Sigačan 41. cifra

TOMA GAR U KOJC!

VEDNO ZA, NIKOLI PRED KONKURENCO ...AMPAK SAMO ZATO, DA JO LAHKO BRCAMO V RIT!

NECENZURIRAN IN NELEKTORIRAN

avgust ‘14/ leto XI / izhaja, kadar se mu zljubi / zastonj

Siga’čan 41

2 www.kudcerkno.s i

U»Novi številki na pot« je bil napisan v času, ko se je zdelo, da je nova številka zares na poti. Žal ji je bilo na poti kar precej ovir, zato je izšla nekaj mesecev kasneje. A ker v uredništvu verjamemo v sposobnosti povprečnega bralca Sigačana (lep, izobražen, dobro situiran, trije otroci, pes, štirisobno stanovanje) ne dvomimo, da se bo s svojimi mislimi lahko preselil v topel in sončer september 2013, ko je sestavek nastal. Tako ali tako pa čas v Cerknem teče počasneje in se v teh mesecih ni veliko spremenilo.Kar nekaj vode je že preteklo (cinik bi pripomnil: »Toliko, da bi lahko odžejali vso lačno deco po svetu!), odkar je izšla zadnja številka po vsem svetu znane revije Sigačan (»Znane že, a pa jo kdo razen domorodcev sploh razume?«, bi se oglasil skeptik, jaz pa bi mu odgovoril: »Piš me’u ret!« ). Voda je, tako kot pred davnimi leti Franjo, odplaknila tudi večino starega uredništva. »Končno!« bodo v en glas vzkliknili vsi, ki jih je oplazilo vsevedno oko in

Prpopan na s na– Ta glawn m pata zatežen urednik pa tud pisar.

Teška Dila– Tehničnurednik pa pisnk.

Aj m Čišru – Pisun, ka se jelih ma zgubu u fi lozofi j.

Padplat – Tejst, ka piše sam, kama base naije.

Drimer – Ta žleht urednik pawiecn dic.

Komisije za cenzura – Wsi prodanmu, adn prot usem.

Lektorierajne – Bi blu dabru, ja.

Cajtnh je na snen na 110 %nereciklieranmu papierju. Tud medruj prspiwama suj diu h uničejnu eko-sistema. (Siiikaj, siiikaj smrikca!!! Drek u rike!!! Alge u murje!!! Z na a nad tjulne!!!)

Wsi teks sa awtorsk, razn, če ni prou pasiebi napisanu, de sa ukraden! Wad nas lahka kradete, dukr napišete wad koga ste ukradl. Če tu pazabte, pa na pazabte, de je Slowenije mičkena, swit je še majnš, Sigade sa pa ta wejč!

Zahwala: Kolekiu Siga’čana se zahwaluje sam seb, ka sma tak lpi pa fajn.

Jemte nas radi tut wi, pa nej se tu tut konretnu pazna (donacije, sponzorske nagrade, regresi, wesake plače, ta plawe kawerte …).

KALAFUON

ali “NOVI ŠTEVILKI NA POT”

Siga’čan 41

3

dolg jezik prejšnjega Sigačana. A naj se ne veselijo preveč, kajti na pogorišču je iz pepela kot Feniks zraslo novo uredništvo in z njim nov Sigačan (»Le kako je iz vode prešel na ogenj, se bodo ob prejšnji metafori nejevoljno spraševali naravoslovci). Ker so mladi in ker zato vidijo bolje, kot stari člani starega uredništva, naj na tem mestu še enkrat opozorimo, da pazite, kaj delate, kajti opazujemo vas!

To so nedavno nazaj okusili vsi, ki so, najverjetneje na letnih vrtovih cerkljanskih gostiln, opazili nenavaden avtomobil, ki je delal preglavice še tako gorečim ljubiteljem avtomobilom. Bil je podoben navadnemu, le da je imel nekakšno grbo. K sreči so modri možje pred leti sklenili, da tudi v naši dolini Šentfl orjanski potrebujemo internet, zato so očividci hitro spoznali napis na avtomobilu – Gugl. Novica je Cerkljane navdušila, saj je končno rešila dilemo, kaj je Cerkno - vas ali mesto.

