Upload
others
View
8
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
LETO XXII . — Številka 81
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka to Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar • i Odgovoril nrsdnik Albin Učakar
KRANJ , sreda, 22.10. 196* Cena 50 par
Ust izhaja od oktobra .94. kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od li 'anuarja 1964 kot poitednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h
Pojutrišnjem, v petek, M. oktobra.bo minilo 24 *t, ko so v San Franci-tcu ustanovili organizacijo Združenih narodov. 51 iriav je takrat podpisalo ustanovno listino, v kateri zasledimo veliko In humano misel: Mir in prijateljsko sodelovanje ter pomoč!
Organizacija Združenih narodov. Kolikokrat smo » 24 letih že slišali to Ime? Kolikokrat smo se ogrozili ob prebiranju časopisnih vesti in poslušanju radijskih poro.ll o nespoštovanju načel te organizacije? Nič kollko-
•krat smo se že vprašali, kakšen odnos imajo države članice in ustanoviteljice do ustanovne listine. Spomnimo se samo Koreje, hladne vojne, rasne nestrpnosti. Vietnama, Bližnjega vzhoda, afriških In azijskih dežel v razvoju. V vseh naštetih In vrsti drugih primerov smo bili
Po eni s t ran i priča hi prizadevanjem, da
ohranili mir In vzpostavi U prijateljsko mednarodno sodelovanje *er pomoč, po drugi strani pa omalovaževanju in ncspo-Stovanju zapisanih stališč.
Pa vendar. 24 let je sicer kratka doba v zgodo
vini nekega naroda in našega planeta nasploh. 24 let je tudi kratka doba v prizadevanjih za mir. Toda misel je vzklila, korenine so pognale in iz trenutnih spopadov, družbenih, ekonomskih In dru gih razlik med narodi, ki še vedno obstojajo, se vseeno vedno močneje krepi in razrašča misel o miru, prijateljstvu in pomoči.
124 držav je danes že članic organizacije Zdru ženili narodov. In velika večina le-teh si na sleher nem koraku z zgledi pri zadeva spoštovati in uresničiti miroljubna načela. Med njimi je tudi Jugo slavija.
Čeprav na pogled morda ni videti, pa je vendar le res, da mir, prijateljsko mednarodno sodelovanje in pomoč le niso tako daleč in nedosegljivi. Svet je iz dneva v dan manjši in ljudje, ki jih ločijo velike dolžinske razdalje, so si vedno bolj blizu. — Blizu v ideji o miru, prijateljstvu, sodelovanju in pomoči. ki vsak dan v mnogih primerih že postaja otipljiva resničnost.
A. 2.
Včeraj je bil v Kranju pogovor o predlogu statuta kulturne skupnosti v kranjski občini. Razen članov iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti so se pogovora udeležili tudi član IS skupščine SRS dr. Ernest Petrič, predstavnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo tovariš Berčič, predsednik in podpredsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in Janez Sušnik ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini, (jk) — l o to: F. Perdan
Sejem obrti in opreme končan • • — i . Proti pričakovanju uspeh
V ponedeljek so v K r a n j u za,prli II. sejem obr t i i n opreme. N a njem je sodelovalo 64 razstavljavcev, odpr l i pa so ga v soboto, 11. oktobra .
»Sejem je proti pričakovanju zelo dobro uspel. Zabeležili smo okrog 30 tisoč obiskovalcev, razstavljavci pa so
France danes v
Predsednik centralnega komiteja zveze komunis tov Slon i j o France Popi t bo danes (sreda) dopoldne ob i ska l Podjetje Tekst i l indus , k jer *e bo pogovarjal z družbenopolitičnim ak t i v om In vod * l v o m podjetja. P o t em se oo o uresničevanju sklepov
gttmn
Popit Kranju
osme seje centralnega komi teja Z K S pogovarjal s sekretar j i gorenjskih občinskih komitejev in sekretar jem medobčinskega sveta Z K za Gorenjsko , popoldne pa še s člani kranjskega političnega ak t i va .
•prodali za okrog pol milijarde starih dinarjev različnih izdelkov. Največje popraše-vanje je bilo po kmetijskih strojih in strojih za obdelavo različnih materialov. Pa tudi razstavljavci tekstilnih izdelkov so bili z obiskom in prodajo zadovoljni. — Čeprav je na začetku oziroma v pripravah na letošnji drugI tovrstni sejem kazalo bolj slabo, mislim, da smo lahko kar zadovoljni. Res je, da v okviru sejma ni bilo moč uresničiti vseh sporednih prireditev, vendar sem prepričan, da se bo v prihodnje tudi ta sejem uveljavil podobno kot drugi sejmi v Kranju.«
Tako nam je včeraj povedal d i r ek tor Gorenjskega sejm a A lo j z O k o r n .
V K r a n j u pa je že tako rekoč vse pr iprav l j eno tud i j a jubi le jmi, deseti, novoletni
sejem. T a bo od 16. do 26. decembra. Tud i ta sejem bo v pros tor ih delavskega doma . Razstavni pros tor i pa so že oddani . A. Z.
mešatikakav E K S T R A
V S A K O M U R PRIJA K A V A Š P E C E R I J A
Uresničevanju s k l e
pov ak t i va . V H M B M B M H M ^ M M
Al MIRA ALPSKA MODNA INDUSTRIJA ^ Si^v
R A Z P R O D A J A P L E T E N I N Vocl 20. oktobra dalje v tovarniški trgovini v R a d o v l j i c i
I ^j^/ z velikim popustom KEDOVljICa | l > M l l l > l l l l l l > |l'IHllM|||||m
GLAS * 2. S T R A N
S R E D A — 22. ok tobra 196?
Uspel seminar za vodstva SZDL
V petek in soboto j e b i l v hote lu K a z i n a na Jezerskem seminar za predsednike i n sekretar je organizaci j social i stične zveze v k r a n j s k i občin i . Seminar je p r i p r a v i l izvršni odbo r občinske konference S Z D L K r a n j , d a b i se n a n jem z vodstv i organizaci j pogovor i l i o bodočem del u i n na logah občinske konference i n kra jevn ih organizaci j socialistične zveze.
Dobro obiskanega, zan imi vega in uspelega dvodnevnega seminar ja so se udeležili t u d i član predsedstva republiške konference S Z D L Franc Kimovec-Z iga , poslanec republiškega zbo ra slovenske skupščine M a r t i n Košir i n sekretar komi t e j a občinske konference zveze komunis tov K r a n j F ranc Rogel j .
P r v i d a n seminar ja je v dopo ldanskem, de lu obširno po jasn i l družbeni gospodars k i razvoj k ran jske občine podpredsedn ik občinske skup-« K i n e Janez Sušnik, k i se je Je posebej zadržal n a razvoj u i n de lu družbenih služb. T a k o j e obrazložil potrebe po razvo ju šolstva i n vzgojinega vars tva v občini i n dejal , d a b o o t em v novembru i n dec embru v občini s tek la javn a razprava. Posebej p a je omen i l tud i uspehe, k i so b i
l i v zadnjem času doseženi v občini na področju ku l tu r e in dejal , d a vse pr iprave n a ustanovitev ku l tu rne skupnos t i dobro potekajo. V razprav i pa je po tem odgovarj a l n a vprašanja o te lesni ku l tu r i , o razvo ju gost instva, tu r i zma i td . Po bogat i i n zan i m i v i razprav i so n a seminar ju sprejel i sk lep , d a bo v občini treba v pr ihodn je izpopo ln i t i s is tem obveščanja vodstev i n članov S Z D L .
Po uvodn ih m i s l i h predsedn i k a občinske konference S Z D L Toneta Volčiča, k i j e govor i l o vsebini političnega delovanja S Z D L , so popoldne sode lova l i v razprav i t u d i M a r t i n Košir i n F ranc Rogelj. P r v i je govor i l o v logi S Z D L in de lu poslanca, Franc Rogelj pa j e povedal nekaj de lovn ih izkušenj z njegovega de la v S Z D L . Uvodno besedo o organizacij i i n kad rovsk ih vprašanjih občinske in kra jevn ih organizaci j je ime l v soboto dopoldne sekretar izvršnega odbo ra občinske konference Jože Kavčič. V razprav i p a je po tem med d rug im i sodel ova l t u d i tovariš Žiga. — Bogato gradivo s seminar ja bo sedaj preučil izvršni odbor občinske konference.
A. 2.
5 S & ^ « • * * * •«*» mmt ******** *
Ziri - dom jurišnega bataljona
Pretek lo soboto i n nedeljo so v Z i r eh gosto l jubno kot p r ed 25. le t i spre je l i i n počas t i l i borce jurišnega bataljon a 31. div iz i je ter j i m podel i l i d o m i c i l v t em k r a j u . P r i »Zupanu« v Dobračevem se Je v soboto popoldne zbra lo ve l iko borcev te nekdanje
junaške enote n a tovariško srečanje. T a m so o d k r i l i spom i n s k o ploščo. V nedel jo pa se je p r ed ve l iko t r ibuno na t rgu pred zadružnim d o m o m v Z i r eh tem borcem pridružil o ve l iko d rug ih borcev 31. diviz i je , prebivalstva okol ice i n Po l janske dol ine k a k o r tu-
Scnunarj. n - Jezerskem .o se udeležili predsedniki In sekretarji krajevnih organizacij SZDL - Foto: A^Zalar
d i z logaške i n idr i jske stran i , k i so b i l i nekoč tesno povezani z usodo svoj ih borcev. O bo j ih jurišnega batal jona, o pomenu partizanstva nasploh ter o današnjem uvel jav l janju naše samoupravne družbe sta govor i la nekdaiU komisa r 31. diviz i je i n današnji poslanec Ivan Franko-Iztok ter bivši borec batalJ na J a n k o B u r n i k . Predsednik i treh sosednih občin: je Loke. Logatca i n Idrije so podel i l i predstavnikom » a * Ijona domic i lne l ist ine, J U *
čel j u zadružnega doma P» o d k r i l i ve l iko sponu» s K
ploščo, k i ob i zv i rn ih dom* s l i cah sestavljenega parti#°* skega i n sovražnega o r o i ' a
i i J i a
delo znanega Toneta Sve 1
— ponazar ja najhujši »>oj•» rišnega batal jona na n J * 16. januar ja 1945. Slovesno* Je dopolnjeval moški p e v s
zbor iz A lp ine , zbor učenca osnovne šole »Padlih P * *\ borcev« iz žirov in godba ' p iha la . Izredno lep iesCPVl
• dan Je še povečal razpn»°* nje, tako da se Je i°va^L
! srečanje med borc i in do» x i _ i J ~ večera-
so
čini nadaljevalo do ^ ^ J J
KRANJ
TRŽIČ
J E S E N I C E
B L E D
RADOVLJICA
ŠKOFJA LOKA
• Nalagajte devizne pr ihranke na devizne račune pr i
G o r e n j s k i k r e d i t n i b a n k i Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 7,5 %, in sicer:
4 °/o do 6 % v devizah — razliko v dinarjih
R A Z E N T E G A L A H K O S S V O J I M I NALOŽBAMI
S O D E L U J E T E P R I V E L I K I H N A G R A D N I H
ŽREBANJIH, C E I M A T E NALOŽBO V V R E D
N O S T I D I N 1000 A L I 2000 V E Z A N O NA ODPO
V E D N I R O K D V E H O Z I R O M A E N E G A L E T A .
Predstavljamo v a m : Trgovino je
treba prilagoditi N a zadnj i 5. seji obeh zbo
rov radovljiške občinske skupščine (b i la je 8. oktobra) so odbo rn ik i med drugim razprav l ja l i tud i o problemat ik i trgovine v občini. Poudar i l i so, da trgov ina na debelo v občini n i dovolj razvita. V z r o k a za to sta dva. Special iz irani grosist i svojega poslovanja niso razširjali, dejavnost nekater ih manjših grosističnih podjet i j p a je spadala. Bo l j e p a je po podatkih razvi ta v radovljiški občini trgovina n a drobno. Ta^ se je posebno v zadnj ih letih močno razv i la in moderniz irala. Tako je razmerje n*ed številom prebivalcev i n š t e v i l o m trgov in zdaj k a r ugodno. Vseeno p a so meni
l i , da b i domača trgovska podjet ja z različnimi ob l ikam i mora la težiti k združevan ju sredstev za gradnjo večj i h t rgovsk ih prostorov, ka j t i potrebe po teh na nekater ih urban i z i ran ih področjih v občini bodo še nekaj časa naraščale. P r i tem pa so tud i poudar i l i , d a se v občini ne nameravajo zap irat i , ampak omogočiti gradnjo t rgovsk ih prostorov tud i invest i tor jem zunaj občine.
Razen tega pa so v sk lep ih tudi poudar i l i , da je v trgov inah treba povečati i zbor in kval i teto različnih izdelkov, predvsem pa v pr ihodnje p r i lagodi t i trgovino turističnem u položaju oz i roma značaju občine. A . ž .
O dopolnitvah statutov podjetij v Kamniku
Minu lo sredo je b i l v K a m n i k u posvet o dopo ln i t vah statutov de lovnih organiza-c i j ob nov ih us tavn ih i n zakonsk ih
spremembah. Posveta, k i ga j e p r i p rav i l kamni ški občinski s ind ika ln i svet, so se poleg direktor jev kamniških del o v n i h organizac i j udeležili tud i s t rokovn i sodelavci in sestavljaloi statutov delovnih organizaci j .
Udeleženci tega razgovora, ž e drugega po vrst i , so najprej ugotovi l i , da bo sprememba statutov de lovnih or-BMuzacij omogočala nadaljnji razvoj samouprav l jan ja v
podjet j ih. N a razgovoru so se najdlje zadržali p r i obravnavanju družbenoekonomskega položaja delavcev, delovne enote Ln delovnih organizaci j . P r i tem so opozor i l i na nekatere pojave samoupravnega tehnokrat izma, k i skuša izločiti napredne neposredne proizvajalce iz samoupravnega odločanja. Takšne težnje b i lahko po mnen ju večine udeležencev onemogočili tud i z določbami statutov de lovnih organizac i j , kot tudi z večjo aktivnostjo vseh družbenopolitičn ih organizaci j v podjet j ih.
V. G.
V tržiški občini letos več potrošni
ških posojil V prvem letošnjem pollet
j u se je v tržiški občini povečalo število uporabn ikov potrošniških posoj i l in posoj i l za turistične namene za 15,7 odstotka. Potrošniška posoj i la p r i bank i so se povečala za 4,8 odstotka, p r i t rgovsk ih organizaci jah pa za 23,9 odstotka. Poraslo je tud i število turističnih posoj i l , in sicer za 10 odstotkov.
Ce pr imer jamo omenjene podatke z vrednostjo posoj i l , opazimo, da je vrednost posoj i l v večjem porastu kot število uporabnikov poso j i l . Tako se je v pr imer jav i z
enak im l ansk im obdobjem v prvem pol let ju letos vrednost vseh posoj i l povečala za 34,2 odstotka, vrednost potrošniških posoj i l p r i bank i pa za 19,9 odstotka in je dosegla 2,073.838 dinarjev. Vrednost potrošniških posoj i l p r i trgov insk ih organizaci jah se je letos povečala za 51,6 odstotk a oz i roma od 1,411.916 d i n na 2,140.319 dinarjev. Medtem ko so v prvem pol let ju lan i turistična posoj i la dosegla vrednost 46.406 dinarjev, se je n j ihova vrednost v enakem letošnjem obdobju povečala za 37,1 odstotka oz i roma na 63.608 dinarjev. v ig
Posvetovanje o osebnem delu
Občinska konferenca S Z D L K ran j bo danes (sreda) dopoldne pr ip rav i l a posvetovanje o osebnem delu z zasebn i m i sredstvi . Podobno posvetovanje je jun i j a letos na pobudo centralnega sveta zveze s indikatov Jugoslavi je
V vsako htSo TLjA. € 5
i n centralnega odbora s indikata delavcev stor i tvenih dejavnost i organiz i ra l občinski s ind ika ln i svet v K r a n j u . N a takra tnem posvetovanju so b i l a sprejeta nekatera stal išča o osebnem de lu z zasebn i m i sredstvi o z i roma o položaju obrtništva v občini. N a podlagi več razprav v Sloven i j i in d rug ih r epub l ikah je centra ln i odbor s ind ikata delavcev stor i tvenih dejavnosti izdelal predloge dokončnih stališč. Na današnjem posvetovanju bodo zato razpravl ja l i o teh stališčih oz i roma predlog ih za spremembo zveznih predpisov na področj u osebnega deda z zasebnim i sredstvi .
A. Ž.
Mesarsko podjetje
Tržič Ko l ek t i v mesarskega
podjetja iz Tržiča je l a n i odpr l sodobno k lavnico , k i j i h je vel jala 1,8 m i l i j ona dinarjev. Dve tretj ini sredstev so pr ispeval i sami , medtem ko so eno tretj ino gradbenih stroškov pok r i l i s sredstvi iz kratkoročnega kred i ta . Z novo k lavnico so se delovni pogoj i precej izboljšal i , z sodobnejšim tehnološkim postopkom pa se je povečala tudi mesečna proizvodnja mesa o d prejšnjih 60 ton na sedanjih 100 ton.
