SHIZOFRENIJA V DOMAČEM OKOLJU - COREprebivalcev letno. Večina ni razlik v pojavnosti in razširjenosti glede na geografska področja in raso, razširjernost je nekoliko višja pri

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

SHIZOFRENIJA V DOMAČEM OKOLJU

(Diplomsko delo)

Maribor, 2015 Darja Skerlovnik

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: Viš. predav. dr. Klavdija Čuček Trifkovič

I

Priloga 3

IZJAVA ŠTUDENTA O AVTORSKEM DELU

Podpisani ___Darja Skerlovnik_________, rojen ____8.3.1968__________, v/na _____Ptuj____________ , (študent)

študent Fakultete za zdravstven vede Univerze v Mariboru, _________zdravstvena nega______________ , (študijski program)

izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom ___________Shizofrenija v domačem okolju_______________ , pri mentorju ___ Viš. predav. dr. Klavdija Čuček Trifkovič_______ in somentorju (v kolikor ima somentorja) __________________ avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; besedila niso prepisana brez navedbe avtorjev.

_____________Darja Skerlovnik____________________

(ime in priimek študenta)

________________________________________ (lastnoročni podpis)

Maribor, ________7.5.2015__________ (mesec in leto)

I

KAZALO

ZAHVALA................................................................................................................. III

POVZETEK .............................................................................................................. IV

ABSTRACT ................................................................................................................. V

1 UVOD ......................................................................................................................... 1

1.1 Namen in cilji diplomskega dela 2

1.2 Cilji diplomskega dela 2

2 SHIZOFRENIJA ....................................................................................................... 3

2.1 Epidemiologija in etiologija 3

2.2 Diagnostika ter znaki shizofrenije 5

2.4 Klinični tipi shizofrenije 7

2.5 Potek in prognoza shizofrenije 9

2.6 Zdravljenje shizofrenije in pomen rehabilitacije 11

3 PACIENT S SHIZOFRENIJO V DOMAČEM OKOLJU ................................. 13

3.1 Družina in njena vloga pri zdravljenju pacienta s shizofrenijo 13

3.2 Ogroženost družine 13

3.3 Stigmatizacija in izolacija 14

3.4 Pomoč pri integraciji pacienta s shizofrenijo v socialno okolje 15

4 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SHIZOFRENIJO V DOMAČEM

OKOLJU ..................................................................................................................... 16

4.1 Sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami pri obravnavi pacienta s

shizofrenijo 16

4.2 Naloge patronažne medicinske sestre pri obravnavi pacienta s shizofrenijo 17

4.3 Pomen komunikacije pri pacientu s shizofrenijo 18

5 VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE ........................................... 20

5.1 Definicija patronažnega varstva in patronažne zdravstvene nege 21

5.2 Področja delovanja zdravstvene nege 22

II

5.3 Cilji patronažne zdravstvene nege 22

5.4 Dokumentiranje v patronažni zdravstveni negi 23

6 ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA S SHIZOFRENIJO .......................... 24

6.1 Definicija zdravstvene vzgoje 25

6.2 Cilji zdravstvene vzgoje 25

6.3 Zdravstvena vzgoja svojca 26

7 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................... 27

7.1 Raziskovalna vprašanja 27

7.2 Metodologija in metode raziskovanja 27

7.2.1 Raziskovalne metode .................................................................................. 27

7.2.2 Raziskovalni vzorec .................................................................................... 27

7.2.3 Raziskovalno okolje .................................................................................... 27

7.2.4 Etični vidik .................................................................................................. 28

7.2.5 Čas raziskave .............................................................................................. 28

8 REZULTATI ........................................................................................................... 29

9 RAZPRAVA ............................................................................................................ 42

10 SKLEP ................................................................................................................... 45

LITERATURA ........................................................................................................... 46

PRILOGE ..................................................................................................................... 1

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se profesorici, ki je bila moja mentorica, Viš. predav. dr. Klavdiji Čuček

Trifkovič, za vse nasvete, spodbudo, poterpežljivost in strokovno pomoč pri

nastajanju mojega diplomskega dela. Hvala, ker ste bili moja mentorica in mi

priskočili na pomoč vedno, kadar sem vas rabila.

Posebna zahvala gre tudi mojima zelo dobrima prijateljema, Andreji Tasovac in

Milanu Iveziču, ki sta mi bila vedno na voljo, ko sem jih potrebovala, sta mi

pomagala in me spodbujala s pogovori, ter mi pomagala pri tehnični obdelavi

diplomske naloge.

Zahvaljujem se prav tako vsem sodelavkam, še posebaj pa Urški Valenčak in Slavici

Prapotnik, ki so me skozi pisanje diplomske naloge podpirale ter me bodrile.

Navsezadnje pa gre seveda največja zahvala mojemu možu Miroslavu, še posebaj pa

mojima hčerama Kaji in Dini, ki sta mi najbolj pomagale, se skupaj z mano lotili

pisanja, pa čeprav je včasih trajalo tudi pozno v noč.

IV

POVZETEK

Ena od hujših duševnih motenj iz skupine psihoz je shizofrenija. Shizofrenija pa ne

pomeni razcepljene osebnosti, kot se velikokrat zdi, čeprav samo ime izvira iz

skovanke besed shizo, kar pomeni razcep, n fren, kar pomeni razum. Tako bi lahko

rekli da v tem smislu shizofrenija na nek način pomeni kvečjemu odklon bolnika od

realnosti.

Shizofrenija pa ne prizadene samo posameznika temveč celotno družino, zato je

predmet raziskovanja diplomske naloge shizofrenija v domačem okolju. Pomembno

vlogo ima patronažna medicinska sestra pri obravnavi pacienta s shizofrenijo. S

pacienti s shizofrenijo morajo patronažne medicinske sestre namreč vzpostaviti

empatičen odnos, biti morajo iskrene, dosledne, saj so prav pacienti s shizofrenijo bolj

občutljivi. Tako morajo patronažne medicinske sestre zaupati v svoje sposobnosti in

verjeti vanje, biti morajo strokovno usposobljene, predvsem pa pomagati družini kot

pacientu pri vzpostavitvi odnosa.

Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega, ki zajema opis duševne

motnje - shizofrenije, kakšna je vloga družine in patronažne medicinske sestre pri

obravnavi pacienta s shizofrenijo, zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo in

zdravstvena vzgoja, medtem ko je v empiričnem delu raziskava pacienta s

shizofrenijo in njegovim svojcem. Raziskava je pokazala, da je vloga patronažne

medicinske sestre pri pacintu s shizofrenijo pomembna, prav tako pri vključevanju

družine in pacienta v okolje.

Ključne besede: shizofrenija, pacient s shizofrenijo, domače okolje, svojci,

zdravstvena nega, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena vzgoja.

V

ABSTRACT

One of the more severe mental disorders from the psychoses group is schizophrenia.

However schizophrenia does not mean a split personality, as often it seems, although

the name is derived from a term coined by words skhizein ("to split") and phrēn

("mind"). You could say that schizophrenia, in a way, means deviation from the

reality.

Schizophrenia does not only effect the individual but it effects the entire family, so

that is why my thesis research is schizophrenia in the domestic environment. A major

role in dealing with a patient with schizophrenia has the home care nurse. Home care

nurses have to establish a empathic relationship with patients that have schizophrenia.

They have to be sincere and consistent because patients with schizophrenia are more

sensitive. The nurses have to trust in their abilities and believe in them, they have to

be qualified, but above all they have to help with establishing a good relationship with

the patient and his family.

My thesis is composed of two parts, the theoretical part which covers the description

of mental disorders- schizophrenia, what is the role of the family and the home care

nurse when it comes to a patient with schizophrenia, health care of the patient with

schizophrenia and health education. While in the empirical part, the research of a

patient with schizophrenia and his relatives. The research showed, that the role of the

home care nurse is very important. It also showed that it is crucial in the integration of

the family and the patient into the environment.

Key words: schizophrenia, patient with schizophrenia, home environment, relatives,

health care, the role of the home care nurse, health education.

Darja Skerlovnik : Shizofrenija v domačem okolju

1

1 UVOD

Shizofrenija je duševna bolezen z značilnimi kratkotrajnimi in dolgotrajnimi

posledicami za posameznike, njihove družine, sistem zdravstvenih uslug in celotnega

društva. En človek od sto ljudi bo izkusil shizofrenijo tekom svojega življenja, a

motnja se največkrat pojavlja v ranih najstniških letih. Ta motnja povzroča značilno

individualno trpljenje, tako kot dolgotrajno nesposobnost, kar negativno vpliva na

zaposlenost posledično na socialni status, družbene odnose in zadovoljstvu v življenju

(Kučukalić, Džubur – Kulenovič, Bravo – Mehmedbašić, 2006).

Za shizofrenijo so značilne epizode psihoz, kot je izguba stika z realnostjo, ki se

pojavljajo med epizodami otopelih čustev in zavračanja. Shizofrenija najpogosteje

pomeni težave z razmišljanjem, govorom, pojavljajo se lahko blodnje in prisluhi

(Švab, 2001).

Bolezen se pojavlja v vseh kulturah in socialno – ekonomskih skupinah. V

industrializiranih državah je shizofrenije več med nižjimi sloji prebivalstva. Zlasti

negativni simptomi naj bi v mestnem okolju povzročali med pacienti s shizofrenijo

revščino in brezdomstvo (Tavčar, 1994).

Shizofrenija je morda najskrivnostnejša in najbolj tragična bolezen, s katero se srečuje

človeštvo že od prvih antičnih zapisov dalje. Pojav psihoze v družini močno prizadene

tako pacienta samega kot njegove najožje družinske člane in globoko prodre v celotno

dogajanje v pacientovi družini (Blinc – Pesek, 2002).

Veliko ljudi, ki trpijo za duševnimi težavami, zdravljenje v bolnišnici ne zajame, saj

zaradi stigme in predsodkov ne poiščejo zdravniške pomoči. Tudi v zdravstvu se širita

znanje in razumevanje duševnih motenj, vedno več je različnih oblik in možnosti za

pomoč osebam in svojcem v duševni stiski, ki omogočajo zmanjševanje stigme in

predsodkov, ki so povezani z duševnimi motnjami (Čuk, 2010).

Uspešno zdravljenje, dvigovanje kvalitete življenja, sigurnosti, samozaupanja,

sposobnosti reševanja problemov in funkcioniranja na vseh področjih (socialnem,

delovnem, emocionalnem) pacientov s shizofrenijo so poglavitni cilji zdravstvene

nege (Dragija, 2013).


2

Patronažne medicinske sestre, ki imajo znanje, osvojene spretnosti in poznajo

delovanje različnih oblik družin, lahko spodbujajo zdravje družin. To dosegajo s

spodbujanjem družinske povezanosti, oblik in nalog v družinah, s spodbujanjem

pozitivne družinske dinamike, kar prispeva k zdravju (Urbančič, 2002).

Običajno so pacienti s kronično duševno motnjo tudi v družinah demoralizirani in

prepoznani skozi »naučeno nemoč«. Pacienti s kronično duševno motnjo nimajo

trdnega dokaza, da lahko vplivajo na svoje življenje in nimajo izkušenj, da lahko

uresničijo svoje sposobnosti in svoje interese v socialnem okolju (Stopar Sitar, 2009).

1.1 Namen in cilji diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo patronažne medicinske sestre pri

obravnavi pacienta s shizofrenijo in ugotoviti, kakšne so posledice nerednega jemanja

zdravil.

1.2 Cilji diplomskega dela

Zastavili smo si sledeče cilje:

- predstaviti duševno motnjo shizofrenija,

- ugotoviti duševno, telesno in socialno stanje pacienta s shizofrenijo,

- ugotoviti posledice nejemanja zdravil pacienta s shizofrenijo,

- predstaviti vlogo patronažne medicinske sestre pri obravnavi pacienta s

shizofrenijo,

- predstaviti pomen sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami pri obravnavi

bolnika s shizofrenijo,

- prikazati pomen negovalne dokumentacije pri obravnavi pacienta s

shizofrenijo.


3

2 SHIZOFRENIJA

Shizofrenijo pogosto smatramo za najbolj uničujočo od vseh duševnih bolezni, zato je

pomembno spoznati dejavnike, ki kažejo na bolj ali majn ugoden potek in izid bolezni

(Tavčar, 1994).

Shizofrenija je kronična in pogosto progresivna bolezen možganov. Spada v večjo

skupino duševnih motenj, ki jih imenujemo psihoze. Psihoza v najširšem smislu

pomeni izgubo stika z resničnostjo. Pri shizofreniji do izgube stika z resničnostjo

pride zaradi nepovezanosti med posameznimi deli duševnosti. Čeprav gre za eno

najtežjih duševnih motenj, je v veliki meri obvladljiva, kar omogoča pacientu dobro

vključenost v vsakdanje življenje.

Shizofrenija se lahko pojavi nenadoma in hitro, v katerem koli življenskem obdobju,

ali se razvija postopoma, prikrito, da se posameznik ali družina zave dokaj pozno.

Zgodnje odkritje bolezni lahko bistveno pripomore k njenemu zdravljenju, vendar je

na žalost slednje, zaradi same narave bolezni, oteženo (Hotujac, 2004).

Bolezen prizadene enako moške kot ženske. Prizadene celotno osebnost v času, ko

človek dozoreva in bi se moral poklicno, ekonomsko in čustveno osamosvojiti

(Novak Grubič, 2009).

2.1 Epidemiologija in etiologija

Prevalenca shizofrenijeje je približno 1%, icidenca pa je 30 do 50 / 100.000

prebivalcev letno. Večina ni razlik v pojavnosti in razširjenosti glede na geografska

področja in raso, razširjernost je nekoliko višja pri nižjih socialnih slojih (Koprivšek,

2011).

Pri moških se bolezen v povprečju začne prej, vrh zbolevanja je med 15. in 25. letom

starosti, pri ženskah pa med 25. in 35. letom starosti. Klasičen potek bolezni vključuje

obdobja poslabšanja in relativnih izboljšanj. Bolezen ponavadi napreduje prvih pet do

deset let, nato pa pacienti dosežejo plato – končno stanje. Izboljšanje lahko nastopi

tudi še po zelo dolgem času (Tavčar, 1994).


4

Prevalenca shizofrenije z zgodnjim začetkom je 0,23 % od tega le 0,1 – 1 %

shizofrenij se začne pred 10. letom starosti, pred 15. letom starosti se začne 4 %

shizofrenij, med 16. in 20. letom starosti pa 10 % shizofrenij. Pred 15. letom starosti

je razmerje med dečki in deklicami tri proti ena, kmalu po 15. letu pa se izenači

(Gregorič Kumperščak, 2013).

Shizofrenija s poznim začetkom je dokaj redka. Po 45. letu starosti se shizofrenija

prične pri 7 % pacientov. Prva epizoda shizofrenije z značilnimi simptomi prvega

reda se le redko prične v starosti. Huber in sod. navajajo, da se po 60. letu bolezen

prične pri 0,4 % pacientov (Kogoj, 2000).

Kljub temu pa je število pacientov s shizofrenijo v starosti veliko. Večji del

shizofrenih pacientov v starosti predstavljajo tisti z zgodnjim začetkom, pri kateri

bolezen poteka kronično (prav tam).

Shizofrenija z zgodnjim začetkom leži na kontinuumu s shizofrenijo z začetkom v

odrasli dobi, tako da ne govorimo o različnih etioloških dejavnikih pri eni ali pri drugi

obliki. Shizofrenija je kompleksna multifaktorska bolezen, pri kateri je genetika

močan dejavnik občutljivosti. Vendar so potrebni še drugi znani in neznani, zunanji in

notranji dejavniki tveganja, da se shizofrenija izrazi (Gregorčič Kumperščak, 2013).

Shizofrenija je nevrokognitvna motnja z različnimi znaki in simptomi. Moderni

koncepti upoštevajo različne nevropsihološke, kognitivne, anatomske,

nevropatološke, nevrorazvojne, elektrofiziološke in nevrokemične dejavnike.

Bolezenski simptomi so odraz porušenega delovanja živčnih prenašalcev

(nevrotransmiterjev) v posameznih delih možganov. Nesporno je prisotna genska

predispozicija, zaradi katere se ob določenem spletu zunanjih okoliščin bolezen pojavi

(Novak Grubič, 2009).

Pri interpretaciji epidemioloških raziskovanj shizofrenije moramo biti pozorni in imeti

v vidu kompleksne interakcije etioloških faktorjev. Raziskovanja so pokazala večjo

incidenco shizofrenije pri pacientih, kateri živijo v siromašnih predelih mest.

Verjetnost postavljanja diagnoze shizofrenije pri drugih etničnih rasnih skupinah je

večja od pričakovane. Tolmačenje, da siromaštvo in socialna izolacija lahko

predstavljajo sprožilec za razvoj shizofrenije pri posameznikih moramo vzeti z

rezervo, lahko pa pacienti s shizofrenijo imajo večjo možnost, da pristanejo v nižji


5

socialno – ekonomski položaj (Kučukalič, Džubur – Kulenović, Bravo –

Mehmedbašić, 2006).

Švab (2001) navaja, da so novejše razlage vzrokov podobne tistim s katerimi skušajo

razumeti druge kronične bolezni:

- sodelovanje med notranjimi (genskimi) in zunanjimi (negenskimi) dejavniki

privede do motenj v razvoju in dozorevanju možganskega tkiva,

- nevrofiziološke teorije dokazujejo, da je motena povezanost med nevroni v

možganskih živčnih poteh,

- zunanji dejavniki npr. rojstvo v zimskih mesecih, infekcije v nosečnosti,

poškodbe možganov v nosečnosti, pri porodu, alkohol, sevanja, poživila med

nosečnostjo, neugodna izkušnja otroka v njegovem zgodnjem razvoju…

(Švab, 2001).

Na voljo je veliko hipotez, ki skušajo razvozlati etiologijo in patologijo shizofrenije,

pri čemer pa niti ne vemo, ali gre za enotno bolezen ali skupino raznih bolezni (Žvan,

1999).

