: inženiringVodja tima: Andrej Špiler

Naročnik: ELES, d.o.o., LjubljanaObjekt: DV 110 kV Maribor - Cirkovce (sklop B)Vsebina: pridobivanje dokazil o pravici graditiVodja tima: Darja Podlipnik

Naročnik: ELES, d.o.o., LjubljanaObjekt: DV 2 x110 kV Brestanica - Hudo (sklop C) Vsebina: pridobivanje dokazil o pravici graditiVodja tima: Darja Podlipnik

Naročnik: Občina MetlikaObjekt: dislocirana enota doma za ostarele MetlikaVsebina: projekt. dokum. (IDZ, PGD, PZI)Vodja tima: Tomislav Čakardič

Naročnik: Esotech, d.d.Objekt: modernizacija ogrodja Blooming Vsebina: projekt. dokum. (IDZ, PGD, PZI, PID in NOV) za gradbeni del z arhitekturo in vodilno mapoVodja tima: Goran Šalamon

Naročnik: Občina Log - DragomerObjekt: kanalizacija Vsebina: investicijska dokumentacija in vloge za pridobitev kohezijskih sredstevVodja tima: Mate Drmič

Naročnik: UKC LjubljanaObjekt: energetska učinkovitost v stari pedia-trični kliniki v LjubljaniVsebina: projektna naloga, IP, PZI, PID, projekt. nadzor, energ. monitoringVodja tima: Andrej Pirc

Naročnik: Občina BrežiceVsebina: Lokalni energetski koncept za obči-no BrežiceVodja tima: Andrej Pirc

Naročnik: OMV Slovenija, d.o.o.Objekt: BS s počivališčem na oskrbni postaji Cikava, odsek AC Šmarje Sap - Višnja GoraVsebina: sprememba PGD dokumentacijeVodja tima: Bojan Rome

Naročnik: Občina BrežiceObjekt: ureditev otroškega pokopališča v Bre-žicah Vsebina: idejni projektVodja tima: Tatjana Zupančič

Naročnik: Petrol energetika, d.o.o.Objekt: umestitev naprave za sočasno pro-izvodnjo toplotne in električne energije v To-plarni HrastnikVsebina: strokovni nadzorVodja tima: Aleksandar Jovanović

Naročnik: Infra, d.o.o.Objekt: ureditev večnamenske poti s pote-kom po visokovodnem nasipu in most preko potoka Lesično v SevniciVsebina: projekt. dokum. (PZI, PID in NOV)Vodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: Infra, d.o.o.Objekt: nadvišanje opornega zidu ob G1-5 na območju mestnega jedra KrškoVsebina: projekt. dokum. (IDZ, PGD, PZI, PID) in proj. nadzorVodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: NEK, d.o.o.Objekt: rekonstrukcija Hangerja 71Vsebina: projekt. dokum. (PGD, PZI, PID) in proj. nadzorVodja tima: Aleš Plestenjak

Naročnik: Sava avto, d.o.o., BoštanjObjekt: poslovno-trgovski center Sevnica Vsebina: spremembe in dopolnitve Občin-skega podrobnega prostorskega načrtaVodja tima: Jagica Ganc

Naročnik: Elite erhitekti, d.o.o.Objekt: objekt za mehansko obdelavo komu-nalnih odpadkov v ZC Sp. Stari GradVsebina: PGD, PZI s popisi, PID in projekt. nadzorVodja tima: Vinko Volčanjk

Naročnik: Avto Krka, d.o.o.Objekt: rekonstrukcija objekta 2. faza za po-slovni objekt s tehničnimi pregledi v Ljubljani Vsebina: projekt. dokum. (PGD, PZI)Vodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: A. Kušar, J. Pintar, J inM. Podobnik, I. Pintar, D. Debeljak, Škofja LokaVsebina: idejna zasnova , OPPN za stanovanj-sko območje Vešter ter izdelava urbanistične pogodbeVodja tima: Damijana Kranjc

... in druge. Pripravila: Tamara Močnik

Sapro16-1.indd 7 30.9.2011 14:10:04

8 september ‘11

Informacijsko središče GEN

Pametna stavba

KAJ

DEL

AM

O IN

KD

O S

MO

?