V novicah so namreč brali, da bo Gugl poslikal slovenska mesta. Torej je Cerkno zares mesto! A ne veselite se prezgodaj. Ste res tako naivni, da verjamete, da nas je obiskal Gugl? Kje pa. Avto je bil in je last uredništva revije Sigačan. Odločili smo se namreč, da bomo nadzor nad Cerkljani le še okrepili. Ne, ne piše se leto 1984, se bo pa kmalu 2014 in čas je, da uresničimo Orwellovo vizijo, če že svoje lastne nimamo.

Da Sigačan nikoli ne spi, dokazujejo tudi številne spremembe, ki so se zgodile v Cerknem. Table, ki merijo hitrost, je dal postaviti Sigačan. Zakaj? Ker smo opazili, da Cerkno vedno hitreje drvi. Kam, v prepad ali svetlo bodočnost, presodite sami. Tudi velika (oziroma zelo velika) zgradba

Siga’čan 41

4 www.kudcerkno.s i

zraven cerkve je naše maslo. Kljub njeni velikosti pa se je žal izkazalo, da je premajhna za še večji ego uredništva Sigačana, zato smo še vedno brezdomci. Pa nič zato, saj vemo, da domujemo v srcu vsakega Cerkljana. No, morda bomo v bližnji (ali verjetneje, daljni) prihodnosti dobili dom v stavbi, ki bolj kot na nekdanji dijaški dom spominja na glavo manekenke iz ameriških fi lmov.

Na obrazu debel sloj ličil (beri: fasada), v notranjosti pa praznina. Naši ovaduhi nam namreč sporočajo, da se bodo kmalu začela dela. Upamo, da se ne bodo končala že čez eno leto, ko bo konec županskih volitev. Vsaj kruh bomo imeli vedno svež, saj se nam obeta, da bomo po dolgih letih spet dobili svojo pekarno. Tudi to je maslo članov uredništva Sigačana. Kaj je namreč boljšega kot sveža žemljica po dolgem skrivnem sestanku na neznanem kraju neznanega dne? In še veliko je stvari, na katere je vplival Sigačan. In kaj je pri vsem tem najboljše? Da se ljudje sploh ne zavedajo, da za vsemi temi spremembami stoji naš časopis!

Zaposlenost s spremembami je tudi razlog, da je od zadnje številke preteklo toliko vode. Kajti mi nismo kot naši politiki (lokalni in državni!), da bi veliko govorili in nič naredili. Ne, mi najprej naredimo in nato govorimo. In naj za konec še enkrat ponovim – OPAZUJEMO VAS!

Prpopan na Stina

Siga’čan 41

5

3. 12. – Jest sm kontaktierau direktorje Cilke, Todeta Šparuobka, de bi se dabila, pa predebatiera, kam bi TETA da soude, de nam na bi blu triba. Sestank je biu z NEGOWE strani wadpawidan. Wacenujem, de je žleht pa prot men, zatu naslejdnga sestanka nism sklicau!

26. 1. Jest sm šou na partizajnske smučine. Tam je blu lpu. Stije me pr mieru. Nisa žleht!

6. 2. Jest sm nariedu u šul nawa kurilnica.

Tu de stina puša mpa zamaka sikance, je kriu raunatl kot glaun gradbeni nadzornik u kraju.

15. 2. Jest sm se udeležiu Pustne wabsadbe. Žleht laufarji sa me prsill, de sm šou na wodr in sa me razzkazwal kot klawna žwina! Wani sa žleht, lih tak sa žleht gasilci, zatu ka sa tud wani tam. Kdur ni z mana je prot men!

18.3. Jest sm Crklane rišu žlida! Jest sm wrhovni poveljnik in neč ni nad mana! Use stroške sm plačeu s

sajga žepa.

15. 6. Jest bom zgradiu wečnamensk objekt u Cierknam, dakazau bom, de se da tud brez soudau niki nardit, tud če mrm na usa furje dilat, mpa za oprema uporabt najslabš možn materijal.

12. 5. Jest sm zrihtau de je šou skuz wabčinsk proračun. Opozicija je bla trikrat žleht, ka sa prot men, ka čem našmu mistu sam dabru, sam jem ni ratalu!

20. 6. Jest!2. 8. Jest! Jest! Jest!

AN PAR TELEGRAFŠTAJNG FALAUZ

S ŠIPASTGA AKWARIJA (aka Sigadska graščina)

Tinta kur:

Siga’čan 41

6 www.kudcerkno.s i

Siga’čan 41

7

sahsebuzietsahsebuzietsahsebuzietsahsebuziets Francam Hudournikam

Spaštwane wabčajnke, pa wabčani najlipga mista na switu!