2.2 Diagnostika ter znaki shizofrenije

Shizofrenija je bolezen, katero še dandanes težko opredelimo. Vzrok za pogosto

diagnostično negotovost je predvsem v tem, da ne poznamo ničesar, s čimer bi lahko

shizofrenijo izmerili. Diagnozo postavimo na podlagi simptomov, ki so različni in

imajo različno jakost ter trajanje. Ne poznamo namreč nobene krvne preiskave,

posebne značilnosti tkiva ali telesnih tekočin, ki bi jih lahko odvzeli iz telesa in pa

tudi nobenega dokazljivo skupnega simptoma, ki bi se pojavil pri vseh bolnikih.

Diagnozo shizofrenije je potrebno zato postaviti čim prej, saj je odločilnega pomena

za potek in učinkovitost zdravljenja ter prognozo bolezni.

Pred postavitvijo diagnoze je potrebno poleg psihiatričnega pregleda opraviti telesni

pregled (somatski in nevrološki status), osnovne laboratorijske preiskave, pri katerih

je priporočljivo izključiti boreliozo, infekcijo z virusi HIV, hepatitisa ter sifilis.

Priporočljivi preiskavi sta tudi elektroencefalografija in računalniška tomografija

glave (Kocmur, Tavčar, Žmitek, 2000).


6

Postavitev diagnoze pri duševnih boleznih ima zelo velik pomen, saj diagnoza

narekuje tudi ustrezno zdravljenje. Pri duševnih motnjah pa je edina pot do prave

diagnoze klinični pogovor s pacientom, dober vpogled v njegovo zgodovino in

opazovanje razvoja bolezni ter včasih njenega odziva na zdravila (Levin, 2012).

Za postavitev diagnoze ni dovolj, da imamo pred seboj katerikoli posamezni

simptom; potrebujemo vzorec znakov in simptomov, skupaj z okrnjeno

funkcionalnostjo in okrnjenimi socialnimi stiki (Erzar, 2007).

Za diagnozo sta potrebna dva ali več pozitivnih simptomov, ki se pojavljajo vsaj en

mesec, če seveda halucinacije ali blodnje niso posebaj čudaške, tedaj zadošča za

diagnozo en sam simptom (prav tam).

Diagnoza shizofrenije vključuje simptome in znake, ki so že prisotni določen čas.

Shizofrenija se začne večinoma prikrito. Preden pacient prepozna simptome in znake,

poišče oz. dobi ustrezno pomoč, preteče nekaj časa.

Najbolj značilni simptomi shizofrenije so (Kores Plesničar, 2012):

- glasno slišanje misli,

- vsiljevanje ali odtegovanje misli,

- občutki vplivanja na misli ali nadzorovanja misli,

- halucinacije,

- blodnje,

- formalne motnje mišljenja,

- pomankanje volje,

- zanemarjanje vsakodnevnih dejavnosti,

- neustreznost čustvovanj.

Najbolj značilne znake shizofrenije razdelimo v štiri skupine:

pozitivni simptomi: so tisti, ki predstavljajo presežek ali popačenje glede na

normalne funkcije. Sem spadajo blodnje, halucinacije, dezorganiziran govor /

mišljenje, dezorganizirano vedenje, katatonično vedenje (Erzar, 2007).

negativni simptomi: pacient je zaprt vase, umaknjen, povsem brez volje,

pobud ali motivacije in socialno izoliran. Izgubi zanimanje za dogajanje okoli


7

sebe. Upad socialnega vedenja pomeni zanemarjanje skrbi zase (Tavčar,

2010).

kognitivni (spoznavni) simptomi: večina ljudi s shizofrenijo trpi zaradi težav

s spominom, učenjem, zbranostjo in sposobnostjo abstraktnega mišljenja.

Zaradi t. i. kognitivnih simptomov se ljudje težko naučijo novih stvari, si

prikličejo v spomin tisto, kar so včasih znali, in stežka uporabljajo veščine, ki

so jih že osvojili. Kognitivni simptomi posamezniku otežijo delo na

dotedanjem delovnem mestu, šolanje ali udeležbo pri aktivnostih, v katerih je

prej užival (Levine, 2012);

afektivni (čustveni) simptomi: označuje jih zmajnjšana čustvena izrazitost ali

neustreznost izražanja čustev glede na posamezne situacije. Prisotna je lahko

depresivnost (Tavčar, 2010).

2.4 Klinični tipi shizofrenije

V Sloveniji uporabljamo klasifikacijo Svetovne zdravstvene organizacije oz.

Mednarodno klasifikacijo bolezni – 10 (MKB – 10), ki opisuje naslednje tipe

shizofrenije (Koprivšek, 2011):

Paranoidna shizofrenija

V klinični sliki prevladujejo bolj ali manj stabilne preganjalne in nanašalne blodnje,

zaznavne motnje (predvsem slušne – z grozečo vsebino), torej pozitivni simptomi

shizofrenije. Prognoza te oblike je ugodnejša od ostalih tipov (ob katatonski); ima

kasnejši začetek med 30. in 40. letom, po pogostnosti prevladuje.

Hebefrenska shizofrenija

Pojavlja se zgodaj (od 15. leta naprej), v njej pa prevladujejo čustvene motnje

(čustvena splitvenost, neustreznost), formalne motnje mišljenja, dezorganizirano

mišljenje, avšasto (nenavadno) vedenje, depersonalizacije. Socialni stik je pomembno

moten. Prognoza je slabša, potek je kroničen s hitrim razvojem negativne

shizofrenske simptomatike (čustvena splitvenost oz. otopelost, apatičnost, avtizem,

socialni umik).


8

Katatonska shizofrenija

V klinični sliki prevladujejo psihomotorni simptomi, ki se lahko izmenjujejo med

dvema skrajnostima, med hiperkinezijo (neustavljivo gibanje) in stuporjem

(negibnostjo). Pojavlja se redkeje kot nekoč.

Nediferencirana shizofrenija

Imenuje se tudi atipična shizofrenija, ker opisane klinične slike oz. oblike ustrezajo

sicer splošnim pogojem za shizofrenijo, ne pa docela merilom za posamezni podtip.

Postshizofrenska depresija

Gre za pojav depresivne epizode po obdobju (v zadnjem letu) shizofrenskih

simptomov (pozitivnih ali negativnih), slednji pa niso več v ospredju. Možnih je več

vzrokov: lahko je sestavni del shizofrenije, lahko je povzročena z antipsihotiki, lahko

pa jo razumemo kot reakcijo na pretekle simptome in dogodke. Povečana je nevarnost

za samomor.

Rezidualna shizofrenija

Gre za kronično stanje, ki se razvije po več shizofrenskih epizodah; opredeljuje jo

predvsem negativna simptomatika. Pacienti so pasivni, neiniciativni, manj dejavni,

miselno in čustveno osiromašeni. Opisano stanje je lahko še bistveno slabše, če

zdravljenje in rehabilitacija nista bila ustrezna.

Enostavna shizofrenija

Med vsemi podtipi shizofrenije je ta najbolj sporna. Diferencialno diagnostično jo

težko ločimo od trajne osebnostne motnje, diagnozo postavljamo redko, šele po

dolgoletnem opazovanju. Značilen je počasen nastop rezidualnih simptomov, vendar

brez predhodnih epizod produktivne, pozitivne simptomatike (Koprivšek, 2011).


9

2.5 Potek in prognoza shizofrenije

Kakšen potek bo imela shizofrenija pri pacientu je vnaprej težko napovedati. Bolezen

se pojavlja v epizodah, redko je njen potek stalen. Epizoda se začne z akutno fazo, ko

so simptomi najbolj izraziti, in se sklene s fazo, ko se ti ustalijo. Po akutni fazi je

mogočih več izhodov. Včasih pacient popolnoma okreva (20 %); drugič bolezen

napreduje in pacient postane nesposoben za samostojno življenje (10 %); najpogosteje

pa med epizodama ostanejo nekateri simptomi blago izraženi (70 %). Pacienti s

shizofrenijo imajo lahko le eno epizodo z duševnimi motnjami, pogosteje pa se jih

pojavi več. Med epizodami bolezni lahko živijo normalno (Špringer, 2005).

Tavčar (1994) navaja, da pri oceni izida bolezni morajo biti upoštevani naslednji

vidiki:

- odziv na zdravljenje (zmanjšanje ali odprava simptomov, ob kolikšnem

odmerku nevroleptika),

- potek bolezni (število in trajanje ponovnih poslabšanj in izboljšanj ter

sprejemov v bolnišnico, izraženost simptomov...),

- zaposlitveno stanje (zmožnost z lastnim delom zaslužiti za preživetje

invalidska upokojitev...),

- sposobnost za samostojno življenje / stanovanjsko stanje (živi sam, s

partnerjem, z lastno ali tujo družino, v instituciji...),

- socialna prilagojenost,

- breme, ki ga predstavlja družini,

- sodelovanje pri zdravljenju (redno jemanje zdravil, iskanje pomoči),

- stranski učinki zdravljenja, zlasti tardivne diskinezije (iatrogeno povzročene

pozne ekstrapiramidne motnje),

- specifična umrljivost (predvsem zaradi samomora).

Na prognozo shizofrenije vpilivajo tudi dejavniki, ki napovedujejo izboljšanje ter

napovedovalci slabšega izida (Levine, 2012).

Dejavniki, ki napovedujejo izboljšanje so (prav tam):

- ženski spol,


10

- če je k nastopu bolezni prispeval nek dogodek (na primer stres, kot je smrt

starša, zaradi katerega je bolezen nastopila),

- prevladovanje razpoloženjskih simptomov (na primer depresije) nad

psihotičnimi simptomi,

- razumevanje in vpogled v bolezen,

- redno jemanje zdravil,

- če v družini ni drugih primerov shizofrenije.

Napovedovalci slabšega izida so (Levine, 2012):

- zgodnji nastop shizofrenije,

- slabo funkcioniranje pred boleznijo,

- slabši izobrazbeni dosežki,

- več negativnih in kognitivnih simptomov.

Shizofrenija je kronična motnja, ki se lahko začne že zgodaj v otroštvu in z leti

napreduje. Poteka v različnih fazah (Kores Plesničar, 2012):

Prodromalna faza: pomeni začetek shizofrenije, spremembe zaznavajo

domači in prijatelji, pacient pa se jih nekako ne zaveda. Zanjo so značilni

socialni umik in druge, običajno komaj opazne spremembe v vedenju in

čustveni odzivnosti, nenavadno vedenje, anksioznost, spremembe v osebni

higieni in videzu ter nenavadne ideje. Traja nekaj mesecev do nekaj let.

Aktivna faza oz. akutna faza: prvič se pojavijo polno izraženi psihotični

simptomi, predvsem halucinacije, blodnje ter dezorganizirano vedenje in

govor. Spremembe opazijo domači in prijatelji. Klinična slika postane jasno

izražena in običajno se postavi diagnoza in načrt za zdravljenje. Akutna faza

se lahko pojavi v času rezidualne faze, kot akutni izbruh.

Rezidualna faza: običajno ni tako intenzivna. Epizodično se pojavljajo akutni

izbruhi, vmes so obdobja remisije. Pogostost izbruhov je težko napovedati, so

pa povezani s stresnimi situacijami, zlorabo psihoaktivnih substanc in

opustitvijo zdravljenja. Enkratna epizoda s polno remisijo je redka. Približno

ena tretjina pacientov doživi ponovno psihotično epizodo v obdobju do dveh

let. Pri večini pacientov doseže shizofrenija svojo plat v petih letih.


11

Simptomi in znaki se lahko pojavijo še pred prodromalno fazo, ki običajno pomeni

začetek shizofrenije. Nekateri pacienti so pasivni, vase usmerjeni, imajo malo

prijateljev, uživajo v celodnevnem gledanju televizije, se izogibajo socialnim stikom,

lahko kažejo obsesivno – kompulzivne simptome. Nekateri tožijo nad somatskimi

težavami, kot so glavobol, bolečine v križu, prebavne težave (Kores Plesničar, 2012).

Za boljši potek bolezni je zato zelo pomembno, da se pacienti naučijo obvladati

simptome in so motivirani za zdravljenje. Na izid bolezni namreč vplivajo različni

dejavniki, zato je zelo pomembno, da imajo pacienti podporo svoje družine, saj imajo

s tem tudi boljše možnosti za potek bolezni.

2.6 Zdravljenje shizofrenije in pomen rehabilitacije

Shizofrenija je še zmeraj največji iziv pri zdravljenju pacienta zaradi težine bolezni,

pogostosti bolezni, porušene kvalitete življenja pacienta in njegovih svojcev ter

bljižnje okolice. V akutni fazi bolezni psihofarmakoterapiji pripada najpomembnejše

mesto (Folnegović – Šmalc, 2000).

Akutno shizofrensko epizodo je mogoče zdraviti ambulantno, v dnevni bolnišnici, na

odprtem ali na intezivnem oddelku psihiatrične bolnišnice. Izbira kraja zdravljenja je

odvisna od izrazitosti psihopatološke simptomatike, uvidevnosti in sodelovanja

pacienta, njegove morebitne hetero – in avtoagresivnosti, pacientove socialne mreže

in drugih objektivnih okoliščin, seveda pa tudi pacientova želja (Kocmur, Tavčar,

Žmitek, 2000).

Sodelovanje pacienta je za uspeh zdrvljenja zelo pomembno, je pa to vendarle samo

sredstvo, da dosežemo cilj. Dolgoročni cilji zdravljenja so umik simptomatike,

okrevanje, povrnitev prejšnjih sposobnosti, šolanje zaposlitev, ureditev medosebnih

odnosov (Žmitek, 2010).

Danes razumemo shizofrenijo kot bolezen, ki je po osnovi biološka, toda njene

posledice zajemejo vsa področja pacientovega življenja in delovanja. Shizofrenija je

tudi kronična, in pogosto poteka napredujoče. Njeno zdravljenje zahteva celostno

obravnavo in sodelovanje različnih strokovnjakov. Paciente zaradi biološke osnove


12

shizofrenije primarno in vedno zdravimo z antipsihotiki, pri čemer uporabljamo še

druge terapevtske metode (Groleger, 2006).

Na žalost niti najboljša zdravila niso čarobni napoji. Četudi so zdravila nujna za

zdravljenje in nadzorovanje akutnih pozitivnih simptomov, osebi s shizofrenijo ne

morejo povrniti občutka lastne vrednosti in sposobnosti normalnega delovanja v

družbi po psihotičnem izbruhu ali vnovični psihotični epizodi (Levine, 2012).

Psihoterapija je proces zdravljenja psihosocialno in psihosomatsko pogojenih

duševnih motenj in bolezenskih stanj s pogovorom, v katerem psihoterapevt uporablja

znanstveno utemeljene metode. V ospredju procesa je odnos med psihoterapevtom in

pacientom, ki je najpomembnejši dejavnik zdravljenja pri spreminjanju pacientovega

sistema vrednot, ozaveščanju psihičnih mehanizmov, strategij, ki jih pacient uporablja

v odnosih, obrambnih mehanizmov, ki jih je razvil v rani mladosti, spoznavanju, kako

s svojim ravnanjem vpliva na druge in kaj je zanj dobro in smiselno (Trivan Gril,

2013).

Rehabilitacija zmanjšuje prizadetost z učenjem in oviranosti z izobraževanjem. Pri

načrtovanju skrbi za ljudi z duševnimi motnjami in pri načrtovanju služb združuje

različne strokovnjake in stroke. Rehabilitacija stremi k čim večji možni samostojnosti

posameznega pacienta (Švab, 2001).

V Sloveniji nastajajo številne službe, ki so namenjene boljši kakovosti življenja

pacientov z duševnimi motnjami. Ponudba je zelo raznovrstna, za svojce in paciente

pa je važno predvsem to, da izberejo tiste rehabilitacijske programe, v katerih imajo

pacienti najboljše možnosti za čim boljšo osamosvojitev (prav tam).

Vrste rehabilitacijskih služb (Švab, 2001):

- dnevni centri,

- stanovanjske skupine,

- zaposlovanje,

- podpora na pacientovem domu.


13

3 PACIENT S SHIZOFRENIJO V DOMAČEM OKOLJU

Shizofrenija ne prizadene le pacienta ampak celotno družino. Odnosi v družini se

spremenijo, saj lahko bolezen na eni strani še bolj poveže družinske člane. Skrb za

pacienta je tokrat nekaj pozitivnega, a po drugi strani tudi negativnega, saj lahko na

drugi strani razrahlja in uniči medsebojne odnose. Skrb za takšnega pacienta je za

svojce, ki so družinski člani zelo obremenilna in stresna (Gamse, 2008).

3.1 Družina in njena vloga pri zdravljenju pacienta s shizofrenijo

Družina ima nedvomno veliko vlogo v procesu zdravljenja pacienta s shizofrenijo. Ko

je akutna faza mimo se skoraj v celoti skrb za pacienta prenese na družino.To je težka

naloga in preizkušnja v njihovem življenju, saj morajo sprejeti drugačnost, se soočiti

sami s seboj in dilemo, ali so se pripravljeni spremeniti, se kaj iz situacije naučiti in se

ne ozirati na mnenje okolice (Belak, 2002).

Pacienti, ki živijo v družinski ali drugi ustrezni skupnosti, v načelu bolje sodelujejo

kot tisti, ki živijo sami. Njihovi bližnji jim lahko nudijo oporo pri zdravljenju in jih

vzpodbujajo, hkrati pa jih v primeru potrebe tudi nekoliko opozorijo ali celo na

prijazen način nadzorujejo (Žmitek, 2010).

3.2 Ogroženost družine

Družina obolelega duševno bolezen doživlja kot katastrofo in pogosto ima občutek

krivde. Nekako ostanejo v povezavi s prizadetim. Nekateri to označujejo kot tretjo

bolezen, poleg bolezni same in stigme. V družini se pogosto sprašujejo, kaj so storili

narobe, iščejo krivca, ali pa to projicirajo navzven. Tako se kakovost življenja družine

na vseh ravneh zmanjša. Počutijo se negotove, preobremenjene s skrbjo za obolelega,

nemočjo, osamljenostjo, samoodgovornjostjo, imajo občutek omejenosti,

prevaranosti, žalosti, strahu pred ponovitvijo bolezni, strah pred lastno zbolevnostjo

(Stopar Sitar, 2009).


