„Trpeznoto” izvozen adut

FFRM BARA NOVIIZVOZNICI ZA GROZJE

cena: 50 den.septemvri 2009 broj 47TRAKTOR NA KOJ MU SE VERUVA

„RAZUBAVUVA^I” NA CVE]E

Dimovski:ZEMJODELSKI SOCIJALEN MODEL NA PAZARNA EKONOMIJA

SEPTEMVRI 2009 | 3

Nadnaslov RUBRIKA

Spisanieto „Moja zemja” iz-le guva mese~no i e vo sop-st venost na Federacijata na farmeri vo Repub lika Ma kedonija. Prviot broj iz le ze kako orga ni zaciski bil ten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se dis t ri bu ira kako me se~ no spe cijalizirano spi sa nie za zem jodelstvo i ru ra len raz voj.

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra} ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa } e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i } e dobiete informacii za va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.

UREDNI^KI ZBOR

1. Re{avaweto na problemite vo zemjodelstvoto nemi-nov no doveduva do promeni. Dali tie imaat negativen ili pozitiven efekt zavisi od pristapot i na~inot na koj bile re{eni. Promeni ima{e vo rakovodnata pozici-ja na resornoto ministerstvo za zemjodelstvo. Noviot minister, so poln entuzijazam i sopstvena vizija, naja-vuva deka poddr{kata za zemjodelstvoto } e ostane na najvisoko dr`avno nivo. Zemjodelcite, i pokraj krizata, } e gi dobijat vetenite sto milioni evra poddr{ka za narednata godina. A tie } e dovedat do mnogu promeni.

2. Podelbata na polovina od subvenciite } e re{i mnogu problemi. Mnogumina } e gi pokrijat napravenite dolgovi, del od niv } e gi vratat kreditite, a nekoi zem-jodelci } e gi vlo`at dobienite pari vo u{te pogolemo i pouspe{no zemjodelstvo. Dadenata pomo{ } e re{i odredeni problemi i } e napravi odredeni promeni kaj zemjodelecot.

3. Klimatskite problemi i nepriliki napravija promeni i vo razmisluvaweto na zemjodelcite da go osiguruvaat sopstveniot posev. Ovaa godina, okolu 800 makedonski farmeri aplicirale za dr`avna poddr{ka za osiguruvawe na imotot. Ednostavno, zemjodelcite sfatija deka toa e edinstvenoto mo`no stoprocentno re{enie za za{tita na posevite od nevreme.

4. I lo{ite ceni na zemjodelskite proizvodi pravat tektonski pomestuvawa vo odnesuvaweto na farmerite. Nivnoto „plansko” proizvodstvo propa|a u{te istata sezona koga } e ja doznaat cenata na proizvodot {to go proizvele. Logikata na „pobaruva~ka-potro{uva~ka” gi osvestuva edna{ godi{no i tie ja menuvaat svojata paleta na zemjodelski proizvodi. Se razbira, problem-ot so plasman ili so cena predizvikuva promeni.

5. Iskustvoto od prethodnata sezona } e napravi promeni vo odnesuvaweto na farmerite pri proizvod-stvoto na narednite rekolti ili grla dobitok. Site gre{ki koi gi napravile, nema da gi povtorat, a toa } e

dovede do u{te pouspe{no farmerewe, do pokvalitetni proizvodi, pogolemi koli~ini, siguren plasman i realno utvrdeni ceni.

6. Odredeni obidi za problemi od ne koi „dobronamernici” napravija

se riozni kvalitativni promeni i vo Federacijata na farmerite vo Republika Makedonija. Se-vkup nite slu~uvawa vo reso-rot doveduvaat do promeni kaj farmerite, koi u{te poorga-ni zirano, posigurno, so po-ve } e idei i entuzijazam, pri-sta puvaat kon re{avawe na pro blemite. Namesto ko~nica,

pro blemite stanuvaat prediz-vik. A `ivotot nudi mnogu pred-

iz vici...So po~it,

Todor Stoj~evski

SODR@INA

5

14

19

26

29

Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewa-ta od farmerite vo [vedska na farmerite vo Make-donija preku proektot Poddr{ka na zem jodelskite zdru`enija vo Republika Makedonija - SFARM.

Promeni

Moja zemjaseptemvri 2009 Izdava~:FFRM MedijaUl. Gigo Mihajlovskibr.3, 1000 Skopjetel / faks: 02/ 3099042 Broj na `-smetka: 250-0050000485-38Banka dep.: Invest Banka380-1-645333 001- 46Prokredit banka

Izvr{en direktor i glaven i odgovoren urednikTrajan Dimkovski trajan.dimkovski@ffrm.org.mk

Urednik i novinarTodor Stoj~evskitodor.stojcevski@media.ffrm.org.mk

Marketing i distribucijaBlagoj~e Najdovski, tel.: 070 937 132blagojche.najdovski@media.ffrm.org.mk

Foto vest - naslovnaBlagoj~e Najdovski

Stru~ni sorabotnici:Tomislav Eftoski, APRZ, \or|i Ajtov, APRZVan~o Zahariev, APRZNikola Trampevski

Sorabotnici:Todor Petkov, Stojan~e Anastasov, Marija Kotevska, Vesna Delovska, Martin Traj~ev, Vesna ^iplakovska Ralpovska

Novinari: Biljana Petrovska MitrevskaBerta KitinskaLektor:Verica Nedelkoska

Dizajn: Brigada dizajn - Skopje

Pe~ati: Propoint - Skopje

dovede do do pokvalkoli~inutvrden

6. Odrnekoi „

serioi vo vo vkurofn

ppr

vikiz

PosetaJAPONSKI PROFESORI NA MAKEDONSKI FARMI

Ovo{tarstvoMINIMUM @IVOTEN PROCES - PODOLGA TRAJNOST

Ideja ili fikcija?MAKEDONIJA - ZEMJA NA CVE]ETO

Bu~inski kromid NISKATA CENA - PROBLEM ZA IDNO PROIZVODSTVO

Slavica Ko~ovska, p~elarka od Veles @ENITE DA P^ELARAT POMASOVNO

4 | MOJA ZEMJA

Plodnata godina za proizvod-stvo na p~enica } e zavr{e{e dobro dokolku otkupnata cena ne be{e tolku niska,

odnosno osum denari za kilogram. Ako se zemat predvid transportot, tro{ocite i nerealniot procent (koj se dvi`i od 4 do 8%) za otkup od stra-na na melni~arite, se dobiva u{te poniska cena.

Ona {to nam, zemjodelcite, n# stava vo {ah-mat pozicija e nemaweto dovo-len broj skladi{ta za p~enica. Poradi toa, nie sme prinudeni da go prodademe `itoto za bez pari. Za poni`uvaweto da bide u{te pogolemo, zemjodelcite ne mo`at da ja dobijat i ovaa niska cena vedna{, tuku se prinudeni da ~ekaat po nekolku meseci.

Vakvata praktika } e gi prinudi zem-jodelcite da gi namalat povr{inite so `itni kulturi i da proizvoduvaat ne{to drugo. Ako se prodol`i so vakvi-ot trend, mo`no e p~enicata da zavr{i isto kako i {e} ernata repka i maslodajnite kulturi. Za, vo idnina, da ne bideme manipulirani i izigrani so ni-ski otkupni ceni, kako zemjodelci mora da bideme obe-dineti i zdru`eno da gi re{avame problemite.

Od druga strana, melni~arite ne treba da ja se~at grankata od koja spokojno sobiraat plodovi. Ne treba da go potcenuvaat na{eto proizvodstvo. Nivniot tret-man mora da bide ist kako kon sorabotnicite od stran-stvo, taka i kon nas, doma{nite zemjodelci. Toa zna~i navremeno pla} awe i povisoka cena. Tie ja ka`uvaat ce-nata na berzite vo stranstvo, bez vklu~eni dava~ki kon dr`avata i prevoznicite.

Treba da bideme za{titeni od strana na Minister-stvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, preku kontrola na kvalitetot na p~enicata {to se uv-

ezuva, bidej} i sme svedoci deka se uvezuva p~enica so mnogu lo{ kvalitet. [to se odnesuva do subvenciite za proizvoditelite na p~enica, resornoto ministerstvo treba na ist na~in da gi tretira site proizvoditeli, bez razlika dali se mali ili golemi. Prose~niot iznos na subvencii po hektar, za proizvoditel koj obrabotu-va povr{in pogolem od 200 hektari, iznesuva 2.940 denari po hektar. Kolku e pogolema povr{inata, tolku subvenciite se pomali. Vo Programata za ruralen razvoj treba da vleze i pomo{ za nabavka na novi traktori so pogolema mo} nost (nad 120 KS) i nabavka na novi komba-jni so mnogu mal rastur pri `etvata.

Re{enieto za nadminuvawe na vakvite problemi le`i vo sozdavaweto na ednakvi uslovi za proizvodstvo i plasman vo celiot region, so {to i makedonskite zem-jodelci bi bile ramnopravni na pazarot.

[AH-MAT ZA PROIZVODITELITE NA P^ENICA

Pi{uva: Todor Petkov,

farmer i ~len vo Upravniot odbor na FFRM

KOMENTAR

Za, vo idnina, da ne bideme izigrani so niski otkupni

ceni, kako zemjodelci mora da bideme obedineti,

a melni~arite da ne go potcenuvaat na{eto

proizvodstvo

SEPTEMVRI 2009 | 5

Prodlabo~uvawe na pazarnite vrski so sosedite AKTIVNOSTI

Federacijata na farmeri vo Republika Make-donija, niz razgovori so pretstavnici na am-basadite na Bugarija i Albanija vo zemjava, bara otkupuva~i na vi{okot na vinsko grozje. Dvete ambasadi na Bugarija i Albanija se organiziraa neposredno pred da po~ne berbata. Spored oficijalnite statisti~ki podatoci, Makedonija bele`i negativen trend na iz-voz na grozje vo ovie dve dr`avi vo poslednite godini. Vo Albanija, pred tri godini, bile izvezeni 4.516 toni grozje. Vo 2007 godina, 3.539 toni, a lani samo 2.661 ton ili 1.855 toni pomalku od 2006 godina. Kaj isto~niot sosed, pred dve godini bile izvezeni 6.159 toni grozje, {to e za 2.000 toni pomalku sporedeno so 2008 godina, koga izvozot iznesuval 4.155 toni. Bugarija e zna~aen izvozen trgovski partner na grozje koj u~estvuva so 13,3 procenti vo vkupniot izvoz na grozje od zemjava i e na vtoro mesto po izvozot na grozje vo Srbija so 26.417 toni. Spored pretstavnici na Prvata lozarska kooperativa vo Makedonija, a i podatocite uka`uvaat deka biznis-relaciite vo izvozot na grozje i so dvete dr`avi se namaleni, poradi {to i be{e organizirana sredbata. Nasproti ova, godinava se o~ekuva pogolem rod od lani i pogolemi vi{oci, taka {to nema da mo`at da bidat pri-fateni site koli~ini od

na{ite vinarii. Pretstavnicite na bugarskata i na albanskata ambasada } e pomognat za vospostavuvawe kontakti so cel da se olesni izvozot na grozje od zem-java. Osven toa, tie pobaraa da prodol`at razgovor-ite za izvoz i uvoz i na drugite zemjodelski kulturi. Ambasadorot na Albanija vo Makedonija, Arben ^ejku, pobara organizirawe na studisko patuvawe za podo-bruvawe na vrskite me|u zemjodelcite od dvete zemji, a prvi~nite kontakti mo `e da se vospostavat u{te na saemot za agrobiznis, ovoj mesec, vo Albanija.

Federacijata vospostavi inicijalni kontakti i so ambasadata na Republika Crna Gora vo Makedonija, na koja e izrazena `elba za sorabotka i prodlabo~uvawe na ekonomskite relacii.

Pi{uva:Marija \o{eva Kova~evi} , analiti~ar vo FFRM

Sredba farmeri - izraelski otkupuva~Strumi~kite proizvodi uvezeni na balkanskiot pazar!?Pi{uva: Vesna Delovska

Izraelskiot otkupuva~ Nino Le -vi } e plasira makedonski gradi-na rski proizvodi na stranskite pa zari i zatoa se sretna so dvaeset-ina farmeri i pretsedateli na zem-jodelski zdru`enija vo regionalna ta kancelarija na FFRM vo Strumica.

Za vreme na sredbata, Levi po ten-cira{e deka treba da po~ne so ra-bot ka za plasman na gradinarskite pro izvodi na balkanskite pazari, a potoa nivnata sorabotka da se pro-{i ri i na evropsko tlo.

Toj, zaedno so nekolku pretseda te-li na zemjodelski zdru`enija, po se-ti ja nekolku strumi~ki sela za da se za poznaat so uslovite {to gi nudi za ot kup i dogovorite {to treba da se sklu ~at (na~in na isplata, potrebni ko li~ini za otkup i na~in na pakuva-we). Osven gradinarski proizvodi, Le vi saka da otkupuva saksisko i re-`a no cve} e.

Poseta na japonski profesori na makedonski farmi

Zemjodelski proizvodi so visok kvalitet

FFRM bara izvoznici za grozjeto

Makedonija ima golem agraren po tencijal posebno vo delot na gra dinarstvoto. Ima kvalitetni, no nesortirani proizvodi, {to e klu~ no za uspe{en plasman, oce-ni ja japonskite profesori Tori Oza ki i Jo Gunki od univerzite-tot „Rakuno Gakuen”. Tie pravat na u~ no istra`uvawe za gradinar-ski te proizvodi od pove} e zemji od Jugoisto~na Evropa.