Funkcija informacijskega središča GENObjekt je bil zasnovan kot nadzorni cen-ter za distribucijo električne energije, poslovni objekt za tekoče posle GEN, pripravo in vodenje aktivnosti pri izgra-dnji II. bloka NEK ter Center za obisko-valce. Nadzorni center Gen je zadolžen za spremljanje ponudbe in povpraševanja

in distribucijo električne energije iz Nu-klearne elektrarne Krško, Termoelektrar-ne Brestanica in Savskih elektrarn. Delo v centru poteka v izmenah, neprekinje-no 24 ur na dan. Nov center je nado-mestil obstoječega v TEB.

Poslovni del objekta je namenjen zapo-slenim v GEN-u, ki so razporejeni v več sektorjev. Pisarniški del je dimenzioni-ran za povečano število ljudi, ki bi bili potrebni pri vodenju aktivnosti v zvezi z gradnjo ll. bloka NEK. Center za obiskovalce, po odprtju ime-novan Svet energije, je poseben del stavbe, ki služi sprejemanju in informira-

nju obiskovalcev. Vse-binsko je razdeljen na interaktivno predstavi-tev jedrske in drugih vi-rov energije, tudi obno-vljivih. Drugi del centra je namenjen nazornim interaktivnim preizku-som.

Zasnova objektaPetetažen objekt je se-stavljen iz podzemne kleti, pritličja, 1. in 2. nadstropja ter dosto-

pa na streho (3. nadstropje). Tlorisno je nadzemni del objekta deljen na tri trakte: A in C trakt sta pisarniška ‘bloka’, trakt B je povezovalni polkrožni del s po-membnejšim programom. Stavba ima tri stopnišča in dvigalo za 12 oseb.

Glavni podatki o objektu Neto površina – 7264, 95 m2

Največje tlorisne dimenzije – 100, 90 m x 69, 90 mNajvečja višina objekta (od spodnje

Potem ko smo z družbo Gen energija, d.o.o., avgusta 2008 podpisali pogodbo za nov poslovni objekt »Informacijsko središče GEN«, za katerega je družba Savaprojekt izvajala svetovalni inženiring v fazi priprave in izvedbe, smo v začetku junija pridobili uporabno dovoljenje, 6. julija pa so objekt tudi uradno odprli. Gre za ca. 7000 m2 velik objekt, razdeljen v tri trakte (A, B in C), v katerem je poleg prostorov za zaposlene tudi center za obiskovalce. V fazi priprave investicije smo med drugim izdelali idejne rešitve poslovnega objekta v variantah, pripravljalna dela, urejali lastniško pravne zadeve, izdelali projektno dokumentacijo, razpis za izvedbo del, upravni postopek in dela v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje je bilo s strani Upravne enote Krško izdano avgusta 2009, gradnja pa je stekla avgusta 2010 in trajala do maja, ko je bil opravljen tehnični pregled. V fazi realizacije je Savaprojekt med drugim izvajal strokovni in finančni nadzor nad izvedbo objekta in infrastrukture, projektantski nadzor, izvajal dela in naloge koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu, izdelal projektno dokumentacijo zgrajenega objekta, …

Vse do izgradnje se koncept ni bistveno spremenil.

Nadzorni center Gen

Svet energijeFo

to: G

en e

nerg

ija

Sapro16-1.indd 8 30.9.2011 14:10:07

9september ‘11

KAJ

DEL

AM

O IN

KD

O S

MO

?

kote kleti do strehe) – 20, 84 m (15, 47 m nad terenom). Sprejme do 130 zaposle-nih in 80 obiskovalcev.