14

Redko katero področje človekovega življenja je tako polno tabujev, stigme in

nerazumevanja, kot so psihosocialne stiske ljudi in posledično njihove izkušnje

psihiatričnih hospitalizacij. Iz pričevanja ljudi spoznamo, da duševne stiske in

psihiatrične diagnoze njim in svojcem prilepijo negativne identitete, kot “z družino je

nekaj narobe” (Zaviršek, 2002).

3.3 Stigmatizacija in izolacija

Stigmatiziranje oseb katere zbolijo za duševno motnjo ima poseben značaj, a temelji

na netočnem verovanju o obnašanju oseb z duševnimi motnjami, kot o možnostih

zdravljenja takšnih pacientov. Takšna prepričanja so pravzaprav predsodki in

stereotipi, kateri privedejo do negativnih stališč proti duševnim pacientom. Takšna

stališča izzovejo raznovrstne negativne postopke in obnašanja kot so: diskriminacija,

izogibanje, prezir, ignoriranje, podcenjevanje, omalovaževanje, pretirano

kontroliranje, pomankanje empatije itd. (Dragija, 2013).

Pacienti z duševno motnjo so pogosto in neutemeljeno označeni kot nevarni,

nesposobni in neodgovorni, kar povzroča njihovo izolacijo, brezdomstvo in

ekonomsko propadanje. S tem se zelo zmanjšujejo možnosti za normalno življenje,

delo, izobraževanje, zdravljenje, rehabilitacijo in vrnitev v družbeno skupnost.

Invalidnost, povezana z duševnimi motnjami, zavzema v razvitih državah okrog 15 %

ekonomskega bremena vseh bolezni skupaj (Angermeyer, Schulze, 2003).

Zaradi stigme se ljudje sramujejo svoje bolezni ali bolezni svojega bližnjega in o tem

ne želijo na glas govoriti. Nerodno jim je, čutijo se ponižani, zaradi izoliranosti pa ne

poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo, zaradi česar se z boleznijo še težje spopadajo

(Levine, 2012).

Stigmo zaradi duševne motnje lahko razdelimo v tri skupine, in sicer na duševne

motnje, za katere javnost meni, da so povezane z nasiljem in nezakonitimi

aktivnostmi (shizofrenija, odvisnosti, duševne motnje, povezane z okužbo z virusom

HIV), nato duševne motnje, pri katerih vedenje pacientov lahko spravlja svojce v

nelagoden položaj (npr. pacienti z demenco, mejno organizirana osebnostna motnja,

avtizem) ter nazadnje duševne motnje, katerih zdravljenje privede do opaznih


15

stranskih učinkov (npr. ekstrapiramidni stranski učinki in povišanje teže ob

antipsihotični terapiji) (Kobentar, Avguštin Avčin, Špilak, 2009).

Primer sistemske stigmatizacije je odrekanje pravice ljudem s hudimi simptomi

bolezni, da se zdravijo v bližini doma in da imajo dostop do kakovostne in pravočasne

oskrbe tam, kjer so doma in ne le v institucijah (Švab v: Levine, 2012).

Družbeni odnos do pacientov s shizofrenijo pa se spreminja le počasi in še vedno

spominja na srednjeveški odnos do gobavosti. Ljudje še vedno krivijo paciente,

njihove svojce, zdravnike, skrbnike in celo sodobno družbo za to bolezen. Predsodki,

miti in strahovi se pojavljajo tudi med strokovnjaki in načrtovalci skrbi – posledice so

nezadostna in površna skrb, skromna sredstva za zdravljenje in rehabilitacijo, razcvet

alternativnih pristopov k skrbi, ki lahko škodujejo, torej neznanje, apatija in inercija

(Švab, 2012).

3.4 Pomoč pri integraciji pacienta s shizofrenijo v socialno okolje

Večina pacientov živi znotraj svoje družine. Kadar so pacient in njegovi svojci dobro

poučeni o bolezni, jim to pomaga pri boljšem razumevanju in reševanju konfliktov,

zmanjševanje občutkov krivde, strahu, razdraženosti; dolgoročno to vodi v

zmanjševanju notranjih družinskih stresov. Informacije pomembno pripomorejo k

boljšemu razumevanju družine in boljši toleranci, zato je potrebno v proces

zdravljenja vključiti pacienta in svojce kot enakopravne sodelavce, ki soodločajo o

zdravljenju. Informacije, ki jih posreduje medicinska sestra, morajo biti čim bolj jasne

in preproste, včasih jih je potrebno večkrat ponoviti (Zidarič, Štiglic, Nunčič, 2011).


16

4 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SHIZOFRENIJO V

DOMAČEM OKOLJU

Psihiatrična zdravstvena nega je predvsem proces človeške komunikacije, ki vključuje

medicinsko sestro in pacienta, njun odnos, sodelovanje in interakcije. Namen tega

procesa je pomagati pacientu do večje uspešnosti in zadovoljstva v življenju (Gnezda,

2009).

Patronažna medicinska sestra obravnava družino celostno in zagotavlja kontinuirano

zdravstveno nego na domu. Kontinuirana zdravstvena nega na pacientovem domu ima

za svoj cilj, stabilizacijo pacientovega zdravstvenega stanja in skrb, da se pacientu

stanje ne poslabša ter obvladovanje osnovnih socialnh funkcij. Patronažna medicinska

sestra lahko z učinkovitimi pristopi in metodami pomaga, da pacient čimprej odpravi

svoje težave in probleme in hkrati poveča raven funkcioniranja.To pomeni, da iz

vidika zdravstvene nege ugotovimo in odgovorimo na pacientove edinstvene

probleme, povezane z njegovim posebnimi življenjskimi okoliščinami. Delamo z

zdravimi deli pacientove osebnosti, krepimo njegove sposobnosti in tiste oporne točke

v okolju, ki omogočajo okrevanje. S pacientom se trudimo vzpostaviti zavzet odnos,

gojimo upanje in ga opogumljamo. Z njim delujemo na način, ki povečuje njegove

spretnosti ali pa mu jih pomagamo pridobiti (Ferfolja, Bašelj, 2004).

4.1 Sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami pri obravnavi

pacienta s shizofrenijo

Ugotovili so, da je za zagotavljanje kakovostnega, učinkovitega, uspešnega in varnega

zdravstvenega varstva nujna povezanost različnih timov oz. strokovnjakov, ki delujejo

na področju zdravstvenega varstva. Multidisciplinarni tim naj bi bili oz. morajo biti

vključeni strokovnjaki zdravstvenih in drugih ved z namenom, da skupaj in usklajeno

odkrivajo in rešujejo probleme, povezane z zdravjem posameznega pacienta ali

skupine pacientov. Povezanost strokovnjakov z različnih področij zdravstvenega

varstva (zdravstvene oskrbe) se je pokazala kot nujna alternativa dotedanje prakse.

Dotedanja praksa je bila zaradi razdrobljenega, neusklajenega in zato nepreglednega


17

delovanja posameznih strok manj učinkovita kot bi morala biti in to pri visokih

stroških zdravstvene oskrbe (Hajdinjak, Meglič, 2012).

V družini duševna bolezen povzroča veliko napetosti in motenj v medosebnih

odnosih, pa tudi v odnosih med sosedi. Posledično se dogaja, da pacienti ostanejo

sami in brez ustrezne pomoči. Psiho - fizično zdravstveno stanje postaja vse slabše,

zato sosedje največkrat prosijo za pomoč rajonsko patronažno medicinsko sestro.

Sodelovanje znotraj zdravstvenega doma poteka večinoma z izbranimi zdravniki,

dispanzerji, ambulantami (največ z Dispanzerjem za psihohigieno), reševalno službo.

Pogosto smo v stiku s socialno službo Mariborske bolnišnice, kadar so pacienti, ki

potrebujejo pomoč, tam hospitalizirani. Pri tem gre predvsem za izmenjavo informacij

in porazdelitvi nalog, kadar se za pacienta urejuje npr. domsko varstvo ali kadar je

potrebno zagotoviti ustrezne pogoje po končani hospitalizaciji itd… (Makragič

Jakopin, 2007).

Poleg socialne službe v bolnišnici pogosto sodelujemo s socialno službo psihiatrije.

Obveščajo nas, kadar sprejmejo na zdravljenje naše paciente ali kadar jih nameravajo

odpustiti v domače okolje. V nekaterih primerih socialna delavka skupaj z rajonsko

patronažno medicinsko sestro sodeluje v timu pred odpustom duševnega bolnika v

domače okolje. Na tovrstnih timih se skupaj z duševnim bolnikom dogovarjamo o

aktivnostih po vrnitvi pacienta v domače okolje (prav tam).

Sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami ter kontinuirana zdravstvena nega pri

pacientu s shizofrenijo, ki se po bolnišničnem zdravljenju vrne v domače okolje ima

velik pomen za nadaljni potek pacientovega zdravljenja.

4.2 Naloge patronažne medicinske sestre pri obravnavi pacienta s

shizofrenijo

Patronažna medicinska sestra obravnava pacienta s shizofrenijo v njegovem domačem

okolju. Njena naloga je, da pacient postane in ostane samostojen v vseh življenjskih

aktivnostih čim dlje, pri tem pa mora upoštevati njegove zmožnosti in sposobnosti.

Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je tudi, da pacient sprejme svojo


18

bolezen in pri tem upošteva navodila zdravstvenih delavcev. Pacientovi zdravstveni

problemi se pogosto prepletajo s socialnimi, zato je njena naloga, da sodeluje z

drugimi institucijami.

Pacient se mora zavedati, da mora zdravila jemati po protokolu, ki ga je dobil v

bolnišnici, in da mora hoditi na redne kontrolne preglede k psihiatru. Na to opozorimo

tudi svojce ali prijatelje, ki so v stiku s pacientom. Zgodi se, da pacient, ki pride iz

bolnišnice, preneha jemati zdravila in ne hodi na redne kontrole k psihiatru. Zaradi

tega pride do poslabšanja zdravstvenega stanja in zato je smiselna daljša izven

bolnišnična obravnava s strani patronažne medicinske sestre. Pacient v urejenem

domačem okolju lažje nadaljuje zdravljenje in se tudi hitreje vključuje v okolje. Za

samega pacienta pa je zelo pomembno, da svojo bolezen sprejme (Zai, 2001).

Patronažna medicinska sestra opravi obisk pacienta, ki potrebuje zdravstveno nego na

domu, na podlagi delovnega naloga. Na obisku se seznani s pacientom in njegovimi

ožjimi svojci, če so prisotni. Pogleda vso ostoječo zdravstveno in negovalno

dokumentacijo, ki jo ima pacient (odpustnico iz bolnišnice al zapise prejšnjega

zdravljenja). Pacienta seznani z delom, ki ga bo pri njem opravljala. Če gre za

storitev, ki jo bo zmogel osvojiti in opravljati pacient sam, ga počasi vključuje v delo.

Ves čas ga vzpodbuja, mu pomaga, svetuje in prisluhne njegovim težavam. Kadar

pacient tega ni sposoben, pritegne svojce in jih uči toliko časa, da postanejo

popolnoma sigurni in samostojni (Fištravec, 2007).

4.3 Pomen komunikacije pri pacientu s shizofrenijo

Medicinska sestra kot profesionalka z različnimi komunikacijskimi sposobnostmi, naj

bi obvladala različne načine komuniciranja, in le te znala prilagajati posamezniku.

Med te veščine prav gotovo sodijo izmenjava običajnih, kakor tudi strokovnih

informacij, obvladovanje in reševanje konfliktov, komuniciranje v manjših in večjih

skupinah ter poučevanje. Profesionalna komunikacija in ustrezni medsebojni odnosi

so tisti, ki medicinski sestri omogočajo, da pomaga pacientu, če je njegova integriteta

porušena. Pogosto medicinske sestre pri svojem delu uporabljajo specifično obliko

komuniciranja s psihiatričnimi pacienti (Železnik, 2006).


19

V profesionalni komunikaciji mora medicinska sestra poleg znanja iz teorije

zdravstvene nege poznati samo sebe. Razumevanje sebe in skladnost lastnega

doživljanja z doživljanji drugih sta osnova za uspešno interakcijo z drugimi. Učenje in

razmišljanje o samopodobi omogoča medicinski sestri večjo ustreznost in

prilagodljivost v odzivanju na zahteve ljudi, s katerimi prihaja v stik (Filipič, 2003).

Komunikacija v zdravstvu pomeni kompleksen odnos med različnimi ljudmi, ki

izhajajo iz različnih okolij, kulture in tudi iz posameznikovih karakternih značilnosti.

Spodbudno komuniciranje s pacienti prispeva k boljši in hitrejši ozdravitvi. Odnos

med medicinsko sestro in pacientom je kompleksen in zajema: spoznavanje

pacientove življenjske zgodbe in življenjske situacije, ki zajema delovno situacijo,

družinsko situacijo, socialni položaj pacienta, pacientovo samopodobo, čustveno

stabilnost in zmožnost obvladovanja stresnih situacij (Leskovic, 2014).


20

5 VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE

Delo patronažne medicinske sestre v domačem okolju je veliko bolj usmerjeno na

pacienta. Vendar je tudi tu neobhodno potrebno delo s svojci in njihovo aktivno

vključevanje v proces povrnitve zdravja. Pogosto je ob pojavu bolezni enega od

članov na preiskušnji zdravje celotne družine in stabilnost celotnega družinskega

sistema. In obratno, zdravje ali bolezen posameznega člana vpliva na zdravje celotne

družine (Urbančič, 2002).

Najpomembnejši del obravnave družine, osebe s shizofrenijo je preprosto čas, ki ga

posvetimo družini. Čas in pazljivo poslušanje omogoči družini, da se počuti

razumljena in sprejeta, omogoči obravnavo najintimnejših negativnih občutkov, ki so

se pojavili v zvezi s psihozo družinskega člana in so pogosto povezani s sramom in

krivdo. Ko spoznamo družino, se lahko vzpostavi medsebojno zaupanje, ki je temelj

dobrega sodelovanja s skupnim ciljem boljšega zdravja in kvalitete življenja

obolelega člana in družine kot celote (Blinc – Pesek, 2000).

Medicinska sestra v patronažnem varstvu koordinira delo:

s službami v zdravstvenem domu,

z izbranim zdravnikom (delovni nalog za zdravstveno nego pacienta -

izvajanje diagnostično - terapevtskega programa; poročanje o zdravstvenem

stanju pacienta; poročanje o stanjih - razmerah v družini; sodelovanje pri

urejanju dodatka za pomoč in postrežbo ter vključevanju drugih strokovnjakov

v obravnavo),

z drugimi zdravstvenimi timi glede na svojstvo pacienta (novorojenček,

dojenček, predšolski otrok, šolar in mladostnik, odrasli zdrav ali bolan

posameznik, invalid, starostnik itd.),

s službami na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti (povezanost

s službo zdravstvene nege, odpustna dokumentacija, koordinacija nadaljnje

obravnave - obvestilo patronažni službi o zdravstvenem stanju pacienta,

odpustnica iz porodnišnice, ki vključuje obvestilo o novorojenčku in otročnici

itd.),

z drugimi službami in organizacijami izven zdravstvenega doma, ki lahko

kakor koli pripomorejo k optimalni rešitvi stanj, razmer pri posamezniku in


21

družini: zavod za oskrbo na domu, Rdeči križ, center za socialno delo, lokalna

skupnost, dom starejših občanov itd. (Šušteršič et al., 2006).

Medicinska sestra v patronažnem varstvu delo koordinira individualno ali z

organizacijo timskih sestankov. Poznati mora teren in vedeti katere dejavnosti so

organizirane, da lahko načrtuje zdravstveno nego in usmerja ljudi, jim pomaga urejati

pomoč na domu oz. tako imenovano servisno dejavnost. Na ta način se zagotavljajo

pogoji, da posameznik lahko ostane v domačem okolju čim dlje, kljub starosti,

bolezni ali onemoglosti (prav tam).

5.1 Definicija patronažnega varstva in patronažne zdravstvene nege

Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno

zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi

bioloških lasnosti, določenih bolezni ali ne navajenosti na novo okolje občutljivi za

škodljive vplive iz okolja (Šušteršič et al., 2007).

Patronažna dejavnost je ena izmed organizacijskih enot operativnega jedra, ki

omogoča organizaciji življenje – operativno jedro je srce organizacije (Sancin, 1996).

Organizacijska enota Patronažno varstvo je z okoljem v stalnih interakcijah, zato

govorimo o odprtem sistemu, obdan z okoljem, iz katerega patronažne medicinske

sestre sprejemajo resurse (Sancin, 2012).

Zdravstvena nega na domu je ožje področje zdravstvene nege, ki je namenjeno

bolnim, poškodovanim, prizadetim in onemoglim pacientom. Je organizacijska in

vsebinska sestavina patronažnega varstva. Predstavlja pomoč patronažne medicinske

sestre bolnim ali drugače prizadetim pacientom na domu pri izvajanju osnovnih

življenskih dejavnosti. Zdravstvena nega je lahko uvedena kot nadaljevanje

bolnišničnega zdravljenja ali poteka kot ambulantno zdravljenje (Fištravec, 2007).


22

5.2 Področja delovanja zdravstvene nege

V celotnem procesu patronažne zdravstvene nege je posameznik, njegova družina in

skupnost subjekt obravnave (Šušteršič, 2002). Posameznik in člani ožje in širše

skupnosti so o vsem informirani, pripravljeni za aktivno sodelovanje in zaupajo v delo

patronažne medicinske sestre (Šušteršič et. al., 2007).

Področja dela v patronažnem varstvu so (Rajkovič, Šušteršič, 2000 v: Železnik,

2011):

zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti,

zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu uvrščamo med

preventivno dejavnost,

zdravstvena nega pacienta na domu pa med kurativno dejavnost.

Medicinska sestra v patronažnem varstvu je nosilka patronažne zdravstvene nege

pacienta, družine in skupnosti v stanju zdravja in blagostanja ter v stanju bolezni,

poškodb, nezmožnosti, prizadetosti in nezaželenih stanj ter koordinira delo, zato

načrtuje, izvaja in vrednoti zdravstveno nego (prav tam).