Profesorite go po se tija stru-mi~ kiot region i kon sta tiraa de ka zemjodelstvoto e na mnogu vi soko nivo, pred s#, sistemite za navodnuvawe i na ~i not na pro-iz vodstvo. Tie naglasija deka ce nite na zelen~ukot i drugite zem jodelski proizvodi vo Makedo-ni ja se mnogu poniski otkolku vo Japonija.

Ozaki i Gunki prepora~aa ma-ke donskite farmeri da se zdru-`u vaat pri proizvodstvoto, da

re a liziraat soliden partnerski od nos so prerabotuva~kata in-dust rija i da formiraat koopera-ti vi.

Za vreme na prestojot, tie gi posetija kan ce lariite na FFRM vo Skopje i Stru mica. Strumi~kite farmeri o~e kuvaat Japonija da uveze gra di narski proizvodi od Makedonija. “Za inte resirani se za proiz vod stvoto i distribuci-jata na ma kedonskite gradinarski kultu ri. Vidoa golem potencijal”, veli Trajan Dimkovski, iz vr{en direktor na Federacija ta.

Federacijata ja organizira{e po setata na japonskite profe so-ri kako prodol`enie na sora bot-ka ta so tamo{nata Agencija za me|unaroden razvoj. Di rektorot Dim kovski naglasi deka minata-ta godina eden mlad farmer pre-sto juva{e vo Japonija, a godinava mo` nost za obuka i edukacija } e imaat u{te najmalku dvajca mladi zemjodelci.

Pi{uva:Biljana Petrovska Mitrevska

6 | MOJA ZEMJA

Vo zemjodelstvoto, dr`avata izminative godini gradi t.n. „socijalen model” na pazarna ekonomija koj se temeli na principite na sloboden pazar, odnosno po~ituvawe na odnosite pome|u ponudata i pobaruva~kata i rezultatite koi {to proizleguvaat od tie dobrovolni odnosi me|u kupuva~ite i prodava~ite vo kombinacija so merki za regulirawe, odnosno koregirawe na pazarni nedostatoci

Zemjodelski socijalen mo

Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvoINTERVJU

6 | MOJA ZEMJA

Razgovaral: Todor Stoj~evski

� Godinava se planirani 70 milioni evra za subvencii. Da-li dr`avata, vo ovaa kriza, } e mo`e narednata godina da gi dade vetenite sto milioni evra? Dali subvenciite ge-ne riraat pozitiven trend na razvoj na zemjodelstvoto?

Ovaa Vlada gi ispolnuva vetuvawata. Vedna{ po merkite {to se prezedoa za ubla`uvawe na svetskata finansiska kriza i po rebalansot na Buxetot, potenciravme deka i pokraj skratuva-we to na buxetskite sredstva, subvenciite za zemjodelcite za go dinava ostanuvaat vo celost, kako i vetenite 100 milioni evra za slednata godina. Vo ovaa prilika, ve} e se pravat pres-metkite za raspredelba na subvenciite za narednata godina. Za raspredelbata se vklu~eni i zemjodelskite proizvoditeli preku svoite zdru`enija i asocijacii. Nivnite sugestii } e bi-dat vgradeni vo programata i vo soglasnost so Strategijata za zemjodelstvo i ruralen razvoj.

� Kako dr`avata sozdava osnova zemjodelcite da funkcioni-ra at vo pazarni uslovi?

SEPTEMVRI 2009 | 7

Vo zemjodelstvoto, dr`avata izmi-native godini gradi t.n. „socijalen model” na pazarna ekonomija. Toj se te meli na po~ituvawe na odnosite me|u ponudata i pobaruva~kata i re zultatite {to proizleguvaat od tie dobrovolni odnosi vo kombi-na cija so merki za regulirawe, od nosno koregirawe na pazarni ne dostatoci. Gledaj} i go ekonom-skiot aspekt na stranata na proiz-vod nite faktori, zemjodelskiot sek tor, zaradi niskata mo} na aku-mu lacija na kapitalot, pretstavu-va „neinteresen” ili rizi~en za in vesticii i od druga strana, ne-si gurniot ishod od celiot dolg pri roden ciklus, negativno se efek tuira na ponudata, odnosno ja pravi ednata pazarna komponenta ri zi~na. Toa podrazbira pazaren ne dostatok, a od druga strana i o~e-kuvaniot profit od zemjodelstvo to e nepoznata golemina.

Najednostavno, identifikuvaj} i gi ovie dve sostojbi, dokolku ne bi postoela politikata na poddr{ka za razvojot, zemjodelskiot sektor

bi go namalil svoeto u~estvo i zna-~e we vo celokupnata ekonomija. I toj, na dolg rok, bi is~eznal {to } e predizvika socijalen {ok i {ok na pazarot na rabotna sila.

Sepak, Vladata, svoite priori-te ti za razvojna politika, so seta sila gi naso~i vo zemjodelstvoto. Ne me{aj} i se vo pazarnite odnosi, na stojuvame, so posebni merki, da gi namalime rizicite vo sektorot, odnosno so direktnoto subvencion-irawe vlijaeme na stabilnosta na prihodot na zemjodelskiot proizvo-di tel. So poddr{kata na ruralni-ot razvoj vlijaeme na ciklusot na in vestirawe za podobruvawe na efi kasnosta na proizvodstvoto. So gradewe na institucii za regu-lirawe na kvalitetot na inputite vlijaeme na prirodniot proizvoden ciklus. Isto e i so gradeweto in-stitucii za zdravje i za{tita na `ivotnite..

]e spomeneme i eden aktuelen pazaren problem vo zemjodelstvoto so t.n. „vi{oci na proizvodi”, koi se so sezonski karakter i se pre-

poznaneni kako osnoven pazaren ne dostatok na stranata na ponu-data. Imeno, pazarot na zemjodelski proizvodi na stranata na ponudata go so~inuvaat mno{tvo od dezinte-grirani igra~i - samostojni indi-vidualni i mali proizvoditeli bez mo`nost da se zdobijat so pravilni pazarni informacii i signali za dvi`ewa. Dodeka na stranata na po-ba ruva~kata se skoncentrirani pom-al broj dobro organizirani trgovci i prerabotuva~i, koi imaat pristap do pazarni informacii i se podgot-veni da odgovorat na dvi`ewata na pazarot. Vakvata neednakva raspre-delba se koregira, najprvo preku pod dr{ka za koncentracija na po-nu data, odnosno sozdavawe koope-rant ski odnosi na dobrovolna os nova {to } e ovozmo`i podobra or ganizacija na proda`bata i poed-nostavno informirawe i pottiknu-vawe na investicii vo t.n. sobirni centri. Vakviot pristap e i od ko-rist na pobaruva~kata od aspekt na tro{ocite za pregovarawe i dogo-va rawe so mno{tvo dezintegrirani ma li proizvoditeli, koi proizvedu-vaat so neednakov kvalitet i po-dob ruvawe i vospostavuvawe na pa zaren balans pome|u pazarnite ig ra~i.

Ulogata na Vladata e samo i is-klu ~ivo vo nasoka na indirektno ko regirawe na pazarnite nedosta-to ci, a vo nitu eden slu~aj ne se sve-duva na direktno me{awe vo pa zar-ni te odnosi, odnosno zagovarawe na uloga na dr`avata na stranata na pobaruva~kata kade Vladata bi ku puvala so cel da ja zgolemi cena-ta na proizvodite. Na toj na~in se prodol`uva agonijata na neefikas-no zemjodelstvo so mnogu buxetski tro{ewa za odr`uvawe na ve{ta~ka pazarna sigurnost ili ve{ta~ki pa-zar ni odnosi, koja na dolg rok sta-nu va “magi~en krug” bez izlez.

� Ima li re{enie za problemite so zemjodelsko zemji{te?

Vo vrska so zemjodelskoto zemji{te vo sopstvenost na dr`avata ima mno gu nere{eni problemi. Za niv-no re{avawe potrebno e posto ja no

del na pazarna ekonomija

Koj e ministerot Qup~o Dimovski?Diplomiran ekonomist so pove} egodi{no rabotno iskustvo vo pove} e oblasti. Me|u drugoto i vo oblasta na finansiite, so u~estvo vo proek-ti vo me|unarodni finansiski institucii. Proekti koi imaat dopirna to~ka i so odredeni sektori vo resornoto Ministerstvo za zemjodel-stvo. Vo periodot na rakovodewe so trgovsko-proizvodstvena kompanija, mojata rabota be{e aktivno naso~ena i vo delot na obezbeduvawe zem-jodelska mehanizacija za potrebite na makedonskite zemjodelci.Moite rabotni po~etoci se vo osumdesettite godini so rabotewe vo “Tehnometal-Vardar”. Za sproveduvawe na vladinata politika se pred-vi deni finansiski sredstva za poddr{ka, stimulacii i planirawe na zemjodelskoto proizvodstvo, negovo postavuvawe na zdravi osnovi vo soglasnost so prifateni kriteriumi, normi i nau~ni znaewa, se so cel za negovo reformirawe i vra} awe na negovata razvojna komponenta, vra} awe na dostoinstvoto na zemjodelecot preku pravedno i pravi~no vrednuvawe na negoviot trud. So moeto neposredno u~estvo vo kreirawe na generalnata politika, no i so menaxirawe vo resorot vo naso~uvawe na sredstvata do sekoj farmer i proizvoditel, } e mo`am so celosno zalo`uvawe, rabota i iskustvo da go dadam svojot pridones vo sprovedu-vawe na agrarnata politika. Za realizacija na toa, preku vospostavu-vawe timsko rabotewe, sekako deka smetam i na aktivnoto u~estvo na moite sorabotnici. Morame da gi iscrpime site kadrovski kapaciteti koi se na raspolagawe za {to pouspe{no sproveduvawe na politikite. Problemite postojat, svesen sum za toa, no anga`iraweto vo ovaa oblast pretstavuva golem predizvik za site nas.

8 | MOJA ZEMJA

sledewe na situacijata, a`u rirawe na podatocite vo Agenci jata za ka-ta star na nedvi`nosti. Kako na pri mer, dogovori, aneks na dogovori za zakup na zemjodelsko zemji{te, re {enija za trajna prenamena na zem jodelsko vo grade`no zemji{te, ka ko i sklu~en dogovor za razmena na zemjodelsko zemji{te. Na{eto Mi nisterstvo od 2007 do krajot na 2008 godina dodeli okolu 17 iljadi hektari, za koi se izgotveni okolu 1720 dogovori sklu~eni so za ku po-pri ma~ite.

Ministerstvoto prodol`uva so po natamo{ni aktivnosti vo soglas-nost so akcioniot plan za rabota i so ovaa dinamika na objavuvawe na oglasi za zemjodelsko zemji{te vo dr`avna sopstvenost na sekoi 15 dena vo mesecot so povr{ina do 10 ha, a po odreden period i bez og ra-ni ~uvawe na povr{inata. Do krajot na tekovnata 2009 godina } e bidat opfateni site regioni na te ri to-ri jata na dr`avata.

� Zemjodelcite baraat dogovori pri otkupot na vinsko grozje, isto kako {to imaat i proizvo-di telite na vino?

Ministerstvoto i Vladata } e ja razgledaat i ovaa inicijativa-ta za izmeni na Zakonot za vi no so koi proizvoditelite i pre ra-botuva~ite } e se obvrzat na pot pi-{u vawe dogovori za otkup. Vo tek sme so taa inicijativa i } e i pos-vetime seriozno vnimanie. Pred iz-

vesno vreme, EU donese nov zakon za vino i soglasno EU direktivite, } e izvr{ime harmonizacija na na{eto zakonodavstvo kade {to, me|u drugo-to, spa|a i razgleduvaweto na ovoj predlog.

� Kako i dali } e se regulira plas-manot na jabolkoto? Dali } e se ot voraat novi pazari?

Plasmanot na jabolkoto e zasnovan na slobodna trgovija i toa: 25% od pro izvodstvoto na doma{niot, dodeka 75% se prerabotuva i se pro-

dava na stranskiot pazar. Vladata ima sklu~eno dogovori za slobodna trgovija so pove} e sos-edni zemji i ~lenkite na CEFTA, kako {to se Crna Gora, Srbija, BiH, Kosovo kade {to ima bezcarin-ski izvoz, a so Hr vatska ima sklu~eno bez carinski izvoz za kvota od 1000 toni. Drugite koli~ini nad kvotata se carinat so 45%. So Alba ni ja ima dogovoreno kvota za izvoz na jabolko od 3000 toni bez carina, a so zemjite kako Ukraina, Turcija, Moldova se odi vo nasoka da se izvr{i ce losna lib-eralizacija na pazarot. Postojat mo` nosti za otvarawe no vi pazari za plasman, no pokraj toa treba da se nastojuva da

se prila go di asortimentot na ja-bolko vo pogled na sortimentot, koli~inite, odnosno ispolnuvawe na dogovorenite kvoti i standard-izacija na proizvodite spored ba-rawata na pazarot.

Ova mo`e da se ostvari so izgrad-ba i otvorawe na otkupni distrib-utivni centri kade } e se sobiraat, } e se standardiziraat, pakuvaat i plasiraaat proizvodite spored po-baruvawata na pazarite.