K l j u b novi k lavn i c i i n k l jub le 3-odstotnemu povišanju osebnih dohodkov zaposlenih, je imelo podjetje v p r v ih devetih mesecih 90.000 dinarjev izgube. Po nj ihovem mnenju za to izgubo niso k r i -
sami, temveč je prišlo do nje zaradi p lafonira-nih maloproda jn ih cen mesa. Ob tem velja omenit i dejstvo, da je b i lo klavne živine pred en im letom na pretek, medtem ko je letos čutiti precejšnje pomanjkanje . Posledica vsega tega so povečane cene živine, in sicer goveje za 8 0 ' 0 , telet za 18 odstotkov in prašičev za 1 1 % . Tako smo prišli do zanimivega pojava, ko cene živine rastejo, klavne živine pa pr imanjku je .
»robci iz razmišljanj o gospodar- i jen I u v občini Jesenice
Zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požanješ dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da boš več let
zapovrstjo morda ostal brez nje (Nadaljevanje)
tovarno I zo l i rka iz Most smo skladno z in-te,-t r a i n i ° 1 8 a n o v t c k l o v n e organizacije po dolgo-Ijah O V l l a | i , k i so se znova in znova postavna *i " j 3 p o t > l c Prišli do gradnje nove tovarne tetiu ^fezarne, k i bo stekla v prvem četrt i o k a J S e d e m d e s e t * g a 1 •''•»• Izolirka proizvaja na rino / l l s l a i v l i n s|;>1)(> produktiven način žlind« let« s 0 ' " " (kolacijski material) že vsa povojna 8 0 br»t > n ^ a Proizvodnja je locirana v neposred Vati i, l / " U ) P , a v ž ° v in je zasnovana na predelo-bo fip • e , ) 1 , l v / 1 1 s k t ' / l i l l d , v - v novem obra tu b 0 '^'»'Aoilnj.i podvojena, tehnološki proces pa **arie V i s e n o t l k e m i C n e sestav« vsakokratne Uvede* n a p , l u ' m Razen tega bo v nov i tovarni c ' j s k i | l l a p i o i / V U I - , i M a gradbenih plošč in konlek i?. , j n
n , z de lkov za razne tovarne, ki potrebujejo bo p, ! " V a v dan več izolacijskega mater ia la . K o JU n c , 0 1 r V 0 C , n ' a Stekla, bo Že v začetnem obdob-Kradnjj! , l M " 1 1 ' •• ' delovnih mesl /a ženske. P r i r>r, ) 1 / y" tega obrata so gradbeni roki ln uvajanje bj p , " ' ' K ' Prekoračeni za več kot leto dn i , saj je pflgj, ''d'Via morala že zdavnaj teči. V z r o k
A • •"' v težavah, k i jih je imelo podjetje
p r i pr idob i tv i kredi ta in tudi v tem, da je podjetje menjalo proizvajalca opreme (inozemskega) ter ima novi proizvajalec za dobavo svoje opreme zelo dolge roke. S t rokovn jak i nam zatrjujejo, da še je tO Splačalo, in upam, da bo njihove trditve čez nekaj mesecev potrd i la pro izvodnja, k i bo stekla v tem obratu . Za nas je bistveno pomembno dejstvo, da bo že v začetnem obdob ju proizvodnje dobi lo zaposlitev v novem obratu 40 žensk.
Menjat i s t rukturo ekonomske substance na Jesenicah in v občini za nas realno pomeni odpirati nove proizvodne obrate, k i bodo zaposloval i odvisno žensko delovno si lo, k i bodo predeloval i prvenstveno domaSd surovine in reprodukcijske materiale in k i bodo zlasti op lemeni t i l i izdelke železarne z dodatn im (vloženim) de lom.
Oba obrata, o kater ih so tekla naša razmišljanja , spadata po svoj ih karakter i s t ikah v to kategori jo. Istočasno pa s i pr izadevamo razv i t i nove vrste in obl ike proizvodnje v ostal ih ma l ih obrat ih , k i so nastal i p r i nas v preteklost i , bodisi zaradi prizadevanj posameznikov a l i družbe, bo
dis i zaradi možnosti in potreb, k i so v preteklosti obstajale. Letos je uspelo v integraci j i s Tovarno čipk in vezenin B l ed zaposl i t i štirideset Žensk p r i izdelovanju konfekc i j sk ih izdelkov i n tkan in , k i j i h ta tovarna izdeluje. Podjetje Cokla na B le j sk i Dobrav i je uvozi lo iz podjetja, s kater im se je integriralo, ne le stroje, pač pa tudi tehnologijo in industr i jske navade za to delo. Upamo, da bo uspelo v pr ihodn jem letu novo proizvodnjo podvoj i t i , zaposl i t i še dodatn ih štirideset žensk in tud i na tem področju nared i t i nov korak v smer i popravl janja sedanje ekonomske substance v naši občini. Razuml j i vo , da je ta novi korak vezan na dograditev nov ih poslovn ih prostorov, l e t a pa na možnost najetja kreditov v ta namen.
Tr i j e uspel i poskusi v pretek l ih dveh let ih ne pomeni jo še nikakršne pre lomnice v gospodarjenju pr i nas. Prav tako ne kažejo vseh naših p r i zadevanj iz tega obdobja, saj so b i l a vložena prizadevanja najmanj t r ik ra t večja od rezul tata vloženih naporov. In če doslej s šestimi poskus i n ismo uspel i , nas to ne odvrača od naših programsk ih zamis l i . Saj nam je že zdavnaj znana modrost , da pomeni ekonomsko napredovat i , imeti jasen program, trdo in uporno delat i za njegovo postopno uresničevanje in n i kda r ne k lo n i t i , četudi doživljaš izmenoma neuspeh in poraz.
T rdno smo odločeni stopnjevati naše napore do tiste stopnje in takšnih rezultatov, da bomo doživeli odločilno pre lomnico v razvi tost i gospodarstva v ob l i k i dovolj heterogene s t rukture naše proizvodnje in zaposlenosti .
(Dalje prihodnjič) F. Zvan
Kristijan Perko: Preobrazba \ miselnosti > je dolgotrajen proces
Položaj v nekater ih pano-g.ih i n delovnih organizac i j ah v Tržiču n i najboljši. Imate pr i s i lno upravo T K m e t i j s k i zadrugi , govoril i ste o R u n u (združevan ju , pogodbenem sodelovanju) , dokazova l i ste (zelo dolgo) , k a k o rentab i lno je združevanje trži-škega gostinstva — p a mnenja niso b i l a dovol j upoštevana. Med t em p a smo spre jemal i programe to s ledi l i T i t o v im besedam »Od besed k dejanjem«. K a k o kot sekretar komitej a občinske konference Z K Tržič ocenjujete nasta l i položaj?
< T renutna stanja tržiškega gospodarstva v ce lot i , zaradi njegove heterogene s t ruk ture n i k d a r n iso b i la taka, da b i j i h lahko n a podlagi določen i h kazalcev oceni l i kot zelo slaba, še manj p a kot odlična . T a ugotovitev vel ja v poln i mer i tud i za letošnje prvo polletje. Vendar m i s l i m , da b i b i l o zelo narobe, če b i vzeli to ugotovitev še naprej ko t dejstvo, s ka t e r im se je pač treba v nek i mer i spopr i -j azn i t i , ke r anal iza vzrokov kaže na to, da so nekatere težave bol j a l i manj značilne za celotno tržiško gospodarstvo. T o so težave, k i izhaja jo iz neustrezne kadrovske s t rukture , ki je za tržiško občino ka r preveč i n vznemir . Ijivo s laba, čeprav družbenopolitične organizaci je in skupščina že nekaj let nazaj opozar ja n a posledice, k i
j j ih. v današnjih, Je bol j p a [v pe rspekt i vn ih pogo j ih gospodarjenja, povzročajo neustrezna kadrovska s t r u k t u r a to logično, vzporedno s tem, ne povsem i n ne povsod, ustrezni kadr i .
I; Ana l i za k v a l i k a c i j s k e s t r u k ture zaposlenih 12 leta 1968 za"?občino Tržič nam kaže stanje, ki ni vzdržno i n že karakteristično v negat ivnem •miški ca tržiško gospodarstvo. Karakteristično zato, ker poda tk i : 0,8% zaposlenih v gospodarstvu z v i soko i n višjo izobrazbo, 6 , 2% s srednjo Izobrazbo, 15,6% z dokončano osemletko i n kar 50,4/Zo z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo — se slab. fi ŠO podatk i za samo indus t r i j o — n iso primerljivi z nobeno občino v okv i ru Gorenjske, ne s ce lotno Sloveni jo, še manj p a s celo državo, čeprav se i m a m o in nas imajo za indust r i j sko razvito i n gospodarsko močno občino. M a r s i k d o b i tem ugotov i tvam v opravičilo dejal, da taka kadrovska s t ruk tura le ne more imet i t ak ih negat ivnih posledic, ker so obstoječi kadr i uspel i obdržati naše gospodarstvo na n ivo ju kot dejansko je. Osebno mi s l im , d a to n i res, ker so težave vedno večje in pozitivn i p r emik i , odv isni od misel
nost i obstoječih kadrov , težki i n dolgotra jni .
I n prav v tem, v miselnos t i l j ud i , samoupravl javcev, je b istvo prob lema. Dejstvo je, da v svo j ih pr izadevanj ih , svojem de lu ne znamo prav i lno vrednot i t i vseh faktorjev, k i vpl ivajo n a dv ig osebnega i n družbenega standarda, da h lastamo vse preveč po kra tko t ra jn ih , neposrednih kor i s t ih , posredne i n dolgoročne pa zanemarjamo. Vzro ke za težave, k i zarad i tega nastajajo, v svo j i dvoličnosti iščemo zunaj nas samih, posledice pa odprav l jamo vse preveč z besedami i n vse prema lo z dejanj i .
Jasno je, d a je preobrazba mise lnost i dolgotrajen proces i n prav zato predstav l ja osnovno področje dela komun i stov, ne samo navzven, ampak v t renutn i fazi predvsem med n a m i samimi , k e r le tako bomo lahko nastopal i kot ob l ikova lc i in nos i l c i napredn ih idej samoupravno demokratične družbenopolitične skupnost i . Osebno sem prepričan, d a je v nas, tržiških komun is t ih , dovol j moči in sposobnosti , da izločimo besedno z rno od besednih plev in da to z rno rea l i z i ramo i n ovrednot imo z dejanj i , čeprav zahteva to zarad i kvaz i samoupravI javske mise lnost i i n nedemokratičnih tendenc posameznikov, dolgotrajno in Z nav idezn imi k o m p r o m i s i oteženo delo, delo, k i b i b i l o brez teh vzročno logičnih, vendar nepotrebnih prive skov, uspešnejše, tako časovno kot po kva l i te t i .
K o l i k o m l a d i h ste spreje l i v zvezo komunis tov? Zaka j samo to l iko? K j e so vz rok i , da m lad i l judje ne vstopajo?
L a n i i n med letošnjim let om je b i l o sprejet ih v zvezo komunis tov skupno 58 mla d i h članov. To število v p r i merjav i s prejšnjimi let i predstavl ja porast, vendar dotok m lad ih v zvezo komunistov n i takšen, d a b i zago tavl jal dobro i n kont inu i rano dejavnost. Vz rokov za tako stanje je več, vendar j i h lahko združimo v dva glavna, in sicer: izol iranost članstva ter posploševanje i n izenačevanje negat ivnih odk lonov posameznikov z dejavnostjo organizacije Z K , kot idejnega nosi lca socialistične miselnos t i .
Ce pogledamo dejansko stanje, lahko ugotovimo, da je Članstvo izo l i rano tako navzven kot navznoter. Izol iranost navzven se kaže predvsem v tem, da tako članstvo kot organizacija n i ma vzpostavl jenih neposredn i h in permanentnih st ikov, k i bi omogočali nenehno obl i kovanje vseh t ist ih, za katere lahko menimo, da so potem i
akt i kand ida t i za sprejem. Dejstvo je, d a se m l a d človek zarad i želje po uvel jav i tv i i n osamosvoj i tv i hoče ob l ikovat i sam, toda p r i tem je podzavestno podvržen vp l i v om sredine, v ka te r i živi. Zato m i s l im , da b i se m o r a l i ko t k o m u n i s t i v večji m e r i zavzeti , da mladega človeka s p r a v i l n i m tolmačenjem razn i h pojavov ob l i ku j emo i n pr ip rav l j amo za spre jem v članstvo Z K , ne pa, da ga p r i i skan ju življenjskih ci l jev i n resnic bol j a l i manj neprizadeto opazujemo, v končni fazi p a kampan jsko i n pavšalno ocenjujemo njegove kva l i tete i n privrženost ide j i marks izma- lon in izma.
Kampan j sko vključevanje m lad ih v organizaci jo povzroča po drug i strani tud i izol i ranost v organizaci j i sami . M l a d človek, sprejet v organizaci jo, se zarad i svoje neizobl ikovanost i ne znajde. Zarad i svoje mladostne zagnanost i zapade v ekstreme, p r i tem p a nalet i namesto na pomoč v ob l i k i kompleksnejšega tolmačenja razn ih pojavov i n problemov na pas ivn i a l i celo negativno ak t i vn i odpor ostalega članstva. T a k o se zbudi v mladem članu negotovost in vzporedno s tem tudi zmanjšana akt ivnost a l i celo popo lna pasivnost. Posledice tega pa se v nek i mer i kažejo tudi p r i sprejeman ju novih članov.
K o t drug i vzrok sem navedel posploševanje i n izenačevanje negat ivnih odklonov posameznikov, kot d a so to odk lon i ideje, na kater i temel j i organizaci ja Z K . Res je, odk lon i posameznikov obstajajo i n bodo tudi v bodoče obsta ja l i , saj je to logična posledica življenja. Organizac i ja Z K j i h ne ta j i i n j i h ne
p r i k r i v a , obenem p a j i h tud i ne to ler ira, ampak se stalno b o r i za to, d a se v z r ok i i n posledice odpravl ja jo , obenem p a tud i za to, da b i b i l o teh odklonov vedno man j . Razuml j i vo p r i tem p a je to, da smo k o m u n i s t i v tem boju , v vsej svoj i dejavnost i , pod m i k r o s k o p o m naših nasprotn ikov , k i spretno lansi-ra jo med prebivalstvo zameg-leno, ne pa ostro ob l ikovano s l iko , ka r omogoča razna pd t ikan ja i n v končni fazi izenačevanje defektov posamezn ika z defekt i organizaci je kot celote. Dejstvo je, da se tega komun is t i p r i svojem delu vse premalo zavedamo, da reagiramo na odklone v svo j ih lastn ih vrs tah prepočasi, d a smo za preobrazbo miselnost i tako nas sam ih kot celotnega prebiva lstva premalo ak t i vn i , dejstvo pa je tud i to, da se napake ne bodo popravi le, miselnost ne spremeni la z brezp lodn im k r i -t izerstvom za vogal i , temveč le z vključevanjem v organizaci jo i n ak t i vn im, predvsem p a vz t ra jn im delom vseh t is t ih , k i čutijo v sebi moč in sposobnost, da postanejo tvorc i i n nosi lc i demokratičn ih i n napredn ih razvo jn ih tokov naše družbe. Zato je skl icevanje vseh t is t ih poten-o ia ln ih kandidatov p ro t i vstopu v organizaci jo na podlagi tak ih argumentov velik a življenjska zmota, v najslabšem p r i m e r u pa puh la , z lonamerna fraza.
K a k o s i zamišljate delovanje medobčinskega sveta Z K v okv i r i h potreb po boljšem regionalnem sodelovanju?
Težnja po ustanovitv i regionalnih medobčinskih svetov Z K , k i se je po jav i la vzporedno z reorganizacijo, je zbud i la med članstvom precej razprav in pomislekov. Osebno m is l im , da so vsi pomis lek i odveč, ker medobčinsk i sveti de jansko predstavljajo novo ob l iko samouprav
nega dogovarjanja na širši podlagi i n n a višjem nivo ju, obenem pa tud i boljšo povezavo z republiškim vodstvom, k i je b i l a v pretek lost i zarad i vel ikega števila občinsk ih konferenc tehnično težk o izvedl j iva. K a k o bodo deloval i medobčinski sveti i n kaj bodo predstavl ja l i v organizac i jsk i shemi, pa J e
odvisno samo od nas samih, od naše akt ivnost i i n naših in ic iat iv . Osebno sem prepričan, da bodo oprav i l i veliko delo, če bodo iz obil ice skupn i h problemov, a različnih mišljenj, e l im in i ra l i vse ozke lokalpatriotistične tendence, k i so nam v preteklost i povzročile mnogo težav, in i zob l ikova l i sklepe, stališča i n priporočila, na podlagi kater ih bodo članstvo in c £ lotna organizaci ja na vseh n ivo j ih izvajal i z a k t i v u 1 " 1
delom in povečano politično odgovornostjo vse naloge, k 1
j i h narekuje i n zahteva i ' a Z r ' voj samoupravnega sistema.
K a j boste priporočili osnovn im organizaci jam razpravo na bližnjih konferencah?
Temat ika , k i se bo obravnavala na konferencah osnovn i h organizaci j , sta lnih aktiv ih in občinski konferenci Z K , je v osnovah nakazana v prejšnjih odgovorih. Prve?" stveno pa je potrebno, da že v sami razpravi J° . p
sprejemanju sklepov P r l S ° 0
na in nakazana zahteva P povečani politični odgovorn -st i in part i jsk i d i s c i p f i V j g izvajanju sklepov in s ' jV
To naj zagotovi, če OO P*£ trebno, tudi s selekcijo stva, a f i rmaci jo Z K nosi lca in tvorca s a m o u p ' 3
azvoj na
neg»
nega sistema, katerega si je brez odločujočega >n
tak i osnovi postavljen vpl iva Z K , i luzorno zam*WjJ
dejstvo i n zlasti p » * * g
ta
t i . To je moramo vsi , nist i , v po ln i meri in odgovornostjo zavedati U> ko tudi de lovat i .