5.3 Cilji patronažne zdravstvene nege

Poglavitni cilj patronažne zdravstvene nege je vzpodbujati in razvijati samooskrbo in

zagotavljati pogoje, da posameznik, družina in skupnost ohranjajo zdravje in

zmanjšujejo možnost za poslabšanje bolezni. Le na ta način lahko varovanec kljub

starosti, bolezni ali onemoglosti čim dlje ostane v domačem okolju (Zavrl Džanovič,

2010).

V patronažnem varstvu se pri pacientu želijo doseči naslednji cilji (Šušteršič et al.,

2007:

- fizično, duševno, duhovno in socialno zdravje ter dobro počutje v socialnem in

ekonomskem okolju,

- zdrav način življenja oz. pomoč pri izbiri načina življenja,

- ohranjanje in izboljšanje zdravja, razvijanje pozitivnega zdravja,


23

- zdravo okolje in izboljšano okolje,

- povečan človekov potencial za samopomoč in sosedsko pomoč,

- zmajnšano zbolevanje oz. preprečevanje bolezni,

- preprečevanje ali zmanjšane posledice bolezni in dejavnikov tveganja,

- prepoznavanje človekove telesne, duševne, duhovne, kulturne in socialne

potrebe v času zdravja, bolezni, človekove nezmožnosti in umiranja (Šušteršič

et al., 2007).

5.4 Dokumentiranje v patronažni zdravstveni negi

Dokumentiranje zdravstvene nege zagotavlja tudi njeno kontinuiranost -

neprekinjenost, tako v bolnišnici od sprejema naprej v okviru štiriindvajset urne

zdravstvene nege, ob prevzemu in predaji pacienta, ob odpustu v drugo zdravstveno

ali socialno ustanovo ali v domače okolje. Omogoča tudi povezavo bolnišnice,

patronažne in ambulantne zdravstvene nege vseskozi spremlja pacienta in nudi

vpogled v njegove težave in probleme, njihovo reševanje in uspešnost zdravstvene

nege. Ravno tako pa so iz dokumentacije razvidne nadaljnje potrebe po zdravstveni

negi (Hajdinjak in Meglič, 2012).

Sodobna zdravstvena nega zahteva sprotno pisno dokumentiranje. Dokumentacija

predstavlja osnovo za procesno metodo dela, potebujemo jo za usklajevanje dela,

potrebujemo jo, da zagotovimo kontinuiteto zdravstvene nege in nenazadnje nam

omogoča tudi ocenjevanje učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti zdravstvene nege

(Fištravec, 2007).


24

6 ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA S SHIZOFRENIJO

Namen zdravstvene vzgoje pri pacientu s shizofrenijo je pomagati, da osvoji zdrav

način življenja in mu omogoči, da se dejavno vključuje v skrb za svoje zdravje

(Zaletej – Kragelj, Eržen, Premik, 2011).

Z zdravstveno vzgojo želimo posameznika usposobiti za polno, bogato življenje z

osnovnim obolenjem. Ta vidik zdravstvene vzgoje obstaja že med zdravljenjem, ko

želimo doseči pacientovo sodelovanje. Posameznik mora biti subjekt v procesu

zdravljenja, kar pomeni, da upoštevamo vse njegove posebnosti in lastnosti. Temu

prilagodimo proces učenja, lažje dosežemo motivacijo, posledica pa je hitrejše

okrevanje. Zmanjšane so tudi komplikacije. V procesu zdravljenja in rehabilitacije

poteka delo zelo individualno (Hoyer, 2005).

Patronažna medicinska sestra mora z zdravstveno vzgojo poučiti pacienta s

shizofrenijo o pomenu:

- rednega jemanja predpisane medikamentozne terapije,

- delovanju stranskih učinkov zdravil,

- rednih zdravstvenih kontrolnih pregledov,

- vzdrževanju osebne higiene, oblačil, higiene v domačem okolju,

- zdrave prehrane,

- telesnih aktivnosti,

- druženju s prijatelji, sosedi, sodelavci...,

- vključevanju v nevladne organizacije (ŠENT, OZARA).

Velik pomen pa ima zdravstena vzgoja pri poučevanju pacienta s shizofrenijo o

njegovi bolezni ter, da pacient sprejme svojo bolezen in se z njo nauči živeti.


25

6.1 Definicija zdravstvene vzgoje

Definicija SZO iz leta 1982 pravi, da je zdravstvena vzgoja kombinacija

izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, s katerimi dosežemo, da ljudje želijo biti

zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi ter naredijo vse, kar je v njihovi moči,

za varovanje zdravja (Hoyer, 2003).

Zdravstvena vzgoja se ne ukvarja samo s posamezniki, njihovim zdravjem ter

tveganim vedenjem, pač pa tudi s skupinami oz. skupnostjo. Povedano drugače je

zdravstvena vzgoja proces, v katerem se posameznik in skupine učijo ravnati tako, da

krepijo zdravje, ga ohranjajo in uveljavljajo; je kombinacija učenja in vzgoje. Torej

ljudi osvešča o potrebi o tem, da smo zdravi, ostanemo zdravi, vemo, kako doseči

zdravje in kako in kdaj poiskati strokovno pomoč (prav tam).

6.2 Cilji zdravstvene vzgoje

Cilji zdravstvene vzgoje so: naučiti ljudi veščin, s katerimi bodo znali skrbeti za svoje

zdravje, se boriti proti boleznim s pomočjo lastnih akcij in naporov, izvajati pomoč in

domačo oskrbo ter poiskati zdravniško pomoč, kadar je potrebna (Zaletej – Kragelj,

Eržen, Premik, 2011).

Cilj obravnave družine v domačem okolju je podpora družini v prelomnih obdobjih; s

tem pa zagotoviti pozitiven odnos, stališča in prepričanja o zdravju, krepitvi zdravja

in ohranitvi zdravja in vzpodbujati aktivnosti za zagotavljanje edinstvene funkcije, ki

jo ima družina, družinska skupnost pri tem; v primerih odstopanja od zdravja je

namen nuditi oporo in pomoč v prizadevanjih za samopomoč v družini, pravilno in

pravočasno ukrepanje; v času bolezni je namen nuditi podporo in pomoč pri

razvijanju preostalih sposobnosti, sodelovanju, nadzorovanju bolezni ter

preprečevanju boleznin in komplikacij (Geč, 2006).

Glede na vrsto družine, se obravnava in cilji obravnave spreminjajo. Družina je lahko

zdrava, potencialno ogrožena ali zdravstveno in socialno ogrožena (prav tam).


26

6.3 Zdravstvena vzgoja svojca

Patronažne medicinske sestre vsakodnevno vstopamo v družine. Zdravstvena vzgoja

svojca je sestavni del patronažnega obiska v domačem okolju. Svetujemo,

izobražujemo in motiviramo svojca ter s tem pripomoremo pri preprečevanju,

ohranjanju oz. izboljševanju zdravja.

Kadar pride do težav je poučenost in pomoč svojcev zelo pomembna. Patronažna

medicinska sestra mora svojce:

- poučiti oz. preveriti znanje o diagnozi “shizofrenija”,

- poučiti o znakih in simptomih ter kako lažje obvladati simptome bolezni,

- poučiti o pomenu rednega jemanja predpisane terapije, kontrolah pri

zdravniku,

- poučiti o stranskih učinkih zdravil,

- poučiti o potrebni hospitalizaciji, kadar je to potrebno,

- poučiti oz. svetovati individualno, glede na socialno - ekonomski status

družine (zaposlenost, socialna pomoč…), starost pacienta in njegovih svojcev

(ureditev centra za pomoč na domu), pridruženih morebitnih drugih bolezni

(jemanje predpisane terapije, redne kontrole..), kam po pomoč (rehabilitacijski

centri, dnevni centri, zagovorništvo...),

- poučiti o posledicah nerednega jemanja zdravil, svetovati, da upoštevajo

njegove potrebe (obiski, razvedrilne dejavnosti, dnevne življenjske aktivnosti,

potreba po umiku v samoto…) ter mu pri tem pomagajo,

- poučiti o možnostih vključevanja v nevladne organizacije (ŠENT, OZARA).

Z zdravstveno vzgojo svojca pri pacientu s shizofrenijo želimo doseči kvaliteto

življenja družine v domačem okolju in njegovi okolici bivanja. Osredotočimo se na

pomen pomoči svojca pri okrevanju pacienta, kar bo v družini prineslo novo upanje.


27

7 EMPIRIČNI DEL

7.1 Raziskovalna vprašanja

Za potrebe raziskovalnega dela smo zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Raziskovalno vprašanje 1: Kakšno je duševno, telesno in socialno stanje pacienta s

shizofrenijo?

Raziskovalno vprašanje 2: Kakšne so posledice, če pacient s shizofrenijo opusti

terapijo?

Raziskovalno vprašanje 3: Ali svojci sodelujejo pri zdravljenju pacienta s

shizofrenijo?

Raziskovalno vprašanje 4: Kakšna je vloga patronažne medicinske seste pri

zdravljenju pacienta s shizofrenijo?

7.2 Metodologija in metode raziskovanja

7.2.1 Raziskovalne metode

Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V pomoč nam

je bila domača in tuja literatura.

Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, kjer smo izvedli intervju s

pacientom s shizofrenijo in njegovim svojcem. Podatke smo dobili na podlagi

vodenega pogovora. Vprašanja so bila odprtega tipa. Uporabili smo kvalitativno

analizo študije primera.

7.2.2 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec je obsegal pacienta s shizofrenijo ter njegovega svojca.

7.2.3 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala v mestni občini Maribor, natančneje v domačem okolju

pacienta s shizofrenijo ter njegovega svojca.


28

7.2.4 Etični vidik

Upoštevali smo avtonomnost in individualnost obeh intervjuvancev. Predstavili smo

jima namen in cilje raziskave ter možnost odklonitve sodelovanja.

Upoštevali smo etični vidik in načela Kodeksa etike medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Slovenije. Podatki so aktualni in verodostojni. Pacient in

svojec nista prepoznavna v nobenem delu diplomskega dela. Zagotovljena jima je

popolna anonimnost.

7.2.5 Čas raziskave

Raziskava je potekala konec meseca februarja 2015 ter začetek meseca marca 2015.


29

8 REZULTATI

Intervju povzet po Gordon (2003).

Pacientova anamneza

a) Splošni podatki pacienta:

K. M., stara 67 let, živi v Mariboru. Narodnost je slovenska, je ločena, ima sina

starega 42 let, sestro staro 52 let, starši so umrli pred dvajsetimi leti, živi v

dvosobnem komfortnem stanovanju. Zaključila je osnovno šolo, kasneje je bila

delavka v tovarni, sedaj je upokojena. Versko pripadnost ne izraža. Za shizofrenijo je

zbolela pri 14 letih, ima izbranega osebnega zdravnika ter psihiatra.

b) Trenutne težave:

Pacientka potrebuje pomoč patronažne medicinske sestre pri pripravi predpisane

medikamentozne terapije, nadzoru nad jemanjem predpisane terapije, merjenju

krvnega sladkorja, merjenju krvnega tlaka.

Težave je imela pri jemanju predpisane medikamentozne terapije, povišanih

vrednostih sladkorja v krvi. V odnosih z drugo osebo, stopnji funkcioniranja, vedenju,

kognitivnih in zaznavnih zmožnostih trenutno nima težav. Občasno izraža nemoč, ni

depresivna, zmedena, sumničava, anksiozna. Pojavlja se dvig telesne teže v zadnjem

letu za 8 – 10 kg., občasna nespečnost.

c) Pomembni podatki, pretekle izkušnje – osebni

Velikokrat je bila hospitalizirana zaradi nerednega jemanja predpisane

medikamentozne terapije, sama si ni priznala, da je bolna. Ob neurejenih medsebojnih

odnosih v družini so se zdravstvene težave poslabšale.

Alergij ne navaja.

Končala je osnovno šolo, znanje je pridobivala skozi življenjske izkušnje.

Zaposlena je bila v tovarni, kjer je opravljala razna dela, kot so čiščenje, pleskarska

dela in za kar so jo potrebovali je z veseljem naredila. Večkrat je bila odsotna zaradi

poslabšanja zdravstvenega stanja (hospitalizacij). Sedaj je upokojena, ima 25 let

delovne dobe.

Živi skupaj s sestro v dvosobnem stanovanju. Zjutraj rada spi nekje do 10 ure, nato se

počasi umije, obleče, skuha kavo ali kapučino, ki ga spijeta skupaj s sestro, ob tem

vzame zdravila. V trgovino gresta običajno skupaj, saj nakupujeta vsaki dan sproti.

Sama pripravi kosilo, po kosilu rada počiva in gleda televizijo. Kadar se počuti dobro


30

gre na sprehod. Okrog 23. ure gre spat, pred tem še nekaj povečerja. Običajno dobro

spi, kadar pa ne more, vzame predpisano medikamentozno terapijo Apaurin 5mg.

Zanese se lahko na sestro.

V prostem času se rada pogovarja s sosedi, gre na sprehod ali gleda televizijo.

Alkohola in drugih drog ne uživa. Predpisana zdravila sedaj redno jemlje (Risperdal 2

mg 1x dnevno, Aspirin 100 1x dnevno, Glucophage 1000 2x dnevno, Atoris 20 mg.

1x dnevno, Apaurin 5 mg, po potrebi) .

Pacientka pove, da ni v stresu, kadar pa občuti spremembe, vzame predpisano

medikamentozno terapijo, Apaurin 5 mg in gre počivat.

d) Pomembni podatki - družina

Pacientka pove, da je bila mama vedno prisotna v dobi odraščanja. Oče je večinoma

bil odsoten zaradi dela, rad pa je tudi užival alkohol. Fizičnih ali spolnih zlorab ni

bilo. V času odraščanja je bila osamljena, saj zaradi svoje bolezni ni imela prijateljic.

Večina časa je bila doma ali pa je delala priložnostna dela. V družini ni nihče užival

drog. Ne spominja se, da bi kdo v družini imel duševno bolezen. Družina je težko

živela, oče je porabil kar nekaj denarja za alkohol, zato sta se s sestro hitro zaposlili,

odselili ter si ustvarili družine.

Duševno, emocionalno stanje

Pacientka je primerno oblečena in negovana. Pove, da se je včasih rada lepo oblekla,

sedaj pa nima volje, zato je najraje v trenirki in majici. Drža telesa je nekoliko

nagnjena naprej, prisoten tremor brade (bradikinezija), očesni kontakt je prisoten.

Občasno je nemirna, kadar sedi je prisotno nenehno gibanje nog. Njen govor je

nekoliko počasnejši, vendar razumljiv in povezan. Sedaj se počuti dobro, od zadnje

hospitalizacije nima več blodenj, halucinacij in tudi suicidalne misli niso prisotne.

Razpoloženje pacientke je mirno, občasno izraža zaskrbljenost zaradi sina in njegove

družine. Motorično je upočasnjena, njen nastop je prijazen in primeren.

a) Miselni procesi

Pacientkino odzivanje je sedaj realno, nima halucinacij, kakor jih je doživljala prej.

Opisovala je vidne in slušne halucinacije, kot so na primer: grožnje, ni znala ločiti

sveta svojih blodenj in halucinacij od realnega sveta. Sedaj redno uživa zdravila.

Pravočasno poišče tudi pomoč. Splošno znanje je nekoliko slabše, pa tudi nima

interesa za pridobivanje novega znanja.


31

b) Miselne vsebine

Pacientki je pomembno, da živi v varnem okolju, da lahko nekomu zaupa, da imata s

sinom dobre odnose in mu lahko pomaga po svojih močeh. Na sebi ne želi nič

spremeniti. Svoje zdravstveno stanje sprejema. Samomorilnih misli nima, pa tudi

morilnih misli zoper drugih oseb nima. Halucinacije, blodnje niso prisotne. V času in

prostoru je orientirana. Stopnja tesnobnosti je blaga.

Negovalna anamneza po 11 funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja

- Odnos do lastnega zdravja - vzorci zdravega obnašanja

- Prehrambeni in metabolični procesi

- Izločanje

- Fizična aktivnost

- Počitek - spanje

- Kognitivni procesi

- Zaznavanje samega sebe

- Družbena vloga in medosebni odnosi

- Spolni – reproduktivni sistem

- Obvladovanje stresnih situacij

- Vrednostni sistem

Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja

Pacientka pove, da ni imela večjih zdravstvenih težav v otroštvu, razen kakšnega

prehlada. Spominja se tudi, da se je poškodovala pri igri, vendar večjih poškodb ni

imela. Za shizofrenijo je zbolela, ko je bila stara 14 let. V šolo je hodila do 8. razreda

osnovne šole, nato ni več nadaljevala, zaradi ponavljajočih hospitalizacij ter slabšega

socialnega statusa v družini. Nato se je zaposlila, opravljala različna dela,vendar je

bila večkrat odsotna zaradi svoje bolezni.

Pacientka pove, da ni kadila, uživala alkohola in drog. V preteklosti ni upoštevala

nasvetov zdravnikov in medicinskih sester glede jemanja predpisane medikamentozne

terapije, zato so bile hospitalizacije zelo pogoste. Pove tudi, da ne ve, kaj je

povzročilo njeno bolezen. Prve simptome je opazila pri 14. letih (vidne, slušne

halucinacije). Skupaj z mamo je poiskala zdravniško pomoč, vendar rezultati niso bili

uspešni, ker se ni počutila bolne in ni redno jemala predpisane terapije. Sedaj ji je

pomembno, da jo obiskujemo in skupaj pripravljamo predpisano terapijo ter se ob


32

naših obiskih počuti varno. Najbolje ji lahko pomagamo s tem, da ji prisluhnemo in

po potrebi tudi svetujemo.

Prehrambeni in metabolični procesi

Prehrana enega dneva je sestavljena iz dveh glavnih obrokov, kosila in večerje.