Tako rekoč polovica objekta je pod ze-mljo. V kleti je garažni del z 82 parkirišči, arhiv, strojnica in drugi pomožni prostori. V sredinskem delu kleti je postavljen del centra za obiskovalce, ki je namenjen interaktivnim zanimivim poskusom. V klet se lahko spustimo po treh stopniščih ali pa se pripeljemo z osebnim avtomo-bilom. Garažni del je naravno prezrače-van, zato se tu vedno občuti rahel vlek, zrak pa je kljub izpuhom avtomobilov relativno svež.V pritličju, ki je zasnovano iz treh delov, so v vzhodnem kraku pisarne in telefon-ski center. Vsak krak ima po dva vzpore-dna hodnika, prostor med hodnikoma pa je namenjen sejni sobi, sanitarijam, stopnišču. V celotnem zahodnem delu objekta je postavljen interaktivni »Svet energije« za obiskovalce. Sredinski del pa vsebuje predavalnico za 70 oseb in veliko sejno sobo. Vse skupaj je poveza-no z vhodno avlo, ki je odprta čez vsa nadstropja in ima tudi stekleno streho.

Tako lahko iz višjih etaž vidiš obiskovalce v glavnem »hallu«. V pritličju je tudi glav-na plinska kotlovnica.V 1. nadstropju je v obeh krakih pisar-niški del, v sredinskem delu pa so pro-stori Nadzornega centra GEN. V tem nadstropju je tudi strogo požarno in pri-stopno varovan IKt prostor s prostorom za 16 serverskih omar. Slednje se pri de-lovanju tako segrevajo, da je instaliran posebni sistem, ki zajema to odpadno toploto in jo koristno uporablja za ogre-vanje. V 2. nadstropju sta dva pisarniška kraka, v srednjem delu pa so prostori uprave. Na streho vodi stopnišče in dvigalo na tlakovano teraso in razgledno plo-

ščad. Na dveh krakih sta strehi v celoti zapolnjeni z racionalno orientirani-mi fotovoltačnimi paneli za proizvodnjo električne energije.

Gradbene zanimivosti stavbeKot že rečeno, je skoraj polovica stavbe pod ze-mljo, zato so bili potrebni posebni gradbeni ukrepi. Glede na višino podtalnice je bila pre-računana potrebna masa stavbe, da se ta zaradi vzgona vode ne bi poško-dovala. Celotni vkopani del je izveden iz vodonepropustnega betona in še dodatno hidroizoliran, da tvori ne-propusten keson. Talna armiranobetonska plo-šča je debela kar 60 cm, nanjo je izvedeno še 20 cm naklonskega beto-na. Tudi strop nad kletjo je bil deležen posebne gradbene obdelave, saj so nad njim parkirišča na terenu in vhodni plato v nadzemni del objekta.Poslovni del stavbe je konstrukcijsko za-snovan tako, da se obtežbe prenašajo po obodu in nekaj armiranobetonskih stenah v servisnem delu vsakega kraka. Tako lahko velikosti prostorov po potre-bi spreminjamo in preurejamo, ne da bi posegli v konstrukcijo. Fasada objekta je v večini obešena in prezračevana, kar je zelo trajna kva-litetna in energijsko varčna rešitev. Na dveh pisarniških krakih je uprabljena obešena keramična fasada antracitno sive barve, na sredinskem delu pa alu-minijaste plošče. Na polkrožnem delu

je 30 cm od primerne fasade pritrjen sistem dvojne prezračevane steklene fasade, ki odvaja toploto, ki segreva steklo po zračnem mostu na prosto.

Pri ovoju stavbe so projektne in izvede-ne rešitve sledile načelu o energetsko nepotratnem objektu.

Pametne instalacije - srce stavbeInformacijsko središče GEN je zasnova-no kot kompleksen objekt z energijsko učinkovitimi in uporabniku prijaznimi instalacijami. Objekt se ogreva na plin in je prisilno prezračevan, ogrevan in klimatiziran. Sistem ponovno upora-blja tudi odpadno toploto iz serverskih omar. Prav tako se padavinsko vodo zbira v vkopanem rezervoarju in upora-blja za sanitarije. V objektu so vgrajene tudi varčne sve-tilke, delno tudi LED osvetlitev, ki ima iz-jemno majhno porabo električne ener-gije. Na strehi pa je montirana sončna elektrarna – fotovoltaični paneli, ki po-krivajo do 10 % porabe elektrike v stav-bi.Večina teh sistemov in sistem za varo-vanje pred požarom, kontrola pristopa, varnostni nadzor objekta so kontrolirani preko Centralnega nadzornega siste-ma, ki omogoča nadzor in upravljanje te »pametne stavbe«.

Jože Kunšek, univ. dipl. inž. arh.