Cajt je! Cajt je, de wam u najmu litu 2014 zaželim kajt srejče, mpa zdrauje!Usem, ka se prou pišete želim, de dabite šihte. Usem, ka wam je biu wablublen nau asfalt želim, de ga dabite dwa metra na šeraku, pa štier metre na glabaku, tud če ni rentabilnu. Usem, ka si želite, de bi blu Cierkna s katamaranam pawiezanu z Benietkam želim, de nam že drugu lita rata paglabit Cierknca, pa je nardit plowna use da Jadranskga murje.

U litu 2014 je cajt, de tud gawarima tak, kot dilama! Ldie! Lita 2013 je blu lita recesije, cajt je, de grema naprej u depresije! Ldie! Cajt je za 2014!

Cajt je, de sunce paseje tud u naša lukne! Usi tisti, ka mislte, de je žlid le slučaj, nej was pamerim pa pawim, de sm začutu de je cajt, de zrihtam, de ma spet imil snežeti, pa dabil ma weč ewropskih subwencij. Pa tadruj stran je pa tud prou, de imaje dici na placu ana ura weč swetlabe na dan. Hwala usem, ka ste paskrbil, de je meje lpu spucana.

Začutil ste, de je cajt!

Siga’čan 41

8 www.kudcerkno.s i

Cajt je, de dabim plača, ka si je zaslužm, z usemi dnewnicami, pa puotnmi stroški u službenmu awtu uried. Cajt je, de tud jest kupujem wablike na wabčinska plačilna kartica. Cajt je ldie!

Cajt je, de šula rata ta glawn inwestitor u naših kancih, de bo ja widet kulk sma medruj pršparal, pa wandruj zaprajl! Cajt je tud, de se ta mladi, čim mejn naučije, de čim mejn uije, de me boda luoži zastapil. Cajt je ldie!

Cajt je, de ukinema birokracije, pa se use zminma na štier wači. De se wi, de je zwidu tist, ka mre zwidet, ka ni triba, de usi wije! Čim mejn ldi wi, ki se dila, hitrejš se nardi, mpa weč mi wastane. Cajt je, de se was na wabremenuje preweč z informacijam. Cajt je tud, de tist, ka na znaje neč dilat, ki dilaje, pa de se nem zrihta šihte.

Cajt je ldie!

Cierkna, maju mista!Franc Hudournik, odwinsn kandidat za župana

!P.S.: Uredništwo Siga’čana sparuoča, de kandidat Franc Hudournik ni plačeu za objawa oglasa mpa članka, ampak si bo dnar za predwolilna kampanja izplačau iz proračuna takoj, ka bo izwuolen!!

Siga’čan 41

9

“USA

J ID

RC

AU

NI!

”

Siga’čan 41 Siga

10 www.kudcerkno.s i

JOGIDož je zuni,toma je. Ws sm premačen,ziebe me.

Čez nuč rata slana,snih naletawa,lied je pawsuod,balizn se me luot.

U puosle grem,ležim, ws sm slab.Naejnkrat niki me zagrab.Kanc. Umrem.

Ka bi biw dan,ka bi blu sunce,bi blu bel swetlu,bel taplu,bel bi blu lpu.

Sam tak je, če sunca ni -žalast pride w ldi.

Če se čete ršit,če wam je hadu,pabasajte kufre,pa pejte na Hawaje.Na Hawajih je lpu.

PESNITEV O VREMENU, SMRTI IN HAVAJIH

Praj wana, de ji je pretrd,de je use bali, če na nemu leži al pa sedi,praj,de se ji kar žul nardi.

Tedruj je pa premehak. Praj, de je na pateši,de si ga zjutre še zmeri želi,ka ga sploh na čut, ka se pa nemu wali.

Krapaca: Teška Dila

Glabakumisle: Drimer

Siga’čan 41

11

(R)EVOLUCIJA IN TRAJNOSTNI

RAZVOJ TRADICIONALNE

CERKLJANSKE ARHITEKTURE

(R)EVOLUCIJA IN TRAJNOSTNI

RAZVOJ TRADICIONALNE

CERKLJANSKE ARHITEKTURE

Siga’čan 41


»Ka mačka ni dama, miši plešeje« (slovenski pregowor)Člani uredništwa najbulšga časnka al pa rewije, kukr čete, sma zaprepaden ugotowil, de zgari naweden pregowor drži, in tu zla. Ta cajt, ka sma se ustwarjalci Sigačana matral s spremembami, wad katerih si lahka ki weč preberete u uvodniku, sa sile zla izkoristile naša nawidezna neaktiwnost. Pa nabiralnikih se je kar naenkrat začelu naberat nkop nawih rewij, ka sa ble čest nawe, al sa jih pa sam preuredil npa sa sam zgledele čest nauwe.