Ministerstvoto i Vladata pre-ze maat aktivnosti vo toj pravec, vo bliska idnina, da se izgradat i takvi centri vo Strumica za gradi-narskite kulturi, a vo Resen za ja-bolkoto i drugi ovo{ni proizvodi.

� [to se slu~i so obe{tetuvawe na farmerite koi imaat uginu-vawa na jagniwa poradi vakci-nata protiv bruceloza vo {tip-skiot region?

Obe{tetuvaweto na farmerite kaj

koi ima{e abortusi poradi nepra-vil nata primena na vakcinacija na ovcite i kozite protiv brucelo-za re~isi e zavr{eno, odnosno naj-golemiot del od farmerite se ve} e obe{teteni. Visinata na obe{ te-tu vaweto e 1.500 denari za izgubeno mle ko po abortirana ovca i 2.700 de nari po abortirano jagne, odnos-no 1.400 denari za izgubeno mleko po abortirana koza i 1.500 denari po abortirano jare.

Isplatata se vr{i kaj site far-me ri koi prijavile pojava na abor-tusi i kade veterinarnite inspek-tori ja konstatirale sostojbata. Toa zna~i deka iako pri~inata za abor tusite be{e utvrdena podocna, kaj site sto~ari koi prijavile po-java na abortusi i kade veterinar-ni ot inspektor napravil uvid, } e bi de isplateno obe{tetuvawe.

� Strumi~kite zemjodelci reagi-ra at deka dr`avata ne posve tu-va seriozno vnimanie na gradi-narstvoto iako vo ist period pre govara i se obiduva da gi re-{i problemite na drugite ko le-gi od zemjodelstvoto?

Ne. Nikako ne mo`e da se izvle~e takva konstatacija, osobeno ne so se ga{nata Vlada. Posvetuvame vni-ma nie na site aspekti na zemjodel-stvoto. Ne mo`eme, a i ne e dobro koga dr`avata se me{a vo delovnite odnosi na stopanskite subjekti. So sub venciite mo`at da se namalat ri zicite, a toa go pravime i vo gra-di narstvoto koe {to od prethodna-ta vlast bukvalno be{e zaboraveno. Ministerstvoto ja poddr`uva i ja pottiknuva sorabotkata me|u zem-jodelcite i prerabotuva~ite za-{to prerabotuva~kata industrija e profitabilna, perspektivna i go di{no nosi devizen priliv od 36 milioni evra. So intenzivira-we na ovaa sorabotka, im se nudi si gurnost na primarnite proizvo-di teli vo plasmanot, a od druga stra na, prerabotuva~ite dobivaat si gurnost vo raboteweto i vo sklu-~uvaweto izvozni aran`mani. Za-toa, dr`avata } e se pogri`i da se otvorat novi pazari so ogled na visokiot kvalitet i atraktiv ni te ceni po koi se izvezuvaat. Spo red na{ite soznanija i spored pre ra-bo tuva~ite, vo posledno vreme se intenzivira sorabotkata me|u niv i individualnite zemjodelci, {to e dobar znak za razvoj na planskoto proizvodstvo. �

Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvoINTERVJU

Vladata ne se me{a vo pazarnite odnosi

SEPTEMVRI 2009 | 9

10 | MOJA ZEMJA

Vinarskite vizbi imaat kapacitet i se podgotveni da go prifatat celokupnoto ponudeno koli~estvo vinsko grozje od godine{nata rekol-ta. Na sredbata so petnaesettina najgolemi vinarski vizbi, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo Qup~o Dimovski i zamenik ministerot Perica Ivanoski poso~ija deka otkupnata cena za grozjeto od godine{nata rekolta treba da se definira me|u proizveditelite na vinsko grozje i vinarskite vizbi, vo interes na dvete strani, a vo nasoka na kvalitetna realizacija na otkupot.

Vinarite izrazija podgotvenost da gi iskoristat povolnite uslovi {to gi nudi Zemjodelskiot krediten diskonten fond za navreme da go ot-kupat i isplatat grozjeto od godina{nata rekolta. Fondot, kako {to in-formira Goran Kova~ev od Zemjodelsko krediten diskonten fond, raspo-laga so sedum milioni evra likvidni sredstva i pobaruvawa od okolu 33 milioni evra. Ovaa suma mo`e da ja koristi celiot agroindustriski kompleks, vklu~uvaj} i gi i vinarite.

Kreditite za primarno proizvodstvo se so ~etiri otsto kamata, a ka-matata za kreditite za prerabotka i za izvoz na primarno proizvodstvo e pet procenti. Vinarite mo`e da gi koristat sredstvata od vtorata lin-ija, a kreditite se davaat po principot “prv dojden - prv uslu`en”. Tie, kako {to be{e objasneto na sostanokot, apliciraat vo komercijalnite banki so koi Ministerstvoto za zemjodelstvo potpi{a dogovor za zaem. Ovaa godina, po 2008, spored ocenkata na pretstavnikot od Zemjodelsko kreditniot diskonten fond, e najdobra vo odnos na pobaruva~kata na krediti.

Za poddr{ka na lozarstvoto, godinava dr`avata obezbedi 140.000 denari za poddigawe na eden hektar nov lozov na-sad, 7.500 denari za hektar lozje i 2,5 denari za kilogram otkupeno grozje. Ministerot Qup~o Dimovski prepora~a da se zgolemi kontrolata na teren, na otkupnite punktovi posebno okolu ba`dareweto na vagite, pogolemo da bide prisust-voto na pazarnata inspekcija, a vizbite navreme i jasno da gi istaknat cenite po sorta pred po~etokot na otkupot.

Sredba na ministerot Dimovski so pretstavnici na najgolemite vinarski vizbi

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

Na 21 juli, Vladata raspi{a javen konkurs za davawe pod koncesija na Dojranskoto i na Prespanskoto Ezero za stopanski i rekreativen ribolov. Konkursot e otvoren za aplicirawe 52 dena od denot na objavuvawe.

Ohridskoto Ezero do 2014 godina nema da se dava pod koncesija za da se za{titi ribniot fond. Za ezeroto do-toga{ } e prodol`i da se gri`i ribo~uvarskata slu`ba na Ministerstvoto, a za poribuvawe nadle`en ostanuva Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid.

Koncesijata za stopanski ribolov se izdava na {est godini. Za Prespanskoto Ezero taa iznesuva najmalku 10,7 milioni denari ili 1,7 milioni godi{no, dodeka za Dojran-skoto Ezero e minimum 7,9 milioni denari ili 1,3 milioni godi{no.

Nadomestot za koncesijata se pla} a na 6 ednakvi godi{ni rati. Prvata se namiruva so potpi{uvawe na dogo-vorot. Pravo da u~estvuvaat na konkursot imaat doma{ni i stranski pravni lica. Tie treba da se registrirani za dejnost ribarstvo, da imaat vraboteno najmalku 1 lice so visoko obrazovanie od oblasta na prirodnite nauki ili sklu~en dogovor za sorabotka so nau~na ili obrazovna ustanova od oblasta na ribarstvoto, kako i da raspola-

gaat so minimum oprema potrebna za vr{ewe ribolov ut-vrdena vo ribolovnata osnova.

Zainteresiranite pravni lica kon ponudata na konkursot treba da podnesat pismeni dokazi za ispol-nuvawe na uslovite, predlog plan za vr{ewe stopanski ribolov i predlog plan za investicii na ribolovnite podra~ja na Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Na oglasot mo`e da se javat i ribolovni zdru`enija, kako i vr{iteli na turisti~ka dejnost registrirani soglasno Zakonot za turisti~ka dejnost, ako imaat minimum 100 ~lena, ako prezemaat merki za poribuvawe i za{tita, ako imaat naj-malku eden vraboten ribo~uvar i ako imaat dogovor za poribuvawe so reprocentar.

Dokolku na konkursot u~estvuvaat vr{iteli na turisti~ka dejnost, pokraj dokazite deka imaat minimum sto ~lena i deka } e prezemaat merki za poribuvawe i za{tita, treba da dostavat i mislewe za stopanisuvawe (organizirawe rekreativen ribolov) na odnosnata re-kreativna zona od edinicata na lokalnata samouprava na ~ie podra~je se nao|aat. Postapkata za izbor na najpovo-len ponuduva~ } e se sprovede i dokolku na konkursot se javi samo eden subjekt.

Dojransko i Prespansko pod koncesija, Ohridsko za{titeno do 2014

Vizbite }e go prerabotat

na{eto grozje

SEPTEMVRI 2009 | 11

Intenzivirawe na sorabotkata me|u zemjodelcite i prerabotuva~ite

Sorabotkata me|u zemjodelcite i prerabotuva~ite treba da se intenzivira za da se nadminat problemite so plasmanot na zemjodelskoto proizvodstvo i da se obezbedi dovolno surovina za prerabotuva~kite kapac-iteti. Kako {to istakna na sredbata so zemjodelcite i prerabotuva~ite ministerot za zemjodelstvo Qup~o Di-movski, iako dogovornoto proizvodstvo bele`i porast, toa se u{te e karakteristi~no samo za odredeni kulturi (kako korni{onite i cvekloto), no ne i za piperkata kur-tovska kapija, koja lani ja nema{e dovolno za doma{nite prerabotuva~ki kapaciteti.

Pogolem procent od kurtovskata kapija e namenet za izvoz i zatoa prerabotuva~ite mora da sorabotuvaat so individualnite zemjodelci i nivnite zdru`enija, pora~a Kiro Jovev, prerabotuva~. Osumdeset i pet procenti od proizvodite na doma{nite prerabotuva~i se nameneti za izvoz koj na dr`avata i nosat devizen priliv od 36 mil-ioni evra godi{no.

Kako {to istakna ministerot Dimovski, dr`avata mo`e da se pogri`i za otvorawe novi pazari za prerabotuva~ite na koj tie treba sami da nastapat so ogled na visokiot kvalitet {to go imaat na{ite proizvodi i atraktivnite ceni po koi se izvezuvaat.

MZ[V raspi{a javen konkurs za da vawe pod koncesija na dive~ vo 35 lo vi{ta vo Gevgelija, Valandovo, Bi-to la, Berovo i Ohrid. Do krajot na go dinava } e se raspi{at oglasi za da-vawe pod koncesija i na drugite lo-vi{ta za koi se izraboteni lovnosto-pan skite osnovi, a za koi istekuvaat kon cesiskite dogovori. Inaku, do kra-jot na 2011, istekuvaat koncesiskite do govori za site 249 lovi{ta vo Ma-ke donija.

So javniot oglas, koncesijata za lovi{tata za siten dive~ se da-va za period od 10 godini, a na 20 go dini se davaat koncesiite za lo-vi{ tata za krupen dive~, oti tamu vlo ̀ uvawata se pogolemi. Za ovie lo vi{ta, po istekot na deset godi-ni od dvasesetgodi{niot dogovor za koncesionirawe, Dr`avniot inspek-to rat za {umarstvo i lovstvo } e iz-vr {i kontrola na brojnata sostojba na dive~ot vrz osnova na {to } e se na-pra vat lovnostopanskite osnovi i za narednite 10 godini.

Pravnite lica imaat pravo da u~est vuvaat na oglasite ako dadat ga rancija za u~estvo na postapkata vo vid na bankarska garancija koja ne mo-`e da bide pomala od 3% od proce ne-tata vrednost na koncesijata. So jav-ni ot konkurs se biraat koncesioneri koi planski } e vr{at odgleduvawe, za{ tita i koristewe na dive~ot vo

lo vi{tata, so {to } e se zgolemat i pri hodite vo Buxetot.

Koncesioneri na dive~ot koj e vo dr`avna sopstvenost, soglasno za-konskite propisi, mo`e da bidat do-ma{ ni i stranski pravni lica. Tie tre ba da se registrirani za vr{ewe na ovaa dejnost i da ponudat programa za razvoj na lovi{teto i za{tita na di ve~ot. Nivna obvrska e i da imaat vra boteno stru~no lice za {umarstvo i lovstvo. Stranskite pravni lica koi sa kaat da konkuriraat za dobivawe kon cesija mora da imaat registrirano po d ru`nica vo Makedonija. Postapka-ta za davawe na koristewe na dive~ot so koncesija } e se sproveduva i ako za edno lovi{te ima samo edna ponuda. Ako na objaveniot konkurs ne se javi za interesiran subjekt, dive~ot vo lo-vi{teto se dava na koristewe po pat na ponuda, a ako i toa ne e slu~aj, od-no sno stopanisuvaweto so dive~ot vo lo vi{teto ne se dogovori ni po pat na ponuda, Vladata privremeno } e go da de lovi{teto na javnoto pretprija-tie od oblasta na {umarstvoto ili od oblasta na za{titata na `ivotna-ta sredina vo konkretniot region koe } e se gri`i za nego se do raspi{uvawe na oglas za izbor na nov koncesioner.

Koncesionerite vo lovi{tata tre ba da obezbedat uslovi za odgle-du vawe i za{tita na dive~ot, za odr-`u vawe na nivnata normalnata brojna

sostojba soglasno kapacitetite na lo vi{teto, da vr{at introdukcija na dive~ i da sozdavaat uslovi za niv no razmno`uvawe. Tie mora da organi zi-raat i lovo~uvarska slu`ba, da od-reduvaat i sproveduvaat lovostoj i privremena i trajna zabrana za lo ve-we na odredeni vidovi dive~.