Sončna elektrarna na strehi

Steklena fasada

Keramična prezračevana fasada

Vhodna avla z zastekljeno streho

Foto

: Gen

ene

rgija

Sapro16-1.indd 9 30.9.2011 14:10:08

10 september ‘11

KAJ

DEL

AM

O IN

KD

O S

MO

?

Foto 1 (z leve): Teja Volčanjk, Brin Blatnik, Petra Močiv-nik, Luka Gramc, Foto 2: Blažka Ključevšek, Foto 3: Kaja Cerjak, Foto 4: Blaž Šalamon, Foto 5: Nina Volčanjk, Foto 6: Saša Mestrič, Foto 7: Nejc Pozvek, Foto 8: Primož Kovač

Tudi Savaprojektovci puščali zelene sledi

Krško, 22. september - V sklopu dneva brez avtomobila je Občina Krško pripra-vila dogodek Zelena reka ljudi pušča zelene sledi. Tako so se predstavniki raz-ličnih organizacij in podjetij peš odpravili v službo skozi mestno jedro, pridružila pa se jim je tudi ekipa iz naše družbe.

Nizkograditelji so se preselili

S septembrom so se v pritličje preseli-li naši nizkograditelji Tatjana Zupančič (foto zg. desno), Momir Bogdan (foto zg. levo), ki si pisarno delita z Andražem Hribarjem, in Tomaž Koretič (foto sp. levo). V novi pisarni pa najdete tudi Da-vorina Nagliča (foto sp. desno) .

1

32

5 6 7

8

4

Tudi med letošnjimi počitnicami so nam pomagali naši dijaki in študenti, štipendisti.

Absolvent - aktiviraj in zaposli se

Mlade moči letošnjih počitniških dni

V Savaprojektu smo pristopili k projektu Zavoda RS za zaposlo-vanje Absolvent - aktiviraj in zaposli se, v katerega sta vključe-na Urban Žigante in Pe-ter Požun. Delodajalcem se v okviru tega projekta nudi povračilo stroškov za usposabljanje absol-ventov na delovnem mestu. Po usposabljanju in diplomi pa še subven-cija za zaposlitev diplo-mantov, ki so se usposa-bljali kot absolventi.

Urban Žigante Peter Požun

Sapro16-1.indd 10 30.9.2011 14:10:15

11september ‘11

DRU

ŽABN

A K

RON

IKA“Savaprojektova” poroka

3. julija sta si večno zvestobo obljubila dva Savaprojektovca Damjana Fre-ce in Andrej Pirc. Čestitke!

Leto porok

Damjan Mežič in ...

Davorin Naglič, prav tako že pono-sni očka, pa le dva tedna kasneje, 3. septembra. Čestitke tudi njemu!

20. avgusta je svojemu dvakratnemu očetovstvu dodal še titulo moža Da-mjan Mežič. Čestitke!

Ulov letošnjega poletja

Zobatec je riba roparica, ki se vedno giblje, le kadar preži na plen po nava-di miruje. V ustih ima štiri močne zobe podočnjake, po katerih je dobil ime in s katerimi tre lupine rakov in školjk. V dolžino zraste do enega metra ter doseže do 15 kg. Živi ob vseh kamnitih obalah do globine 200 metrov. Velja za izjemno prebrisano ribo, zaradi če-sar ga je težko ujeti s harpuno in ve-lja za veliko trofejo med podvodnimi ribiči. Letošnje poletje je skoraj štiriki-logramskega zobatca uspelo uloviti glavnemu direktorju Petru Žiganteju, si-cer znanemu ribiču. Po okusnosti velja zobatec za eno izmed najbolj okusnih morskih rib in ima čvrsto, belo meso.

Andraž na svetovnem prvenstvuKonec avgusta se je v Franciji kon-čalo svetovno prvenstvo v orientacij-skem teku (woc 2011), na katerem je kot edini slovenski moški predstavnik nastopil naš sodelavec Andraž Hri-bar. Član Orientacijskega kluba Breži-ce in zadnja leta nepremagljivi tekač v Sloveniji se je tudi tokrat dobro odre-zal na dokaj zahtevnem francoskem terenu. Nastopil je na kvalifikacijah šprinta in dolgih ter srednjih prog.