De sama dabil kunkurena je prwa zače upit Teška Dila, najbel scisana wad našga uredništwa. Ta druj ma je hitra umeril in tu z argumentam, ka sma se ga wadlačil predstajt tud wam, ka ste bli gwišna zla zaskrbleni za usoda našga Sigačana. Pa paglejma, kdu se je pamatrau, de bi nam konkurerau.

Prwi sa probal dal na občin, ka sa se wadlačil, de preuzameje informatiuna wloga Sigačana. Ukop sa dil Ukopdite, ka sa bel kot ukop dil ldi, ldi patisll narazn (bi se djalu: Naraznditi). Na kanc se je pa tak al tak izkazalu, de sa najvejč kunkurenca pamenil še anmu kunkurentu Sigačana, ABCJU. Ta je wadgawaru s stilska preobrazba.

KONKUR

Siga’čan 41

13

Pr tem sa se gwišna zgledawal tud pa Sigačanu, ka sa zmajšal format, s tem pa sa se prbrilžal formatu Sigačanu. Tud ABC-ju ni ratalu (le kaku, če pa konkurera Sigačanu). De stwar ratuje risna, sma se u Sigačanu zawidl šele, ka se je u boj pagna kar ana politična stranka, ka je u prwi izdaji Pomladnika (če ni blu Ozimnica, awtorja članka se tega trenutnu na spounem) zagotowo zatrdila, de boje panujel najbel renične mpa werodostojne novice. No ja, take nowice ne obstajajo, razn če jih posreduje Sigačan.

In argument, ka je prepričau Teška Dila? Tu, de je Sigačan edin wad teh šterih časnkau, ka je narjen iz nawadnga paperja, ka ga naše gaspadine čes kamut skurje! In tu je pamajm tud najwejč zagotowilo, de bo Sigačan dasegau gwišna najwejč naklada mpa de ga boje lde še naprej s takm wesejlem u rake jemal.

URENCA

Prpopan na Stina

Siga’čan 41


Tok, tok, tok!Tok, tok, tok!

Kdu je? Kdo trka?A ni že poznu?

Groznu!Tok, tok, tok!

Pejte!Neč na wim,a na widte?

Tok, tok, tok!Slišite?Pejte!

Tok, tok, tok!Ki nej nardim?

Nej zbežim?Tok, tok, tok!Skuz wakna!

Zaki se na wadpre?Ne, zaklejnenu je!

Tok, tok, tok! Razbijem ga!

Av, pariza sn se!Krwawim!

Medlim! Medlim. Medlim ...

PARANOJ A

Prpopan na Stina

Siga’čan 41

15

Za ta sestauk sn se wadlaču, ka nas jesen čakaje wolitve. Rekl boste, de sn nma zgudn, sam glede na tu, kuk paguostu Sigačan zadne cajte izhaja, se zna zgadit, de bi mogu drgač predouga čakat mpa bi lde, ka jemaje zla kratkoročn spomin, kar se woliteu tiče, bi pa že use pazabil.

U temu sestauku nau govora wad predwolilne kampanije, gawaru bom wad predwolilne kampanije. Kampanije u smislu (prastu pa Slowarju slovenskga knižnga jezika) skupine ldi (al pa Idrceu), ka jih družje skupni interesi , zlasti zabawa. Ka kanc kanceu predwolilna kampanija dila predwolilne kampanije. Ni pa nujnu, de sa usi u tel kampaniji lde, ka za welika wečina se pal, ka sa zwoleni, izkaže, de sa le roboti, ka sam dwigaje raka, kukr jem nadzornik ukaže. To bi welalu še ispostaut, de je tud to pršlu da racionalizacije proizwodne, kot se temu reče, ka zdej jem še rake ni triba dwigat, sam na knaf prtisneje. Lahka trikrat weč odločiteu sprejmeje, kot sa jih prej.

Je pa za sigurnu ris, de člane predwoline kampanije druž zabawa. Ka ki je bel zabaunga, kot nateguwat mpa se narca dilat z ldi? S ta razlika, de se panawad, ka se kdu s kom heca, na kancu waba smejita, pr akterjih predwolilne kampanije se pa panawad sam nem smeji.