Radovljiško gospodarstvo
Večja proizvodnja in več dolžnikov Zbran i podatk i o rezul tat ih
radovljiškega gospodarstva so na pogled dokaj ugodni . V pr imer jav i z l ansk im i se j mamireč lotos v o sm ih mesec i h pro i zvodn ja povečala za 17 odstotkov. Tako so vsa industrijska podjet ja rasen L I P zabeležila več kot 10-od-stotno povečanje. Se posebno ugodne pro izvodne trom i tate pa so zabeležili ta čas v Kemični tovarn i Pod-fliart, I s k r i Otoče i n v Plamenu.
Bo l j popolno in objekt ivno s l i ko pa narm pokažejo podatk i o f ak tur i ran i Ln plačani proda j i . Tak tn i irana proda ja je b i l a za 19 odstotkov večja od lanske v o sm ih mesecih; v indus t r i j i pa celo za 26 odstotkov. Medtem
p a je plačana prodaja le za 11 odstotkov večja. Tako so b i l i različni kupc i dolžni podjet jem za prek 32 mil i jonov novih dinarjev več kot v enakem lanskem obdobju . (Manjšo prodajo kot v osm i h mesecih lani so letos zabeležili T IO — zaradi tež.tv pri p r o i z v o d n j i , K Z J e l o v u a — t u d i zarad i težav pr i proizvodnj i , Gozdno gospodarstvo B led in obe gradbeni podjetji zaradi dolge zimi slabega vremena, v gostinstvu pa hotela Je lov ica in Tr ig lav. Lanske predaje pa niso dosegli tud i Pred i ln ica Begunje, krojaštvo E l i ta Bled i n Obr tnog radheno podjetje B led .
In nazadnje še nekaj DO dafkov o izvozu. Sest podje-
Pla-tij — L IP , E l a n , Venga. men, Almira in V c / C l ^ \ je izvozi jo za 2,856.67 larjev industr i j sk ih i « ' e ^ od tega kar 2,474.782 n a j s C
vertibil.no področje. I * j . je tsvot v tem času mor javi z za 9 odstotkov
področju kar za manjši izvoz za Plamen. Elan in Almii
t e m l a n s k i m P f T
, > / " < > ' T 1 , eni ti na k on ver t i ^ •
14- ' ' , k i« * TI J
iKXl''OC' n ja na k o m ei i ' I v i n o i ^ |e). V sestavi c e l o t a f l J J ^ voza v občini na k o n v ^ - ^ no po,! M M i • je na ' , 1 f
mestu U P z 32,3 sledi E l an s 30,7, V o n ^ ~ Plamen 5,9, A l m i r a 5 u ženine 4,9 odstotka'.
A. *
e avci cestnega podjetja Kranj te dni dokončujejo asfaltiranje 3,5 kilometrov dolgega od-a_ ceste med Hruško in Mojstrano. Doslej precej valovito površino bodo prekrili z izrav-
s j . n ' m slojem ter tako avtomobilistom omogočili udobnejšo vožnjo. Investitor del je Cestni ad SRS. Kot smo zvedeli na upravi Cestnega podjetja, so imeli graditelji precej težav s ometom, ki je še vedno dokaj gost. Kljub temu bodo dela končana do 26. oktobra, čeprav e samo za izravnavo, so doslej porabili že 4000 ton asfaltne mase. (ig) — Foto: F. Perdan
potrebuje razvojni program Na Zarl„l„ . . v . . v . . . ~ . . . . . . .
Z a a n J e m posvetovanju o položaju obrti tako družbene ka-8 k * a s e D n e n a Gorenjskem se je pred nas razgrnil kup težav, 2 a e r *m i se vsakodnevno srečujejo obrtne delovne organi-oh , . , ! n zasebni obrtniki. Zasebnikov je na Gorenjskem 1154, te t " d e , o v n i h organizacij pa 68. Ce na hitro pregledamo § eza^e> dobimo vtis, da je družbena obrt nekoliko na bolj-kdo'* n a t a n ^ n c J š e m pregledu pa ugotovimo, da o tem, y J e n a boljšem in kdo na slabšem, le stežka govorimo. Pred 1 , v e r - l e t n o dobro, če bi uredili naslednja vprašanja: 0 e l 0
P , ? e ' k i u«"ejajo položaj obrtništva, vajeništva, vprašanje đ a v . v n , h Prostorov, integracija obrtnih podjetij, kreditiranje, obrt" 0 p o l l t i k o i n končno tehnično opremljenost gorenjske
razvo, ' K ' . Z A V I R A J ° " 'trejši kono., 1 v gorenjskem . . « > , res m malo Prav zato j
lahko° V P f e š i r o , k a , d a " i j o I e n
n ^ o vsaj delno obdola l i v ' s a r n c m sestavku. Zato
* bom 0 danes omej i l i n a o 5 r t i n s k u , a l i
e i n « njen položaj O m p r , : i :
ureiTi 5"' 1 1 S m o Premise- k i
Veliv Z p o l o ^ a i obrtništva.
l o ž i 1 , C l e h s e d ( > t i k a Po-, . „ ' . j a vajencev, ki j i h je
da vedno V a j ° n c e v > k> J * i * se r v " l a n j ' k a r Pomeni , da jo p U S m e r J a J o v industr i -
1 vajencih je nejasno rašanie. z a katere-
Se " * v a J e n c i h je J ^ . vp rašan je , z a
K ^ n * ^ 1 Z(*Q zanimajo. t * . c * m e d praktičnim
ša n j e- ,C, m d e , o m - vpra-k a l e r i i , l f l k a c i J e pokl icev,
180 i ! * r s e d a > v o b n i prek ljati L J ! , . 1 * * 0 , c * k o sestav-
^ a i i l e t n e in p r imerne
d e f o v n
J r n J S k i U s k K r a ! n J ' n a e »o la GLAS
•Prejme ?
D E U V K O
sko . u r a h H r W teden-
G l a S ai a V i ^ « v u p n u i
»tavba občin tke i g * * * K r a n j , soba
čredno«« • s r e d n j i h , " n : ' 1 0 i o n * k e
w « i n i t iskarne.
učne programe. Im še nekaj je o b r t n i k o m t rn v pet i . A l i naj pre jema vajenec nagrado samo med praktičnim delom a l i tudi v času, ko presedi v šolskih k lopeh in nab i ra teoretično zinanje? O b r t n i k i meni jo , naj b i vajenec nag-grado pre jemal le med prak- I Učnim delom. E n a k o meni j tudi svet za obrt p r i gospodarsk i zborn ic i S R S .
P r i obravnavanju pos lovnih oz i roma pro i zvodnih prostorov za obrtno dejavnost sta pomembni dve vprašanji. Prvič. Odnos med najemodajalcem i n na jemnikom, k i je v tem p r ime ru obr tno podjetje. In drugič. Prostor i , v kater ih se razvi ja obr tna dejavnost so večinoma star i in j i h čaka rušenje. Urbanističn i programi pa ne predvidevajo nov ih .
Integraci ja obr tn ih podjet i j . Napo r i za njeno uresničitev niso povsem uspel i . Menimo, da so b i la obr tna podjet ja preveč zaprta in zaljubljena Vase in niso pr is ta la n a ponujeno integracijo. Danes (e marsikateremu od n j ih žal, posebno t i s t im, k i so za-bredli v težave. P r imer : Sele Sedatj pr ihajamo do spoznanja, kako prav i lna je b i la pred leti zamišljana gradnja obr tn ih servisnih delavnic ob tovarni Sava v K r a n j u . Tako pa imamo sedaj vrsto raz-< i ! ' bi [enih in razltresenih majhnih obr tn ih delavnic po K r a n j u (mnenje strokovnega obrtnega sveta za Gorenj sko ) .
P r i najemanju kreditov so družbene obrtne delavnice neko l iko na boljšem. Lažje pr ide jo do kredi tov in manjše obrest i imajo, k i p a so še vedno visoke (nad 6 odstotkov) . Zato se obr tna podjet ja le redko odločajo za kredite, če pa se, se za občasne.
Tehnična opremljenost ob r tn ih delavnic je nezadostna. Dobra polov ica strojev je dotrajanih, zato ni čudno, da prevladuje ročno delo. Podjet ja ostajajo še naprej storitvenega značaja, na obširnejšo proizvodnjo prehajajo ile redko.
In zadnič. Not ran ja organiziranost ob r tn ih podjeti j . Podalo ' ; za občino K ran j pove, da kar 15 odstotkov zaposlen ih v obr tn ih podjet j ih dela v admin is t rac i j i in uprav i . Zakaj? Za ob r tna podjetj a , čeprav so majhna, veljajo enaki predpis i o poslovanju, kakor za vel ika indust r i j ska podjetja. Predpise b i kazalo spremeni t i in s tem ozpored-no bodo manjši tudi režijski stroški.
P r i vseh teh razpravah pa ne smemo pozabi t i n a nekaj . Obr tna dejavnost, kot posebna gospodarska dejavnost, postaja vse pomembnejša. Zato potrebuje vsaj okv i r en razvojni program za posamezne občine in republ iko . Takšno je b i l o lansko pr iporočilo republiške skupščine. IA: redke so občine, med nj im i je K r a n j , k i so upoštevale razvoj ob r t i v svo j ih srednjeročnih p lan ih . Gospodarska zbornica želi vsaj to. Zato bo kma lu Izdelala študijo o metodologi j i razvoja ob r t i , k i bo pomagala občinam in končno tud i r e p u b l i k i p r i sestavljanju programov razvoja. In tudi skupščina bo lažje rek la dokončno besedo o bodoči s istemski ured i tv i in razvi janju obrtne dejavnos t i .
J. Košnjck
Ne dramatiziramo! Pa vendar . . . ( Bliža se rok za tev samoupravnih aktov
Konec leta bo potekel rok , ko morajo gospodarske organizacije, ustanove i n zavodi usk lad i t i statute i n druge samoupravne akte z us tavn im i i n zakonsk imi spremembami . O d dne, ko je občinski s ind i k a l n i svet v K r a n j u razprav l ja l o teh vprašanjih, je m in i l o že precej časa, pa tud i določeni rok se je že močno približal. 5. j un i j a je b i l a ta razprava, gradivo zanjo pa je p r ip rav i l a komis i j a za samoupravl janje p r i občinskem s ind ika lnem svetu. N a predlog komis i je je b i l takrat izdelan tud i podroben mesečn i p rogram akc i j . V program u pa so b i l i zajeti tud i t i s t i organi , k i naj b i de lovn im organizac i jam pomagal i p r i uskla jevanju.
Za osvežitev obravnavanega vprašanja: kako usk lad i t i samoupravne akte z zakonski m i oz i roma us tavn imi spremembami , želimo opozor i t i , I da sprejete spremembe dajejo de lovnim organizac i jam večjo svobodo p r i ure jan ju notran j ih odnosov; tako med de lovnimi enotami, kot med posameznimi člani delovne skupnost i . To po eni s t ran i omogoča de lovnim l judem, da svojo notranjo organizacijo in odnose pr i lagodi jo posebnost im delovne organizacije, da zagotovijo odgovornejše ravnanje in odločanje i n h i t ro sprejemanje samoupravn i h odločitev. Po drug i stran i pa takšna, večja svoboda, lahko povzroči, da bodo p r i navideznih pr izadevanj ih za večjo poslovnost in strokovnost, dob i l i večjo oblast le posameznik a l i posamezne skupine v delovni organizacij i . To pa še zdaleč n i v sk ladu z us tavn imi določili o položaju delovnega človeka.
Obe omenjeni p lat i tako narekujeta, da v razpravah o uskla jevanju samoupravn ih aktov ne moremo stat i ob strani , prepust i t i le-te posamezn ikom oz i roma nekate r im službam in j i h nazadnje le formalno po t rd i t i . No in takšno je b i l o tud i stališče občinskega s indikalnega sveta 5. jun i j a , k jer je b i l o poudarjeno, da je prav s ind ikat v delovni organizaci j i pok l i can , da organiz i ra takšne razprave oz i roma sodeluje v n j ih .
In kako potekajo pr iprave za uskladi tev samoupravn ih aktov z us tavn imi in zakons k i m i predpis i v k ran j sk i občini? Sodeč po anal iz i oziroma podatk ih gospodarskih organizaci j , ustanov in zavodov zbranih v prv i po lov ic i septembra se moramo resno zamis l i t i . Zakaj?
V k ran j sk i občini je prek sto gospodarskih organizaci j , uStanpv in zavodov, k i morajo do konca leta usk lad i t i statute in druge samoupravne akte. Od 90 vprašanih drga-nizacij pa lahko pričakujemo, da bo to uspelo le največ polovic i . Ka j pa druge? V precejšnji večini ustanov i n
zavodov do takrat še niso začeli delat i . Srečujejo se z najrazličnejšimi težavami; od or« ganizac i jskih, vseb insk ih do kadrovsk ih . N i so namreč redk i p r imer i , ko ne vedo n i t i , kje i n kako začeti oz i roma se l o t i t i uskla jevanj . Nič bol je .m v nekater ih gospodarskih organizaci jah. Posebno v man j ših, kjer n imajo zaposlenega p ravn ika , želijo določene smernice glede določitve t ra janja mandatov organov upravl janja , ko leg i jsk ih izvršilnih organov, glede aktov , k i urejajo delovna razmer ja , pripravništvo, varstvo p r i del u i td .
Med de lovn imi organizacij am i , k i bodo po napovedih do roka usklad i le statute i n druge notranje predpise, opaz imo le tiste večje, k i imaj o tudi ustrezne službe. Neka tere so se obrni le po pomoč na delavske univerze a i i k posameznikom. Po drug i s t r an i pa niso redke tud i takšne organizacije in predvsem ustanove, k i n imajo us t rezn ih služb i n strokovnjakov, p o tovrstno pomoč pa se ne obračajo, ker je zanje m o r d a tud i predraga. Seveda pa v odgovorih zasledimo t u d i takšne, kjer n j ihov i predstavn i k i pravi jo, da za usklajevanje zdaj nimajo časa a l i p a upajo, da bo rok za usk lad i tev podaljšan.
Čeprav i m a vsako dramat i ziranje nasploh pa tud i v t em pr imeru več s lab ih kot dob r i h s t rani , vseeno men imo , da z usklajevanjem ne moremo odlašati. T i s t i , ki bodo zamudi l i rok in menijo, d a bo l e t a podaljšan, se l ahko zgodi, da bodo zamud i l i še drugega. T i s t im pa, k i ne vedo niiti, kje i n kako bi začeli, bi mora l i pomagat i . S icer se nam l ahko zgodi, da bomo ob zamujenem r o k u kasneje ugotavljali, da so ponekod slabo uveljavili svobodo p r i urejanju notranjih odnosov med delovnimi enotami oziroma med posameznimi čla-; n i delovnih skupnosti.
A. žalar
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel)
obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: #> kokoši nesnice in pi
ščanca % krave molznice ln tele
ta # prašiče • koruzo v zrnju, Srot,
pšenico pšenico, tropine Itd.
Cene zmerne Dostava hitra
Ameriška založba Mcf*raw — HIBI razstavlja v LJubljani
V petek dopoldne so v pros t o r ih Moderne galerije v L jub l j an i o d p r l i razstavo kn j i g ameriške založbe Mc-G r a w - H i l l , ene najpomembnejših i n največjih založb strokovne in znanstvene litera ture na svetu. Z omenjeno založbo sodeluje M l a d i n s k a kn j iga iz L jub l jane že deveto leto i n rezul tat i tega sodelovanja so že v idn i . Tako je ameriška založba že izdala delo Edva rda Ka rde l j a Socia l izem Ln vojna, v t i sku pa so dela Krleže, Bulatovića i.n R ibn ika r j a . Obe založbi — ta
ko M l a d i n s k a kn j i ga kot McGravv-Hil'1 p r ip rav l j a ta sedaj dve del i , o d kater ih naj b i eno s simboličnim naslovom Mos tov i poudar ja lo sodelovanje med narod i , drugo pa naj b i govor i lo o naivni umetnost i v svetu.
Na t i skovn i konferenci pred otvor i tv i jo razstave je predsednik založbe M c Gravv-H i l l E . E . Booher poudar i l , da predstavl ja Jugoslav i ja za njegovo za'ožbo najbolj zanimivo tržišče med vsemi socialističnimi državami. »Čeprav je danes čutiti vse večji
Kulturne vesti GORENJSKA — Zavod za spomeniško varstvo in Goren jsk i
muzej v K r a n j u bosta do pr ihodnje turistične sezone izdala priročnik vseh k u l t u r n i h in zgodovinskih spomenikov na Gorenjskem. Priročnik naj b i gostom prodajale informativne službe po hote l ih in potova ln ih agencijah ter turistična društva. Zamise l o priročniku je nedvomno pohvale vredna, saj doslej tu r i s tom n i b i lo moč ponudi t i nobene vsaj približno tako izčrpne tovrstne publ ikac i je , ( b b )
KRANJ — Za l jubitel je francoskega jez ika bo Delavska univerza K r a n j v sodelovanju s f rancosk im k u l t u r n i m centr o m iz L jubl jane tudi letos pr i red i la celo vrsto predavanj, razgovorov in f i lmsk ih predstav. P rva je na vrs t i f i lmska komedi ja Mo j a žena je čudovita, k i s i jo pristaši zabavnih predstav in francoščine lahko ogledajo j u t r i , 23. oktobra , v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja. F rancosk i večeri bodo na sporedu predv idoma vsak drug i četrtek. (-ig)
SKUPNI '
REKLAMNI
P R O G R A M SRP UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA
SKUPNA REKLAMA V P E T I H Č A S O P I S I H IN DESETIH
LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE N&RO.ĆA'l'Tt' •RfcjK-tA.Mfsjf ''.STQpn.VE
Z D R U Ž E N J U ' P O K R A J I N S K I H ČASNIKOV ZDRUŽENJU POKRAJINSKIH ČASNIKOV IN LOKALNIH RADIJSKJH POSTAJ SRS OCLJfc, GREGORCICEvA '5 - TEL 20-09
SRP
Združeno podjetje TRANSTURIST slu »I j. i Loka HOTELI IN ŽIČNICE BOHINJ v Bohinju
r a z g l a š a prosto delovno mesto de lovn im časom
z nepopo ln im
VJ4V delavca kov inske stroke
Pogoji : najmanj 10 letna praksa.