Vladata mo`e da go raskine dogovo-rot za koncesija i pred istekot na ne-go viot rok, ako koncesionerot ne gi spro veduva odredbite od Zakonot za lov stvo i ne gi ispolnuva obvrskite utvr deni vo dogovorot za koncesija, od nosno ako raboti sprotivno na od-red bite od lovnostopanska osnova i ako ne ja sproveduva programata za raz voj na lovi{teto.

Dokolku se raskine dogovorot za kon cesija, Vladata } e odredi subjekt na koj } e go dade dive~ot pod kon-cesija, a protiv koncesionerot, so-glas no noviot Zakon za lovstvo, } e pod nese soodvetna prijava. Inaku, za ko ristewe na dive~ot vo lovi{teto, so glasno koncesiskiot dogovor, kon-cesionerot pla} a godi{en nado me-s tok od 20 procenti od vrednosta na planiraniot godi{en zastrel so lov nostopanskata osnova. Vrednosta na dive~ot za sekoj vid oddelno ja ut-vr duva Vladata po predlog na minis-terot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Objavena koncesija za lovi{tata

Prerabotuva~ite da sorabotuvaat so

proizvoditelite

12 | MOJA ZEMJA

Postojat pove} e sorti orev, a vo Makedonija, osven sa-mo niknatite, se sretnuva-at i „drenovo”, „{ejnovo”,

„si ristrinski”, „izvor”, „{ampion”, „novosadski docen”, „ideal” i dru-gi. Orevot ne e golem prebira~ na po~ veni uslovi, no dobro se razvi va, podolgo `ivee i obilno ra|a ako se odgleduva na dlaboki, rastre siti i karbonatni zemji{ta so umerena vla` nost. Orevot mo`e da `ivee od 50 do 100 godini i pove} e, a toa zavisi od uslovite za odgleduva we. Orevot cveta od po~etokot na tre-ta ta dekada na april do krajot na pr vata dekada vo maj, {to zavisi od

sor tata, tipot, klimatskite uslovi i nadmorskata visina. Site sorti i tipovi ne cvetaat vo isto vreme. Plo dovite na orevot obi~no so-zreva at na po~etokot na septemvri, a kaj nekoi i vo po~etokot na oktom-vri. Toa zavisi od biolo{kite oso-bini na sortite.

Za{titata na orevot vo odnos na dru gite ovo{ni vidovi e po ed-no stav na, zatoa {to pomalku go na pa|aat bo lesti i {tetnici. No, se pak postojat izvesni bolesti i {tetnici koi mu nanesuvaat ne-zna ~itelni {teti i go namaluvaat rodot dokolku ne se intervenira so za{tita.

Naj~esti i najopasni bolesti na orevot se: pegi na listot na plodot (Gnomonija Juglandis), damki na li-stot kaj mladarite i plodot (Mars-sonina Juglandis) i bakteriska crna damkavost (Pseudomonas juglandis).

[tetnici: orevova grina (Erio-phyestristiatus), orevov crv (Car-pocapsa Amplana), oreova lisna crna vo{ka i drugo. Site {tetnici i bolesti } e se suzbijat dokolku navreme se vr{i za{tita vo tekot na zimskiot i letniot period. Zimskoto prskawe e nameneto za uni{tuvawe na jajcata na crnata orevova lisna vo{ka i orevovite grini. Ovaa oper-acija (za{tita) se izveduva vo mart, so slednive preparati: Lebaicid S – 50, so 0,15 do 0,20 %, Folimat, Kalipso SC 480 0,2 do 0,3 %.

Letno prskawe: prvoto prskawe se izveduva pred samiot po~etok na listaweto na orevot so 3% „Ortoc-it”, „Cineb” ili „Ditan” za da se su-zbie damkavosta. Vtoroto prskawe e po zavr{uvaweto na cvetaweto, so istite preparati i koncentracii za ve} e spomenatite bolesti i bakter-iskata damkavost. Tretoto prskawe se izveduva vo prvata dekada na juni so 0,3% „Ortocit” ili „Cineb”, so dodavawe na 0,1% „Sistemin” ili 2% „Dijazinon” za suzbivawe na damkite na listot i crvlivosta kaj plodot na orevot. So vakva za{tita vo tekot na vegetaciskiot period potpolno } e go za{titime orevot od naj~estite bolesti i {tetnici.

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO

POEDNOSTAVNA, NO ZADOL@ITELNA ZA[TITA

Pi{uva: Tomislav Eftoski, APRZ Gostivar

Orev - JUGLANS REGIA

Za{titata na orevot vo odnos na drugite

ovo{ni vidovi e poednostavna, zatoa

{to pomalku go napa|aat bolesti i

{tetnici

P;lodovite se o~ekuvaat ovoj mesec

Racionalnoto iskoristuvawe na ovo{jeto zavisi od poz-navaweto na negovite morfolo{ki, fizi~ko-hemiski i organolepti~ki oso bini. Te{ko e da se dade celosna definicija za kvalitetot na ovo{jeto, no zna~ajni

segmenti se: estetskiot izgled, or ga no lep ti~kite svojstva, sodr`inata na vitamini, mikroelementi, enzimi, otsustvo na {tetni materii (rezidui od pestidici).

Sve`o ovo{je - cela godinaSovremenata tehnologija na ~uvawe ovo{je ovozmo`uva po tro {u-va~ ka vo sve`a sostojba vo tekot na celata godina. Zatoa, treba da se odbere i soodvetna sorta ovo{je za odreden period od go-di nata. Najzna~aen segment vo sinxirot na promet so ovo{je e utvr duvaweto na negovata zrelost i odreduvaweto na vremeto za berba. Dokolku pravilno se utvrdi zrelosta i navreme se po~ ne so berba, od toa } e zavisi i odr`uvaweto na kvalitetot na ovo{jeto, transportabilnosta, kako i pogodnosta za dolgo ~u vawe.

1. Fiziolo{kata zrelost, vsu{nost, najdobro go ozna~uva mo-mentot koga treba da se po~ne so berba. Taa se utvrduva spored bojata na epidermisot na plodot, refraktometriskite vrednos-ti, promenata na bojata na semkite, namalenata koncentracija na skrob vo plodot, utvrdeniot broj na denovi od cvetawe do berba i temperaturnite sumi od polnoto cvetawe do berbata.

2. Vtora zna~ajna alka vo prometot so ovo{je e berbata i nejzinata organiziranost. Plodovite se osetlivi na mehani~ki povredi pri berbata i zatoa se prepora~uva ra~no berewe. Pri berbata mo`e da se koristat i razni pomagala: skali, vle~ni ili samoodni platformi. Za racionalno iskoristuvawe na oprema-ta i mehanizacijata e vovedena i paletizacija. Od kvalitetot na berbata zavisi i ponatamo{nata ma-nipulacija so plodovite.

3. I ambala`ata treba da bide prila-godena spored mor fo lo{kiot izgled na ovo{niot plod.

4. Transportot e va`na alka vo prome-tot. Od kvalitetot na trans portot zavisi sostojbata vo koja{to plodot } e stigne do potro{uva~ot. Pritoa toj ne treba da go izgubi svojot kva litet {to go imal pri berba ta. Zatoa, ne smee da se impro vi zira nitu so izborot na pre voznoto sredstvo..

5. Za ovo{jeto da mo`e da se koristi kako hrana, osven {to tre ba da bide kvalitetno, mora da bide i zdravstveno-higienski ispravno. Vo uslovi na inten-zivna fitopatogena za{tita na ovo{kite, na plodovite ostanuvaat rezidui od razni pesticidi. Na plodovite mo`e da se najdat i spori na razni paraziti, duri i na pato-geni mikroorganizmi. So toa se namaluva higienskata is pravnost, se ograni~uva biolo{kata vrednost i trajnost, se na-maluva pazarnata vrednost i se ote`nuva plasmanot na ovo{ je to. Zatoa postojat me|unarodni pravilnici za maksimalno

doz voleni koli~estva na pesticidi i drugi kontaminira~ki ma terii vo ovo{nite proizvodi.

Uslovi za zabaveno `iveewe^uvaweto na ovo{jeto treba da go svede na minimum `ivotniot proces na plodovite, a so toa da ja prodol`i nivnata istraj-nost. Vo doma{ni uslovi, postojat obi~ni plodo~uvali{ta, vo koi ne se vgradeni razladni uredi i vo niv mo`e da se ~uvaat zimski sorti jabolka i kru{i od tri do pet meseci i pritoa da ne se izgubi od kvalitetot na ~uvanoto ovo{je. Vo vakvi prostorii e potrebno da se odr`uva postojana temperatura i vla`nosta na vozduhot da bide od 80 do 90 procenti.

Sovremenata tehnologija na ~uvawe e naso~ena kon sozdavawe uslovi koi go zabavuvaat procesot na di{ewe, intenzitetot na transpiracia i spre~uvawe na razvojot na patogeni mikroorga-nizmi na plodot. Tuka se zapazeni tri osnovni uslovi: tempera-tura na vozduhot, relativna vla`nost i sostav na atmosfera. Ladilnicite se gradat od pogoden materijal so termi~ko-izo-lacioni karakteristiki i so razli~en kapacitet.

Po berbata, pred pakuvaweto i skladiraweto, se vr{i i raz-laduvawe na ovo{jeto na temperatura od 1 do 7 stepeni, zavi sno od ovo{jeto. Ovaa postapka ovozmo`uva dolgo ~uvawe i na ovo{ki {to zreat vo letniot period. Uspehot na razladuvaweto zavisi od temperaturata so koja plodovite vleguvaat vo prostorijata za razladuvawe i brzinata na razladuvawe. Toa se vr{i tunelski i ovozmo`uva, za kratko vreme, da se razladi pogolemo koli~estvo na plodovi. ^uvaweto na razladnoto ovo{je vo ladilnicite se vr{i na temperatura od 0 do -1,5 stepeni, zavisno do ovo{niot vid i relativnata vla`nost na vozduhot od 90 do 95%.

SOVET

Pi{uva: \or|i Ajtov, dipl. in`. agr.

^uvawe i standardizacija na ovo{je

MINIMUM @IVOTEN PROCES - PODOLGA TRAJNOST

ИМПЛЕМЕНТАЦИЈА НА СТАНДАРДИ

ISO

HACCP

GLOBALGAP

9001:2008

22000:2005

14001:2004

13485:2003

Прехранбена индустрија

Угостители

Мало и Големо продажба

Стандард за управување со безбедност на храна,комплементарен со НАССР системот, наменет запазарите со население од исламска вероисповед.

ОвошјеЖитни културиСеменски материјал

Обуки за оценувачи на стандардите : ISO, HACCP, GLOBALGAPВодени од акредитирани преведувачи од земјата и странство.

Присутните се здобиваат со сертификати

Актредитирани од: IRCA, RABQSA, FAS.

HALAL

Свежо

Органско производствоКонтролирано земјоделско производс втозасновано на пропишани операции и контролиранаограничена употреба на ѓубрива и средсва за заштита

т

ОБУКИ

Neophodnosta od neprekinato koristewe na ovo{jeto vo ishranata na ~ovekot bara negovo ~uvawe vo skladi{ta i ladilnici.

14 | MOJA ZEMJA

Vo poslednava decenija i podolgo, kromidovata muva i muvata-miner gi napa|aat kromidot i prazot. Ne-navremenata i nepravilna za{tita dovedoa do ogromni zagubi.

KROMIDOVATA muva gi napa|a kro-mi d ot, lukot, prazot i drugite lu ko-vi ~esti kulturi. Godi{no, ima tri ge neracii. Prezimuva kako kukla vo po~ vata, a vo periodot na cvetawe na gluvar~eto i vi{nata se ispilu-va at muvi. Tie se ishranuvaat so niv-niot cveten sok. Po oploduva we to, po~nuvaat so jajcenosewe vo prizem-niot del na rastenijata ili vo nivna blizina, vo grupi ili po edi ne~no. Nesat od ~etiri do devet jaj ca. Izlupenite crvi, od jajcata se vgri-zuvaat vo rastenieto, grizaj} i i uni{ tuvajki go glavnoto steblo. Ta-ka, rastenijata bledeat, veneat, im se su{i glavnoto steblo. Lesno se izvlekuva od rastenieto, bidej} i vo osnovata e so raskinato tkivo i gni-lo. Eden crv, za vreme na svojot raz-voj od 15 do 20 dena, uni{tuva po ve } e rastenija. Potoa odi v zemja, se pre-tvora vo kukla i prezimuva do juli, koga se pojavuva vtorata generacija kromidova muva. Vo tekot na septem-vri se pojavuva i tretata generaci-ja, koja doveduva do crvjosuvawe na prazot i esenskiot luk i kromid.