Zajtrkovati ni navajena, kosilo si pripravi sama. Rada ima jedi na žlico, razne

zelenjavne ali mesne juhe. Popoldan poje kakšno sadje ali puding. Za večerjo ima

najraje kruh in klobase. Na dan zaužije liter tekočine, najraje sok, ledeni čaj občasno

navadno vodo. Dnevno zaužije eno skodelico kave ali kapučina. Na teži je v zadnjih

dveh letih pridobila nekaj kilogramov (8-10 kg.). Apetit ima dober, težav pri

prehranjevanju ne navaja, razen da prehitro zaužije obrok. Sedaj je dobila zobno

protezo, vendar se še na njo ni privadila. Glede na povišane vrednosti krvnega

sladkorja, bi morala uživati dietno (diabetično) prehrano, ki jo poskuša upoštevati,

glede na svoje finančne zmožnosti. Težave s kožo ima občasne (suha, srbeča).

Izločanje

Z odvajanjem blata nima težav, odvaja redno, enkrat na dva dni, blato je normalno

formirano. Preko dneva izloča urin 4 do 5-krat, ponoči občasno 1 do 2-krat, ne

zaznava posebnega vonja. Znoji se normalno, pove, da se je v času menopavze zelo

potila in zaznavala neprijeten vonj.

Fizična aktivnost

Pacientka pove, da nima dovolj energije za potrebne in želene aktivnosti. Pred dvema

letoma je redno hodila na sprehode in obiske, sedaj pa tega več ne zmore. Vsaki dan

opravi jutranjo toaleto, se obleče, pospravi posteljo, tušira se enkrat tedensko. Sama

si pripravlja dnevne obroke, pri nakupovanju ji pomaga sestra. Motnje v ravnotežju

nima, drža je rahlo sključena, pove da se pri hoji hitro utrudi, zadiha. Kadar se počuti

dobro, gre na sprehod v okolici stanovanjskega bloka, posedi na klopci, rada pa se

pogovarja tudi s kakšnim sosedom. Doma pretežno počiva in gleda televizijo.

Počitek, spanje

Kadar dobro spi, se počuti dovolj spočito za opravljanje dnevnih aktivnosti. S

spanjem ponavadi nima težav, kadar pa ne more zaspati in se zbuja ponoči vzame

predpisano medikamentozno terapijo Apaurin 5 mg., ki ji zelo pomaga. Pove, da zelo

dosti sanja, vendar nočnih mor več nima. Zjutraj rada spi dalj časa, nekje do 10. ure.


33

Preko dneva navadno počiva ob gledanju televizije. Zvečer gre v posteljo, ponavadi

po 23. uri.

Kognitivni procesi

Pacientka pove, da s sluhom nima težav in ne potrebuje slušnega aparata. Nosi očala,

ter redno hodi na kontrole. S spominom in sprejemanjem odločitev nima večjih težav.

Nove stvari se uči tako, da ji večkrat povemo in skupaj ponovimo. Za branje nima

interesa, težje se koncentrira, ter se težko nauči kaj novega.

Pove, da je zaskrbljena zaradi svojega sina in njegove družino, ker nima službe in

rednih prihodkov za vzdrževanje. Zaradi tega je žalostna, saj jim ne more finančno

pomagati.

Bolečin ne navaja, razen kadar se dalj časa sprehaja. Sedaj redno hodi na kontrole, saj

se zaveda, da se ji ob nerednem jemanju zdravil poslabša zdravstveno stanje. S

hospitalizacijami iz preteklosti ima slabe izkušnje (v mladosti prejemala elektrošoke,

velikokrat bila hospitalizirana, neustrezna terapija). Pove, da ji sedaj predpisana

medikamentozna terapija ustreza, nima več vidnih, slušnih halucinacij, ter stranskih

učinkov (tremor rok, slinjenje, zaspanost). Sprašuje, želi informacije v zvezi z njenim

zdravljenem.

Zaznavanje samega sebe

Opiše se kot pošteno žensko, ki je kljub svoji bolezni skrbela za svojo družino. Imela

je težko življenje z možem, nato se je ločila in sama skrbela za sina. Ko je sin odrastel

je bila velikokrat razočarana v medsebojnih odnosih med njima, za kar je krivila sebe.

Takrat so se tudi povečale hospitalizacije, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, saj

je zapadla v ponovno odmaknjenost od realnega sveta, depresije, neredno jemanje

predpisane medikametozne terapije. Spremembe v njenem telesu je ne skrbijo.

Odločila se je, da ko ne bo več mogla sama skrbeti zase, bo odšla v dom upokojencev.

Pove, da je zadovoljna, da lahko skrbi sama zase, ter da nima več vidnih in slušnih

halucinacij. Nerada se jezi, največkrat pa je zaskrbljena za sina in njegovo družino.

Takrat ji najbolj pomaga, da jo sin obišče in se lahko z njim pogovori. Sedaj ima

občutek, da lahko nadzoruje svoje življenje, meni, da se je pravilno odločila, da s

sinom več ne živita skupaj. Kadar je nerazpoložena, prestrašena, zaskrbljena ji

pomaga, da se z nekom pogovori, kateremu zaupa. Zaradi stresnih situacij nikoli ni in

ne bi posegala po drogah.


34

Družbena vloga in medsebojni odnosi

Sedaj živita skupaj s sestro v dvosobnem stanovanju (OZARA). Medsebojni odnosi

so dobri, saj si med seboj pomagata. Pred tem je živela skupaj z sinom, kar pa se

vedno ni dobro izšlo. Odkar živi ločeno od sina, so se tudi njuni medsebojni odnosi

izboljšali. Starši so ji umrli. Sinu pomaga po svojih sposobnostih, tudi finančno.

Njeno bolezen je sprejel in ji stoji ob strani. Pacientka pove, da je imela dobrega

prijatelja, ki jo je razumel, vodil na sprehode, ji zmeraj stal ob strani, vendar je po

prometni nesreči umrl. Od takrat se počuti zelo osamljeno. V socialno skupino je

vključena preko OZARE. Pokojnina je majhna, zato ji komaj zadošča. Sedaj po štirih

letih jo okolica sprejema in se več ne počuti tako izolirano. Večkrat zunaj na klopci

posedijo in klepetajo.

Spolni – reproduktivni sistem

Prvo menstruacijo je dobila pri 12 letih, zadnjo menstruacijo je imela pri 52 letih.

Imela je močne, boleče menstruacije, v menopavzi se je zelo močno potila in bila

nervozna. Rodila je enkrat. Kontracepcije ni uporabljala. Sedaj že veliko let ni imela

spolnih odnosov. Na ginekološke preglede sedaj hodi redno.

Obvladovanje stresnih situacij

V zadnjih dveh letih ni doživela velikih sprememb. O svojih težavah najlažje govori s

svojo sestro ali patronažno medicinsko sestro, ki sta ji vedno dostopni. Tesnoba je ne

muči, saj redno jemlje zdravila. V življenju je imela veliko težav in se jih je različno

lotevala. Včasih uspešno, včasih pa z begom v nerealen svet (halucinacije) in

hospitalizacijo. naučila se je, da vseh težav ne more rešiti sama in rabi pomoč od

drugih.

Vrednostni sistem

Sedaj živi skupaj z sestro. Pomembno ji je, da ima ljudi okoli sebe, ki ji pomagajo in

jim zaupa. Počutim se varno, svojo bolezen sedaj sprejema, redno jemlje predpisano

medikamentozno terapijo, hospitalizacije so se zmanjšale, zadnja je bila leta 2009.

Ima zaupanje v zdravljenje. Verna ni, religija v življenju ni pomembna.


35

Ostalo

Patronažna medicinska sestra ji je pomagala pri pripravi zdravil, merjenju krvnega

sladkorja, merjenju krvnega pritiska, pojasnjevanju o posledicah nerednega jemanja

zdravil, o pomenu zdrave prehrane, rednem gibanju doma in v naravi. Nekaj časa je

bilo potrebno, da ji zaupa, dokler je ni spoznala in uvidela da ji hoče pomagati. Pove,

da si vzame dovolj časa, da jo posluša in poskuša razumeti.

Ostali dodatni podatki

Splošni izgled pacientke: urejena (primerno oblečena, lasje, nohti postriženi),

higiena zadovoljiva.

Ustna sluznica: vlažna.

Zobovje: spodnja in zgornja zobna proteza.

Šepet: slabše sliši.

Pri branju potrebuje očala.

Pulz: 72 na minuto, ritmičen, jakost slaba.

Dihanje: 16 vdihov na minuto, plitvo dihanje, ne kašlja, hropi, niso prisotne

bolečine, ne kadi.

Krvni tlak: 120/70.

Jakost stiska pesti dobra, svinčnik lahko pobere.

Gibljivost sklepov primerna, mišična moč (tonus) primeren.

Koža: topla, svetla, suha, ni poškodovana.

Hoja: počasna, položaj telesa nagnjen nekoliko naprej.

Samostojna pri: prehranjevanju, kopanju, osebni negi, mobilnosti v postelji,

oblačenju, česanju, kuhanju, splošni mobilnosti. Potrebuje pomoč pri

nakupovanju, večjih gospodinjskih opravilih.

Telesna teža: 83 kg.

Višina: 160 cm.

Telesna temperatura: 36, 6.

Zdravila: Glucophage 1000 mg. 2x dnevno, Euthyrox 25 mikrogramov 1x

dnevno, Aspirin 100 1x dnevno, Atoris 20 mg. 1x zvečer, Risperdal 2 mg. 1x

zvečer, Apaurin 5 mg. po potrebi, zdravila jemlje per os, potrebna je priprava

2x tedensko ter nadzor nad jemanjem.


36

Preiskave (odvzem laboratoriskega materiala…), obravnave (psiholog…)

opravi sama, s spremstvom druge osebe, pred tem jo moramo na to opozoriti.

Med jemanjem anamneze:

Pacientka je orientirana, razume misli in vprašanja, jezik – razumljiv, glas

nekoliko tišji, govor počasnejši, besedni zaklad revnejši, očesni stik prisoten,

pozornost primerna, sproščena, sodeluje.

Sodeluje z družinskimi člani (sestra, sin), bolnišnico, zdravstveni dom,

patronažno medicinsko sestro, OZARO.

ANALIZA INTERVJUJA S PACIENTKO

Intervju s pacientko je potekal v domačem okolju. S pacientko sodelujeva že nekaj

časa, zato mi je zaupala in je bila v času intervjuja sproščena. Na vprašanja je

odgovarjala počasi, odgovori so bili razumljivi, ob nekaterih vprašanjih je bilo zaznati

žalost v njenem glasu. O svoji mladosti ne pripoveduje rada, saj je doživela veliko

razočaranj, osamljenosti, zaradi shizofrenije, pa tudi nerazumevanja okolice. Kasneje,

ko si je ustvarila svojo družino je, velikokrat opustila jemanje terapije, saj se je

počutila zdravo, zato so se vrstile ponovne hospitalizacije. Pri vsem tem je bila najbolj

prizadeta zaradi odnosov z možem, kasneje se je tudi ločila. Nasmeh na obrazu ji

vedno izzove pogovor o njenem sinu, veliko ji pomenijo njuni medsebojni odnosi ter

druženje. Ponosna je nanj, da je sprejel njeno bolezen. Žalost spet zasledimo, ko nam

zaupa, da bi mu rada finančno več pomagala, pa vendar kljub mali pokojnini še

zmeraj najde nekaj zanj – pove s ponosom. Po njenih besedah je sedaj zelo zadovoljna

s svojim življenjem, počuti se varno. Predpisano medikamenzozno terapijo redno

jemlje, vendar pri tem potrebuje malo pomoči in podpore drugih.

Po 11 funkcionalnh vzorcih zdravega obnašanja pacientka potrebuje pomoč:

- Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja: potrebuje pomoč pri

razumevanju ter obvladovanju svoje bolezni, nadzoru nad jemanjem

predpisane medikamentozne terapije, ter rednimi kontrolami pri zdravniku,

svetovanju.

- Prehrambeni in metabolični procesi: potrebuje pomoč pri svetovanju

diabetične prehrane.


37

- Fizična aktivnost: potrebuje pomoč pri vzpodbujanju za povečanje fizične

aktivnosti.

- Kognitivni procesi: potrebuje pomoč pri učenju novih stvari, motivaciji za

čitanje revij, časopisa, knjig.

- Družbena vloga in medsebojni odnosi: potrebuje vzpodbujanje oz. motiviranje

pri vključevanju v sosesko, ohranjanju družabnih stikov, vključevanju v katero

socialno skupino.

- Obvladovanje stresnih situacij: potrebuje pomoč pri reševanju nastalih stresnih

situacij.

- Vrednostni sistem: potrebuje pomoč in podporo pri zdravljenju.

Predstavitev vodenega intervjuja s svojcem pacienta s shizofrenijo:

Negovalna anamneza po 11 funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja

(Gordon, 2003):

- Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja

- Prehrambeni in metabolični procesi

- Izločanje

- Fizična aktivnost

- Počitek – spanje

- Kognitivni procesi

- Zaznavanje samega sebe

- Družbena vloga in medsebojni odnosi

- Spolni – reproduktivni sistem

- Obladovanje stresnih situacij

- Vrednostni sistem

Intervju smo izvedli s sestro Ž. A., staro 52 let, delavko, trenutno na ZPIZ -u. Skupaj

s sestro stanujeta v stanovanju OZARA.

Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja

Zdravstveno stanje gospel Ž. A. je v zadnjih letih bolje. Počuti se bolje, sedaj nima

več samomorilnih misli, ima pa povečan krvni sladkor, vendar se počuti dobro. Za

prehladnimi obolenji v družini niso prepogosto zbolevali, da bi zaradi tega bili odsotni


38

od pouka ali delovnega mesta. Bili pa so prisotni krajši nahodi, ki so jih zdravili z

domačimi zdravili (čaj, med…).

Oče je užival alkohol, zato je s tem negativno vplival na družino. Gospa je kadilka,

tudi njen mož je bil kadilec, eden izmed sinov je užival droge.

V družini so se v zadnjih letih dogajale tragedije. Mož je umrl zaradi posledic kajenja

(amputacija obeh nog, zdravstveno stanje se je zelo slabšalo), sin umrl zaradi posledic

jemanja drog. Sama je hotela narediti samomor. Bila je hospitalizirana v psihiatrični

kliniki UKC Maribor.

Sedaj poskuša upoštevati navodila zdravnikov in medicinskih sester, redno hodi na

kontrole, jemlje predpisano medikamentozno terapijo, poskuša se držati navodil

zdrave prehrane.

Ne ve, kaj je povzročilo bolezni njene sestre. Takrat je bila premlada, da bi to

razumela. Spomni se, da je bila vedno drugačna od ostalih, pripovedovala ji je

različne zgodbe, ki jih je doživljala, vendar ji pri tem ni znala pomagati. Sedaj je

pomembno, da se sestra dobro počuti, nima več halucinacij, da redno jemlje zdravila,

pri tem pa pomagamo obema.

Prehrambeni in metabolični procesi

Gospa pove, da ima zelo velik apetit, zajtrk običajno ne zaužije, ker nima časa ali pa

pozabi nanj. Malico poje v dnevnem centru, kosilo zaužije doma, ki pa ga pripravi

sestra, zvečer zaužije kruh, klobase. Pove tudi, da zelo rada poje sladkarije, ki jih ne

bi smela, vendar na to pozabi.

Popije en liter tekočine, najraje ledeni čaj, sok, občasno tudi vodo. Na teži je nekaj

časa pridobivala, sedaj poskuša z vnosom manjših količin hrane in sladkarij reducirati

težo. Pove, da je to zelo težko.

Pri prehranjevanju nima težav s požiranjem, rada pa pozabi na diabetično dieto, zaradi

česa se krvni sladkor zvišuje. Ima zobno protezo, ki pa jo redno ne nosi. Koža je suha,

nepoškodovana, pove, da jo večkrat srbi, vendar poudari, da ne ve zakaj.

Izločanje

V družini nima nihče težav z odvajanjem blata, vsaj ne spomni se. Redno odvaja

blato, 1 x dnevno. Izločanje urina preko dneva je običajno nekje 6 x, ponoči pa ne.

Prisotno je znojenje, vonja ne zaznava.


39

Fizična aktivnost

Gospa pove, da ima veliko energije za opravljanje potrebnih in želenih aktivnosti.

Zelo rada hodi v dnevni center, kjer tudi telovadijo. Uživa v sprehodih v naravi.

Samostojna je pri izvajanju fizičnih aktivnosti, kot so: prehranjevanje, kopanje,

osebna nega, mobilnost v postelji, oblačenje, česanje, splošna mobilnost, kuhanje,

gospodinjstvo, nakupovanje. Gospa je pomična, nima motenj ravnotežja, drža

primerna, gibljivost sklepov primerna.

Počitek, spanje

S spanjem nima težav, ponoči spi dobro, preko dneva ne počiva.

Kognitivni procesi

V družini ni bilo težav s sluhom ali vidom. Pove, da rada pozablja, predvsem kadar se

ji mudi. Skupaj s sestro sprejemata odločitve, včasih ni lahko, včasih se tudi skregata.

Z učenjem nima težav, pomembno je, koliko si lahko zapomni. Pove, da rada prebere

kakšno revijo ali pa gleda oddaje o ljudeh, živalih, kuhanju…

Bolečin nima, prav tako nima občutkov nelagodja. Ko je bila hospitalizirana ni imela

slabih izkušenj, hodi na redne zdravniške kontrole, vendar jo moramo pred tem

opomniti. Zdravila redno jemlje, vendar je pri tem potrebna priprava, ter nadzor nad

jemanjem. Pri učenju potrebuje večkratne ponovitve preko pogovora.

Zaznavanje samega sebe

Sedaj se počuti dobro, zadovoljna je s svojim življenjem, ima stike s sinom, občasno

se dogovori za obiske z vnukoma, ki živita v rejniški družini. Ima dobre občutke v

zvezi s seboj, nima več samomorilnih misli. Pove, da je večkrat žalostna, ker ji je sin

umrl v žalostnih okoliščinah in mu ni znala pomagati. Takrat se rada razjoče, pomaga

pa ji tudi to, da jo poslušamo in je zato tudi hvaležna.

Družbena vloga in medsebojni odnosi

Skupaj s sestro rešujeta težave, pri tem pa jima pomagajo tudi drugi: patronažna

medicinska sestra, ki ju redno obiskuje. Preko pogovorov skupaj najdejo rešitve.