Za finalom le 45 sekundNajboljši rezultat je dosegel na kvali-fikacijah dolgih prog, kjer se je v svoji

skupini uvrstil na 18. mesto (15 naj-boljših iz vsake skupine se je uvrstilo v finale) in za finalom, v katerem je nastopilo le 45 najboljših, zaostal le 45 sekund. Andraž ob tem uspehu pra-vi: »Vesel sem, ker vem, kam bi lahko prišel, če bi se zadevi bolj posvetil. Ne glede na vse je bila izkušnja zelo do-bra in veliko mi pomeni, da lahko za-stopam Slovenijo na takšnem tekmo-vanju. Andražu čestitamo in želimo še več uspehov. Foto: Klemen Kenda

... Davorin Naglič

Sapro16-1.indd 11 30.9.2011 14:10:17

12 september ‘11

je časopis družbe Savaprojekt, d. d.

Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CKŽ 59, 8270 Krško

Uredniški odbor: Damjana Pirc, Jagica Ganc, Tatjana Vresk, Tatjana Zupančič, Andrej Trošt, Tamara Močnik, Lidija P. Colarič

Naklada: 250 izvodov

Tisk: Forma Brežice, d.o.o.

Naslednja številka izide: decembra 2011

KOM

ENTA

R, M

NEN

JE

Evropa si je zadala cilj na področju energetske učinkovitosti, ki predvide-va do leta 2020 naslednje: zmanjša-nje izpustov toplogrednih plinov za 20 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije na 20 % in zmanjšanje pora-be za 20 %. Evropska unija danes uvaža več kot pol energije, ki jo porabi. Brez potreb-nih sprememb bo odvisnost od uvože-nih fosilnih goriv naraščala še naprej. Koristi ob uvedbi takšnih ukrepov so: zmanjšanje stroškov nakupa energije, nova delovna mesta, tehnološki na-

predek, zmanjšanje energetske od-visnosti in zmanjšanje izpustov toplo-grednih plinov. Obenem pa je to tudi dvorezni meč, kajti takšna energija je dražja in otežuje konkurenčnost, ki je ob dražji delovni sili še večja. EU zara-di trenutnih razmer ni na dobri poti pri doseganju prihrankov energije, zara-di česar je komisija predlagala novo direktivo o energetski učinkovitosti, ki zajema naslednje sektorje: industrija, storitve, gospodinjstva, transport in energetski sektor. Predlogi direktive

NAGRADNA IGRA

Vinogradniško območje na fotogra-fiji, za katerega smo vas spraševali v petnajsti številki, je bilo Bočje. Očitno je bila naloga vendarle pretežka, zato nagrada ostaja v uredništvu.

V tokratni številki pa nas zanima, KAJ JE NA FOTOGRAFIJI IN PRI KATEREM SAVAPROJEKTOVEM REFERENČNEM OBJEKTU STOJI. Odgovore pošljite do 15. decembra 2011 na naslov: lidija.petrisic@savaprojekt.si

Najcenejša energija je tista, ki je ne porabimo

zajemajo od nakupov proizvodov z visokimi energetskimi standardi pa do energetsko učinkovitega prome-

ta. Z davki na CO2 emisije bi se omejil uvoz po-ceni iz-delkov iz neevrop-skih držav in pove-čal zagon nekaterih dejavno-sti, ki so trenutno v zatonu. S tem bi se d v i g n i l a tudi zmo-žnost sa-mooskrbe. P r e d l o g k o m i s i j e z a j e m a

tudi aktivnosti, s katerimi naj bo jav-ni sektor za zgled; obnovili naj bi 3 % javnih stavb letno, kar je dvakrat več od trenutnega povprečja. S tem bi se zmanjšala poraba teh stavb, pove-čala pa bi se dejavnost v gradbeno--obrtniškem sektorju. Pojavi pa se problem financiranja teh energetskih operacij, kajti slednje se izvajajo s pomočjo podpornih shem, katerih vir so povečane dajatve in viš-je cene energije.

Andrej Pirc, univ. dipl. inž. str.

Sapro16-1.indd 12 30.9.2011 14:10:19