MUVATA-MINER na kromidot (Napo-my za gymnostoma) e sli~na na pret-hod nata muva, no ishranata ne ja vr {i po cvetovite na rastenijata, tu ku cica sok od kromidovite lis-ja (perja). Po ova, nejzinata larva

pravi (mini) hodnici, hranej} i se od sredniot del na listot (meso to). Ima dve generacii godi{no i malku e pogolema od kromidovata mu va. Nejzinata larva e crvolika, so ble-do ̀ oltenikava boja i dol`ina okolu ~etiri milimetri. Isto taka, prezi-muva kako kukla vo prazot i esenski-ot luk i kromid. Izleguvaat kako mu vi vo prvata polovina na mart. Is piluvaweto e razvle~eno i trae do krajot na april ili po~etokot na maj.Se hrani cicaj} i sok od perjata na kro midot i pravej} i redovi od beli to~ ki (mesto na listot kade {to e ci cano sok). Sekoja muva, nekolku de na po izlupuvaweto, se oploduva. Zapo~nuva so jajcenosewe, a jaj ca ta gi polaga vo dolniot del na nad vo-re{ nite listovi na kromidot (pod ko ̀ ata na listot).Izlupenata larva se hrani so meso-to na listot, dlabej} i hodnici vo pra vec nadolu, kon glavnoto ste-blo ili lu kovicata. Larvite (crv-jacite) od pr vata generacija mo`e da se najdat niz napadnatiot kro-mid i luk od kraj ot na mart do sre-dinata na maj. Po toa preminuvaat vo nadvore{nite lis tovi, kade {to se preobrazuvaat vo kukli i osta-nuvaat do sredinata na septemvri. Toga{ po~nuva iz leguva weto na mu-vite od vtorata generacija, koi po nekolku dena letawe i doishranu-vawe se oploduvaat i po~nuvaat so jaj cenosewe po prazot, esenskiot kro mid i luk. Od snesenite jajca, vo po~etokot na oktomvri, se pilat lar-vi. Tie go crvjosuvaat prazot, esen-skiot luk i kromid s# do sredina ta na noemvri. Toga{ se premestuvaat vo nadvore{nite listovi, kade {to preminuvaat vo stadium na kukla i taka } e prezimat. Spored nekoi so-gle duvawa vo sosednite zemji, muva-ta-miner gi nadminala lukovata i kro midovata muva i stanuva vode~ka vo predizvikuvaweto {teti na ovie kul turi.

Za{titaZa nivno suzbivawe i sveduvawe na {tetite vo podnoslivi granici, po-trebno e da se uni{tat site ras te-ni ja koi se napadnati od ovoj {tet-nik. Po vadewe na prazot od nivata, treba da mu se otstranat site li-stovi vo koi } e se najdat kukli od muvata i olupenata lisna masa da se uni{ti. Zemjata, po vadeweto na prazot, vedna{ da se izora. Dokolku e mnogu ra{irena na podra~jeto, to ga{ potrebno e naprolet, pred sa dewe, arpaxikot da se natopi vo li tar voda, so 40 ml. Perfekthion ili Fosfamid 40–EC ili litar voda i 5 ml. Confidor SL-200.Ako ja nema tolku mnogu, za{titata na kromidot mo`e da se izvr{i so edno prskawe pri krajot na mart, so eden od slednive preparati: Actara 4 g/10 litri voda, Basudin 600EW 15 g/10 litri voda, Mospilan 2 g/10 litri voda i so povtoruvawe vo sre-dinata na april. Kaj kromidot i lukot koi se sadat, odnosno se rasaduvaat naesen, suz-bivaweto na dvata {tetnika, najpr-vo, se vr{i vo leite, so eden od sled-nive preparati: Actara 4 g/10 litri voda, Basudin 600EW 15 g/10 litri voda Mospilan 2 g/10 litri voda po niknuvaweto i 2-3 dena pred rasadu-vaweto, so isprskuvawe na 3-5 litri rastvor na kvadraten metar lea. Se vr{i u{te edno prskawe so istite preparati i koli~estva po 20 dena, odnosno pri krajot na oktomvri.Kaj prazot, za{titata od ovie dve muvi treba da se vr{i vo posled-nite denovi na septemvri so Actara 4 gr./10 litri voda ili Mospilan 2 g/10 litri voda pred nekoe od navod-nuvawata, so prskawe i na po~vata i na rastenijata. Mnogu dobri rezul-tati se postignuvat i so lupewe na o{tetenite i ispolneti listovi so kukli s# dodeka ne se dojde do zdrav-ite listovi. Toa se pravi po vadewe-to, odnosno pred samoto trapewe.

Muvi {tetnici kaj lukovi~estite kulturi

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO Sovet

Kromidova muva i muva-miner - Delia (Hilemia antiqua), Napomyza gymnostoma

Pi{uva: Van~o Zahariev, APRZ Vinica

SEPTEMVRI 2009 | 15

Vo minatiot broj na „Moja zemja” pi{uvavme za mle~nata kriza so koja se soo~uva mlekoproizvodstvoto vo Evropskata Unija. Se osvrnavme na barawata na evrop-skite farmeri za nejzino nadminuvawe. Vo me|uvreme, evrokomesarkata Fi{er Boel odgovori na barawata, koi vo golema mera } e bidat ispolneti od strana na Komisijata. Imeno, paketot merki za stabilizacija na sektorot sodr`i nekolku predlozi koi } e mu bidat predlo`eni na Sovetot. Pred ovie merki da stapat na sila, rakovodniot komitet ve} e odobri dve od niv: privremeno prolongirawe na periodot za interventen oktup na puter do noemvri 2009. So ova } e se sozdade vremenski prostor Parlamentot i Sovetot da odlu~at po predlogot na Komisijata za prolongirawe na otkupot do mart 2010 godina, koga vsu{nost } e zapo~ne nova-ta otkupna sezona. Vtorata merka e ukinuvawe na minimalnata cena na sirewata (230€/100kg) za tie da se kvalifikuvaat za izvozni subvencii. So vtorata merka } e se ovozmo`at izvozni subvencii za apsolutno site sirewa koi } e bidat nameneti za izvoz, a na{ite prerabotuva~i mnogu skoro } e mora da se nosat so u{te posilna konkurencija so ogled na toa {to zgolemenata paleta na evtini sirewa (koi } e mo`at da se izvezuvaat od EU) po u{te poniski ceni zaradi subvenciite.Drugite merki koi Komisijata } e gi predlo`i do Sovetot, vo oktomvri, se da se prodol`i so koristewe na mehanizmi kako intervencii, pomo{ za privatno skladirawe i ve} e usvoenite izvozni subvencii, porana isplata na direktnite pla} awa i promotivni programi za zgolemuvawe na potro{uva~kata na mleko i mle~ni proizvodi, finansiski pottik za rano penzionirawe, dozvola za zemjite-

~lenki na EU da prenaso~uvaat del od buxetskite sredstva za pomo{ na mlekoproizvoditelite (ne{to {to i FFRM go bara so meseci od na{ata vlada) i, kone~no, mo`ebi najva`nata merka, seopfatna analiza od strana na Komisijata i ispituvawe na po-tencijalni anti-konkurentski praksi od strana na trgovcite. Poslednata merka doa|a po barawe od Evroparlamentot, koj vo svo-jata rezolucija bara da se ispita ulogata na trgovskite lanci vo formiraweto na cenite na {teta na potro{uva~ite i primarnite proizvoditeli. Komisijata najavuva `estoka borba protiv site trgovci koi ve{ta~ki gi odreduvaat cenite so zna~itelni elemen-ti na {pekulacija, strogo zabraneta so zakon. Evroparlamentarci-te gi interesira kako cenite na proizvodite vo supermarketite, vo poslednive nekolku godini, se zna~itelno zgolemeni koga cen-

ite na primarnite proizvodi se na nivo od 1997 godina i duri i poniski. Komisijata ve} e podgotvuva izve{taj i najavite se deka trgovcite i del od prerabotuva~ite } e mora seriozno da gi revidiraat svoite politiki na odreduvawe na ceni za koi se smeta deka se vo sr`ta na krizata vo mlekarskiot sektor. Mo`ebi e vreme i na{ata Vlada i Komisijata za za{tita na konkuren-cijata da go sledat primerot na Evropskata Komisija i da ispitaat zo{to na{ite zemjodelci dobivaat ni-ski ceni za nivnite proizvodi, a na{ite potro{uva~i pla} aat “izgor” ceni vo supermarketite.

Pred ovie merki da stapat na sila, rakovodniot komitet ve} e odobri dve od niv: privremeno prolongirawe na periodot za interventen oktup na puter do noemvri 2009

Evropskata komisija

} e ja re{avamle~nata

kriza

]e se ispolnat barawata na zemjodelcite od EU? EVROPSKA UNIJA

Pi{uva: Martin Traj~ev,Pretstavnik na FFRM vo EU

Evtini proizvodi od Evropa

Da se re{at problemite!

SEPTEMVRI 2009 | 17

RAZGOVOR

� Vo koj segment go implementirate NASSR sistemot?

Rimes DOO - Skopje ima sopstveno proizvodstvo na pre-ra botki od meso, kako i proda`ni objekti za trgovija so meso, mesni i mle~ni prerabotki. Implementacijata na NASSR standardite, pokraj vo proizvodstvoto na mesni prerabotki, se odviva i vo na{ite proda`ni objekti. Im-plementacijata vo trgovskata mre`a e pri samiot kraj, pri {to e opfaten celiot proces od priem na stokata vo ob-jektot, ~uvaweto i rakuvaweto se do nejzinata proda`ba. Procesot na implementacija na NASSR sistemot vo proiz-vodniot pogon e zavr{en vo delot koj go opfa} a organi-za cijata na rabotata, sledeweto na proizvodstvoto od priem na surovinite do kone~na distribucija na gotovi-ot proizvod. Ostanuva u{te da se zadovolat potrebnite tehni~ko-tehnolo{ki karakteristiki koi se neophodni vo pogon za proizvodstvo na hrana, soglasno ovie standardi, a koi vo postojniot proizvoden pogon ne mo`at da se im-plementiraat. Celokupniot proces na implementacija na NASSR standardite } e se ovozmo`i vo noviot pogon, koj e vo zavr{na faza na izgradba i se gradi spored site stan-dardi za proizvodstvo na bezbedna hrana.

� Po {to se razlikuva va{iot sistem za proizvodstvo. Koi se promenite?

Voveduvaweto na NASSR standardite vo procesot na pro izvodstvo dovede do vodewe na detalna kontrola vo site fazi na proizvodstvoto, od priem na surovina, preku proizvodstvo na gotov proizvod, do negova distribuci-ja, vodewe na dokumentacija za site rabotni procesi vo proizvodniot pogon, so {to se ovozmo`i zgolemena kont-ro la vo upravuvawe so bezbednosta na proizvodstvoto na pre rabotki od meso.

Istite standardi pridonesoa kon nadgradba na po sto-e~ kata proizvodna praksa i higiena, pri {to za lo` bite za kvaliteten i bezbeden na~in na rabota, koi otsekoga{ bi le odlika na Rimes DOO, stanaa pokonkretni i pode fi-ni rani.

� Koi se benefitite koi gi dobivte so implemetirawe-to na NASSR?

Benefitite od implementacijata na NASSR standardi-te mo`at da se potvrdat na pove} e nivoa:

- Ovozmo`uva bezbednost na proizvodite preku kontro-lata na site rabotni procesi vo proizvodniot pogon. Toa e prviot i najva`en benefit, proizvodot, koj } e stigne vo racete na krajniot potro{uva~, da bide bezbeden.

- Kontoliraweto na rabotnite procesi vo proizvod-stvoto vo zna~ajna mera go olesnuva upravuvaweto so niv. Implementiranite NASSR standardi na toj na~in se od golema pomo{ za menaxmentot.

- Bezbednosta na proizvodot koja se garantira so primenata na standardite, ja zgolemuva sigurnosta na kupuva~ot vo samiot proizvod. Na toj na~in standardite direktno vlijaat vrz proda`bata na proizvodite.

- Zgolemuvawe na svesta i socijalnata odgovornost na me naxmentot i site vraboteni involvirani vo procesot na

proizvodstvo i pro-da`ba na pre hram -beni proizvo di.� Kolku investi-ravte vo implemen-ta cijata?

Implementira weto na NASSR standardite e skapo od finansiski i od organizaciski aspekt, imajki go v pred-vid naporot koj se vlo`uva pri voveduvawe nova orga-nizacija na rabota i nejzino kontinuirano sproveduvawe. Vo na{iot slu~aj, implementacijata na standardite se poklopi so izgradbata na nov proizvoden pogon i stan-dardite bea zemeni vo predvid pri proektirawe i izvedba na objektot i nabavka ta na oprema, soglasno standard-ite, se so cel da se zapazi higienata i bezbednosta pri procesot na proizvodstvo. Vakvite tro{oci sepak se is-platlivi koga } e se zemat predvid benefitite od imple-mentiracijata na NASSR standardite.

Ivan Mikulec, NASSR koordinator

Benefitite od implementacijata na NASSR standardite mo`at da se potvrdat na pove} e nivoa

DETALNA KONTROLA VO SITE FAZI NA PROIZVODSTVO

18 | MOJA ZEMJA

PRERABOTUVA^ITE BARAAT KVALITETEN PROIZVOD

Industriski piper vo strumi~ko

Pozitivna prikazna

GRADINARSTVO

Jasminka i Qamo Gonevi od strumi~koto selo Dobrejci proizveduvaat tri dekari industriski piper vo oran`erii pod folija i okolu polovina hektar na otvoreno. Od proizvod-stvoto na kurtoska kapija ̀ iveat i zarabotuvaat dobro, no samo dokolku ima dobra cena i dobar rod. “Poradi obemnite i mnogu ~esti vrne`i do`d, godinava ne be{e na na{a strana. Zatoa, imame namalen rod, re~isi za 50 procenti od voobi~aenoto”, velat Gonevi. Nivniot rod, vo sezona, e tri do ~etiri toni po dekar, a godinava o~ekuvaat prepoloven rod. Od vkupno osum dekari Gonevi se nadevaat deka } e naberat 20 toni rod.