Sprejela je svojo in sestrino bolezen, pa tudi sin se je sprijaznil z nastalo življenjsko

situacijo. Vključena je v dnevni center OZARA, kjer ima tudi prijatelje. Ne počuti se


40

osamljeno, sosedje so jo čez nekaj časa lepo sprejeli, sedaj se občasno tudi družijo

zunaj pred stanovanjskim blokom in se pogovarjajo. Osebni dohodek ji ne zadostuje.

Spolni – reproduktivni sistem

Prvo menstruacijo je dobila pri 14 letih, večjih težav ni imela. Rodila je dva sinova.

Menstruacijo je izgubila pri 50 letih, v času menopavze je imela težave s potenjem.

Redno hodi na ginekološke preglede in se odzove na vabila presejalnih testov DORE

in ZORE.

Obvladovanje stresnih situacij

V zadnjih dveh letih ni bilo velikih sprememb v družini. O svojih težavah najlažje

govori s svojo sestro, patronažno medicinsko sestro, ki so ji vedno dostopne. Kadar

občuti tesnobo se rada razjoče, pokadi kakšno cigareto ali pa se s kom pogovori. Po

drogah in alkoholu ne posega.

Vrednostni sistem

Skupaj se veselijo novih dogodkov, ki so jim pomembni. Za bodočnost načrtuje, da

bo lahko več videvala sina ter vnuke in jim pomagala po svojih močeh. Rada občasno

obišče cerkev, ni pa preveč verna. Zaupa v zdravljenje, sprejema svojo bolezen.

Ostalo

Zadovoljna je bila z bolnišničnim zdravljenjem, veliko so ji pomagali zdravniki ter

medicinske sestre. Sedaj obiskuje psihologa in je zelo zadovoljna. Vključena je v

organizacijo OZARA.

S patronažno medicinsko sestro je zelo zadovoljna, dobila je veliko pomoči že v času

bolezni moža, težav z sinom, pa tudi sedaj pri premagovanju njene bolezni (diabetes,

pripravi zdravil, merjenju krvnega sladkorja, krvnega tlaka). Popolnoma jim zaupa,

vedno ji stojijo ob strani, posvetijo ji dovolj časa in jo poskušajo razumeti.

ANALIZA INTEVJUJA S SVOJCEM

Intervju s svojcem je potekal v domačem okolju. Gospa je bila zelo vesela, da nam je

lahko odgovarjala na naša vprašanja. Govorila je zelo sproščeno, povezano, odgovori

so bili jasni. Iz intervjuja izvemo, da je imela težko življenje, bolezni sestre, moža so

jo spremljale skozi življenje. Opazimo veliko žalost v njenem glasu ter govorici


41

telesa, ko nam zaupa smrt moža in svojega sina. V njenem glasu je prizvok očitanja,

da ni pravočasno pomagala ter preprečila smrt sina. Skozi pogovor izvemo, da jo je ta

stresna situacija, privedla do poskusa izvedbe samomora. Nasmeh ji povrne pogovor

o vnukih ter sinu, zato se trudi urediti življenje v skupnosti OZARA. Pri vsem tem

rabi pomoč drugih, za kar je tudi zelo hvaležna. V njenih besedah zaznamo veselje,

sproščenost, da živita skupaj s sestro, si pomagata, se počutita varno, imata voljo ter

smisel za življenje.

Po 11 funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja potrebuje pomoč:

- odnos do lastnega zdravja- vzorci zdravega obnašanja: potrebuje pomoč pri pri

nadzoru nad jemanjem predpisane medikamentozne terapije, rednimi

kontrolami pri zdravniku, svetovanju

- prehrambeni in metabolični procesi: potrebuje pomoč pri svetovanju zdrave

prehrane

- kognitivni procesi: potrebuje pomoč oz. motivacijo pri učenju novih stvari

- obvladovanje stresnih situacij: potrebuje pomoč pri reševanju nastalih stresnih

situacij.


42

9 RAZPRAVA

Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in

šibka čustvena odzivnost. Pogosti simptomi so blodnje, prisluhi, otopela čustva,

pomankanje motivacije. Zanjo zbolevajo tako ženske, kakor tudi moški, ne glede na

spol, raso, etično pripadnost ali socialni status. Paciente s shizofrenijo, kakor tudi

njihove svojce uvrščamo med najbolj stigmatizirane ljudi. Zaradi neznanja,

nerazumevanja, nezaupanja v zdravstvo in zdravljenje, veliko pacientov ne jemlje

ustrezne predpisane medikamentozne terapije, ne hodijo na redne kontrole, kar

posledično privede do pacientovega poslabšanja bolezni.

V prvem raziskovalnem vprašanju smo se vprašali, kakšno je duševno, telesno in

socialno stanje pacienta s shizofrenijo. Pridobljeni podatki iz naše raziskave so

pokazali, da je duševno stanje pacientke sedaj stabilno, počuti se dobro, kar je

povezano s tem, da je svojo bolezen sprejela, z rednim jemanjem predpisane

medikamentozne terapije, pa tudi urejenim socialnim statusom. Telesno stanje

pacientke je zadovoljivo, čeprav pove, da ima manj energije za opravljanje

vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, opazimo tudi bradikardije, počasnejšo hojo, telo

nekoliko nagnjeno naprej, povišano telesno težo, dvig krvnega sladkorja. Pacientka, je

sedaj zadovoljna. Izsledki študije pokažejo, da je v preteklosti njen socialni status

vplival na njeno duševno, telesno, zdravstveno stanje s številnimi hospitalizacijami.

V drugem raziskovalnem vprašanju smo se vprašali, kakšne so posledice, če pacient s

shizofrenijo opusti terapijo. Izsledki študije nam pokažejo, da je v preteklosti

pacientka velikokrat opustila jemanje predpisane medikamentozne terapije, zato so se

vrstile številne hospitalizacije, ponavljanje simptomov je bilo pogosto, nezmožnost za

opravljanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti se je zmanjšala, poslabšali so se

odnosi v družini, predvsem takrat, ko je živela skupaj s sinom. Lahko bi rekli, da se je

zdravstveno stanje pacientke poslabšalo, za kar se seveda v preteklosti ni zavedala oz.

si ni hotela priznati.

V tretjem raziskovalnem vprašanju smo se vprašali, ali svojci sodelujejo pri

zdravljenju pacienta s shizofrenijo. Dobili smo odgovor pacientke in njene sestre, da

si medsebojno pomagata, se razumeta ter skupaj sodelujeta pri zdravljenju, kar je


43

zanju zelo pomembno. Na drugi strani pa je iz naše študije primera razvidno, da v

preteklosti ni imela zmeraj podpore svoje družine, kar se je spet odražalo na njenem

duševnem telesnem in zdravstvenem stanju.

V četrtem raziskovalnem vprašanju smo se vprašali, kakšna je vloga patronažne

medicinske sestre. Z odgovorom smo lahko zadovoljni, saj pacientka in njena sestra,

patronažne medicinske sestre zelo pohvalita. Pomaga jima pri pravilnem in rednem

jemanju predpisane terapije, stranskih učinkih zdravil, posledicah opuščanje terapije,

vključevanju v vsakodnevne življenjske aktivnosti, o pravilni prehrani in pomenu

telesne aktivnosti, ima tudi posluh zanju, kar jima zelo veliko pomeni, da lahko lažje

rešujeta vsakodnevne težave. Na podlagi odgovorov, kakšna je vloga patronažne

medicinske sestre, lahko odgovorimo, da je vloga zelo pomembna, saj privede do

pacientovega zaupanja in medsebojnega sodelovanja.

Pacientka in njena sestra skupaj živita v skupnosti OZARA. Pri tem si pomagata,

vsaka po svojih močeh. Pacientka pripravlja obroke prehrane, njena sestra nakupuje,

pospravlja oz. opravlja večja gospodinjska opravila, za kar sestra ni sposobna. Pomoč

ji nudi tudi kadar gresta na sprehod, jo vzpodbuja za gibanje v naravi, druženju z

drugimi. Pacientki največ pomeni, da jo sestra posluša, je ne obsoja, poskuša dati

kakšen nasvet. Opominja jo tudi na redno jemanje zdravil. Sedanje skupno življenje

obema pomeni varnost, umirjenost, pomoč drugih, ki redno prihajajo k njima, saj še

zmeraj rabita podporo.

Mednarodni projekt ADHES (ADHErence – označuje, v kolikšni meri pacient

prevzame svoj del odgovornosti pri zdravljenju in sodeluje v partnerskem načrtu, ki

ga naredi skupaj z zdravstvenim osebjem za boljši nadzor svoje bolezni) je namenjen

izboljšanju zavedanja o pomenu sodelovanja pri zdravljenju shizofrenije.

V raziskavo so bili vključeni pacienti s shizofrenijo, njihovi svojci ter terapevti –

zdravniki psihiatri (Kralj, 2012).

Raziskava ADHES je pokazala, da na stopnjo sodelovanja pomembno vpliva značaj

pacienta in potek bolezni, kako pacientovo bolezen sprejema okolica, odnos z

zdravnikom in učinkovanje zdravil. Najpomembneje je razumevanje pacienta zakaj

mora jemati zdravila. Na drugem mestu so svojci, skrbniki, prijatelji. Pacienti, ki


44

nimajo razumevanja v domačem okolju, so na slabšem. Tretji je zdravnik – terapevt

oz. zdravstvena ekipa, ki pacienta ustrezno izobrazi o pomenu sodelovanja pri

zdravljenju. Pomembno vlogo so prevzele tudi nevladne organizacije, ključne za

pomoč pacientom v remisiji (Kralj, 2012).

Tavčar (2012) iz Psihiatrične klinike Ljubljana, je izjavil, da če bi dosegli, da bi svojci

aktivno podpirali svojega družinskega člana, ki ima shizofrenijo, in do njega ne bi bili

pretirano kritični, bi bilo že to zelo vredu.

Ko duševna bolezen trešči med nas, s seboj privleče tudi negativne občutke strahu,

krivde, zmedenosti in izgube. Nobena družina ni pripravljena na čudne simptome, ki

ljudi oropa njihove osebnosti, zapletenega zdravljenja, ki pa bolezni ne ozdravi, ali

razdrobljenega in finančno podhranjenega sistema storitev, v katerem zevajo luknje

na vsakem koraku (Levine, 2012).

Patronažne medicinske sestre, ki delajo z družinami, nastopajo v različnih vlogah, kar

je odvisno od potreb obravnave družine in okolja, kjer se skrb izvaja. Vloge, v katerih

patronažna medicinska sestra spremlja družine, so različne od zdravstvene

vzgojiteljice, izvajalke zdravstvene nege, zagovornice družine... Delo patronažne

medicinske sestre je tesno povezano s sodelovanjem družine (Urbančič, 2002).


45

10 SKLEP

V diplomskem delu ugotavljamo, da ima duševno, telesno in socialno stanje pacienta

s shizofrenijo pomebno vlogo za razumevanje ter potek njegove bolezni. Velik pomen

ima njegova družina pri sprejemanju, podpori in zdravljenju pacienta. Naša raziskava

je tudi pokazala, da opuščanje oz. neredno jemanje predpisane medikamentozne

terapije, privede do poslabšanja ter ponovnih hospitalizacij. Zato je pomembna vloga

patronažne medicinske sestre, da poučuje pacinta in njegove svojce o pomenu

rednega in pravilnega jemanja predpisane terapije.

Na podlagi študije primera pacientke s shizofrenijo in njenega svojca smo opisali

njuno življenje, težave, medsebojno pomoč ter vlogo patronažne medicinske sestre.

Pri vsem tem je pomembno sodelovanje družine, svojcev, prijateljev, povezovanje

med zdravstvenimi delavci, nenazadnje tudi zdravstvena in negovalna dokumentacija.


46

LITERATURA

Angermeyer, M. C. Schulze, B., Dietrich, S. (2003). Courtesy stigma – a focus group

study of relatives of schizophrenia patients. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemol.

38:593-602.

Belak, P. Psihosocialna terapija v skupnosti – Aspekt svojcev ali skrbnikov. V:

Konferenca o psihosocialni rehabilitaciji z mednarodno udeležbo. Ljubljana: 2002: 45

– 46.

Blinc Pesek, M. Delo s svojci oseb s shizofrenijo. V: Kocmur, M. (ur.). Shizofrenija

IV. : Zbornik predavanj 4. mednarodnega simpozija. Ljubljana: Tiskarna Pleško,

d.o.o., 2002: 177- 186.

Čuk, V. Zdravstvena nega in duševno zdravje. Obz Zdr N 2010; 44 (3): 146 – 147.

Dragija, L. Zdravstvena njega i zaštita stigmatiziranih duševnih bolesnika. V:

Božičević, M., Bradaš, Z (ur). Upravljanje kvalitetom i sigurnost psihički oboljelih

osoba. Zbornik radova 19. dani psihijatriskog društva medicinskih sestara / tehničara

1. regionalni kongres, Trakoščan: Crabattus Medija d. o. o., 2013: 230 – 232.

Erzar, T. Shizofrenija. V: Arko, A. (ur.). Duševne motnje: psihopatologija v zakonski

in družinski terapiji. Celje, Celjska Mohorjeva družba d. o. o., 2007: 195 – 205.

Ferfolja, A., Bašelj, J. Kontinuirana zdravstvena nega psihiatričnega bolnika. V:

Patronažna zdravstvena nega skupin prebivalstva, ki so še posebej ogroženi in vizija

patronažnega varstva v prihodnosti. Zbornica zdravstvene nege Slovenije – zveza

društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija patrnonažnih

medicinskih sester. Strokovno srečanje. Debeli rtič, 2004: 11 – 16.

Filipič, I. Komunikacija v zdravstveni negi. V: Kaučič, B. (ur.). Kakovost v

zdravstveni negi – etika in komunikacija. Strokovni seminar za medicinske sestre in

zdravstvene tehnike. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, 2003: 221 – 225.

Fištravec, B. Patronažna zdravstvena nega bolnika na domu. V: Geč, T. (ur.).

Patronažna zdravstvena nega – včeraj, danes, jutri: zbornik predavanj 1. slovenska

konferenca patronažne zdravstvene nege z mednarodno udeležbo, Maribor:


47

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Kolaborativni center SZO za primarno

zdravstveno nego, 2007: 93 – 99.

Folnegović – Šmalc, V. Farmakoterapija schizofrenije. V: Kocmur, M. (ur.).

Schizofrenija od zgodnjh do poznih epizod: zbornik predavanj 3. mednarodni

simpozij. Ljubljana: tiskarna Pleško, d. o. o., 2000: 77 – 78.

Gamse, J. Celostna oskrba družine dementnega bolnika. V: Kert, S., Tušek – Bunc, K.

(ur.). Dermatologija, ORL, gastroenterologija, psihiatrija, postopki na ZK in IK,

kronična bolečina: zbornik predavanj 5. Mariborski kongres družinske medicine.

Maribor: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD: Tiskarna tehničnih fakultet

Maribor, 2008: 73 – 78.

Geč, T. Preventivna dejavnost v patronažnem varstvu. V: Kaučič, B., M., Geč, T.,

Krajnc, A. (ur.). Skupaj delamo za zdravje. Seminar za medicinske sestre in

zdravstvene tehnike ob mednarodnem dnevu zdravja. Zbornik predavanj. Maribor:

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Dejavnost zdravstvene nege, Služba za promocijo

zdravja in izobraževanje, Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego,

2006: 71 – 78.

Gnezda, S. Zgodovina psihiatrične zdravstvene nege. V: Pregelj, P., Kobentar, R.

(ur.). Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik.

Ljubljana: Psihiatrična klinika, 2009: 14 – 18.

Gordon, M. Negovalne diagnoze - priročnik. Radizel: Rogina, 2003.

Gregorič Kumperščak, H. Shizofrenija z zgodnjim začetkom. Zdrav Vestn 2013; 82:

402 – 409.

Groleger, U. V: Groleger, U. (ur.). Terapevtsko rezistentna shizofrenija. Ljubljana:

Novartis, 2006: 1 – 3.

Hajdinjak, G., Meglič, R. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Zdravstvena fakulteta, 2012: 19 – 57.

Hotujac, L. (ur.). Živeti s shizofrenijo. Ljubljana: Pliva, 2004.

Hoyer, S. Učenje in vzgoja bolnikov - v psihiatrični zdravstveni negi. Obzor Zdr N

2003; 37: 296.


48

Hoyer, S. Zdravstvena vzgoja, promocija zdravja, zdravje. V: Pristopi in metode v

zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, 2005: 1

– 31.

Kobentar, R., Avguštin Avčin, B., Špilak, R. Stigma pacientov z duševnimi motnjami

– ocena študentov zdravstvene nege. V: Skela Savič, B., Kaučič, B. M., Filej, B. Novi

trendi v sodobni zdravstveni negi – razvijanje raziskovanja, izobraževanja in

multisektorskega partnerskega sodelovanja: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana:

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, 2009: 2005 – 213.

Kocmur, M., Tavčar, R., Žmitek, A. Shizofrenija priporočila in smernice za

zdravljenje z zdravili. V: Felc, J. (ur). Slovenske psihiatrične publikacije: priročniki.

Ljubljana: Republiški strokovni kolegij za psihiatrijo: Littera picta d. o. o., 2000: 5.

Kogoj, A. Shizofrenija v starosti. V: Kocmur, M. (ur). Shizofrenija od zgodnjih do

poznih epizod: zbornik predavanj 3. mednarodni simpozij. Ljubljana: Tiskarna

Pleško, d. o. o., 2000: 101 – 109.

Koprivšek, J. Shizofrenija in druge psihotične motnje. V: Kores Plesničar, B. (ur.).

Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za zdravststvene vede,

2011: 48 - 53.

Kores Plesničar. Kako prepoznati shizofrenijo in kdaj poiskati zdravniko pomoč.

Viva. 2012. Dosegljivo na: http://www.viva.si/Psihiatrija/9204/Kako-prepoznati-

shizofrenijo-in-kdaj-poiskati-zdravniško-pomoč (15.4.2015).

Kralj, T. Sodelovanje bolnikov pri zdravljenju shizofrenije. Viva 2012. Dosegljivo na:

http://www.viva.si/Psihiatrija/9258/Sodelovanje-bolnikov-pri-zdravljenju-shizofrenije

(2.4.2015).