Osebni dohodek po dogovoru. S stanovanjem podjetje ne razpolaga.
Ponudbe z dokaz i l i poslati v 15 dneh od objave na naslov Združeno podjetje T ians tur i s t — Hote l i in žičnice B o h i n j .
vpliv televizije, kina, radia in časopisov, še ne moremo govoriti o izumiranju knjige. Po mojem mnenju bo knjiga vedno potrebna človeku tako za vzgojo kot za izobraževanje in seveda tudi za razvedrilo. Danes knjiga pomeni le eno izmed vezi med narodi in založništvo je z novimi oblikami postalo del komunikacijskega sistema med vsemi ljudmi ne glede na njihovo barvo kože, njihovo pripadnost in njihovo prepričanje . . . «
N a koncu naj spregovorimo še nekaj besed o založbi McGravv-Hi l l , katere glavna naloga je, če se izraz imo z besedami njenega predsednik a »zbiranje, anal iz iranje, tolmačenje, objavl janje in razdeljevanje koristnih informaci j vsemu svetu«. V tej delniški družbi s štirimi glavn im i de lovn imi področji — oddelek za izdajanje pLiblika-ci j (57 revij v naklad i 2,5 m i l i jona izvodov), knjižna založba (lani izdala 865 kn j i g v ZDA in 220 v tuj in i ) , gradbena l i t e ra tura in posvetovalnica za investici je — je zaposlenih oko l i 13.000 l jud i . Celo tn i promet družbe je že leta 1966 znašal skoraj 308 mil i jonov dolarjev, ka r pomeni na področju za'/vni-šlva zelo v isoko stopnjo.
Omen imo naj še dve zanimivost i o odde lku za izdajanje publ ikac i j in o kun/ni zalo/hi. Oddelek za izdajanje publ ikac i j izdaja 57 različnih revij v nakladi 2,5 milijona iizvodov za skoraj vsa pod i v j a človekove dejavnosti in že pred tremi leti je ta založniška veja pr ines la 122 mili jonov dolarjev čistega dohodka. Knjižna založba v ožjem pomenu — Me Gra\v-H i l l Bo'.xk Coinpanv — je lani izdala za 160 mil i jonov dolarjev knj ig , učbenikov in učnih pripomočkov,
V. Guček
Gostinsko podjetje KOMPAS HOTELI NA LJUBELJU
razpisuje sledeča delovna mesta:
u) kvalificirani kuharji b) receptorjl a) jed i la po naročilu (a
la ca rte) b) akt ivno znanje dveh
tuj ih jezikov (pr imarno nemščina). S A M S K O S T A N O V A N J E
N A RAZPOLAGO! N A S T O P T A K O J !
Ponudbe pošljite na Direkci jo K o m p a s Hotelov, Ljubel j
Komisija za delovna razmerja pri GORENJSKI KREDITNI BANKI KRANJ razpisuje
ZA POSLOVNO ENOTO RADOVLJICA
prosti delovni mesti:
1. referent odplačilne službe
2. strojni knjigovodja
Pogoji: pod L : srednja s t rokovna izobrazba ekonomske
smer i
pod 2.: končana dveletna admin is t ra t i vna šola
Za obe mest i je določena 3 mesečna pre iskusna doba.
Pismene ponudbe s k r a t k i m življenjepisom ter dokumente o strokovnost i naj kandidat i pošljejo do vštetega 5. 11. 1969 na naslov:
Goren jska kred i tna banka K r a n j , komis i j a za delovna razmerja.
I l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l f e l l l t l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l t l l t t l l l l l l l i l 1 " 1 1 ' 1 1
Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
razglaša prosti delovni mesti za nedoločen čas
t. Vodja sterilizacije
2. Kurir-pomožni delavec
Pogoji:
pod točko 1. Končana ftola za laboratorijske tehnike
pod točko 2. Končana osemletka, vešč naj bo opravljanja m.miših popravi l
Pismene ponudbe prinesite osebno na Zavod ? a
zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ul ica 9, do 1. 11. ! % 9 .
i l l l H I l l l l l l l l l l l i l l l l l l l l l l H i n i l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l t l l l l l l M I l l l l l l t m i l l l l l l l l l l l l l M I M I H I I I I I I '
Uprava javne varnost i v K r a n j u bo n a
j avni l ic itaci j i dno 22. oktobra proda la naslednja osnovna sredstva«
2 avtomobila Z A S T A V A 750 lO motornih koles JAVVA 350 U mopedov COLIBRI
v v e j c število pisalnih, klubskih ln •troJepl» n* miz, večje število različnih stolov, div«' 1 0
foteljev, omar in železnih postelj.
Z a č e t e k l u i l . a i j e l>o o h I > m i p i e d IMI.IA ' IH s k u p
ščine občine K r a n j . I/ pisarne U J V • K r i i n J 1 '
»Leteči« intervju
Lectar j u najcenejša kava
v Približno dve leti ln pol
bo, kar so v Kamniku odprli jostinski lokal Lectar. Čeprav nisem preveč navdušen prijatelj dobre kap l j i ce , pa moram priznati, da me Je ob vsakem obisku v K a m -»iku pot zanesla tudi » ta Prijetno opremljen lokalček. Od kod une Lectar ln kako Je z obiskom, smo vprašali lastnico lokala Nežo Hribar.
»Pri hiši se reče lectar, k e r •o včasih izdeloval i izdelke i z kcta — srca, plošče i n j i h prodajal i na vseh večjih sejm ih . Že pred le t i so izdeloval i tud i sveče i n z n j i m i se ^oj oče še danes ukvarja.«
»Pravijo, da Imate pri vas najcenejšo kavo v Kamniku. AH to drži?«
»Bo kar držalo, saj cene *ave že od ustanovitve lokal a nismo spreminja l i . T a k o v«dda skodelica kave s sme-t*»no 80 par , brez smetane pa 6 0 par. Naš l o k a l se ponaša t u d i s to znamenitostjo, da smo prv i v K a m n i k u začeli točiti medico.«
»Kaj je poleg cenene kave 5 medice še posebnost vaše-Ka lokala?«
»Ne vem, če je to ravno pol n o s t al i znamenitost, ven-d a r p r i nas lahko dobite zna-^ e vrste škotskih whysk i -J e v . f rancoski konjak cour-
U voisier, rusko vodko i n a lbansk i konjak. M e d jed i l i prevladujejo domača, in sicer kmečki f lancat i , k ro f i , orehova pot ica, jabolčrai i n sirov zavitek, torte, sendviči z domačo ZAsctko .itn t'i >maćim k r u h o m ter seveda znane vo-diške preste.«
»Katerih dobrot največ prodate?«
»Med jed i l i prevladujejo zav i tk i , sendviiči i n potica, med pijačami pa pelinkovec, kon jak , domače žganje i n brinjevec«
»Kako je z obiskom?« »Čeprav je v zadnjem času
v K a m n i k u precej konkurence, se lahko pohva l im z dob r i m ob i skom, saj i m a m precej sta lnih gostov, k i vsak dan zahajajo bodisi n a kavo al i na požirek kakšne pijače.«
»Kaj menite o davkih? Se vam ne zdijo previsoki?«
»Letno plačam oko l i pol-drug mi l i j on .S d in davka. Sedaj v začetku, ko i m a m precej stroškov, se m i zd i višina davka neko l iko previsoka. Ravno sedaj na pr i mer preure jamo .sanitarne prostore in mis l im , da b i ob takšnih p r imer ih moral i /a določen čhs davko znižati. Vem, da v Avst r i j i in Nemčij i to omogočajo.«
V. Guček
* * C s , t " » Dolgega h rb ta - relativna višina 550 m — Foto:
V petek zvečer je prostovoljna gasilska četa Iz škofje Loke imela praktično vajo na kateri so njeni člani prikazali gašenje in reševanje ljudi iz gorečih poslopij. Svoje znanje so preizkusili na stavbi škofjeloške Name. Vajo si je ogledalo veliko število domačinov. Na sliki vidimo prihod gasilskega avtomobila pred »gorečo« zgradbo. — Foto: F. Perdan
Na Bledu še vedno živahno Lep i jesenski dnevi so na
B ledu precej podaljšali sezono. Čeprav je program različnih sezonskih in p o s l a n s k i h turističnih pr iredi tev že izčrpan so se ble jski turistični delavci pr iprav l ja jo že n a bližajočo se z imsko turistično sezono, je na B l e d u te dn i še vedno precej živahno. Zarad i raznih s impozi jev o z i roma posvetovanj in d m g i h srečanj so ble jski hotel i še vedno precej dobro zasedeni. M e d temi, tako imenovanimi
Nova plezalna
smer V soboto, 4. oktobra 1969,
je bi la do kraja izplezana nova — prvenstvena smer v severni steni Dolgega hrbta . Prvo tretj ino sta v letu 1969 preplezala Belchar in E k a r , vendar sta se zaradi slabega vremena morala spust i t i po smer i nazaj. Smer je tako Čakala do sobote, da dobi končen oris; vz;>on je dokončala ista naveza Belehar — E k a r priključil pa se j i m a je še Jamn ik Toma/.
Čistega plezanja je bi lo 6 ur . V steni je ostalo 8 k l i nov. Relat ivna višina smeri je 5 5 0 m; težavnostna stopnja I I I—IV, ker so v ključnih mest ih ostal i k l i n i , k a r znatno olajša vzpon. V vrhnjem delu je b i la stena popo lnoma z a l i lenela.
Prv i p r i s t opn ik i : Belehar I/tok, Jamn ik Tomaž in Ekar Franc i so člani alpinističnega odseka Kran j ter člani kranjske K a r a k o r u m — Himala ja ekspedicije v letu 1970.
To je vsekakor pomemben podvig Bfcoraj n i kn»ju tet ne plezalna sezone.
pos lovn imi gosti, p a je še vedno precej takšnih, k i so prišli, da b i na B ledu v m i r u preživeli nekaj jesenskih dn i . Lepo vreme pa vsak dan pr i vabi n a B l ed tud i precej enodnevnih gostov. M e d n j i m i je največ Avstri jcev, Nemcev i n Itali janov. — Turistični de
lavci pravi jo , da tolikšnega ob i ska v posezčrnskih dneh na B l edu še ne pomni jo i n čeprav končni poda tk i še niso zbran i , so prepričani, d a bo letošnja turistična posezon a na B l edu zelo ugodna v pr imer jav i s prejšnjimi.
A. 2,
Danes, 22. oktobra , bo na B r n i k u pr is ta lo pet letal , štiri bodo odletela, i n sicer v T i tograd, dve v Beograd in eno v Prago. P ro t i T i togradu bo poletel DC-6B, proti Beogradu i n Pragi pa caravel l i .
J u t r i se bodo na brniško pristajalno stezo spust i la štiri letala. Pr i lete la bodo iz Beograda, T i tograda in Munchna . Dve letali bosta še isti dan nadal jeval i vožnjo v M i inchen in Beograd.
V petek na B r n i k u ne bo velikega vrveža. DC-9 bo odpel ja l v T i tograd, caravel la pa v Beograd. V soboto na brniškem letališču ne bodo zabeležili p r i s tanka . Vzletel bo le convair, k i je pr is ta l v petek. T r i minute čez šest bo ponesel potnike v Beograd.
Nedelje, 26. ok tobra , ne bi omenjali, če ne bi p r i s ta l i n čez kako uro vzletel Iljušin-18. Po tn ike bo pripeljal iz Moskve i n se tja še isti dan vrnil. To bo edini vzlet ta dan na letališču.
Posebno obvestilo 2 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, obvešča podjetja, ustanove, zavode, hišne svete in občane škofje Loke, da bo v času od 23. oktobra do 8. novembra 1969 izvedel sistematsko deratizacijo na območju mesta škofja Loka.
Upravi jalce ln lastnike objektov pros imo, da omogočijo s t rokovnemu osebju, k i bo izvajal derat izaci jo dostop v objekte in da vse stranske prostore, dvorišča in k le t i temeljito počistijo.
P o s e b n o opozarjamo občane, da upoštevajo navodila Izvajalcev, da ne b i prišlo do zastrupitve l jud i ali domačih živali.
Zavod za zdravstveno varstvo K R A N J
K R V O S E S »Kaj pa ima s tem opravi
ti moja žena?« »No, da, vidite, Sir, zadeva
je takale: saj gotovo veste, da gredo take stvari dobro v denar. Mislim namreč tiste ilustrirane . . . prav tako malo jih imate radi kakor jaz. Jaz se nobene niti ne dotaknem in prepričan sem, da se tako godi tudi vam. žal pa so tu in temu dejstvu se ne da izogniti, in še zelo priljubljene so.«
»Na dan z besedo! O čem pa govorite?«
»Veste, če hočete razumeti situacijo, bi morali poznati Delberta v splošnem in posebnem. Delbert je zelo žilav. Ce si vtepe kaj v glavo, mu tega ne izbijete već iz nje.«
»Kaj je z mojo ženo? Kako se drznete omenjati njeno ime v tej zvezi?«
»No, saj to pravim samo tako, ker . . . vidite, jaz poznam Delberta in čeprav ne odobravam njegovih stremljenj, ne •norem . . . «
»Kakšna stremljenja so to?«
»I, denar potrebuje.« , »No, in?« »Misli, da bi ga mu dali
vi.« »In kaj ima to opraviti z
mojo ženo?« Bedford Je premišljal ali naj možaka kratko malo vrže iz pisarne.
»No, tu so pač tiste listine.
»Kakšne listine neki?« »No, kartotečni list krimi
nalne policije o vaši ženi, prstni odtisi in tako dalje.«
Za trenutek je vladal leden molk. Bedford je kot posloven človek predobro poznal to spretno varanje s presenečenji, zato ni z nobenim gibom izdal, kaj se v njem godi. Mrzlično je razmišljal. Toda navsezadnje — kaj pa Je pravzaprav vedel o Ann Roann? Za seboj je imela nesrečen zakon, o katerem ni rada govorila. Bila je to žalostna zgodba. S samomorom Je končno njen moz sam obsodil svojo nesposobnost. Določeni zavarovalni znesek je omogočil vdovi, da se je prebila skozi težave. Dve leti je bila v inozemstvu, potem se Je vrnila in spoznala njega, Stewarda Bedforda.
»Položite že vendar svoje karte na mizo!« Bedfordu se Je lastni glas zdel tuj. »Kakšna Igra je to? Ali ni vse skupaj poskus izsiljevanja?«
»Izsiljevanje?« je vzkliknil Dcnhnm. Zdelo se je, da je čisto uničen. »Za božjo voljo, Mr. Bedford, kaj pa vendar mislite! Po takih sredstvih b| niti Delbert nikdar ne segel.«
»Kaj pa potem?« »Dovolite, da vam natanč
neje razložim to investicijo. Potem ml boste, o tem sem prepričan, priznali, da je zadeva zelo solidna. Tistih dvajset tisoč dolarjev bi utegnili — tako trdi Bvlbert — dobiti na/a J čez pol leta. Jaz osebno pa sem mnenja, da bi do
tja poteklo leto. Delbert je vedno optimist.«
»Kakšne so te listine o moji ženi?« Bedfordov glas je bil trd in razdražen.
»Eh, saj to je tisto! Veste, Delbert mora ta denar kratko malo imeti in mislil si je, da bi mu ga vi posodili. Nazadnje razpolaga s temi informacijami in nekateri ilustrirani časopisi plačujejo za dober namigljaj čedne vsote. Razgovarjal sem se z njim o tem. Prepričan sem, da niti od daleč ne boste plačali dvajset tisoč dolarjev, Delbert pa meni, da boste pri avtentičnem materialu to vendarle storili . . . «
»Kako prosim? Za avtentični material gre?«
»O, seveda, Sir! Samo ob sebi umevno, saj sicer o tem ne bi izgubljal besed.«
»In kakšni so dokazi?« »Fotografija s policije In
prstni odtisi.« »Dajte, pokažite mi to
reč!« »Meni pa je dosti več do
tega, da bi se pogovoril z vami o Investicijskem znesku, Mr. Bedford. Res nisem imel namena prikazovati stvari s tega zornega kota. Ko pa sem opazil, da poslušate mojo prošnjo s precejšnjo nejevoljo in . ..«
»O kakšnem materialu govorite?«
Njegov suhotni nasprotnik Je z levo roko stiskal k sebi klobuk, z desnico pa Je ribaril po prsnem žepu in privlekel nezadnje Iz njega kuverto. »Prav gotovo nI bil moj namen obravnavati stvar s te plati,« je dejal zaskrbljeno in dal Bedfordu nezalcpljeno kuverto.