Tie se zadovolni so momentalnata cena na piperot. Za prva klasa koja se izvezuva na pazarite vo regionot, velat tie, se pla} a 20 do 22 denari. Vtora klasa piper se pla} a od 12 do 14 denari, a poslednata treta klasa, edvaj dobiva po 3 denari za kilogram i se nosi vo doma{nite ili stranski prerabotuva~ki kapaciteti. Gonevi objasnuvaat deka imaat sistem kapka po kap-ka vo oran`eriite. Toa, spored niv, zna~i ogromni vlo`uvawa vo ovoj biznis. Za tri dekari pod oran`erii, Gonevi vlo`ile 15.000 evra.

Pove} e od 3.500 toni godi{no go tov proizvod od pe~urka i pro izvodi od zelen~uk ja pra-vat „Bonum Plus” najgolema privatna firma za proizvodstvo i prerabotka na pe~urki vo Makedonija. Proizvedu-va i pe~eni piperki, doma{en ajvar i lu tenica. Osnovana e pred 17 godini ka ko malo pretprijatie vo privatna sop stvenost.

Za svoeto proizvodstvo, kako i kon-tinuiraniot razvoj na novi proizvo-di i prerabotuva~ki kapaciteti, ova pretprijatie bara kvaliteten proiz-vod. So toa gi zadovoluva strogite ba-rawa na doma{niot i stranskiot pa-zar vo odnos na standardite za hrana, po trebata od zgolemena produktiv-nost, tro{oci za konkurentnost i po trebata od zgolemuvawe na marke-ting i praktiki za upravuvawe.

Ovaa kompanija e edna od pette fir mi prerabotuva~i na zelen~uk koi se poddr`ani od AgBiz programa-ta na USAID, preku proekt za deloven razvoj i preku stimulacija za zgole-

muvawe na svojata izvozna konkurent-nost. Vo ovoj dvegodi{en period, Bo-num Plus uspe{no go primenuva HAC-CP standardot, a raboti i na dobi va-we na sertifikat za standard ISO 22000 za prerabotuva~kiot kapaci-tet i objektot za skladirawe. Kompa-nijata izvezuva proizvodi na mnogu pa zari, a energi~nata posvetenost za odr`uvawe na visok kvalitet i dob rata proizvodna praksa dovedova do zgolemuvawe na plasmanot za duri 15% vo Srbija. AgBiz, vo ovoj proces, obez bedi sredstva za kofinansirawe na taksata za vlez na proizvodite na broj nite regionalni i me|unarodni ma loproda`ni sinxiri kaj na-{i ot severen sosed i obezbedi mar ketin{ka poddr{ka za da se zgo le mi pozicioniranosta i vidlivo sta na brendiranite proizvodi na Bonum Plus.

Poddr{kata od AgBiz sleduva i vo drugi segmenti, kako {to se studiski patuvawa na vrabote-ni te vo ovaa kompanija za da go

zgolemat svoeto znaewe vo odnos na pakuvawe, kvalitet, deklaracija i standardi za hrana vo Italija, ka ko da gi iskoristat parite od EU fon-dovite vo Bugarija, da go zgolemat svoeto znaewe za naprednite pre ra-bo tuva~ki tehnologii vo Turcija i da identifikuvaat novi pazari vo [vedska. Bonum Plus, so poddr{ka na AgBiz, gi izlo`uvala svoite pro-iz vodi vo SAD, Germanija, Srbija i Hr vatska. Poradi uspe{nata reali-za cija proektot za deloven razvoj, ovaa kompanija otvori 90 novi i po-sto jani rabotni mesta vo op{tina Sta ro Nagori~ane.

Pi{uva: Vesna Delovska, RC Strumica

Za prva klasa koja se izvezuva na

pazarite vo regionot, velat tie, se

pla} a 20 do 22 denari. Vtora klasa

piper se pla} a od 12 do 14 denari, a

poslednata treta klasa, edvaj dobiva

po 3 denari za kilogram

15.000 EVRA ZA 3 DEKARIORAN@ERII

Razli~ni ceni za razli~ni klasi

So kvalitetni proizvodi do evropskiot pazar

NISKATA CENA - PROBLEM ZA IDNO PROIZVODSTVO

Nevremeto so grad uni{ti oko-lu 500 dekari kromid ili 25 do 30% od vkupno nasadena-ta povr{ina vo kru{evskoto

selo Bu~in. Dan~o Srbinovski, `itel na ova selo, objasnuva deka porano site proizveduvale kromid, no poradi mnogute problemi i poradi iseluva-weto na lu|eto vo gradovite, deneska kromid proizveduvaat samo 200 ku} i. Vremenskite uslovi i mestopolo`bata na seloto, objasnuva Srbinovski, bile idealni za proizvodstvo na ovaa kul-tura. “Tajnata za visokokvaliteten kromid e vetrot koj strui od Crna Reka i ne dozvoluva da se pojavi rosa. Nie tradicionalno proizveduvame kromid i sekoga{ sme imale dobar rod i kvalitet. Proizveduvame od sortata jabu~ar”, veli Srbinovski.

Semeto go proizveduva sam. Go see vo lei i podocna go rasaduva na niva. Koristi i prihranuvawe, so “Kas”, edna vre} a na eden dekar. Rodot go so-

bira na leto. Vo seloto ima sistemi za navodnuvawe po priroden pat, iako samite selani, so donacija, izgradile u{te eden sistem.

Problem za site proizvoditeli na kromid e plasmanot i niskata cena.

“Lani dobivame samo ~etiri denari za kilogram. Se nadevame deka godina-va cenata } e bide povisoka, iako ne-vremeto napravi seriozni problemi”, objasnuva Srbinovski.

Bu~inski kromid

Is~eznuva brendot na negotinskoto selo Kurija

VEST

GRADINARSTVO

Pi{uva: Marija Kotevska, FFRM Bitola

Zatvoraweto na dve kon-zervni fabriki i nemawe-to plasman se glavnite pri~ini {to selanite od

negotinskoto selo Kurija ve} e ne sadat domati. Tokmu tie, do pred nekolku godini, ja hranea fabrika-ta “Makedonija” so industriski do-mati. Denes, velat selanite, doma-ti nema nitu za lek oti sadat samo po dva do tri reda. “Gi zatvorija i fabrikata “Makedonija” i “Skok trejd”. Nema kade da go plasirame proizvodstvoto. Domatot be{e za{titen brend na seloto, no sega odgleduvame lozje, bostan, kompir”, veli Miki Najdovski.

Samo negovata familija, vo mi-

natoto, sadela po desetina dekari industriski domati. Berele i po {eesetina toni godi{no. Sega, dokolku ja nasadat ovaa povr{ina, veli Najdovski, celiot rod treba da se frli. Toj se prisetuva deka poslednite dve berbi od domatite morale da skapat na niva ili xabe da gi zemat prijatelite. “Sega odgleduvame samo dva reda domati kolku za doma{ni potrebi i da ne kupuvame na pazar”, veli Miki.

So godini, 400 zemjodelci sorabotuvale so konzervnite fab-riki. Nemale mnogu golema dobivka, se prisetuvaat tie, no bile zado-volni od toa {to } e kapnelo. “Ovde `ivee raboten narod. Zemjata e

plodna i rodna. Koga bi se vratilo prerabotuvaweto, nivite povtorno } e gi nasadime so industriski do-mati. Selanite nema da molat za rabota vo gradot, tuku } e se sam-ovrabotuvaat i } e `iveat od zem-jata”, dodava Lena, majka na Miki.

Vo seloto na domatite, domati nitu za lekPi{uva: Svetlana Darudova

SEPTEMVRI 2009 | 19

Makedonija }e nema kromod

Gi po~ituvame pravata na za{tita na li~nite podatoci i zemjodelecot, niz sistemot,

go prona|ame spored ime i prezime i podra~na edinica.

Isplatata na subvenciite te~e spored planiranoto i dosega se dadeni okolu

50% od predvidenite sredstva

Zemjodelcite zemaa re~isi polovina od subvenciite

Tekovno i spored planiranoto

AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA NA ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ

Zemjodelcite mo`e da gi pobaraat i dobijat site informacii za dr`avnata poddr{ka vo zemjodelstvoto vo noviot Informativen cen-tar na Agencijata za finansiska poddr{ka

na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj. Operatorite vo ovoj, takanare~en, kol centar (Call centar), na na-jqubezen na~in, gi davaat site informacii povrzani so dokumentot na zemjodelecot sekojdnevno od 8 i 30 do 16 i 30 ~asot, se javuvaat na telefonskite povici i odgovaraat na postavenite pra{awa i nejasnotii od zemjodelcite.

Naj~esto, barem zasega se javuvaat zemjodelci od pogolemite gradovi i ruralnite sredini okolu niv, kako {to se Kumanovo, Ko~ani, Bitola, no i farmeri od celata dr`ava. Pri informiraweto se po~ituvaat pravata na za{tita na li~nite podatoci i zemjodele-cot, niz sistemot, aplikantot se prona|a spored im-

eto i prezimeto i podra~na edinica vo koja apliciral. Dokolku vo sistemot se najdat pove}e lica so isto ime i vo ista podra~na, toga{ postapkata prodol`uva spored adresata na `iveewe.

Spored operatorite od centarot, zemjodelcite se javuvaat za razli~ni zemjodelski kulturi koi se aktuelni vo soodvetniot period. Koga se davaat sub-vencii za `itni kulturi ili za mleko,

toga{ najmnogu se javuvaat farmeri odgleduv~i na kravi. Dokolku farmerite ne se opfateni so ispla-tite, korisnicite gi izvestuvame za pri~inite kako i eventualno koga pretstoi isplata za istite. Im se uka`uvame dokolku nedostasuva nekoj dokument, popre-cizni informacii okolu predmetot kako i sovetuvawe do koi institucii da se obratat okolu kone~noto re{enie po baraweto. Prakti~no, zemjodelcite gi dobivaat site informacii na edno mesto. Site zem-jodelci informacii mo`e da dobijat i vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {um-arstvo i vodostopanstvo, kako i na veb stranicata na Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvo-to i ruralniot razvoj. Dnevno, na telefonskiot broj (02)3097450 odgovor na svoite pra{awa dobivaat 200 do 300 farmeri.

Re~isi polovina od od predvidenite sredstva od Programata za finasiska poddr{ka vo zem-jodelstvoto za 2009 godina ve}e se podeleni, veli Toni Dimovski, direktor na Agencijata

za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i rural-niot razvoj. Isplatite, po razli~ni kulturi, objas-nuva direktorot, se vr{at tekovno i soglasno Planot. “Realizacijata od 47% vo momentov e mnogu zadovo-litelna i se odviva soglasno planot. Zavr{ija ispla-tite na subvenciite za esenskite posevi, odr`uvawe

Informativen centar za dr`avnata poddr{ka

Pi{uva: Todor Stoj~evski

Site informacii na edno mesto

Aplikantot se prona|a spored ime, prezime i podra~na edinicaedinica

Isplatite se vr{at tekovno i soglasno Planot

SEPTEMVRI 2009 | 21

Podobra konkurentnostPrograma za ruralen razvoj

Za merkite od Programata za ruralen razvoj za 2009 godina do plate`nata agencija se pod-neseni 2.354 barawa. Najgolem broj od pod-nesenite barawa odnosno 1.783 se odnesuvaat

na innvesticiite za podobruvawe konkurentnost i mod-ernizacija na zemjodelskite stopanstva, vklu~itelno i akva kultura. Potoa po merkata investicii za dorabot-

ka, prerabotka, skladirawe, paku vawe i marketing na zem-jodelski proizvodi za koja se podneseni 129 barawa.Isto taka zadovoluva~ki e in-teresot po merkata promo-tivni aktivnosti za razvoj na ruralen turizam za koja se poneseni se 31 barawe kako i za merkata Investicii za ruralna infrastruktura za koja se podneseni se 84 ba-rawa. Isto taka interes pos-toi i za merkata Finasiska poddr{ka na promotivni aktivnosti za razvoj na ru-ralen turizam podneseni se 31 barawe kako i Investicii za podobruvawe na znaeweto i unapreduvawe na ~ove~kiot potencijal na zemjodelskite proizvoditeli, obezbedu-vawe na sovetodavni uslugi

i edukacija za upravuvawe so zemjodelsko stopanstvo poneseni i merkata investicii za proizvodstvo i ko-ristewe na obnovlivi energii vo ruralni sredini. Vo faza na finalizirawe e postapkata za sklu~uvawe na dogovori so potencijalnite korisnici po navedenite merki.

na ovo{ni nasadi, poddr{kata po bele`ani grla goveda kako i mlekoto predadeno od sep-temvri do dekemvri minatata godina “, veli Dimo vski. Vo mo-mentov se obra botuvaat okolu 35 iljadi aplikacii za prolet-nite po sevi, fura`ni ku l turi, gra dinarstvo, loza rstvo, ovo -{tarstvo, ov~a rstvo, ko za rs t-vo i privr{uvame so ispla ta ta za mle koto predadeno vo peri-odot od januari do apr il godi-nava. Odobrenite sred stva, zemjodelcite gi dobivaat na transakciska smetka.