Kučukalić, A., Džubur – Kulenović, A., Bravo – Mehmedbašić, A. Dijagnostičko

terapiski vodič za lječenje shizofrenije. Sarajevo: Ministarstvo zdravstva Kantona

Sarajevo, Institut za naučno iztraživački rad i razvoj Kliničkog centra Unverziteta u

Sarajevu, 2006.

Leskovic, L. Komunikacija, ki zagotavlja zadovoljstvo pacienta in zaposlenih. V:

Medsebojni odnosi v zdravstveni negi: zbornik prispevkov 6. dnevi Marije Tomšič.

Novo Mesto: Fakulteta za zdravstvene vede, 2014: 28 – 34.


49

Levin, J., Levin, S. Shizofrenija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.

Makragić Jakopin, M. Socialna dejavnost v patronažni zdravstveni negi. V: Geč, T.

(ur). Patronažna zdravstvena nega včeraj, danes, jutri: zbornik predavanj 1. slovenska

konferenca patronažne zdravstvene nege z mednarodno udeležbo. Maribor:

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Kolaborativni center SZO za primarno

zdravstveno nego, 2007: 109 - 114.

Novak Grubič, V. Shizofrenija. V: Preglelj, P., Kobentar , R. (ur.). Zdravstvena nega

in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik. Ljubljana: Psihiatrična klinika:

2009: 169 - 178.

Sancin, D. Posledice medsebojnega delovanja notranjih in zunanjih virov zdravja na

posameznika, družino in lokalno skupnost. V: Horvat, M. (ur.). Zdravstvena nega v

patronažnem varstvu in biopsihosocialni model javnega zdravja: zbornik predavanj z

recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza

strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstveni tehnikov Slovenije,

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti, 2012: 13

– 18.

Stopar Sitar, A. Življenski slog pacientov s kronično duševno motnjo in njihov prosti

čas. V: Skela Savič, B., Kaučič, B. M., Filej, B. (ur.). Novi trendi v sodobni

zdravstveni negi – razvijanje raziskovanja, izobraževanja in multisektorskega

partnerskega sodelovanja: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana: Visoka šola za

zdravstveno nego Jesnice, 2009: 385 – 395.

Špringer, J. Shizofrenija in stigma, 2005. Dosegljivo na: http://www.pomurske-

lekarne.si/si/index.cfm?id=1812 (13.4.2015).

Šušteršič, O. et al. Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega – nadgradnja in

prilagajanje novim izizvom. Obzor Zdr N, 2006; 40: 247 – 52.

Šušteršič, O. et al. Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega – nadgradnja in

prilagajanje novim izzivom. Utrip 2007; 1: 24 - 25.

Švab, V. Priročnik o shizofreniji. V: Urankar Dornik, T. (ur). Ljubljana: Didakta,

Radovljica v sodelovanju z Organizacijo za duševno zdravje - ŠENT, 2001.


50

Švab, V. Knjigi na pot. V: Levin, J., Levine, I. S. Shizofrenija za telebane. Ljubljana,

Pasadena, 2012.

Švab, V. Še o predsodkih do duševnih bolnikov. 2012. Dosegljivo na:

http://samokodela.blog.siol.net/2012/02/23/se-o-predsodkih-do-dusevnih-bolnikov/

(14.4.2015).

Tavčar, R. Metodološki in klinični vidiki prognoze shizofrenije. Med Razg 1994; 33:

533 – 540.

Tavčar, R. Shizofrenija. 2010. Dosegljivo: http://www.ezdravje.com/dusevno-

zdravje/psihoza/shizofrenija/?s=vse: (1.4.2015).

Trivan Gril, D. Potenciali psihoterapije. V: Novak, R. (ur.). Šent: Glasilo slovenskega

združenja za duševno zdravje. Ljubljana, 2013: 12 – 14.

Urbančič, K. Medicinske sestre in skrb za družine. Obzor Zdr N 2002; 36: 126 – 127.

Zai, P. Vloga patronažne medicinske sestrs pri obravnavi pacienta z duševno motnjo.

V: Bregar, B., Peterka Novak, J. (ur.). Skupnostna psihiatrična obravnava: zbornik

predavanj z recenzijo. Seminar sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v

psihiatriji. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenh tehnikov Slovenije, 2011: 44 – 48.

Zaviršek, D., Zorn, J., Videmšek, P. Inovativne metode v socialnem delu:

opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana:

Študentska založba Scripta, 2002: 12.

Zavrl Džanović, D. Patronažno varstvo Slovenije včeraj, danes jutri. Obz Zdr N 2010;

44 (2): 118 – 126.

Zidarič, M, Štiglic, V, Nunčič, P. Zdravstvena nega pacientov s shizofrenijo in

zdravstvena nega pacientov z motnjo razpoloženja. V: Kores Plesničar B. (ur.).

Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2011:

60 - 67.

Zaletel – Kragelj, L., Eržen, I., Premik, M. Obvladovanje zdravstvenih problemov

prebivalstva. V: Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska

fakulteta, Katedra za javno zdravje, 2011: str. 232 – 249.


51

Železnik, D. Pomen komunikacije in etike v zdravstveni negi. V: Filej, B…(et. al).

(ur). Kakovostna komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege:

zbornik referatov in posterjev 1. simpozij zdravstvene in babiške nege z mednarodno

udeležbo. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006:

35 – 42.

Železnik, D. (ur.). Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ljubljana:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2011.

Žmitek, A. Sodelovanje bolnika s shizofrenijo pri zdravljenju z zdravili. V: Žmitek,

A. (ur.). Psihoterapevtski ukrepi za vsakdanjo rabo 2: zbornik. Begunje: Psihiatrična

bolnišnica, 2010: 78 -108.

Žvan, V. Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje. V: Tomori, M., Ziherl, S. (ur).

Psihiatrija. Ljubljana: Literapicta Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1999:

169 – 2.


1

PRILOGE

VPRAŠALNIK ZA PACIENTA – VODENI INTERVJU

Intervju povzet po: Gordon (2003).

1. Pacientova anamneza:

a.) Splošni podatki pacienta:

- Kako vam je ime, kdaj ste rojeni?

- V kateri državi ste rojeni, mestu?

- Ste poročeni, samski, vdovec / vdova?

- Imate kaj otrok?

- Kakšne so vaše stanovanjske razmere?

- Katero šolo ste zaključili, ste bili zaposleni?

- Ste verni?

- Imate izbranega osebnega zdravnika?

b.) Trenutne težave:

- Zaradi česa potrebujete pomoč patronažne medicinske sestre?

- Imate težave pri družeju, komuniciranju z družino, sosedi, prijatelji…?

- Ali so sedaj prisotne halucinacije, blodnje, žalost...?

- Imate težave pri uriniranju – odvajanju, povišani telesni teži, spanju?

c.) Pomembni podatki, pretekle izkušnje – osebni:

- Ste bili v preteklosti velikokrat v bolnici?

- Ste na kaj alergični?

- Kako ste se učili?

- Ste bili zaposleni, kako dolgo, bolniški staleži?

- Ste imeli starše, sestro / brata, prijatelje, kje ste žiiveli, kdo vam je največ

pomagal?

- Spolnost;

- Kaj vam je bilo v zadovoljstvo?

- Ali ste jemali droge, zdravila, kadili...?

- Kaj vam je ostalo negativnega v spominu?


2

d.) Pomembni podatki – družina:

- Kateri družinski član je bil v otroštvu največ prisoten, ste imeli negativne

izkušnje v spolnosti, uživanju alkohola…?

- Ste bili v času odraščanja osamljeni, imeli prijatelje?

- Ali je bilo v družini prisotno uživanje / zloraba prepovedanih substanc?

- So imeli vaši starši, sestra / brat, sorodniki zdravstvene težave?

- O čem bi še radi spregovorili?

2. Duševno, emocionalno stanje:

- Urejenost in osebna higiena pacientke, telesni izgled, prisotnost –

odsotnost ekstrapiramidnih,kardiovaskularnih stranskih učinkov jemanja

zdravil;

- Primerno / neprimerno obnašanje pacientke;

- Govorna – miselna povezanost, razumljivost;

- Izražanje pacientovega razpoloženja;

- Opiši nastop pacientke.

a.) Miselni proces:

- Značilnosti;

- Opiši pacientkino odzivanje (halucinacije, blodnje);

- Opiši pacientkino intelektualnost.

b.) Miselne vsebine:

- Opiši pacientkine najbolj pomembne stvari;

- Pacientkino sprejemanje svojega videza in zdravstvenega stanja;

- Ocenjevanje realnega/nerealnega zdravstvenega stanja;

- Samomorilne/morilne misli;

- Opiši prisotnost blodenj, halucinacij…;

- Prisotnost/odsotnost orientacije;

- Prisotnost stopenj tesnobe.


3

3. Negovalna anamneza po 11 funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja:

1). Odnos do lastnega zdravja - vzorci zdravega obnašanja

2). Prehrambeni in metabolični procesi

3). Izločanje

4). Fizična aktivnost

5). Počitek – spanje

6). Kognitivni procesi

7). Zaznavanje samega sebe

8). Družbena vloga in medosebni odnosi

9). Spolni – reproduktivni sistem

10). Obvladovanje stresnih situacij

11). Vrednostni sistem

Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja:

- Kakšno je bilo vaše zdravje v preteklosti?

- Kaj ste naredili, da se je zdravje izboljševalo, ste imeli kakšne poškodbe,

padce…?

- Kako ste upoštevali navodila zdravstvenih delavcev? Kaj mislite, kaj je

povzročilo vašo bolezen? Kakšna so bila vaša opažanja, kdo vam je

pomagal pri zdravljenju? Kako vam lahko patronažna medicinska sestra

pomaga?

Prehrambeni in metabolični procesi:

- Opišite vsakodnevno prehranjevanje;

- Opišite dnevno zaužitje tekočin; Ali ste kaj pribobili/izgubili na telesni

teži?

- Apetit, dietni predpisi;

- Opišite izgled kože, imate svoje zobe ali protezo?

Izločanje:

- Izločnanje blata: Obstipacija, diareja, bolečine, krči…?

- Izločanje urina: inkontinenca, retenca, pogostost...?

- Povečanost/pomanjšanost znojenja?


4

Fizična aktivnost:

- Opišite vaše dnevne aktivnosti;

- Kako preživite prosti čas? Kaj počnete preko dneva, ali vas kaj omejuje, se

negujete sami, oblačite, kuhate, nakupujete? Imate težave z ravnotežjem,

nepravilno držo, neskladnost gibov...?

Počitek, spanje:

- Ali imate težave s spanjem, morate pred spanjem vzeti zdravila, ali čez

dan počivate?

Kognitivni procesi:

- Imate težave s sluhom?

- Imate težave z vidom?

- Imate težave z ravnotežjem in s spominom?

- Vam je lahko/težko sprejemati odločitve, se naučiti nekaj novega?

- Ali imate prisotne bolečine?

- Ali redno jemljete predpisana zdravila, hodite na redne zdravniške

kontrole, ali si želite dodatnih informacij glede svoje bolezni, zdravljenja?

Zaznavanje samega sebe:

- Opišite samo sebe in medsebojne odnose v okolju;

Družbena vloga in medosebni odnosi:

- Ali živite sami, s svojo družino, v skupnosti?

- Kako v vaši družini rešujete problem;

- Kako se vi in vaša družina soočate z boleznijo?

- Kako vas sprejema vaša soseska?

Spolni – reproduktivni sistem:

- Kdaj ste dobili prvo/zadnjo menstruacijo?

- Če lahko, opišite vaše spolne odnose, težave, bolezni;

- Kolikokrat ste bili noseči?


5

- Ali ste imeli v menopavzi kakšne težave?

Obvladovanje stresnih situacij:

- Ali ste imeli v zadnjih letih kakšne drastične spremembe?

- S kom se o svojih težavah najraje pogovarjate?

- Na kakšen način odpravljate svoje težave?

- Rešujete svoje probleme sami? Če ne, kdo vam pomaga?

Vrednostni sistem:

- Kako gledate na prihodnost?

- Kaj vam je v življenju najbolj pomembno?

- Kakšen odnos imate do religije?

- Ali imate zaupanje v zdravljenje?

- Sprejemate svojo bolezen?

Ostalo:

- Pri čem vam je patronažna medicinska sestra najbolj pomagala?

- Ali bi še radi kaj dodali?

4. Ostali dodatni podatki:

- Izgled pacientke

- Ustna sluznica (barva, vlažnost, poškodbe)

- Zobovje

- Sluh

- Vid

- Pulz (število v minuti, ritem, jakost)

- Dihanje

- Krvni tlak

- Moč mišic

- Gibljivost sklepov

- Koža

- Hoja

- Samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih aktivnostih


6

- Telesna teža, višina, temperatura

- Predpisana medikamentozna terapija

- Preiskave

Med jemanjem anamneze:

- Orientiranost

- Razumljivost

- Jezik

- Način govorjenja

- Besedni zaklad

- Očesni stik

- Pozornost/raztresenost

- Nervozen ali sproščen

- Sodeluje ali je pasiven

- Medsebojno sodelovanje s službami kot so bolnišnica, zdravstveni dom,

patronažna medicinska sestra

Ostalo:

- Pri čem vam je pomagala patronažna medicinska sestra na domu? Ste od

nje dobili željene informacije ter pomoč? Ste ji zaupali? Koliko časa ste

rabili, da ste ji lahko povsem zaupal; Vam je stala ob strani? Vam je

posvetila dovolj časa? Vas je poslušala in poskušala razumeti?


7

VPRAŠALNIK ZA SVOJCA – VODENI INTERVJU

Intervju je povzet po: Gordon (2003).

Negovalna anamneza po 11 funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja:

1). Odnos do lastnega zdravja - vzorci zdravega obnašanja

2). Prehrambeni in metabolični procesi

3). Izločanje

4). Fizična aktivnost

5). Počitek – spanje

6). Kognitivni procesi

7). Zaznavanje samega sebe

8). Družbena vloga in medosebni odnosi

9). Spolni – reproduktivni sistem

10). Obvladovanje stresnih situacij

11). Vrednostni sistem

Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja:

- Kakšno je vaše zdravstveno stanje v zadnjih letih; Ali pogosto v družini

zbolevate za prehladnimi obolenji?

- Ali v družini kdo uživa alkohol, droge, kadi?

- Ali so se v zadnjih letih pripetile v družini kašne poškodbe (doma/na

delovnem mestu/med vožnjo...), padci?

- Kako skrbite v družini za ohranjanje zdravja, sledite nasvetom zdravnikov

in medicinskih sester?

- Kaj mislite da je povzročilo bolezen vašega svojca? Kako ste mu

pomagali? Kaj vam pomenijo obiski patronažne medicinske sestre?

Prehrambeni in metabolični procesi:

- Vsakodnevna prehrana – opišite jo; dodatki;

- Dnevno zaužitje tekočin na dan - opišite; Pridobivanje/izgubljanje na

telesni teži; Apetit;

- Prehranjevanje - problemi; Napredovanje zdravljenja? Težave s kožo:

poškodbe, suha koža? Težave z zobmi?


8

Izločanje:

- Ali ima v družini kdo težave z izločanjem blata?; Izločanje urina;

povečanost/zmanjšanost znojenja;

Fizična aktivnost:

- Imate v družini dovolj energije za potrebe in želene aktivnosti? Vzorci;

- Kako se v družini izvajajo vsakodnevne življenjske aktivnosti?

Počitek, spanje:

- Težko zaspite? Jemljete zdravila?

- Kakšne so vaše sanje?

- Dnevni počitek?

Kognitivni procesi:

- Imate težave s sluhom?

- Imate težave z vidom?

- Imate težave z ravnotežjem in s spominom?

- Vam je lahko/težko sprejemati odločitve, se naučiti nekaj novega?

- Ali imate prisotne bolečine?

- Ali redno jemljete predpisana zdravila, hodite na redne zdravniške

kontrole, ali si želite dodatnih informacij glede svoje bolezni, zdravljenja?

Zaznavanje samega sebe:

- Opišite samo sebe in medsebojne odnose v okolju;

Družbena vloga in medosebni odnosi:

- Ali živite sami, s svojo družino, v skupnosti?

- Kako v vaši družini rešujete problem?

- Kako se vi in vaša družina soočate z boleznijo?

- Kako vas sprejema vaša soseska?


9

Spolni – reproduktivni sistem:

- Kdaj ste dobili prvo/zadnjo menstruacijo?

- Če lahko, opišite vaše spolne odnose, težave, bolezni.

- Kolikokrat ste bili noseči?

- Ali ste imeli v menopavzi kakšne težave?

Obvladovanje stresnih situacij:

- Ali ste imeli v zadnjih letih kakšne drastične spremembe?

- S kom se o svojih težavah najraje pogovarjate?

- Na kakšen način odpravljate svoje težave?

- Rešujete svoje probleme sami? Če ne, kdo vam pomaga?

Vrednostni sistem:

- Kako gledate na prihodnost?

- Kaj vam je v življenju najbolj pomembno?

- Kakšen odnos imate do religije?

- Ali imate zaupanje v zdravljenje?

- Sprejemate svojo bolezen?

Ostalo:

- Pri čem vam je patronažna medicinska sestra najbolj pomagala?

- Ali bi še radi kaj dodali?


10

Vodeni intervju s pacientko - odgovori

1. Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja

Nismo bili dosti bolani, včasih malo prehlajeni, zaradi tega nisem manjkala v šoli,

pa tudi v službi ne, včasih sem padla, ko sem se igrala, zlomljeno nisem imela

ničesar. Priblžno med 13. in 14. letom sem zbolela za shizofrenijo, dolgo časa

nisem vedela, da sem bolana, skrivala sem se doma, v šolo nisem več hotela

hoditi, nisem se mogla učiti, vsi so me čudno gledali, mi grozili, bilo je grozno. V

službi sem zaradi ležanja v bolnici tudi večkrat bila v bolniškem staležu.

Kadila nisem nikoli pa tudi drog nisem nikoli vzela, alkohola že dolgo nisem pila,

včasih sem malo – kakšen kozarec vina, ampak zelo redko.