Bedford Jo je odprl In Izvlekel Iz nje vsebino. Priložena fotografija, kakor jih snemajo na policiji, je bila aH najbolj pretkana ponared-ba, kar jih Je kdaj bilo aH pa . . . pravi posnetek Ann Roann, kl je bil napravljen pred nekaj leti. V očeh tipični poredni smeh, profil natanko i- (i ln usta prav tako lepo zaokrožena kot pri njej. Pod fotografijo Je bila zapisana usodna registrska številka. Razen tega je bila pod njo še vrsta prstnih odtisov in paragraf kazenskega zakonika, ki se je tikal njenega pi estopka.
Denhamov monotoni glas se je zavrtal v Bedfordove možgane. »Ce vas smem opozoriti, Mr. Bedford — imenovani paragraf se nanaša na zavarovalno goljufijo. Gotovo se vam bo to zdelo čudno. Tudi meni se Je, ko sem to reč videl prvič.«
»Cesa jo torej dolžljo?« »Imela je nakit, kl je bil
zavarovan ln storila Je neumnost, da ga je nesla najprej v zastavljalnico, potem pa prijavila, da JI Je bil ukraden. Izterjala Je zavarovalnino, potem pa se Je ugotovilo, kje Je ostal nakit . . . Tja,
poHcija je v takih stvareh zelo iznajdljiva.«
»Kaj se je zgodilo, ko so goljufijo odkrili? Je bila obsojena, ali je bila kazen pogojna aH so zadevo potlačili?«
»To vedo samo bogovi. Jaz ne vem niti, če je Delbert o tem informiran. Samo to dokazalo mi je dal in dejal, a Ima namen iti z njim h kaki ilustrirani reviji ln ga po ugodni ceni prodati. Jaz sem bil mnenja, da mu nobena ilustrirana revija ne bo plačala tolikšne vsote, kot jo mora investirati. Odkrito povedano, Mr. Bedford, jaz takih stvari nimam rad. Ne ugajajo mi Ilustrirane, ki se ukvarja-jajo s tem, da obmetavajo ljudi z blatom. To se mi gnusi.«
»Da, že razumem,« je dejal Bedford mrko. Zrl je na kartotečni list s fotografijo svoje žene, s podatki o starosti, velikosti, teži, barvi oči in prstnimi odtisi.
Takšno je bilo tedaj izsiljevanje. Dosti je slišal o takih stvareh, zdaj pa je skusil to pri sebi. Ta možic, kl je v zadregi mencal na stolu semtertja, mečkal svoj klobuk iti se delal poštenjaka, je bil izsiljevalec in on, Bedford, njegova žrtev.
Bedford Je natanko vedel, kako je treba v takem primeru ukrepati — naložiti namreč falotu nekaj krepkih po grbi in ga nato izročiti policiji. Ali pa ga nahruliti: »Takoj zapustite pisarno in glejte, da se ne prikažete več! Izsiljevalec ne dobi od mene niti beliča!« Trei 'a možnost Je bila poklicati najbližjo policijsko postajo, zaupati zadevo tamošnjemu policijskemu uradniku ter r a obenem prositi, naj reši vso stvar na diskreten način. Bedford je vedel, kako se kaj takega potem nasmije. Namesto njega bi zahtevani znesek izročila izsiljevalcu policija proti potrdilu; nato bi aretirali Binncva Dcnhama In ves primer prikrili pred javnostjo.
Toda, ali bi se vse to res tudi posrečilo?
Navsezadnje je stal zadaj misteriozni Delbert . . . saj je očlvidno on napletel vso stvar in on je nameraval to, kar je vedel, prodati eni tistih opravi jI vih ilustriranih revij, kl rastejo kot gobe po dežju In žive od razkrivanja senzacionalnih afer odličnejših ljudi.
Ali je bila to tu res policijska kartotečna listina ali ne? Ce je bila listina prava, potem Je sedel v pasti. Potem se nI dalo nič storiti. Al: pa je bila listina ponarejena?
»To dokazilo bi rad obdržal za nekaj časa.«
»Za kako dolgo?« Je vprašal Dcnham. Prvič je Bedford začutil v njegovem glasu ostrino in postal pozoren. Možic pa Je še vedno sedel zgrbljen na skrajnem robu stola in v naročju vrtel svoj klobuk.
»Najprej bi se hotel prepričati o resničnosti vaših podatkov.«
— Jaz sem Margareta Ros. Leta 1908 si mi dejal, naj pridem k tebi, kadar se bom naveličala moža . . .
Srčni bolniki se obotavljajo
N a srečanju ameriških k irurgov v San Franc i scu sta dva znana k i rurga poudar i la , da so srčni b o l n i k i vedno m a n J navdušeni za presaditev srca. B o l n i k i meni jo, da se i g r a j 0
z življenjem in smrt jo . Medtem pa je dr . B a r n a r d opt ' 1 1 1 ' 8
in meni , da ima presajanje src prihodnost. Pr i zna l pa J*» je glavni kamen spotike /avraeanje tujka v bolnikovem oi£ a
ni zmu.
Najdlje tlačijo zemljo Svecli
Svetovna zdravstvena organizaci ja je objavi la seznam P°" prečnega trajanja življenja v posameznih deželah. NajO^fJ i a/očarani Američani, saj so se znašli šele na 26. mostu, prav so po izdatk ih za svoje zdravje in zdravi la prvi na svetu
Najdl je žive Švedi (71,60 leta), slede Norvežani (71,32 1 ^ Nizozemci (71,10), Islandci (70,70), Izraelci (70,52), V***'
(70,30) in Američani (66,80)1 Wje od Amerikancev žive še SP** c i , Nemci , Prancozi , Cehosiovaki, Bolgar i , Japonci , Jamaj Rodezi jc i , Avstra lc i , Br i t anc i in drugi
Med ženskami vodijo po fcivljenjs leta), Svedinje (75,70), Norvežanke (75,57), Francozinje
M e d ženskami v o d i j o p o življenjski dobi Nizozemke (75,W<
l ni d*
slede j i tu Islandke, Švicarke, Br i tanke , Avstra lkc , Novozen ke, Rusinje Žive poprečno 74 let, Američanke pa 73.70 leta«
Jogurt proti raku? i ! j d«*
Raziskovalci /. univerze v Nebraski v ZDA s o ugotovi« imajo ku l ture mlečnih bakter i j močan antibiotičen ^ ' ^ p j i l Meni jo , da b i zalo lahko vsebovale tudi koristne snovi pro t i r aku . Znanstvenik i se trudi jo , da b i omenjene s ^ pro t i r a k u dokazal i v i c i meni h anem mleku — tO (• v
in jogurtu .
Knjige pri n 9 ak l *
l a n i je p r i n a . izilo skupaj 9475 kn j i g v skupni ne- ^ cli
66 mi l i jonov izvodov. Od te številke pa je treba odšteti stotkov učbenikov.
12
Rešitev sobotne križanke
.< F U S '
I. OJACFN, 7. STUCKA, 13. JESENIŠKI ROVI, « 5
16. KER, 17. SREM, 18. IREDENTA, 21. TRA, 22. BS. * * 24. NO, 26. UN, 27. REA, 29. GLAVOBOL, 24. UJMA, 3«> 37. ANAA, 39 M i l ARMSTRONG, 42. AVLIJA, 43. T«*1
GT.AS * 9 STRAN
Loške slike iz pretekle in polpretekle dobe ( 4 )
Mestnci in IPrifarcI Tretji berač je bil Muckov Groga; tako so ga imenovali otroci. Ta pa ni bil berač v pravem pomenu besede, ker ni prosjačil. Navadno je nosil s seboj koso ali kakšno drugo orodje in iskal po hišah delo. Tudi na mojem domu je bil večkrat Sost. Mene je imel rad, ker ga nisem dražil, ampak sem se * njim prijateljsko pogovarjal. Zabavljal je čez socialne razmere v Avstriji, končni povzetek njegovih razmišljanj pa je bila vedno ugotovitev: »Ta cesar je zanič!«
Kakor je v vsakem mestu •^kaj star ih, bolj ali ma.nj
enih rodbin, k i tvori jo u Mni zaklad mestn ih sta-Jožiinosti, tako je tudi v Lo-" d - V prv i vrst i naj imenuje-^ rodbino Guze l j . I zmed ^'arejših članov te rodbine Je posebno znan Jur i j Gu -Jf''< ^ i je b i l kup i l od nekega ^ozamija hišo. v ka ter i je
občinska hišo,
nastamjena C e l a I
Mkopičina sko f ja L o k a . Po pripovedovanju Steva S inka v Loških razgledih 1968 je imenovani Gozani podedova l o d svo j ih bogat ih sorodn ikov v I ta l i j i v e l i ko premoženje in s tem denarjem sezidal hišo, v ka te r i je b i l a v Prejšnjih časih sodni ja , zdaj P 3 jc„ kot sem zapisa l , občinska skupščina.
Jur i j Guzel j je trgoval z lanom ter orehov im in češ-njev im lesom, k i ga je pošiljal prek Benetk v London . B i l je zelo premožen. O njem je znano, da je potoval leta 1851 skupaj z ženo na svetovno razstavo v London. Za takratne čase in razmere je b i lo takšno potovanje že nekaj izrednega. Mogel si ga je privoščiti le kak veljak, kakor je b i l Andre j Smole, o katerem pravi Prešeren, da je videl Nemško, Francosko, B r i t ansko . . .
Druga, prav tako imenitna rodbina so Hafner j i . Ta rodbina je danes zelo razve jani i n šteje celo vrsto družin, med n j im i z last i več podjetn ih obrtn ikov pa tudi uglednih javn ih delavcev, zdravni
kov, inženirjev, županov i td . V dal jnem sorodstvu s to
rodb ino je b i l tud i mesar Funtk , s p rav im imenom *vo Ogorevc. Tud i njegov star i oče je b i l mesar. Zelo dobro se ga spom'n jam še iz svoj ih šolskih let, kako je slonel v mesnici p r i kapuc 'nskem mostu in opazoval mimoidoče. N i k o l i ga nisem videl stat i , sedeti al i hodi t i , vedno le sloneti, zato si nisem mogel znebit i vt isa, da sloni tam nekakšen k o .
Ta Fun tk je dobi l svoj vzdevek zato, ker je rad kaj navajal iz Funtkov ih o t r o ških pesmi. V drugi svetovni vo jn i je prišel v i ta l i jansko vojno ujetništvo, kjer si je nakopal bolezen in u m r l . ko še n i b i l star 50 let. B i l je prava dobričina in vselej pr i pravl jen pomagati , če se je pokazala potreba. Kmet je so ga hva l i l i , ker je b i l po l t en mesar, k i j i h n i skušal izkoriščati. Sicer pa je b i l zelo or ig inalen. B i l je velik saij i-vec; izživljal se je v tem, da je uganjal razne burke. Tako je na pr imer pr ihaja l na konju v kavarno, kjer je konj tud i i zprazni l svoje fige.
V L o k o je prišel — ne ve se, na kakšen način in po kakšni pot i — neki črnec z imenom Fortunat A l i . Nekater i domnevajo, da je pobegni l iz kakega samostana. N a občini niso vedeli, kaj b i z n j im . Fun tk pa se ga je naglo po last i l rekoč: »Dajte ga porabiti!« V mesnic i je zavija l meso v papir in oprav l ja l razna pomož.na dela; vsako delo mu je kar dobro pristojalo. Nekega dne so začut.li v Funtkov i • hiši suml j iv ropot, kakor b i hotel kdo vlom i t i skozi okno v prvem nad-vlomi lca, se zapodi l za n j im strop ju. Funtk je brž ailar-mira l črnca, ki je pregnal in ga skupno s psom, ki ga je b i l vzel s seboj, zgrab i l ter t a k o preprečil dozdevni
"vlom. lzkr./ai 'o pa se je, da to n i bi j vlomilec, ampak le razposajen fant, k i je hote l povasovati p r i h»šni dek l i .
Funtk je sodeloval tudi , ko so »obešali« Marjančnika na mestnem trgu pred K a s m a
nom. Ko t zadnjo željo so m u vtakn i l i v usta ribo in s tem zaključili norčavo slovesnost. Sreča je b i la , da se burka n i tragično končala. To b i se bilo spričo objestnosti sodelujočih lahko zgodilo.
K a k o r Mestnci tako so tudi Pr i farc i imel i nekaj odličnih
ro jakov, k i po številu sicer ne odtehtajo Mcstncev, pač pa j i h dosegajo po svoji mora ln i p la t i i n vsestranski pomembnost i .
K tem moramo v p r v i vrsti prič teti lesnega indus l r i a l -ca F ranca Dolenca, po domače Joškovca. Njegov oče je b i l prišel s Kr ivega brda . B i l je še preprost kmet, vendar je ime l že precejšnjo gozdno posest im bav i ! se je tudi z lesno trgovino. V Star i L o k i je zgradid hišo, k i še danes stoj i . Njegov s in, danes imenovan Star i Joškovc, se je gospodarsko k m a l u močno dvigni l . Povečaj je lesno trgovino in vedno bolj širil podedovano gozdno posest.
inž. Primož Sunonič (Prihodnjič naprej)
M I H A K L I N A R ( M E S T A , C E S T E I N R A Z C E S T J A )
IV . D E L
kih n, r ' u i ' u Pahor govori še o podobnih dogod to V * ° s c *80dfli na Si lvestrovo v Dolen jsk ih v r n ' * 2 ^ 1 ^ ' o l ' e množica terjala pojasnilo glede Jzsi l "| V C V O j n e 8 a Posojila, ki jim ga je občina od / a a v*ti*ijsko vojsko v času vojne, pa tudi
župnika s o terjali, k a m je zapravil d e n a r , k i z»on P r e j e . ' M zvonove " d cesarskih oblast i , za ga n ° \ e ' k ' s o i i n P ' e l i l i v kanone, in za les, k i
J c ' u p n i k prodal t/ ecikvenega gozda, h o r - n . J u župnik dal obračun?« vprašujejo Pa-
, M V ' p r i j a I t , ' J i . t*re V ^Panom sta pokazala orožnikom, ka-n a čl n c , c n a J Primejo,« pokaže rudar Pahor Pote n V * - a s o P ' s u . v katerem je o tem bra l , da / " i T 1 * n n i °ČJ zopet v/žare, ko pripoveduje, Ki<kV, ^ e v i k a n J c ' zajelo tudi kmete v oko l i c i
TaC?' in rvH f . 'OVOr ice posluša Slavko pr i Pahoi jevih
»Oh a v t x , o v i b " ni rj a ̂ y'ai" nasilje,« to je pogost stavek inže-!>iljc . a v e t ' ( - > . obenem pa opravičilo, če je na-i\u\no "czadovoljncži v .svobodni domov in i ' v a t u l . * ° D i a s t je treba u t rd i t i , da bo nova drža-dr>a„.. '_ U r adno priznana,« poudar ja , ker je novo
ko uiaano pr izna la doslej šele ena sama vc-
~ Združene države Amerike. Franci ja , tabo
ko so nc-
. . -enjc k a n i / ' J C " n a , , ; i l l , ( > nemško Avstr i jo pomeni lo bal-S H S f C l 1 " Srednje Evrope . »In n e m i l i v državi * ' t i " v ' V l 0 8 n i , i svobodno domovino resno ogro-^ n f e r e T < k 1 , , ( u i ( * ' h d ip lomatov na mi rovn i saj ; c
l r X 1 , k a r b i b i lo samo I ta l i janom v p r i d , A v s ' i ' ) . I U l 1 • da je Sonino b i l prot i razsulu Polnen * r * ^ e ' c med vojno, m is l im proti P<>-G t y , p n " u razsulu. P r i tem ga podp i ra tudi De
• V o t 1 t ' i p o a d L k i h Ital i janov i n bivši
poslanec v avstroogrskem par lamentu, sicer ital i janski k ler ikalec , k i pa tudi pr i l iberalni i tal i j ansk i vladi uživa vedno večji ugled, da komaj ustanovljene k ler ikalne stranke Part i to popola-re ni t i ne omenjam. Nemi r i v S M S ženejo vodo na i ta l i janski mlin.«
Tako meni inženir Klaveda, medtem ko ga profesor Andrej opo/arja, da so delavski in kmečki nemi r i v tem času tudi v I tal i j i nekaj vsakdanjega.
»Prav to me sk rb i , ker so nemir i po vsej Ev r op i . . .«
In kar skrb i inženirja Klavedo, razveseljuje rudar ja Pahorja in njegove prijatel je.
»Kakor da pomlad prinaša vel ika upanja,« se navdušuje rudar Pahor in pripoveduje, da je b i la te dni v Moskvi ustanovljena nova, komunistična intei nacionala, l n na sam prv i pomladansk i dan so tudi Madžari opravi l i s s tar im redom in ok l i ca l i sovjetsko Madžarsko. »Svita se. Sv i ta ! Revoluci ja je na pohodu . . .«
S lavko pa ne razume rudarjevega navdušenja. Prav te dn i so se razširile novice, tudi v i ta l i jansk ih in slovenskih časopisih je pisalo, da antanta londonske pogodbe z Itali jo ne namerava spremenit i .