Dimovski e zadovolen {to godinava, za merkata osiguru-vawe na posevite, se podnese-ni nad 800 aplikacii, brojka {to e mnogu pogolema od lani a apliciraweto e otvoreno do krajot na avgust.

Dimovski: Postoi interes za site merki

22 | MOJA ZEMJA

TradicijaOVO[TARSTVO

Desetina priznanija i pofalnici za uspe{en zemjodelec se vrednostite na koi so pravo se gordee Simeon Stojanov od ko~anskoto selo Trkawe. Pokraj orizot i drugite `itni kul-

turi, toj proizveduva kapini, grozje, vi{ni i odgleduva kaliforniski crvi. [arenolikosta na proizvodstvo-to kaj Stojanov ne zna~i deka vlo`uva trud samo za da proizvede, tuku i da postigne visok kvalitet.

Kapina odgleduva okolu 26 godini. Negovoto seme-jstvo celosno e posvetenoo na planta`ata od 1000 kvadratni metri, so 1.400 sadnici. Interesot za nejzi-no odgleduvawe se pojavil poradi ~estoto minuvawe na Stojanov pokraj planta`ite vo Kru{evac, Srbija. “Investiciite za proizvodstvo se vo prvata godina. Se nabavuva saden materijal, stolbovi i `ica. Do-polnitelno, planta`ata mo`e da se doosovremeni so za{titni sistemi od grad i drugi rizici, kako i so sistem za navodnuvawe. Na po~etokot ne znaevme mnogu za kapinata i za toa kako se odgleduva, no so soveti od eksperti i so ~itawe razna literatura, po~navme

da navleguvame vo su{tinata na ovaa kul-tura”, objasnuva Simeon. Za da se proiz-vede uspe{no, veli toj, potreben e ogromen anga`man, no i mnogu znaewe.

Prvite sadnici gi nabavil od Kru{evac. S# u{te raboti so niv, bidej}i tie sami se regeneriraat. Pri zakrojuvaweto, gi ot-stranuva samo izrodenite lastari, a gi

ostava mladite lastar~iwa. Za dobar prinos, spored negovite soznanija, potrebno e redovno navodnuvawe, posebno na leto. “Kapinata sozreva sukcesivno i se bere dva pati nedelno. Berbata po~nuva kon sre-dinata na juli i trae do septemvri, vo zavisnost od temperaturite”, veli Stojanov. Toj i negovoto seme-jstvo sami gi sobiraat plodovite. Dobivaat po eden kilogram na sadnik. Stojanovi proizveduvaat i bez upotreba na ve{ta~ki |ubriva i pesticidi. Poradi svojata dolgogodi{na tradicija vo proizvodstvoto na kapini, ova semejstvo nema problem nitu so nivniot plasman, iako ne sklu~uvaat dogovori za otkup so prerabotuva~ki kapaciteti. Prodavaat na slobodnite pazari ili so nara~ka, za 50 denari od kilogram.

Vo dosega{noto rabotewe, veli Simeon, nemale problemi so vremenski nepogodi i {teti, no sepak, toj razmisluva za osiguruvawe na planta`ata. “Problemi vo proizvodstvoto na ovaa kultura mo`e da napravat i obilnite do`dovi, koi predizvikuvaat kapewe na plodot vo fazata na zreewe”, objasnuva Stojanov.

Berov~ankata Gabriela Manovska e mlada `ena farmer koja proizveduva sitno zrnesto ovo{je. Ovaa `ena, na okolu dva hektari vo mesnosta Ablanica, Male{evijata, proizveduva malina,

vi{na, ribizla, sliva, jabolka i le{nik. Manovska odg-leduva malina ~etiri godini, na povr{ina od 1.5 dekar. Godinava, semejstvoto Manevski, po tret pat, sobira plodovi od ovaa kultura. Taa tvrdi deka berovskiot region ima odli~ni uslovi za proizvodstvo na malina, bidej}i ova ovo{je uspeva vo povisokite ridsko-pla-ninski podra~ja na pesokliva po~va so neutralna Ph vrednost.

Pi{uva: Stojan~e Anastasov, FFRM Ko~ani

Berovo so odli~ni uslovi za sitno zrnesto ovo{je

Pi{uva: Vesna ^iplakovska Ralpovska, FFRM Ko~ani

Trud za visok kvalitet

Dvojno pove}e rod od lani

^etvrtina vek so kapinite

Odli~ni uslovi za proizvodstvo na malini

SEPTEMVRI 2009 | 23

Berbata po~nuva kon krajot na juli i trae se dodeka ne padne slana, krajot na septemvri

Sobiraat {to darila prirodata

Na planinata Pelister OVO[TARSTVO

Dvaesetisedumgodi{niot Zoran Pavlovski od bi-tolskoto selo Rotino, u{te od mali noze, sobira bo-rovinki. Gi bere na planinata Pelister, na nadmorska viso~ina nad 1.500 metri kvadratni. Berbata po~nuva kon krajot na juli i trae se dodeka ne padne slana, kra-jot na septemvri. Spored negovoto iskustvo, mesta kade {to najmnogu se bere borovinkata se [iroka livada, Golemo i Malo Ezero, Lavini i Bolnici.

Pri berbata koristi ~e{el, so koj polesno i pobrzo mo`e da ja sobere borovinkata. Nema problem i so plas-manot na plodot, zatoa {to ima otkupni punktovi vo Trnovo, Ni`epole, Malovi{te, Brusnik, Lavci. Pavlov-ski svoite sobrani borovinki gi nosi vo Dovlexik.

Cenata za kilogram borovinki, godinava, se dvi`i od 50 do 65 denari. Lani tie bile pla}ani i po 80 denari, a godinite prethodno se dvi`ela i od 90 do 180 denari za kilogram borovinki. Iako cenata i zarabotuva~kata postojano se namaluvaat, mladiot Pavlovski ne se otka`uva od sobiraweto borovinki. Dnevno sobira okolu 50 kilogrami. “Naporno i te{ko e da sobira{ borovinki, no e isplatlivo. Sekoe utro stanuvam vo 4 ~asot nautro i se vra}am vo 18 ~asot nave~er. No, se ispla}a”, veli Pavlovski. Prose~no, toj zema 60 iljadi denari samo od sobirawe borovinki. Pokraj niv, bere i kapini, pe~urki i drugi alternativni kulturi {to gi darila prirodata.

Rabotata vo planta`ata so malini po~nuva vo mart, so zakrojuvawe na lastarite od 1.20 do 1.40 metri vi-sina. Sekoe steblence, po`elno e da se vrze za dve paralelno postaveni `ici. Ednata treba da bide post-avena na 0.7 metri, a drugata na 1.30 metri visina. Vo maj po~nuva t.n. “zelena” rezidba, odnosno otstranu-vawe na site novoizrodeni lastari. Po~vata, dva pati, se kultuvira vo april i maj.

Hemiskata za{tita se vr{i so insekticid i fun-gicid vo prvata polovina na juni, koga cvetaat cveto-vite. Posle 10 do 15 dena od oformuvawe na plodot, malinata stasuva za berba. Za ovaa male{evska oblast, veli Manovska, toa e okolu 10 juli i trae do sredinata na avgust.

Godinava, ova semejstvo nabralo okolu dva toni malina, {to e dvapati pove}e od lani. Toa, spored Ga-briela, se dol`i na povolnite klimatski faktori, odnosno potrebnata voda od obilnite vrne`i ili od sopstveniot bunar, so sistemot kapka po kapka.

Plasmanot na malina e neorganiziran. Gabriela ja prodava na lokalno nivo i nejzinata cena se dvi`i od 80 do 100 denari. Cenata na zamrznatata malina e poniska, odnosno 70 do 90 denari. Manovska objasnuva deka kaj severniot sosed, cenata na sve`a malina e povisoka za 50 denari. Seriozen problem za Manovska e plasmanot. Taa morala da skladira 1.5 ton malina, spakuvana vo deset kilogramski paketi vo skladi{te so zamrznuva~i vo Peh~evo. Poradi ova, Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija, preku Regional-niot centar Ko~ani, stapi vo kontakt so Makedonskata asocijacija na prerabotuva~i, odnosno go anga`ira{e Andreas Arnold kako konsultant vo delot na otkup na sitnozrnesto ovo{je. Na planta`ata vo Berovo, Aronld gi poso~il site nasoki i uslovi koi se potrebni da se ispolnat za otkup na malinata. Sepak, spored konsul-tantot, pokraj kvalitetot, su{tinski e i koli~inata na malini, koi }e bidat problem da se obezbedat, veli Manovska. Site {to proizveduvaat malini, ja plasir-aat na kvanta{kiot pazar ili na pazarite na malo.

Pi{uva: Marija Kotevska, FFRM Bitola

^e{el za polesno i pobrzo sobirawe

24 | MOJA ZEMJA

Okolu 32 hektari lozovi nasadi, rasposlani niz kavadare~kata okolija, nad seloto Palikura i pod samiot grad Kavadarci, se individualna sopstvenost na zemjodelecot Angel Ordanov.

Od niv, 18 hektari se trpezno, a ostanatata povr{ina e nasadena so vinski sorti grozje. Od trpeznite sorti, vo lozarnikot na Ordanov, se nasadeni sortite “kardi-nal”, “viktorija”, “afusali”, “ribier”, “mi{el”, “mol-davija”, “blek mexik”... Prvite povr{ini, se potsetuva Ordanov, gi nasadil pred desetina godini.

„Ova e familijaren biznis. Dolgo vreme rabotev kako slu`beno lice, no vo 1992 godina napu{tiv i do-biv otpremnina. Ottoga{ se zanimavam so lozarstvo, ne{to {to otsekoga{ sum go sakal. Moeto semejstvo, tradicionalno, bilo me|u nekolkute semejstva so na-jgolemi povr{ini lozje. Ednostavno, merak za lozarst-vo”, veli 62-godi{niot kavadar~anec. Toj, osven svoeto

semejstvo, vo ekot na sezonata anga`ira dopolnitelno u{te 20 do 30 lu|e, koi dobivaat desetina evra dnevnica i ce-lodneven obrok. Kaj nego rabotat od fe-

vruari, koga po~nuva sezonata na kroewe do krajot na septemvri, odnosno zavr{uvaat so berewe i pakuvawe na grozjeto.

Od nasadot lociran nad seloto Palikura, koj se pro-tega na okolu 20 hektari, dobiva do 100 toni grozje. Orda-nov tolku o~ekuva i od drugiot lozov nasad. Celokupniot rod go otkupuva kavadare~kata kompanija „Kav Komerc”. Ovoj zemjodelec e mnogu zadovolen od nekolkugodi{niot kooperantski odnos so ovaa kompanija, objasnuvaj}i deka sorabotkata e na najvisoko nivo. „Tie mi davaat dobra cena i go otkupuvaat celokupniot rod, a jas garantiram za kvalitetot na rodot. Osven toa, garantiram deka rode-noto go nosam vo ovaa kompanija, bez razlika {to nekolku-pati, vo tekot na sezonata, doa|aat prekupuva~i i nudat povisoki ceni. No, niv gi ima samo edna sezona, a {to }e pravam so rodot narednite godini dokolku gi vlo{am odnosite so kooperantot”, objasnuva Angel.

Prvite lozovi povr{ini, se potsetuva

Ordanov, gi nasadil pred desetina godini.

“Ova e familijaren biznis. Dolgo vreme

rabotev kako slu`beno lice, no vo 1992 godina

napu{tiv i dobiv ot-premnina. Ottoga{ se

zanimavam so lozarstvo, ne{to {to otsekoga{

sum go sakal. Moeto se-mejstvo, tradicionalno,

bilo me|u nekolkute semejstva so najgolemi povr{ini lozje”, veli

Ordanov

30 hektari lozov nasadLOZARSTVO

Pi{uva: Todor Stoj~evski

Ordanov veli deka godinava potro{il okolu 35 iljadi evra za vkupnata obrabotka na lozjeto, od-nosno tro{oci za argati, nafta, hemiski preparati i mehanizacija. Od rodot {to go o~ekuva, se nadeva deka negovata dobivka }e bide dvojno pogolema od vlo`enite sredstva. Veli deka e zadovolen od zara-botenoto.

Merak za lozje

Cel `ivot so lozarstvoto

Ordanov e samo eden od 150-te individualni kooperanti na kavadare~kata kompanija „Kav Komerc”, koja okolu 20 godini, otkupuva grozje i drugi zemjo-delski kulturi: zelka, krastavici, luti piperki, domati, kompir, kromid... Prete`no, veli nejziniot komercijalen direktor Bor~e Boev, rabotat so trpezno grozje. Otkupot po~nuva na po~etokot na avgust. „Kako na{i koope-ranti, proizvoditelite dobivaat ambala`a, povisoka cena za grozjeto, si-guren plasman na rodot. So niv imame dolgogodi{na sorabotka, me|usebna doverba i zadovolstvo od raboteweto”, objasnuva mladiot Boev. Otkupeno-to grozje go plasiraat na pazarite vo Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercego-vina, a vo posledno vreme se obiduvaat da gi osvojat pazarite vo Rusija, Ukraina, Romanija. Ne plasiraat vo zapadnoevropskite dr`avi samo poradi nesoodvetnata ambala`a, iako Boev objasnuva deka Makedonija ima kvali-tetno grozje koe mo`e da se nosi so grozjeto od drugite dr`avi. „Evropski-te kupuva~i ne gi sakaat drvenite gajbi. Imaat drugi standardi, karton ili plastika. Baraat gajbata da bide podelena na tri komori. Zatoa, prodavame samo na pazarite na Balkanot”, veli direktorot Boev. Evropejcite vnimaat na estetika i spored ovoj mlad ekonomist, tie }e bidat konkurentni na ev-ropskite pazari samo koga }e napravat sopstven centar za pakuvawe, vo koj }e se sortira i pakuva otkupenoto grozje.