Predvolilna Predvolilna kampanjakampanja TINTA KUR:

TEŠKA DILA

Siga’čan 41


Kdu sploh sestaule predwolilna kampanije? Ta glawn je sigurnu, usaj na zuni, Kandidat. Naminama nisn napisau Kandidatka, zatu ka kandidatke imaje panawad druga wloga, ka je ta, de paskrbije za ana stwar, ka se ji reče kwote. Pal je pa u tej kampaniji še an kop drugih ldi. Nehnu števila je odwisnu wad mači, ka jih izwoliteu prnese. Weč mači, weč ldi. Tu dakazuje precednik naše republike mpa ngova muč. Kot wima, je u predwoliln kampaniji nastopau čest sam mpa je sam tud mogu use nardit. Sam je kuhau, prau, zidau, kidau, lupu, plesau, fl ikau ... Imaje pa use predwolilne kampanije ane ldi, ka sma jih u uredništwu Sigačana paimenowal kar warčewalci, bel izobraženi jem pa prajje strici iz odzadja. Zaki warčewalci?Zatu, ka u sajmu bistwu sa čest glih kot mi, ka warčujema u bankah. Tud wani uložje dnar u »banka« (kandidata oz. u partija).

Pal pa čakaje na obresti. Ka če je kandidat izwolen, se nehn ulošk skar sigurnu mparkat pawejče. Lahka je pa nehna naložba tud nasedla, če kandidat ni izwolen, čest tak, kot lahka mi nawadni warčewlci zgubima use, če banka propade. Bom pa za kanc dau še an konkretn primer, ka baje jemaje lde danc probleme z abstraktnim razmišlajnem. Amu kandidatu, recimo županskmu (al pa poslanskmu), ana fi erma, za katera prej ni naben ni wideu, časti usa zabawa predwolilnw kampanije u predwliln kampaniji. Pal je pa ta župan (al pa poslanc) zwolen in ferma si strašnu wapamore.

Kot rečenu, boma weč konkretnih primerau lahka widk zla hmal. Pa upam, de tele sestauk mpa Sigačanawe budne wači nauje preveč wastršile predwolilnih warčewalceu, ka brez neh jesen kandidati Sigačnu nauje pamagal nadzerat dogajajna s saje plakatarske perspektiwe.

Siga’čan 41

17

Nekega večera je g. Duško, strašansko slab matematik in redni obiskovalec gostiln, ki so se mu ponujale v bližnji okolici, v eni izmed njih, mislim, da okrog polnoči, ko je malodane izpraznil svoj kozarec trpkega vina, katerega barva je odsevala kri vseh onih učenjakov, ki mu prejšnji teden na simpoziju niso potrdili nekega psihološkega zakona, češ da ga ni mogoče matematično dokazati, saj naj bi bili spremenljivki T (telo) in D (duša) tako odvisni od gledišča posameznika ter naj bi bila zatorej njuna meja na moč gibljiva – dejali so, jeli, da kar nedoločljiva –, ponesel lesketajoče se steklo k ustom, srknil tekočino, jo nato izpljunil in vtem, ko je glažek padal proti tlom, bevsknil:

»Jaz je bitje, ki vse spremeni v klicaj.«

Bila je mlada, nekaterim nekoliko presuha, pa vendar sila prijetna deklica. Po srednji šoli se je vpisala na študij fi lozofi je in arabske književnosti. Čas ji je polzel skozi pore kaj naglo, no, vsaj s tolikšno brzino, s kolikršno se siplje pesek k Zemlji, če ga zajameš z dlanjo in malce potežkaš. Še zlasti zato, ker prostega časa sploh ni imela, kajti ob

FILOZOFSKI KOTIČEK AJTIM ČIŠRU

Siga’čan 41


branju in tuhtanju je rada igrala na lutnjo, prepevala in se vsakodnevno telesno naprezala, predvsem v naravi, med božajočimi hlapi cvetočih dreves. In glej, pred njo je bil zagovor doktorske disertacije, v kateri je opravila izredno primerjalno študijo, ki je zadevala pojmovanje lepote pri arabskih sholastikih, zraven pa dodala še ščepec zahodnih feminističnih teorij o taisti tematiki. Delo z naslovom Le-potica je bilo odlično, zagovor slab. Službe ni dobila. Po nekaj letih životarjenja je zavila v manekenske vode; se najprej slačila pred tretjerazrednimi fotografi , se smehljala in postavljala pred bliskavico v gorah, bazenih, v gozdovih, v dvoje, skupinsko, naposled pa bila nekega deževnega dne, po priporočilu gospodične Lorelle Flegma, izbrana za najlepšo Slovenko. V Dublinu, kjer je tekmovala z lepotnimi kraljicami z vseh smeri neba, se je kar dobro odrezala v kopalkah, kavbojkah in trenirki.