Dostikrat nisem vzela zdravil, mislila sem da sem zdrava, nisem hotela več v

bolnico, ne vem kaj je povzročilo mojo bolezen. Moja mama me je peljala k

zdravniku, potem sem morala v bolnico, kjer je bilo večkrat zelo grozno, čudno so

z mano delali, me gledali, dajali so mi elektrošoke, tega takrat nisem razumela.

Potem, ko sem bila doma sem se počutila osamljeno, nikomur nisem hotela

povedati, kaj vidim, kaj mi govorijo, nisem vedela kaj je res in kaj ni, to se je

dostikrat ponavljalo. Zdaj mi je dobro, ker že nekaj časa nimam več teh občutkov,

da hodite k meni me spomnite, da moram vzeti zdravila, pa se lahko z vami

pogovarjam.

2. Prehrambeni in metabolični procesi

Zjutraj nisem navajena jesti, popijem kavo ali pa kapučino, ko se zbudim, potem

pa vzamem zdravila. Kosilo sama kuham – kaj na žlico, kakšno juho z zelenjavo,

krompirjem, včasih z mesom. Popoldan pa jabolko, banane imam rada, puding.

Zvečer jem rada kruh, klobase. Pijem najrajši ledeni čaj pa sok, če ni druga pa

vodo, spijem mogoče en liter. Ja, zredila sem se, saj veste 8 – 10 kg. Pa se ne bi

smela. Joj rada jem, včasih preveč, jem hitro, ninam težav s požiranjem. Vem, da

imam sladkor povišan, pa saj to ni samo od hrane, če pa imam malo denarja, pa ne

morem vsega kupiti, pa ne vem kaj bi kuhala, da bi bilo zdravo. Zobne proteze ne

morem nositi, me še boli, ko jem, saj lahko jem brez, sem tako navajena. Koža me

včasih srbi, ker imam suho – poglej, kako imam suho.


11

3. Izločanje

Na dva dni grem na blato, je vredu, nimam težav, nič me ne boli, pa saj sem dala

blato, ko so mi poslali domov. Lulat grem mogoče 4x ali 5x čez dan, ponoči samo

enkrat, če ne spim dobro, pa tudi 2x, nič ne voham, da bi kaj smrdelo, še čutim, ko

moram lulati, nič mi ne gre v hlačke – hvala bogu. Nene se dosti potim, o sem pa se

dosti, ko sem bila v meni, pa še neprijeten vonj sem imela.

4. Fizična aktivnost

Ne morem več hoditi, kot sem še pred dvema letoma, hitro se utrudim, pa tudi nimam

volje, včasih, ko mi je grem malo na sprehod, pred blok, ko je lepo vreme, pa pride

kakšen sosed – Stankec, saj ga poznate, pa se pogovarjamo, včasih me pokliče, da

pridem na obisk, k njegovi ženi, je tako vredu, vedno pa mi ni. Ja, vsako jutro se

umijem (obraz, pod pazduho), tuširam pa se 1 x tedensko, oblečem se sama, vedno se

ne preoblačim v druga oblačila, saj nisem umazana, nimam potrebe, posteljo

posteljem, pa prezračit tudi moram. Kuham sama, v trgovino navado grema s sestro

skupaj. Ne vrti se mi nič, ko hodim, malo se držim naprej, sploh se mi včasih trese

brada, ne vem zakaj. Rada gledam televizijo, nadaljevanke, pa počivam.

5. Počitek, spanje

Kadar dobro spim se počutim dovolj spočito za opravljanje dnevnih aktivnosti. S

spanjem ponavadi nimam težav, kadar pa ne morem zaspati in se zbujam ponoči,

vzamem zdravila Apaurin 5 mg, ki mi zelo pomaga. Zelo dosti sanjam, vendar nimam

več nočnih mor. Rada pa zjutraj spim dalj časa nekje do 10. ure. Preko dneva navadno

počivam ob gledanju televizije. Zvečer grem v posteljo nekje po 23. uri.

6. Kognitivni procesi

Slišim dobro, očala pa moram imeti, drugače ne vidim dobro pa tudi ne morem kaj

prebrati, na kontrole za oči grem, zdaj imam dobra očala. Nimam težav s spominom,

se kar dobro spomnim. Nimam problemov z odločitvami, včasih sem jih imela, sploh

ko je šlo za mojo družino. Nikoli se nisem rada učila, berem nene rada, ker si težko

kaj zapomnim, pa tudi nimam rada knjig. Najlažje je, če mi kdo kaj pove večkrat,

potem si zapomnim.


12

Najbolj mi je težko za sina, ker nima službe, pa njegova žena tudi ne, dobila sta

hčerko, jaz pa jim ne morem pomagati. Bolečin nimam, edino, če hodim me bolijo

noge, pa se zadiham. Zdaj jem zdravila, pa k zdravniku tudi hodim, zdaj mi ta

zdravila pomagajo, najbolj Risperdal, druga mi prej niso. Včasih me je bilo strah

bolnice, ker so mi dajali elektrošoke, po zdravilih pa sem se slabo počutila. Zdaj po

Risperdalu nimam več halucinacij, dobro se počutim, sem vesela. Rada vas kaj

vprašam, pa mi poveste, pa zdravnik tudi, sem zadovoljna.

7. Zaznavanje samega sebe

Celo življenje sem pošteno delala. Imela sem težko mladost, ko sem se poročila sem

hitro imela sina, mož je bil nesramen do mene, meje tudi tepel, imel je druge ženske,

komaj sem se ločla. Sinom se tudi nisma vedno razumela, takrat sem bila večkrat tudi

zaradi tega v bolnici, pa zdravil več nisem jemala.

S svojim telesom sem zadovoljna, no včasih sem bila bolj suha, pa me to ne moti. Ko

ne bom mogla več skrbeti zase bom šla v Dom upokojencev, sem že dala vlogo. Zdaj

se počutim dobro, sploh ko nimam več norih prisluhov, pa ne vidim več ljudi, ki me

čudno gledajo, joj kako je bilo to grozno. Zaskrbljena sem za sina, jezna pa sem

včasih, ker mu ne morem pomagati, da bi mu dala več denarja, saj vem, da težko živi.

Sem pa vesela, da pride po mene in gremo skupaj ven, da vidim svojo vnukico, se

pogovarjamo, mi tudi kaj kupi, potem pa se jezi, če tega nimam oblečeno, on me tudi

edini zna postriči na šanson, drugi tega sploh ne znajo – imam lepo frizuro ne? Prav

sem se odločila, da več ne stanujem pri sinu – saj veste, mladi pa stari ne pašejo

skupaj. Nikoli nisem jemala drog ali kadila ali pa pila, če sem imela težave, rajši se z

nekom pogovarjam, sem se tega naučila, da moram nekumu povedat, pa mi je boljše.

8. Družbena vloga in medsebojni odnosi

S sestro živima skupaj, se razumema, pomagama si. Zdaj, ko ne živim več pri sinu, se

boljše razumemo, sin me je sprejel takšno kot sem, se več pogovarjama, včasih mu

dam kaj denarja. Oče pa mama sta že umrla. Pred dvema letoma mi je umrl moj dober

prijatelj v prometni nesreči, z njim sem se zelo dobro razumela, skupaj sma šla ven,

vedno je prišel po mene in me kam peljal, zelo ga pogrešam. Takega več ne bo.

Vključena sem v OZARO, samo v dnevni center se mi ne da iti, nič ne pogrešam.

Grem rada sedeti na klopco pred blokom, ko mi je, če je kdo zunaj pa klepetamo, od


13

začetka se nismo pogovarjali, zdaj pa se. Pokojnina je bolj mala, pa saj nimam velikih

potreb, vedno sem imela malo denarja, če si skromen gre.

9. Spolni – reproduktivni sistem

Pri 12 letih sem dobila prvo menstruacijo, imela sem močne, boleče menstruacije.

Komaj sem čakala, da se neha, zadnjo sem imela nekje pri 52 letih. Spomnim se, da v

meni sem se zelo potila, bolj sem bila nervozna. Rodila sem enkrat, kontracepcije

nisem uporabljala, mi ni odgovarjala. S prijateljem nisem imela ničesar – saj veste, že

dolgo nisem mela moških. Zdaj redno grem na ginekološki pregled, pa saj ni

potrebno, mi nič ni.

10. Obvladovanje stresnih situacij

Nič se ni zgodilo v zadnjih dveh, razen da mi je umrl prijatelj, tega še ne morem

pozabiti. Rada se pogovarjam z vami, ker me poslušate, pa s sestro. Tesnoba me ne

muči. Bilo je veliko kriz v življenju, da sem kar se pustila svojim blodnjam, bilo mi je

takrat lepo, včasih nisem vedla kaj je res. Zdaj že vem kaj je res. Vem, da ne morem

vsega sama rešit, zato rabim včasih pomoč.

11. Vrednosti sistem

Nazadnje sem bila v bolnici 2009, zdaj mi zdravila pomagajo, boljše mi je. Rada

živim v miru skupaj s sestro pa da imam koga, da mu lahko zaupam. Vam zaupam pa

zdravnikom tudi, vem da sem bolna pa rabim pomoč. Verna pa nisem, religija me ne

zanima, v cerkev nočem hodit.

12. Ostalo

Vi mi dosti pomagate, da mi pripravite zdravila, vedno mi rečete, da jih moram vzeti,

da mi poveste kakšen sladkor imam pa pritisk, poveste mi tudi kaj naj jem, da bom

imela manjši sladkor, naj več hodim na sprehode, telovadim doma, spomnite me kdaj

moram k zdravniku. Rabila sem nekaj časa, da vas spoznam, da mi hočete pomagati.

Ja rada se pogovarjam z vami, ker me poslušate in se ne jezite, vedno imate čas.


14

Vodeni intervju s svojcem - odgovori

Intervju sem opravila s sestro Ž. A., staro 52 let, delavka, trenutno na ZPIZU Maribor.

Skupaj s sestro stanujeta v stanovanju OZARA.

1. Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja

Splošno zdravstveno stanje je v zadnjih letih bolje. Počuti se bolje, sedaj več nima

samomorilnih misli, ima pa povečan krvni sladkor, vendar se počuti dobro. Za

prehladnimi obolenji v družini niso prepogosto zbolevali, da bi zaradi tega bili odsotni

od pouka ali delovnega mesta. Bili pa so prisotni krajši nahodi, ki so jih zdravili z

domačimi zdravili (čaj, med…).

Oče je užival alkohol, gospa je kadilka, mož je bil kadilec, eden izmed sinov je užival

droge.

V družini so se v zadnjih letih dogajale tragedije. Mož je umrl zaradi posledic kajenja

(amputacija obeh nog, zdravstveno stanje se je zelo slabšalo), sin umrl zaradi posledic

jemanja drog. Sama je hotela narediti samomor. Bila je hospitalizirana v psihiatrični

kliniki UKC Maribor.

Sedaj poskuša upoštevati navodila zdravnikov in medicinskih sester, redno hodi na

kontrole, jemlje predpisano medikamentozno terapijo, poskuša se držati navodil

zdrave prehrane.

Ne ve kaj je povzročilo bolezni njene sestre. Takrat je bila premlada, da bi to

razumela. Spomni se, da je bila vedno drugačna od ostalih, pripovedovala ji je

različne zgodbe, ki jih je doživljala, vendar ji pri tem ni znala pomagati. Sedaj je

pomembno, da se sestra dobro počuti, nima več halucinacij, da redno jemlje zdravila,

pri tem pa pomagamo obema.

2. Prehrambeni in metabolični procesi

Gospa pove, da zelo rada dosti poje, ima apetit, zajtrka običajno ne zaužije, ker nima

časa ali pa pozabi nanj, malico poje v dnevnem centru, kosilo zaužije doma, ki pa ga

pripravi sestra, zvečer zaužije kruh, klobase. Pove tudi, da zelo rada poje sladkarije, ki

jih ne bi smela, vendar na to pozabi.

Popije en liter tekočine, najraje ledeni čaj, sok, občasno tudi vodo. Na teži je nekaj

časa pridobivala, sedaj poskuša z vnosom manjših količin hrane, sladkarij reducirati

težo. Pove, da je to zelo težko.


15

Pri prehranjevanju nima težav s požiranjem, rada pa pozabi na diabetično dieto, zaradi

česar se krvni sladkor zvišuje. Ima zobno protezo, ki pa jo redno ne nosi. Koža je

suha, nepoškodovana, pove, da jo večkrat srbi, vendar poudari, da ne ve zakaj.

3. Izločanje

V družini nima nihče težav z odvajanjem blata, vsaj ne spomni se. Redno odvaja blato

1 x dnevno. Izločanje urina preko dneva je običajno nekje 6 x, ponoči pa ne. Znoji se

malo več, vonja ne zaznava.

4. Fizična aktivnost

Gospa pove, da ima veliko energije za opravljanje potrebnih in želenih aktivnosti.

Zelo rada hodi v dnevni center, kjer tudi telovadijo in se marsikaj dogaja. Uživa v

sprehodih v naravi.

Samostojna je pri izvajanju fizičnih aktivnost kot so: prehranjevanje, kopanje, osebna

nega, mobilnost v postelji, oblačenje, česanje, splošna mobilnost, kuhanje,

gospodinjstvo, nakupovanje. Gospa je pomična, ne potrebuje pomagal, nima motenj

ravnotežja, drža primerna, gibljivost sklepov primerna.

5. Počitek , spanje

S spanjem nima težav, ponoči spi dobro, preko dneva ne počiva.

6. Kognitivni procesi

V družini ni bilo težav z sluhom, očal ne potrebuje, sestra nosi očala. Pove, da rada

pozablja, predvsem kadar se ji mudi (vzeti zdravila…). Skupaj sprejemata odločitve,

včasih ni lahko, včasih se tudi skregata. Z učenjem nima težav, pomembno je koliko

si lahko zapomni. Pove, da rada prebere kakšno revijo ali pa gleda po televiziji oddaje

o ljudeh, živalih, kuhanju…

Bolečin nima, prav tako nima občutkov nelagodja. Kadar je bila hospitalizirana ni

imela slabih izkušenj, hodi na redne zdravniške kontrole, vendar jo moramo pred tem

opomniti, zdravila redno jemlje, vendar je pri tem potrebna priprava ter nadzor nad

jemanjem. Pri učenju potrebuje večkratne ponovitve preko pogovora.


16

7. Zaznavanje samega sebe

Sedaj se počuti dobro, zadovoljna je s svojim življenjem, pove, da lepo živi skupaj s

sestro, ima stike s sinom, občasno se dogovori za obiske z vnukoma, ki živita v

rejniški družini. Ima dobre občutke v zvezi s seboj, nima več samomorilnih misli.

Pove, da je večkrat žalostna, ker ji je sin umrl v žalostnih okoliščinah in mu ni znala

pomagati. Takrat se rada razjoče, pomaga pa ji tudi, da jo poslušamo in nam je za to

tudi hvaležna.

8. Družbena vloga in medsebojni odnosi

Skupaj s sestro rešujeta težave, pri tem pa jima pomagajo tudi drugi: patronažna

medicinska sestra, ki ju redno obiskuje. Preko pogovorov skupaj najdemo rešitve.

Sprejela je svojo in sestrino bolezen, pa tudi sin se je sprijaznil z nastalo življenjsko

situacijo. Vključena je v dnevni center OZARA, kjer ima tudi prijatelje. Ne počuti se

osamljeno, sosedje so jo čez nekaj časa lepo sprejeli, sedaj se občasno tudi družijo

zunaj pred stanovanjskim blokom in se pogovarjajo. Osebni dohodek ji ne zadostuje.

9. Spolni – reproduktivni sistem

Prvo menstruacijo je dobila pri 14 letih, večjih težav ni imela, rodila dva sina, izgubila

menstruacijo pri 50 letih, v času menopavze imela težave z potenjem. Redno hodi na

ginekološke preglede in se odzove na vabila presejalnih testov DORE in ZORE.

10. Obvladovanje stresnih situacij

V zadnjih dveh letih ni bilo velikih sprememb v družini. O svojih težavah najlažje

govori s svojo sestro in patronažno sestro, ki ji je vedno dostopna. Kadar ima občutek

tesnobe se rada razjoče, pokadi kakšno cigareto ali pa se s kom pogovori. Po drogah

in alkoholu ne posega.

11. Vrednostni sistem

Skupaj se veselijo novih dogodkov, ki so jim pomembni. Za bodočnost načrtuje, da

bo lahko več videvala svojega sina ter vnuke in jim pomagala po svojih močeh. Rada

občasno obišče cerkev, ni pa preveč verna. Zaupa v zdravljenje, sprejema svojo

bolezen.


17

12. Ostalo

Zadovoljna je bila z bolnišničnim zdravljenjem, veliko so ji pomagali zdravniki ter

medicinske sestre. Sedaj obiskuje psihologa in je zelo zadovoljna. Vključena je v

organizacijo OZARA.

S patronažno medicinsko sestro je zelo zadovoljna, dobila je veliko pomoči že v času

bolezni moža, težav s sinom, pa tudi sedaj pri premagovanju njene bolezni (diabetes,

pripravi zdravil, merjenju krvnega sladkorja, krvnega pritiska). Popolnoma jim zaupa,

vedno ji stojijo ob strani, posvetijo ji dovolj časa, jo poslušajo in poskušajo razumeti.

UNIVERZA V MARIBORU

Fakulteta za zdravstvene vede

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: Darja Skerlovnik Vpisna številka: 30030027 Študijski program: FZV VS ZDRAVSTVENA NEGA VS Naslov diplomskega dela: Shizofrenija v domačem okolju _____________________________________________________________________________ Mentor: Viš. predav. dr. Klavdija Čuček Trifkovič Somentor: ________________________________________________ Podpisani-a Darja Skerlovnik izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. _____________________________________________________________________________ Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: _____________________________________________________ ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). ____________________________________________________________________________ Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

7.5.2015 _____________________________ Podpis mentorja _________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno): Podpis odgovorne osebe naročnika in žig: _______________________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

Documents

SHIZOFRENIJA V DOMAČEM OKOLJU - COREprebivalcev letno. Večina ni razlik v pojavnosti in razširjenosti glede na geografska področja in raso, razširjernost je nekoliko višja pri