»Le kako sc morete veselili?« se S lavko prvič vmeša v pogovor radarjev. »Ali niste bra l i v ,Na-pre ju ' , da na l jubl janskem gradu v ihra Trna zas t a v a . Tretjina slovenske zemlje fe izgubljena.«
»Hm,« ga presenečeno pogleda rudar Pahor, presenečeno, ker sc S lavko še n i n iko l i vmešal v pogovor odras l ih , potem pa prav i : »To si lahko pričakoval. A l i nisem govor i l , da VVilsonu ni verj e l i . Imperial ist je kakor Angleži, Francoz i in I ta l i jani , m i s l im njihova gospoda, k i ni prav nič drugačna kakor naša a l i pa gospoda po vsem svetu. V s i so iste branže. Iste vrane. V r a n a pa, kakor veš, ne izk l ju jc vrani oči. Pa še med vranami sta dve vrst i : site i n lačne. S i ta vrata pa lačni ne verjame, kakor ne verjame sit gospod lačnemu delavcu. Zato gospod mis l i , da je njegova svoboda tudi delavčeva.«
»Toda tu ne gre samo za gospodo! Za nas Slovence gre! Ka j bo z nami , vas vprašam,« Vprašuje S lavko .
»Kaj bo I nami?« odgovarja rudar Pahor. »Ce s i si zapomni l žalno zastavo na l jubl jan
skem gradu, bi si mora l še zapomni t i , kdo jo zakr iv i l lumpar i jo . A l i n i tam pisalo, da večje farse (kaj je farsa, ne razumem prav dobro, a
kaj je lumpar i ja , vem) — da večje farse in lum-pari je, kakor je pariška mirovna goljufi ja, svet še ni videl. Je pisalo tako al i ni?«
»Je,« odgovarjajo Pahorjevi pr i jate l j i . »In pisalo je, da državniki, k i so imel i štiri
leta in pol po ln gobec, da se vojskujejo za pravico in odrešenje nesvobodnih narodov, državn i k i , k i so robant i l i prot i brest- l i tovskem m i r u , s kater im je nova, lahko rečem, naša sovjetska Rus i ja pokopala imperialistično vojno, državnik i , k i poizkuse io z vo jskami zadušiti delavsko-kmečko Rus i j o i n revoluci jo, t i državniki sedaj v svojem pohlepu po vladanju i n i z rab l jan ju delovnih l jud i vsega sveta prekašajo celo propaloga nemškega cesarja V i l j ema. Vse, ka r so nesvobodr.im narodom bivšega cesarstva obetal i , je b i la laž. In kdor j i m je veroval , je ogoljufan in bo vselej, če j i m bo veroval . Srbe so i z rab i l i , ker so j i h hote sprav i l i v spor z Avstro-Ogrsko. K a k o r poročajo ie m i l i jon Srbov izkrvavelo na bojiščih a l i pa b i l o pomorjenih doma ne samo pred z idom s puškami al i na v is l icah, marveč predvsem z g ladom, k i ga je pr ines la vojna. Tisoče in tisoče Hrvatov in Slovencev, k i so se preb i l i na ono stran fronte, je verovalo antantnim po l i t ikom in popadalo v boju na nj ihovi strani . In t ist i , k i so popadal i , so srečnejši od t ist ih, k i so ostal i živi, saj so danes prav gotovo v dno duše razočarani in se z vso pravico čutijo ogoljufane. Drugi so pred cesarskimi nagl imi sodišči končali na v is l i cah kot vcleizdajalci cesarstva. Za koga? Za imper ial izem degenerirane romansko-aglosaške gospode, kakor piše v .Napreju ' ! . . . No, najbrž, tega t i še ne moreš razumet i . A boš. Ce ne danes, p a ju t r i a l i pojutrišnjem . . . Toda temelj i starega sveta se majejo. Star i svet se bo sesul. M o r a se sesuti, saj drugače človek, k i živi od dela svo j ih rok, ne bo n iko l i pr i znan za človeka in bo še nadalje igrača v rokah falotske oblast i . Revoluc i ja je na pohodu. V svetovni revoluci j i prolcta-r iata je rešitev. Tud i rešitev mal ih narodov i n tudi nagega. S i n social istke s i ! Mora l b i razmišl jat i o tem. A ti razmišljaš...« rudar ut ihne, ker noče imenovat i inženirja Klavcde, očeta Slavkovega pr i jate l ja . »Sicer pa imaš za razmišljanje še čas.
Roparski zaklad
Ob TJnionovem pivu ln Alkovih alkoholnih ter brezalkoholnih pijačah je med povabljenci na degustaciji pred Porentovim domom kmalu zraslo razpoloženje. — Foto: F. Perdan
Kmalu na našem trgu:
Alkovi sokovi in oranžada v novi embalaži
M i n u l i petek popoldne sta dve s lovenski podjet j i — Tovarna a lkoho ln ih in brezalkoholnih pijač (A lko ) L jub l ja na in p ivovarna Un i on — na terasi kranjskogorskega hotela Porentov dom, enega od gost inskih objektov S A P Ljubl jana, p r i r ed i l i degustaci-jo svoj ih izdelkov. Degusta-cijc so se udeležili predstavn ik i pos lovnih sodelavcev obeh podjeti j in številni nov inar j i . A l ko je predstav i l novo osvežilno pijačo pingo, sadne sokove in že znane aperitive v injak, konjak, pel inkovce, domači brandv ter drugo, p ivovarna U n i o n pa svetlo i n temno p ivo v stek len icah. Ob tej priložnosti smo d i rektor ja A lko tovariša
L u d v i k a Tranteta zapros i l i za kratek razgovor. Tovarna alkoho ln ih in breza lkoho ln ih pijač L jub l jana , katere izdelk i so na Goren jskem dokaj znani in cenjeni, je namreč lani končala z modernizac i jo in mehanizaci jo delovnega postopka. Podjetje sc je tako uvrst i lo med vodilne proizvajalce žganih in osvežilnih napi tkov v Jugoslav i j i .
»Tovarna Alko je bila ustanovljena leta 1947, z združitvijo manjših nacionaliziranih obratov. Od njih smo podedovali zastarele naprave, ki so zahtevale ročno delo. Zato se je podjetje leta 1965, po reformi, lotilo načrtne rekonstrukcije in modernizacije. Prva faza je zajela obrate za
R A Z P I S Čufarjevih plaket
za leto 1969 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Ču
farjevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Čufarjevih plaket za leto 1969.
Cufarjevc plakete sc podel i kulturno-prosvetnim organizaci jam ali posamezn ikom kot priznanje za l k t i vno delovanje na kulturno-prosvotnem m umetniškem področju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturno-prosvetne dejavnosti na območju občine Jesenice.
Predloge za podelitev plaket l ahko dajo vs i občani, kulturno-prosvetne i n druge organizaci je.
Predlogi morajo b i t i predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 5. novembra 1969.
Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Jesenice
izdelovanje alkoholnih pijač. V ZRN, pri firmi Setz Wer-the, smo nabavili sistem posebnih strojev, tako imenovano polnilno linijo, kl zmore natočiti 3000 litrskih steklenic na uro. Naprave so stekle leta 1967. Druga faza mehanizacije je bila končana maja letos. Z njo smo povsem avtomatizirali proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Aparati, izdelek iste firme, napolnijo 800 Četrtlitrskih steklenic v eni url,« je povedal tov. Trente.
Rekonst rukc i j o celotnega delovnega procesa in seveda tudi izgradnjo novih skladišč ter pomožnih obratov, brez kater ih ob nekajkrat večji pro izvodnj i ni šlo več, so k r i l i deloma iz lastnih sredstev, de loma pa s kred i t i . Dolgovi bodo drugo leto poravnani .
»Pripravljamo pomembno novost — brezalkoholne pijače v nepovratnih folljastih vrečkah,« smo zvedeli od direktor ja. »Na Gorenjskem, v Kranju, škofji Loki, Radovljici ln drugod, v nekaterih gostinskih lokalih in poslovalnicah Alkovih odjemalcev, jih bo kmalu moč dobiti.«
»In kater i A l kov i izdelki so dosegli največji uspeh?« nas jc zanimalo.
»Med alkoholnimi pijačami velja omeniti predvsem domači brandv, pelinkovce, nekatere likerje in seveda ho kev slivovko, ki jo zlasti cenijo inozemci. Od osvežilnih pijač gre dobro v denar oranžada ter pingo. Kvaliteto proizvodov bomo skušali še izboljšati. Odpiramo namreč razvojni laboratorij ln zaposlujemo nove strokovnjake, največ živilske tehnologe.«
Večino svoj ih izdelkov tovarna A l k o proda v S loveni j i , Hrvaški, Bosn i in Is t r i , na tujem trgu, v I ta l i j i in Zve/ni repub l ik i Nemčiji, pa najbolj »vleče« s l ivovka.
I. G.
JULIUS MADER
Pri tem vključuje sodišče tudi II., VI. in VII. oddelek državnega varnostnega urada (RSHA) in vse druge člane SD, vključno krajevne zaupnike in agente, ne glede na to, ali so delovali za plačilo ali ne in ali so bili člani SS ali ne . • •*
Za zločinsko organizacijo v smislu statuta mednarodnega vojaškega sodišča v Nurnbergu je bila razglašena tudi SS.
S tem je bila Izrečena sodba tudi nad šefom urada SD SS-gruppenfuhrerjem Schellenbergom in njegovimi sodelavci, dr. Hortlom, Skorzenvjem in Kriigerjem.
Tu pa se je pokazalo, da je strateška varianta, s katero so veličine SS in SD računale v svoji »alpski trdnjavi,« * brezpogojno kapitulacijo Hitlerjeve Nemčije sicer umrla, ni pa še bila pokopana.
Sodba mednarodnega vojaškega sodišča v Nurnbergu naj bi bila vodilo za vse poznejše procese proti vojnim zločincem« V teh procesih so prišli na zatožno klop fašistični industri-alci, zdravniki, juristi, visoki uradniki, generali in visoki voditelji SS. Za razliko od mednarodnega vojaškega sodišča so vodila te procese samo ameriška vojaška sodišča.
Eden izmed najvažnejših takih procesov, je bila »Zadeva U*> v kateri so bili obtoženi štirje ministri, sedem državnih sekretarjev ln več visokih Hitlerjevih uradnikov. Ta proces so po sedežu najvažnejših fašističnih ministrstev v Berlinu imenovali tudi VVlIhclmstrassenprozess. Trajal je od leta 1948 do aprila 1949 ter je bil eden od zadnjih niirnberških procesov.
Med obravnavo je sedel na zatožni klopi tudi šef oddelka za tujino nacistične obveščevalne službe Ualler Schellenberg. Poleg njega sta se znašla še nekdanji državni minister za finance grof Scmverin von Krosigk In podpredsednik rajhovske banke Emil Puhl, kl je dolga leta tesno sodeloval z SS. TI obtoženci so bili odgovorni tudi za tihotapstvo nacističnih milijonov v tujino od jeseni leta 1944. Zato jc svetovna javnost pričakovala, da bo ta proces razkril še mnogo novega.
Velikanski štab ameriških tožilcev Je za ta postopek pri" pravil nič manj kakor 550 000 aktov. Glavni tožilec je bil novopečeni brigadni general Tellford Tavlor, njegov namestnik in direktor tožilskega štaba pa dr. jur. Robert M. W. Kcmp-ner.
Objcktvnl zastopniki tiska, ki so pričakovali, da bo na procesu prišlo tudi do zanimivih odkritij o mešetarjenju z milijoni, ln kl so bili prepričani, da bo Schellenberg odgovarjal tudi za doslej največjo ponarejevalsko akcijo in z njo povezane zločine, so ob koncu tega procesa razočarani zapustili Niirnberg. Sef nacistične obveščevalne službe VValter Schellenberg je bil sicer zaradi svoje pripadnosti zločinskim organizacijam SS in SD In zaradi storjenih zločinov p f ° ' človeštvu obsojen na šest let ječe, podpredsednik nemške državne banke ln molčeči čuvar nacističnega zaklada Puhl P* na pet let. Toda o ponarejanju denarja In z njim zveza«" zločinih proti človeštvu, o transakcijah z devizami in zlatom v sodelovanju z državno banko ln nemškimi monopoli, m bila spregovorjena niti beseda.
Naivnež b i pomislil, da se Jc to zgodilo po naključju aH zaradi pomote. V resnici pa s * nazadnjaški ameriški - * r 0 * J ' kl so zavzemali pomembne položaje v finančnem In polh nem svetu, še naprej razvijali stike, katere so že prej v zpo » t a " vili s fašistično obveščevalno službo glede separatne kal" laclje Hitlerjeve Nemčije. Njihovo sovraštvo do k o m u n I z" 1
Jih jc pripeljalo do tega, da so sc zvezali celo s hudo ° ' , , c l T I , 0
njenimi funkcionarji SD in Hitlerjevimi generali. Name 9 1
da b i vodje Hlmmlerjevlh In Kaltcnbrunnerjevlh age« 1" kaznovali na podlagi Izrečene sodbe mednarodnega vojaškeg^ sodišča v Nurnbergu, so se z njimi pogodili, da bodoča s Jlml izkušnjami in zvezami na voljo ameriški obveJČCV* £ službi. Tako so si lahko Izvlekli svoje glave Iz že pripr* Ijcnih zank. To dokazujejo naslednja dejstva:
do 1. SD-sturmbannfuhrer ln tesni prijatelj Eichmanna. ^
zadnjega zaupnik Kallenbrunnerja in mešetar z nacls<|t J ml milijoni dr. VVlIhelm Hdtl se Je izognil vsaki k l ,*| ,. | | l Tj postal dobro plačani vodja agentov v ameriški o h v i ' s l 1 Vj',j. službi. Američani so tudi preprečili njegovo Izročitev m žarski vladi, ki K a Je s tiralico iskala kot v o j n e : '
2. Večkratni vojni zločinec In posebni Hitlerjev mi•> ter Schellenbergov ekspert za sabotaže SS-obersturm"-jjj (
Hlhrer <"tto Skorzenv Je pod skrivnim Imenom »Abel« ' co v 0 f ,
1947 sklenil z ameriško obveščevalno službo poseben dog j c
Prodal Je ameriški Hlstorlcal Dlvlslon v »Camp K , " g u " % a to napisane Izkušnje o subverzivnom vojskovanju l " 11 .i0\'0 oproščen vsake odgovornosti. Američani so odrekli " J * ^ Izročitev Češkoslovaški, kl ga je zahtevala zaradi z-oc proti človeštvu, storjenih tam med okupacijo.
S uroro N A S E J M U M O D A V S V E T U V B E O
G R A D U Q D 25. O K T O B R A D O 2. N O V E M B R A 1969 —
P r ^ F D Š T A V l j A M C ) V A M N A Š E \ A R A Y N O U S N J E j M % / T ^ f 3 7 N ( ) V i i ' K 1 0 :
V I V E L A N IN V J V E L A N L U X za vse vrste oblačil
Prod Prodam PRAŠIČKE, 6 ted
nov stare. Cešnjevek 11, CeT" kije 4938
Prodam večjo količino JABOLK. Cešnjevek 25, Cerklje
4939 Prodam 6 tednov stare
PUJSKE. Zalog 11, Cerklje B 4940
Prodam moški ŠIVALNI STROJ singer. G r a d 44, Cerklje 4941
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zg. B r n i k 7, Cerklje 4942
Prodam smrekove D E S K E raznv.q d imenzi j . Zalog 17, Cerklje 4943
Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Pšaita 12, Cerklje 4944
Dva KAVČA, zaboj za posteljnino, M I Z I C O i n 2 FOT E L J A , malo rabl jeno, ugod-n ° prodam. Naslov v oglasi m oddelku 4945
Prodam K R A V O , staro 3 ieta s teletom. Mevkuž 7, Z K- Gorje
Ugodno prodam *«K>lej, B i s t r i ca 99,
49-16 K O Z O .
Tržič 4947
Poceni p rodam ŠTEDILNIK goran. P i r i h , Zevn ikova !2, Kranj-Orehek 4 " , S
Prodam K R A V O , 9 mesecev brejo, k i bo tretjič toletila, dva PRAŠIČA za pitanje, eno SV INJO , 3 mesece brejo, i n večjo količino obran ih JAB O L K . Koželj Jakob, Brezo-v i c a 3, K r o p a 4949
Prodam nov B R Z O P A R 1 L -N1K, 75-litrski in L I J A K . HrestJe 30, K r a n j 4 9 5 0
Prodam 5 m 3 suh ih hrasto-**• t )RV. Piebačevo 13, Kranj 4951
V A L I L N I C A v N a k l e m P " K r a n j u po ugodni ceni razprodaja dva do t r i mesece ^ a r e J A R C K E , pasme leg' ho r n .
I zd«Ja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko-r o S k a cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave lista: *ranj, Trg revolucije 1 s tavba občinske skupščine) Tek. račun p r i SDK v Kranju 515-1 135. — Te-Jlonjs redakcija 21-835 * &60; uprava Usta, ma
l°°glasna ln naročniška 8 l«zba 22-152 - Naročili-n a : letna 32, polletna 16
5 0 Para. Mali oglasi: be-• N « 1 din, naročniki imajo 1 0 V« popusta. Neplačanih °8lasov ne objavljamo.
G [Mi
K u p i m
K u p i m rabl jeno P E C za centralino kur javo n a premog — okrog 30.000 k a l . Tu-šek Pavle, Hafnerjevo nasel je 19, Škofja L o k a 4952
M o t o r n a voz i l a
Prodam F IAT 750, prevožen i h 50.000 k m , letnik 1962. Naslov v oglasnem odde lku
4953
OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru.
Lep pozdrav in nasvldenje v Zg. Dupljah.
Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN
Oddam GARAŽO na Oreh-k u in levi dobro ohranjeni ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem odde lku 4954
Stanovanja Prodam novo enonadstrop
no H I SO v Čirčah z vseli t ve-n i m dovol jenjem. Naslov v oglasnem odde lku 4955
U P O K O J E N E C — zdrav, m i r en in pošten išče prazno S O B O . Plačam dobro in oprav l ja l b i manjša dela p r i hiši (k jerko l i na Gorenjskem). Bre jc Ivan, Radeče 226 p r i Z idanem mostu
4956
Našel sem MOŠKO K O L O . Dob i se, Piebačevo 2, K r a n j
4957
V nedeljo je ušel PAPAG A J , če se je kam zatekel, javite Čolnar, K r a n j , Prešernova 1 4958
Komisija za delovna razmerja Z A V O D A ZA VZDRŽEVANJE I N G R A D N J O T E L E S N O V Z G O J N I H O B J E K T O V I N N A P R A V Kranj, C. St. Žagarja št. 27
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. delovno mesto čuvaja na stadionu — redno delovno razmerje
2. delovno mesto snažilke v zimskem kopališču — redno delovno razmerje
3. delovno mesto delavca pros torn ika na stadionu — redno delovno razmerje
4. delovno mesto natakarja v bifeju kopališča — redno delovno razmerje
5. delovno mesto kurjača v z imskem kopališču — delovno razmerje z manj kot polovico delov
nega časa
6. delovno mesto snažilke na uprav i zavoda — delovno razmerje z manj kot polovico delov
nega časa
Pogoji z a sprejem: pod točko L , 2. in 3. — nekva l i l i c i ran delavec pod točko 4. — kval i f i c i ran a l i polkval i f ic i -
ran n a t a k a r i c a pod točko 5. — kva l i f i c i ran delavec kovin
ske stroke
Rok za prijave je 15 dni po objavi.
O B V E S T I L O V D O P I S N O ekonomsko , administrat ivno, tehniško (strojno, c lektro, lesno, kemi j sko ) , Dsnovno, pok l i cno kov inarsko in delovodsko (strojno) šolo ter tečaje
V P I S U J E M O D O 1. N O V E M B R A 1969. Učna p i sma smo že začeli pošiljati. Uvodne razgovore in seminarje bomo organizira l i tudi že v tem mesecu.
D O P I S N A D E L A V S K A U N I V E R Z A L J U B L J A N A , Pa rmova 39,
telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106
Jesenice R A D I O 23. ok tobra amer. barv .
f i lm P R E G O N B R E Z M I L O ST I
24. ok tobra amer. f i lm I Z P O V E D U J E M S E
Jeseiiice PLAVŽ 23.—24. oktobra franc.-ita
l i j , barv. f i lm N A S E D O B R E S O P R O G E
Dovje-Mojstrana 23. ok t ob ra amer. barv.
f i lm P O S L E D N J I S A F A R I
K r a n j s k a gora 23. ok tobra angl. barv.
f i lm L A D Y L
Radov l j i ca 22. ok tobra amer. barv.
f i lm P O I N T B L A N K ob 18. u r i , amer. barv. f i l m TO-B R U K ob 20. u r i
23. ok tobra sovj. barv. f i lm V O J N A IN M I R ob 15.30 in 19. u r i
24. ok tobra amer. barv. f i lm PRIŠLI SO V C O R D U R ob 20. u r i
B l e d 22. oktobra amer. barv.
f i lm SČEGETAJ M E ob 17. in 20. u r i
23. aktobra i ta l i j . barv. f i lm P A S NEDOLŽNOSTI ob 17. in 20. u r i
24. ok tobra i ta l i j . barv. f i l m P A S NEDOLŽNOSTI ob 17. in 20. u r i
Skof ja L o k a S O R A 22. ok tobra amer. barv. C S
f i lm PO S L E D I ZLOČINA ob 18. in 20. u r i
23. ok t ob ra švedski f i lm M O L K o b 20. u r i
24. ok tobra švedski f i lm M O L K ob 18. in 20. u r i
K r a n j C E N T E R 22. oktobra franc. barv. C S
f i lm A N G E L I K A I N S U L T A N ob 16., 18. in 20. u r i
23. oktobra franc. barv. C S f i i in A N G E L I K A I N S U L T A N ob 16., 18. in 20. u r i
24. ok tobra franc. barv. C S f i lm A N G E L I K A I N S U L T A N ob 16. in 18. u r i , p remiera amer. barv. f i ima P O L J U B I M E , NORČEK ob 20. u r i
K r a n j STORŽIC 22. ok tobra amer. barv .
f i lm T I G R I C A ob 16., 13. i n 20. u r i
23. oktobra amer. barv. f i l m D E K L E Z G A R S O N J E R O ob 16., in 20. u r i , jugosl . barv. f i lm B O G J E U M R L Z A M A N ob 18. u r i
24. ok tob ra zah. nemški barv. f i lm G R B A V E C IZ SO-H O A ob 16., 18. in 20. u r i
Tržič 22. ok tobra amer. barv.
f i lm G R O F I C A IZ H O N G -K O N G A o b 17.30 i n 19.30.
23. oktobra amer. barv. C S f i lm ČLOVEK Z Z A H O D A ob 17.30 m 19.30.
K a m n i k D O M 22. ok tobra jug . barv. f i l m
B O G J E U M R L Z A M A N ob 17.30 in 19.30.
24. ok tobra amer. barv. C S f i l m ČLOVEK Z Z A H O D A ob 17.30 i n 19.30.
GLAS * 14 STRAN SREDA — 22. ok t ob ra 1969
Deček padel v kanjon Kokre I Nesreče v zadnjih dneh V ponedeljek, 20. oktobra,
nekaj po dvanajsti uri se je pri padcu v kanjon Kokre pri mostu na cesti Staneta Žagarja hudo ranil 8-letnl Metod Kožuh iz Kranja. Več otrok, med njimi je bil tudi Metod, je stikalo po grmovju nad kanjonom. Opazili so
zračnico, ki je visela v grmovju nad prepadom in jo skušali doseči. Metod je splezal do nje po železni lestvi, ki je vgrajena v betonsko konstrukcijo mostu. Pri tem mu je spodrsnilo, tako da je padel in obležal na dnu kanjona hudo ranjen. Pri reše
vanju Metoda, trajalo je skoraj uro, so sodelovali kranjski gasilci, miličniki, zdravstveno osebje in občani, ki so bili v bližini. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
L. M. Včeraj ob pol dveh popol
dne smo povprašali na otroški nezgodni oddelek ljubljanske bolnišnice, kakšno je zdravstveno stanje ponesrečenca. Dežurni zdravnik nam je povedal, da je še vedno v kritičnem stanju, ki bo trajalo še nekaj dni. Metod ima hude poškodbe na glavi, saj je njegova lobanja odprta in je nevarnost Infekcije ln gno-jitve, ter zlomljeno levo stegnenico.
J. K.
Gorela je slanina
V poneeljek, 20. oktobra, nekaj pred osmo uro zvečer Je vratar tovarne Sava opazil, da je izbruhnil požar v novem obratu klavnice v Kranju na Savski cesti. Požar je nastal v prekajevalnici, ko se je zaradi previsoke temperature vnela slanina. Priučeni mesar Kezič A iz je bil premočno zakuril, nato pa odšel k vratarju. O požaru Ju Je obvestil vratar Save. Zgorelo jc več kilogramov slanine ter električna napeljava v komorah. Škodo cenijo na okoli 25.000 do 30.000 din.
• novf slovenski mesečnik •
karavana odkriva fr^e
Reševanje poneuečcnca Iz kanjona Kokre — Foto: F. Pcrdan
S E N T A skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22053 (bivši Exo t c rm )
VAM NUDI: £ najkvalitetnejšo moko
vseh vrst £ testenine »Račvanka« 9 vse vrste živinskih
krmil po zelo ugodni ceni
N a cesti tretjega reda p r i Gor i cah je v petek, 17. oktobra , dopoldne zarad i nepr imerne h i t ros t i začelo zanašati vozn ika osebnega av tomobi la K a r l a Omana iz Gor i c . Av t omob i l se je prev rn i l , se vžgal i n popo lnoma zgorel. Vozn ik in sopotnik Ignac Vegelj sta b i l a le lažje ranjena.
V Zg. Dupljah je v petek popoldne nenadoma pritekela pred dostavni avtomobil, ki ga je vozil Jože Rendulič iz Zg. Dupelj, štiriletna Majda Balantič. Huje ranjeno deklico so odpeljali v bolnišnico.
O k o l i sedme ure zjutraj se je v petek pr ipe t i l a prometna nesreča v Ce rk l j ah . Vo zn ik osebnega avtomobi la Franc Bohinc je prehiteval nekega kolesar ja, p r i tem pa j c zapeljal bolj na levo stran ceste i n p r i tem trčil v av tomobi l , voznik M i l a n Mušič, k i je pr ipe l ja l iz nasprotne s t rani . P r i trčenju je z Mušičevega av tomobi la padel zaboj na avtomobi l Andreja Ropreta , k i je b i l pa rk i r an na s t ransk i cesti . Vo zn ik Mušič in M a r i j a Mušič sta b i l a v nesreči laže ranjena. Škode na avtom o b i l i h je za 16.000 d in .
Na cesti drugega reda na savskem mostu pred Bledom sta v petek zvečer trčila voznik osebnega avtomobila Jože S ta jer iz Zasipa in kolesar Esad Abdijanovič z Bleda. Pred srečanjem je kolesar zavil v levo pred avtomobil, tako da ga je ta zbil po cesti. Hudo ranjeni kolesar leži v jeseniški bolnišnici v kritičnem stanju.
Na Gorenjesavski cesti v K r a n j u je v soboto, 18. oktobra, zvečer mopedist Janko Hvas t i iz K r a n j a zadel 19-letnega Bori-slava Jotiča, k i je hod i l po desni s t ran i ceste. Oba sta padla, pri tem pa se je mopedist huje ran i l .
V križišču Nazorjeve ln Dražgoškc ceste v Kranju je voznik osebnega avtomobila Mirko Fende Iz Medvod Izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Matijo Pfajfar-jem iz Kališ pri Železnikih. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 9000 din.
V nedeljo, 19. ok tobra , nekaj po šesti u r i zvečer je n a
cestnem nadvozu p r i N a k l e m voznik osebnega avtomobi la Vlad i m i r Premrov iz K r a n j a zaradi prekratke varnostne razdalj* trčil v pred n j im vozeči osebni av tomobi l , voznik Albreht, ' z
Ljubl jane. V nesreči n i b i l nihče ranjen, škode na avtomob i l i h pa je za 9000 d i n .
Na Kidričevi cesti v Škofji Loki Jc v nedeljo okoli druge ure popoldne voznik mopeda Jože Hojkar trčil v Ladislava Brzina, ki je nenadoma stopil na prekod za pešce. Oba sta padla in se pri tem laže ranila.
V nedeljo popoldan je na G o l n i k u voznik osebnega avtomobila A l l onz Kremžar zaradi nepr imerne hi t rost i zape l i 3
s ceste in s i lov i to trčil v drevo. Ranjen n i b i l nihče, škode na voz i lu pa je za 7000 d in .
Na cestnem nadvozu p r i Naklem sc je nekaj po šesti uri zvečer pripetila le ena prometna nesreča. Voznik osebneg avtomobila Stanislav Rozman iz Kranja je zaradi prekralK varnostne razdalje trčil v osebni avtomobil Stojami Batlča Ljubljane. Batičevo vozilo pa jc trčilo še v avtomobil, ki 8 Je vozila Cecilija Žagar Iz Šentvida pri Stični. Ranjen m nihče, škode na avtomobilih pa je za 8500 din.
Le pol ure kasneje se je na nadvozu p r i Nak lem P*&gi še tretja nesreča. Vozn ik osebnega avtomobi la C i r i l P l c i k ° i r t l
je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v P | v d . n Jn a
vozeči av tomobi l , voznik V i n k o Gale iz Naklega. škode tn tomobilifa |e za 8000 d in .
h. M-
Delovna skupnost delovne enote tiskarna
CP GORENJSKI TISK K R A N J
razglaša prosta delovna mesta
1. vodje komercialne službe tiskarna
2. kurjača centralne kurjave Posebni pogoji:
Pod prvo točko mora imeti k a n d i i l . l .
— prvo a l i drugo stopnjo šole ekonomske ali ko-i i K i e i a l n e smer i in 3 leta prakse
— srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse v k o i n c r * c ia ln i s t rok i .
Pod drugo točko razglasa mora b i t i kandidat k v a l ' 1 ' c i ran delavec kovinske stroke in vojaščine p i o s t -
Ponudbe pošljite v osmih d m h , t. j . do 29. 10-pod šifro »Prosto delovno mesto«.
j
Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah
Štirinajsta zvezdica pod Mežakljo?
Prihodnjo soboto, 25. oktobra, bo uradno odprta nova hokejska sezona. Ljubitelji tega športa n a ledu z nestrpnostjo pričakujejo prvi start hokejistov za naslov državnega prvaka. V letošnji prvi zvezni ligi bo sodelovalo samo šest ekip, ki se bodo med sabo vsak z vsakim pomerile kar štirikrat. Prvenstvo bo letos Po mnenju strokovnjakov tega zimskega športa dosti bolj
privlačno zaradi izenačenosti ekip. V ligi bodo sodelovali: Jesenice, Kranjska gora, Olimpija, Slavija, Medveščak in Partizan.
Hokejisti Jesenic in Kranjske gore so se za novo Sezono sorazmerno dobro pripravljali. Jeseničane, ki gredo že štirinajstič v boj za prvo mesto, je letos pripravljal bivši igralec Ciril Klinar. Pred prvenstvom so °digrali nekaj tekem v tujini, pa tudi na domačem ledu pod Mežakljo so že zaigrali. Tudi ekipa Kranjske gore je bila že na eni turneji, in sicer po CSSR, vendar so igralci Kranjske gore v vseh petih srečanjih doživeli poraz. Tudi letos trenira Kranjsko goro Dušan Brun.
Ekipi bosta v novi sezoni nastopili z naslednjimi igralci: . JESENICE — vratarji: Knez, Zbontar in Novak, branilci: Ravnik, Razinger, Košir in Mlakar; napadalci: f «Ic, Smolej, Tišler, V. Jan, Hiti, Zbontar, Košir, Eržen in Pire.
KRANJSKA GORA — vratarja: Makuc in Robič, branilci: Vidmar, šebjanič, Ambrožič, Razinger, Enli-g f f napadalci: Hribar, škrjanc, Pirih, Sebjanič, Poljan-* * K , Cemažar, Sušnik, Pipan, Kunšlč, Hafner.
Razpored tekem na Jesenicah v okviru prve zvezne "Se jc naslednji:
I. kolo: sobota — 25. oktober — Jesenice : Slavija Ponedeljek — 27. oktober — Jesenice : Kranjska gora petek — 31. oktober — Kranjska gora : Olimpija Ponedeljek — 3. november — Kranjska gora : Par
tizan sobota — 8. november — Kranjska gora : Slavija H . kolo:
gg^bota — 15. november — Kranjska gora : Mcdve-
sobota — 6. december — Jesenice : Medveščak sobota — 13. december — Jesenice : Olimpija sobota — 20. december — Kranjska gora : Jesenice H L kolo: sreda — 24. decembra — Jesenice : Slavlja
e | r t e k — 25. december — Jesenice : Kranjska gora obota — 27. december — Kranjska gora : Partizan
p l j a > 0 n e d C l J e k — 29. december — Kranjska gora : Olim-
sreda — 7. januar — Kranjska gora : Slavija in •»esemce : Olimpija
IV. kolo: sobota — lO.jamiar — Kranjska gora : Medveščak JJJJJ — 21. januar — Jesenice : Medveščak obota — 31. januar — Kranjska gora : Jesenice
J.Javornik
Ribnikar za las ob zmago
^ n e d e l j o je b i la na cesti & k i m ' e d d v^>'-<'m i , n Jezer-Sorsko J d c s a r s k a d i r k a za ki j o . Wwenttvo Slovenije, fcoJe«.. J ? ^ ^ r i o organiziral »jej T * ' k l u b K r a n j . N a * t e v i l n C , l e / h n , l ( > Precejšnje l>re d v
J s l o v e n s k i h kolesarjev; 'Olelj tS , "J'a^ncev, k jer so *aston S K K r a n J c a n i Številno 5 * * n i h « .- niso ostal i U l ' ^ v n °,k- N Jihov član, vointt . ' " f i n s k i prvak v
R l h n i k a , • 1 0 0 0 , n ^ r o v , Jane; ? ° in ' J e spet voz i l odlič
n i w " * 1 nekaj se-
« g a Roga. Dober jo
b i l tudi njegov k lubsk i tovariš Žagar.
Meti člani je bil najhitrejši Rud i Valončič. V zagrizeni borb i je premagal brata Jožeta in Kunaver ja . V s i so d a n i Roga. V jezerske s t rmi ne so se pognali tudi kolesarji tur is t i . Zmaga l je F r e l i h (Rog) p i v d državnim prvakom v tej kategori j i Pedbcr-ščakom iz Krškega.
D i r k o si je ogledal nekdanj i zvezni trener kolesarjev Zvone Zanoškar, k i je vneto pomagal k ran j sk im organizatorjem, in eden najboljših nekdanj ih jugoslovanskih kolesarjev Janez Z i rovn ik .