Kompanijata „Kav Komerc” ima i ladilnik so kapacitet od 2.000 toni pakuvano trpezno grozje. Realno, ovaa kompanija vo sezona raboti so oko-lu 4.000 toni grozje od site sorti. Del od grozjeto go stavaat vo sopstve-niot ladilnik, del vo iznajmeni kapaciteti, a del, vo sve`a sostojba, go plasiraat na tradicionalnite pazari. Od dosega{noto rabotewe, Boev prepora~uva lozarite da sadat od nade`nite sorti trpezno grozje koe go baraat kupuva~ite: „viktorija”, „moldavija”, „mi{el”, „ribier” i „afusa-li”.

SEPTEMVRI 2009 | 25

Kvalitetno grozje, lo{a ambala`a za evropskite pazari

Ordanov ima nekolku hektari vinsko grozje od sor-tite „vranec”, „smederevka”, „{ardone” i „burgun-dec”. Do pred nekolku godini, grozjeto go prodaval vo vinarskata kompanija „Tikve{„, no ve}e rabotel so drugi kompanii poradi podobriot na~in na ispla}awe na zaraboteni pari od predadenoto grozje. „Ce-nata e re~isi ista sekade, a varira i odlu~uva samo na~inot na pla}awe”, veli Ordanov.

Sovetuvawe za pogolemi prinosi

Specijaliziranata semenska organizacija “Agrounija” od Skopje, zaedno so resornoto ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i so Agencijata za pottiknuva-we na razvojot na zemjodelstvoto organiziraat Sovetuvawe za esenskata seidba so `itni kulturi.

Sovetuvaweto e nameneto za site koi se zainteresirani za seidba 2009 godina, a temi na sovetuvaweto se:1. Zkonska regulativa2. Potrebna agrotehnika i upotreba na mineralni |ubriva3. Sortiment za esenska seidba na `itni kulturi so poseben osvrt na novopriznaenite sorti p~enici “Makedonska rana”, “Balkanija” i “Makedonska rodna” 4. Merki za za{tita na rastenijataSovetuvawata }e se odr`at vo septemvri i oktomvri vo Bitola, Tetovo, Ko~ani, Sveti Nikole i Skopje. Celta na sovetuvaweto e zgolemuvawe na prinosite so `itarici vo Makedonija. “Agrounija” e specijalizirana organizacija vo oblasta na semenarstvoto. Vo izmaniov dvaesetgodi{en period aktivno u~estvo vo celokupniot proces na primarno zemjodelsko proizvodstvo od selekcija i sozdavawe novi sorti, umno`uvawe, zemjodelsko proizvodstvo, dorabotka na semenski materijal i promet so semenski materijal. Vrabotenite, so profesionalen i aktiven pristap vo sferata na zemjodelstvoto, gi analiziraat sostojbite i davaat predlozi vo zakonskata regulativa i vo ekonomskiot del. Sogleduvaj}i ja momentalnata situacija i sostojba so `itaricite na terenot, “Agrounija” za esenskata seidba }e vr{i RAZMENA na semenska p~enica, ja~men i tritikale so naturalna, lebna ili merkantilna p~enica.

Poradi pro-menlivite vre-menski uslovi, Ordanov go osigu-ral celokupniot lozov nasad. Dal 5.000 evra (okolu 300 iljadi denari), dr`avata, vo negovo ime, vlo`ila u{te tolku i toj dobil polisa za osiguru-vawe na 120 iljadi evra.

Grozje za izvoz

Zadovolni od dnevnicata

26 | MOJA ZEMJA

Cve}arstvoto mi e dopolnitelna dejnost, no so profesionalen pristap”, Vaka Angel Antov-ski go definira ona {to go raboti nekolku godini. Ovoj profesor po filozofija, vo skop-

skoto selo Inxikovo, ja prodol`uva 20-godi{nata se-mejna tradicija vo odgleduvawe re`ano i saksisko cve}e. Koga po~nal pred 5 godini, negoviot sortiment bil cve}e so poednostaven na~in na odgleduvawe (petunii, impatiens, tagetes...), odnosno leten i proleten rasad za balkoni i dvorovi. “Ve}e rabotam so cve}iwa koi imaat pogolemo vremetraewe vo procesot na proizvodstvo, {to podrazbira pogolemi rizici od napadi od {tetnici, bolesti i pogolemo vlijanie na vremenskite uslovi vo nivniot razvoj”, veli Angel. Toj, vo svojot sortiment ve}e ima ciklama, begonija (tip elatior), gloksinija. Veli deka ciklamata i gloksinijata se mnogu ~uvstvitelni cve}iwa na trule`ot na lukovicata (botritis). Spored nego, mal temperaturen {ok doveduva do skapuvawe i za-toa bara seriozen pristap vo za{titata. Po ova, cve}eto go napa|aat i {tetnici (gasenici, vo{ki). Gasenicite, objasnuva Antovski, go “ubivaat” cve}eto.

Masovnoto proizvodstvo ne garantira ubav cvet

Ovoj mlad, celosno posveten cve}ar e razo~aran od lu|eto koi masovno proizveduvaat cve}e, no ne vnimavaat na negoviot kvalitet i so toa ja urivaat cenata. “Nor-malno e lu|eto da kupat cve}e i da o~ekuvaat rod. Pro-izvoditelot mora da napravi kvaliteten proizvod, koj }e ima kompaktna, zelena i morfolo{ki stabilna lisna masa. A samiot kupuva~ i odgleduva~, na cve}eto treba da mu posveti vnimanie vo procesot na cvetawe. Zna~i, kolku e pogolema lisnata masa, tolku }e ima pove}e cve-tovi”, sovetuva Antovski. Spored nego, kaj makedonskite zemjodelci postoel fenomen na otka`uvawe od odgledu-vaweto domati i ednostavno preorientirawe kon proiz-vodstvo na cve}e. “Toa, sekako, ne e vo red. Tie ne se do-volno kadarni proizveduva~i na novata kultura, a so toa pravat ogromna {teta kaj kupuva~ite koi dobivaat nekva-

liteten proizvod”, se `ali Antovski. Toj, zaedno so nego-voto semejstvo, proizveduva cve}e na 4.000 kvadratni me-tri. Dva od niv se za saksisko, a ostanatata povr{ina za re`ano cve}e. Negovoto sezonsko proizvodstvo po~nuva

vo maj i zavr{uva vo juli. Rodot go prodava na pazarite, na golemi otkupuva~i, kako i na sopstvenata tezga na Zeleniot pazar vo Skopje. “Imame postojani klienti koi baraat kvalitet. Zatoa ne mo`eme da rabotime na kvanti-tet. Cve}arstvoto e kompleksna problematika, koja bara dobro selektirawe na sortite”, veli Angel.

Makedonija - zemja na cve}eto

Antovski ima ̀ elba i ideja Makedonija, iako ne e gole-ma po teritorija, da stane ogromen proizveduva~ na cve}e, a so toa da se sozdade i berza za cve}e. Na vakov na~in, zemjata }e stane sto`er za proizveduvawe i proda`ba na edna zemjodelska kultura. Toj ne bara dr`avata da mu dava pari kako poddr{ka vo procesot na proizveduvawe, tuku bara da obezbedi poednostaven pristap do kvalitetni repromaterijali za proizvodstvo. Poradi skapiot semen-ski, rasaden materijal kako i sredstva za za{tita i od-gleduvawe, veli Antovski, Makedonija ima skapo cve}e za doma{niot standard, no i za drugite pazari.

Ideja ili fikcija?CVE]ARSTVO

“Normalno e lu|eto da kupat cve}e i da o~ekuvaat rod. Proizvoditelot mora da napravi kvaliteten proiz-vod. Samiot odgleduva~ na cve}eto treba da mu posveti vnimanie vo pro-cesot na cvetawe, sovetuva Antovski

Pi{uva: Todor Stoj~evski

Vo plastenicite na Antovski ima regulirano navodnuvawe. Ovoj tehnolo{ki pristap kon navod-nuvaweto Antovski go pravi podolgo vreme. “Blago-darenie na kompanijata “Maganmak”, koja raboti so izraelskiot proizvoditel “Netafim”, imam avto-matsko kontrolirano navodnuvawe. Toa se nagoduva spored vremeto, vla`nosta ili spored kubika`en dotur na voda. Vo mojot cve}arnik go koristam siste-mot na avtomatsko kontrolirawe spored vreme”, za-dovolno zboruva ovoj `itel na naselbata Hipodrom.

Zemja na cve}eto

Gra|anite na Velika Britanija od urbanite sre-dini da ~uvaat p~eli vo gradinite, na pokrivite i balkonite vo ku}ite za da pomognat vo borbata protiv namaluvaweto na doma{nata populacija od ovie in-sekti. So vakva preporaka izleze sovetodavnoto telo za prirodna sredina na britanskata vlada, koe potvr-duva deka se zabele`uva namaluvawe na brojnosta na re~isi 250 vida insekti od familijata p~eli. Vo An-glija i Vels postojat okolu 250.000 semejstva medonos-ni p~eli „odgovorni” za opra{uvawe na razni posevi. Nivnata pazarna vrednost se procenuva na okolu 200 milioni funti. Kako pomo{ vo borbata protiv namalu-vaweto na p~elite, kompanijata „Omlet” na pazarot pu{ti nova ednostavna ko{nica za rakuvawe pod ime-to „p~elna ku}a”. Ko{nicata e so moderen dizajn i e dostapna vo razni boi.

Gra|anite da ~uvaat p~eliVelika Britanija

P^ELARSTVO

Nema p~eli - nema kozmetikaVelika Britanija

Kozmetikata na baza na p~elen vosok se soo~uva so najgolemata kri za dosega, no ne poradi re ce sijata, tuku poradi hroni~en nedostig na p~eli. Vo nekoi pre de li na Velika Britenija, bro jot na p~eli e namalen za 80 pro centi. Spored podatocite, okolu 4.000 najpopular-ni koz me ti~ki proizvodi, me|u koi i 643 vida mas kari, 589 marki rumenilo i naj malku 453 pudri se zagrozeni poradi nedostigot na p~eli. Vo sovremenata kozmeti~ka indu st rija, p~elniot vosok se koristi kako sostojka za mnogu kremovi, maski, sapuni, {amponi i losioni za nega na ko`ata.

P~elnite matici, so svojot feromon, direktno go kontroliraat odnesuvaweto i u~eweto na p~elite, ot-krivaat nau~nicite od univerzitetot „Otago” od Nov Ze-land. Ekspertite od Oddelot za zoologija doka`aa deka maticata go kontro-lira odnesuvaweto na potomstvoto so pomo{ na svojot feromon, taka {to go blokira averzivnoto u~ewe kaj mladite p~eli. Ovoj fe ro mon, kako i ne govite specifi~ni kompo nenti, aktivira sa mo eden od trite do-paminski receptori kaj p~elite, menuvaj} i ja „signalizacijata” vo mozokot. Potoa sle duvaat promenite vo odnesuvaweto kaj mla dite p~eli. Eden od efektite na (HAV) ko mponenti na fe-romon e da ja kontro-lira sposobnosta za ave rzivno u~ewe kaj p~elite (sposobnost na p~elite da skladi-raat informacija za neprijatno iskustvo vo svojot mozok i so

samoto toa da predvidat mo`na {teta), velat od Uni-verzitetot. Zo{to maticata go pravi ova? Nejziniot fe-romon ima neprijatni efekti - da ja naru{i motornata aktivnost na p~elite i da go blokira razvojot na jajnici

kaj p~elite (p~elite da ne nesat jajca). Bidej}i se spre~uva mladite p~eli da zapomnat deka matica-ta i nejziniot feromon vlijaat negativno na niv, tie i ponatamu ja toleri-raat maticata, ja ~uvaat i taka go obezbeduvaat opstanokot i idninata vo p~elnoto dru{tvo, velat nau~nicite. Evolucijata prakti~no ja „opremila” maticata so feromon koj dava vakov efekt. So toa, ostanatite p~eli, pokraj maticata, se prinuduva-at da ne nesat jajca, no ne i da „sfatat” koj im go zabranil toa. Ova ot-kritie e va`en probiv vo razbiraweto za toa kako se formira memorijata i kako mozokot pravi razli-ka me|u se}avawe i mnogu sli~nosti vo mehanizmot na u~ewe i formirawe kaj razni `ivotinski vidovi.

P~elite ja slu{aat maticata

^uvajte gi p~elite

Epohalno otkritie Maticata go kontrolira odnesuvaweto na p~elite

28 | MOJA ZEMJA

SEPTEMVRI 2009 | 29

Vele{ankata Sl a-vica Ko~ovska po-ve }e od 35 godini odgleduva p~e li

vo mesnosta Pa{in most. Veli deka qubovta kon p~e-li te se pojavila u{te vo prvite godini od nejzin-iot br ak, iako poteknuva od p~elarsk