Uspešen start
kranjskih šahistov
Najboljše slovenske šahovske ekipe letos tekmujejo v okviru dveh republiških lig. V zahodni nastopajo z Gorenjske šahisti kranjskega Borca. V prvih dveh kolih so Kranjčani zmagali, in sicer z naslednjimi rezultati: Borec : Salonit (Anhovo) 4,5:3,5 in Borec : Cerknica 5,5:2,5. Posamezni rezultati drugega srečanja so bili naslednji: Mali : Štefan 1:0, Bukovac : V. Kraševec 0:1, Murovec : T. Simičak 0,5:0,5, Zbil : Kraševec 1:0, Matjašič : Zigmud 1:0, Krek : Tro-ha 1:0, Naglic : Šebal 1:0, Pire : Simičak 0:1.
V naslednjih kolih bodo Kranjčani igrali takole: 26. oktober — Ljubljana : Borec, 2. november — Borec : Kočevje, 9. november — Novo mesto : Borec, 16. november — Borec : Domžale, 23. november — Koper : Borec. F . S t a g a r
Fister tudi
rekorder At le tsk i k lub Ruda r je b i l
organizator letošnjega prvenstva Slovenije v mnogoboj ih in štafetah, k i je b i lo na sporedu v soboto in nedeljo v Trbov l jah . Tekmovanje, k i organizac i jsko sicer n i doseglo ravni republiških prvenstev, je prineslo vrsto nov ih republiških jn državnih rekordov.
F ranc i F ister , član kran j skega Tr ig lava, je v privlačnem peteroboju poprav i l osem let star republiški in državni r ekord Cel jana B rod n ika in s 3297 točkami dosegel odličen izkupiček. V isti disciplini je b i l Napast tretj i (2626), Sagadim (oba Tr ) četi ti (2464), Jeseničan Kl in ikon p a šesti (2286).
V peteroboju za članice je zmagala državna rekorderka Mar je ta Peče (L jubl jana — 4294 točk), predstavnica T r i glava Ma jda Trček pa je b i la s 3071 točkami četrta.
M lad inska štafeta Tr ig lava je zmagala na progi 3 X 1000 metrov (8:13,0), člani pa so b i l i v d isc ip l in i 4 X 1500 m drugi (16:45,9) tesno za tekači M a r i b o r a (16:45,9).
Mlajši mladinec Iztok Kavčič, član Tr ig lava , je zmagal v teku na 400 m (d isc ip l ina je b i la izven programa prvenstva) s so l idn im rezultatom 51,0.
M. K u r a l t
Z nedeljskega srečanja — Foto: Zivulovic
Tudi v Podreči avtomatsko kegljišče
Člani kegljaškega k l u b a S i mon Jenko iz Podrečc se že nekaj časa prizadevajo, da b i tud i v Podreči av tomat iz i ra l i dvostezno kegljišče. Sedaj pr idno nabirajo denar pr i gospodarsk ih organizaci jah, vel i k o del pa bodo oprav i l i sam i s pros tovo l jn im delom. Obsežna pr iprav l ja lna dela so
v glavnem že končana in v naslednj ih dneh bodo strokovn jak i L I P Bled začeli z montažo obeh avtomatov. De la bodo vel jala oko l i 12 mi l i jonov s tar ih dinarjev. Garanc i jo za avtomate pa je dalo trgovsko podjetje Živila Kram j .
F. R o z m a n
Od nedelje do nedelje ROKOMET — Tudi v tem kolu gorenjska predstav-
nika v republiški moški ligi nista osvojila nobene točke. Rezultati: Kranj] : Slovan 18:19 (11:9), Slovenj Gradec : Tržič 20:15 (9:7).
V ženski republiški ligi pa so rukometašice iz Selc premagale Brežice 9:7 (5:2).
Pari prihodnjega kola: Tržič : Izola, Brežice : Kranj, Polet : Selca.
ODBOJKA — V d rug i zvezni ligi je Fužinar premagal Jesenice 3:1. V republiški ligi pa so bili doseženi naslednj i rezul tat i : M a r i b o r : K a m n i k 3:0.
Par i pr ihodnjega ko l a : Jesenice : Kaštela, K a m nik : Gaber je.
JUDO — V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo republiške lige. Triglav je nastopil v Velenju, kjer je dosegel naslednje rezultate: Triglav : Velenje 2:1, Triglav : Impol 3:2. Alpina iz žirov pa je nastopila v Ljubljani. Zirovcl so premagali Šiško s 17:15, izgubili pa so z Olimpijo 6:13.
NAMIZNI TENIS — Pričelo se je tekmovanje tud i v republiški namiznoteniški ligi. V p rvem ko lu so Kranjčani izgubili z M u r s k o Soboto z 2;5.
N a republiškem tu rn i r ju deseterice najboljših mladincev in mlad ink v L jub l j an i je Kranjčan Stare zasedel drugo mesto, p r i m lad inkah je b i l a Jakop inova šesta, Ramovševa pa sedma.
J . Javornik
O Iv A © S R E D A — 22. ok t ob ra 1969
Tragična nedelja v gorah
V soboto, 18. oktobra, in nedeljo, 19. oktobra, sta "se pripetili dve hudi gorski nesreči. Janez Rupar in inž. Potočnik Leopold sta si v soboto izbrala smer Kukla—Pla-nja, prek Zmajevega grebena in dalje nad Melim potokom do Mlinarice. V višini 2250 metrov sta prišla do Prevče-vega stolpa. Tam je Potočnik stopil na kamnit stolpič, ki se mu je odlomil. Omahnil je kakih 15—20 metrov v globino. Ko je Rupar videl, da je tovariš v navezi nadel, ie
prisebno skočil v zajedo med dve skali na drugo stran grebena in ga tako na vrvi zadržal. Nato se je spustil do ponesrečenca, ga s klini vpel v steno ter čez noč ostal pri njem. Zjutraj Je odšel po pomoč v dolino. Proti večeru je do ponesrečenca prispel dr. Ivo Valič, ki je izskočil iz helikopterja. Potočnik si Je zlomil levo nogo v gležnju, levo roko v komolcu, ima pa tudi nekaj poškodb na kolku in glavi. Prek noči so ostali Dri niem tudi štirje reševalci
Težavna, a zanimiva preizkušnja
Veliko število nastopajočih in razmeroma slaba organizacija sta glavni značilnosti
nedeljskega rallvja Loka 69 Spričo toplega in sočnega vremena, naravnost idealnega za vožnjo, se je minulo nedeljo ob cestah, po katerih so peljali udeleženci rallvja Loka 69, zbralo precejšnje število radovednežev. In ne zaman. 60 avtomobilistov iz raznih krajev naše republike in celo iz Hrvatske ter okolice Gorice jim je pripravilo lep športni užitek.
Tekmova lc i , razdel jeni • štiri kategori je, so voz i l i 6 etap. P r v i dve je m o r a l p r i reditel j A M D Skor ja L o k a zar a d i žirovskega zborovanja zadn j i h i p spremeni t i . Udeležencem — razuml j i vo to n i b i l o najbolj pogodu. Namesto od škofje Loke do Žiri so voz i l i n a re lac i j i Škofja Lok a — Goren ja vas — Tod raž, gorska preizkušnja pa je potekala na cesti Todraž — L u -čine. Obe etapi sta nastopajočim povzročali hude preglavice, saj so mora l i 22 k i lometrov dolgo ter zelo ovinkas to pot premagat i v dvajse t ih m i n u t a h in tud i hitrostn a d i r k a po s t rmem makadamskem cestišču do Lučin n i t rpe la nespretnežev.
Ka ravana avtomobi l is tov si je lahko neko l iko oddahn i la šele med tret jo etapo, na 124 k i lometrov dolgi progi prek Polhovega giradca, L jubl jane , K a m n i k a , B r n i k a in K r a n j a do Boh in j ske B is t r i ce . V s i tekmova lc i so j o prevoz i l i v predp isan ih 130 minutah .
Dokončno p a je znanje najboljših priišlo do izraza v čet r t i etapi , k o so se vozi la pognala iz Boh in j ske B i s t r i ce p ro t i Soriški p l an in i . N a tej 16 ki lometrov dolgi gors k i cest i s i j e mars i kdo »prislužil« usodno bero kazens k i h točk. Tudi zadnja 50-ki-l omet rska preizkušnja vzdržl j i vos t i t ekmovalcem n i pr i zanašala. Najbol j so t rpo l i av tomobi l i , saj je makadam na s t rmom odsoku So r ska p l an ina — Železniki hudo načet.
Z a konec so se udeleženci ra l l v ja pomer i l i v spretnost-n i vožnji. Proga, od starta na Novom svetu i n prek Mestnega trga, kjer so avtomobi-l i s t i mora l i s la lomi ra t i med kegl j i , zapeljati v dve garaži i n z desn im; kolesi vozi t i po deski , pa vse do ciljne Črte, je b i l a obdana s ko rdonom gledalcev. L jub i te l j i avtomob i l i zma so spet enkrat prišli na svoj račun.
R E Z U L T A T I — razred nad 1300cem: 1. Hrovat (L jubl jana — B M W 1600), 2. Berg inc (Nova Gor i ca — B M W 1600), 3. Končar (L jub l jana — ford 12 M ) ; razred do 1300 cem: 1. S l oka r (N . Go r i c a — cooper) , 2. Pušnik (Orehova vas — renauilt gord in i ) , 3. Vodeb (L jub l jana — glas); razred do 1150 cem: 1. Nov inec (Šk. L o k a — renault 8), 2. Andrej-k a ( Lukav i ca — N S U 110), 3. Svetič ( L i t i j a — aust in m i n i ) ; razred do 780 cem: 1. Fer-lež (Velenje — d iana 6), 2. Ber tok (Kope r — d iana 6), 3. Ve rn ik (šk. Loka — zastava 750); ekipno: 1. N o v a Gor i ca , 2. škofja L o k a , 3. Koper .
Nagrada za najstarejšega udeleženca je pr ipad la 62-let-nemu Skofjeločanu Matevžu Bogataju, k i se je v razredu nad 1300 kubičnih centimetrov uvrs t i l na sedmo mesto, nagrada za najmlajšega pa 18-letnemu F rancu Jerančiču iz L jub l jane , k i je b i l v kategor i j i do 780 kubičnih centimetrov devet i .
I. G.
iz Kranjske gore, pod njimi pa je v steni bivakiralo še pet reševalcev iz Mojstrane. Zjutraj, v ponedeljek, 20. oktobra, je avstrijski helikopter, za katerega so na polici pod steno pripravili pri-stajališče, odpeljal ponesrečenega Potočnika do hotela Prisank v Kranjski gori, odkoder so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Obenem so se člani jeseniškega alpinističnega odseka in kasneje še drugi gorski reševalci trudili z reševanjem petnajstletnega Žarka Bernarda z Jesenic. Jeseniški alpinistični odsek je bil organiziral v nedeljo kondicijski pohod iz Martuljka prek severnega grebena Riglice v dolino Pišnice. Pohoda se je udeležilo 11 alpinistov. Pri sestopu skozi okno v severni steni Riglice pa se je pripeti-
J la nesreča. Žarko Bernard je sestopal tretji šteto od zadaj. Zadnji v vrsti je bil njegov brat. Predzadnji alpinist je na melišču nehote sprožil majhen kamen, ki pa je pri-
. letel v skalnat kvader na nagnjeni polici. Okoli 30 kilo-
I gramov težak kamen se je zamajal in kljub klicu — pazi, kamen, — se Žarko ni utegnil umakniti. Z višine kakih 4 metrov mu je padel na s čelado zavarovano glavo. Zaradi hudih poškodb — zlomljeno lobanjsko dno, možganska krvavitev — je bil fant vseskozi v nezavesti. Tovariši so mu skušali pomagati z umetnim dihanjem, vendar se do svoje smrti, kake 4 ure kasneje ni več zavedel. Okoli osme ure zvečer je bil o nesreči obveščen tudi dr. Ažman s kirurškega oddelka jeseniške bolnišnice. Ze ponoči je prispel v steno kakih 200 m pod ponesrečenca, tako da se jc lahko sporazumeval z njegovimi tovariši.. Ponesrečenec pa je imel tako hude poškodbe, da bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman.
Ob tek nesrečah se je spet pokazalo, kako nujno potreben bi bil za reševalce helikopter, opremljen za reševanje v velikih višinah. Helikopter z brniškega letališča namreč ne zmore takih višin niti ni premerno opremljen. Nedvomno bi ga pri nas pri večjih alpl'.i:;tičnih vzponih v naših Julijcih zelo potrebovali S helikopterjem lahko reševalci neprimerno hitreje priskočijo ponesrečencu na pomoč, saj je prihranek na času nedvomno ogromen. Ponesrečenca pa sc, kadar sodeluje v reševanju helikopter, prenese samo nekaj 100 metrov do zasilnega platišča za helikopter ter ga ni treba spuščati po dolgi in naporni poti v dolino.
L. M.
»Akcija 6 9 «
Za večjo varnost na naših cestah
V ponedeljek so se v škof-ji Loki sestali predstavniki občinskih komisij za varnost v prometu in komandirji gorenjskih prometnih postaj, da bi se podrobneje pomenili o tako imenovani akciji 69. V prehodnem obdobju tik pred zimo je zaradi megle, dežja in poledice na naših cestah največ nesreč. Letošnji oktober — ki je navadno mišljen kot prehodni mesec, v katerem se vozniki nekako »navadijo« na težjo vožnjo v jesenskih in zimskih mesecih — je sicer izjemno lep; zato tudi opozorilna akcija, čeprav jo je republiška komisija za varnost prometa sprožila šele sedaj, ni prepozna.
Na Gorenjskem — kot je znano — že teče program prometnih akcij za leto 1969; naslednja akcija bo prav danes (v sredo), ko bodo delavci milice pregledovali svetila ln obrabljenost gum na motornih vozilih. Prva akcija Voznik — pešec, pešec voznik pa je bila pred kratkim.
Po določenem programu bodo podobne akcije za večjo varnost v prometu vsak mesec. Republiško priporočilo je gorenjske delavce milice pravzaprav našlo že sredi dela.
Na sestanku v škofji Loki so se domenili, da bodo vse uporabnike cest tako voznike motornih vozil kot pešce* kolesarje in voznike vpreg z letaki opozorili na bližajoče se vremenske spremembe io s tem tudi na slabše pogoje vožnje na cestah. Na letakih, ki jih bodo tiskali v veliki množini, bo poleg omenjenih opozoril še kratek povzetek določb pravilnika o opremljenosti vozil, ki bodo začel« veljati z novim letom.
Občinske komisije za varnost v prometu pa se bodo s postajami milice in s prometnimi postajami domenile še o občasnih lokalnih akcijah, v katerih bodo kontrolirali, kako so vozila opremljena in pripravljena na vožnjo v težkih pogojih.
L. M.
Iščejo okvaro na cevovodu
V soboto je v Stražišču p r i K r a n j u nenadoma zmanjka lo tekoče pitne vode. Preneka-teri prebiva lc i pa so b i l i nepr i je tno presenečeni i n tud i
j ogorčeni, k e r je vode p r i -I man j kovalo tudi v nedeljo in i ponedeljek. Zato smo popra-I šali n a podjet ju Vodovod I v K r a n j u , kje je vzrok za
pomanjkanje vode. I Vršilec dolžnosti d irektor
ja Andre j Ster nam je povedal, da so v soboto ugotov i l i , da je nekje na cevovodu na desnem bregu Save, k i poteka od Stražišča, Orehka, Mavčič i>n r v r u l i £ m l i v 1 n i k i i
večja okvara . Da je o k ud a
večja, sklepajo po t e m ' G o -obe črpalki za vodo « » renj i Savi nenehno *gj*k. ta, pa vendar v Strazisc de pr iman jku je . Delovna e
ta podjet ja Vodovod se ^ zato takoj odprav i la n* ^ ren s posebnimi a P a I T ' . 0 d -b i o d k r i l a okvaro m J° j 0
prav i la . Prav i jo pa, da ^ pr i de lu precej težav, * i f l
vovod poteka prek P~\Lse-gozdov in delo k l iub » P r ^ tom za ugotavljanje . ^ a -in pr i t i skov počasi nap . je. - 0 okvar i b cO » *3J sa l i .
AvtomobiB o na streho
N a v i a d u k t u Perač ica j e v
ponedeljek, 2 0 . oktobra, nekaj p r e d šesto u r o zjutraj zače lo n a p o l e d e n e l i c e s t i z a našati o s e b n i a v t o m o b i l , k i ga je v o z i l A u d a Bahanj ić i z
Prijedora. Z a n j i m j e v o z i l
A n d r e j M r a k v o s e b n e m m o b i l u t e r trČjl w l '̂ lob'f d a je Bahaojidev •< n e g r < # o b r n i l o na streho. > 0 . i m K
1 )1' h u d , nu,jen^ u , ni J« n
|e v M rakovem avto" nez. Božič. Škodo ce 12.000 d in .
Eluda nesreča pri H r « - ^ e
P r i srečanju na cesti med Hrušlco In Jesenicami, n i i v lu ceste, k i Jo trenutno popravl jajo, sta v torek dopoldne trčila osebni av tomob i l nemVie registraci je, voznik Božo Ljutić i z Zadra ter tovorn i av tomobi l , k i ga je vo
z i l Ivan Brezar iz lili Trčenje Je bl io g j d j da je sopotnik D r J * jesen«**! kmalu nato u m r l v bolnišnic', medtem voznik
pa
v i n še dva f * » kritičnem s , a l > J ' 6 2 0 0
na voz i l ih cenijo na