Kajpak je nato tudi njo doletela čast, da pred komisijo ne razprostre le svoje telo, temveč še svoj um. Sledilo je slavno vprašanje 'Kako bi dosegli svetovni mir?', katerega se je lotila zelo temeljito, govoreč v stari grščini in deloma latinščini, se obregnila ob vse besedne nianse, ali gre namreč za svetovni mir ali mir na svetu, oziroma če beseda svet cilja na človeški svet ali na živalski, morda na svet nasploh, se potem oprla na besedno rodoslovje ter tako pojem svet izpeljala iz pojma sveto in obratno; koren sve- se ji je začel kazati kot

Vse, zato je nazadnje govorila o Bogu, se zapletala, opravičevala, da ne pozna dobro matematične logike, itd. Člani žirije so se ob tem spogledovali, zehali, saj je ni čisto nihče razumel, kaj blebeta. Vendar pa so opazili, da se ji je tisti čas čelo nenavadno grbančilo, da se ni prav nič

Siga’čan 41

19

prikupno smehljala, marveč je bila celo preveč otožna in zamišljena, se pretirano razburjala, na konca pa tudi ni kazala kakšne pomiritve, ki bi vsaj nakazovala upanje v mogočo rešitev velevprašanja.

Mateo Minore, drugače priznan italijanski masker, je uspel, najbrž zaradi sorodnosti italijanščine in latinščine, v drugi polovici lepotičinega besedičenja ujeti nekaj misli in jih takole prevedel ostalim kolegom:

»Smeh je pol zdravja.Drugo polovico predstavlja jok.«V ožji izbor ni prišla.

Vsem meščanom je bilo znano, da kadar se je g. Dečko napil, je sila rad pel opolzke pesmi. In to niti ne slabo, zakaj le-ta ni prepeval kakih opernih arij, pri katerih je potrebno glas izčistiti ter ga nekako izvleči iz središča telesa, da bi ta nato lahko zanihal v harmoniji z vsem stvarstvom, marveč melanholične, južnjaške, s tistim raskavim glasom, ob katerih brenči predvsem grlo, ki hoče, kot v posmeh, ubrati stvarstvo, oziroma vsaj določeno bližnje neubrano vrvenje delcev v svoj lastni ritem. Pa četudi zgolj grleni.

Samo sedem jih je oni dan stalo okrog groba; mnogi pa več noči niso mogli zatisniti očesa. In njegov glas je neslišno lebdel na slišnem napevu preko mesta:

'Pešanje sonca.Dan se vda nitim sna.Noč ni brez konca.'

Siga’čan 41


Tudi tobart je po dopoldanskem delu stopal poti kapelici, ki je čakala nanj tri tisoč petsto komolcev proč od hiše in do katere je vodila domala ravna, a prav nič lahkotna pot. Ko je rinil navkreber po njej, se je spomnil, da ga nosijo vaščani, se pravi sami kmetje, ki tvorijo zaselek, kjer živi, odkar se je naveličal mestnega direndaja, že nekaj časa po zobeh ter ga bojda imenujejo Vol, kakor mu je izdal prijatelj ob lanskoletni košnji. Leta so ga utrdila v spoznanju, da se ni vredno razburjati glede česarkoli, in na prvi pogled je menda res dajal vtis trdosrčneža. A obenem je pri sebi ter za one, ki so se mu znali približati, hranil sladki med nežnosti, nekakšne meditativne pozornosti, s katero je lahko zaslišal nesreče in srečo drugih kakor harmonske postope Beethovnovih poznih kvartetov. Troje ptic je tedaj vzletelo, v daljavi je nekaj zatrobilo, da se je zven – ven, ven, en, en – enkrat ali dvakrat zavrtel okrog svoje osi, ko je stoječ pri Božji podobi pomislil na goloto, nagost človeško,

nag boš šel prek jam norosti!Čisti hip ti plête stanja.Bit z bičem bistvo izganja.Vprega mórda tli k prostosti?

V območni knjižnici v Amsterdamu sem prejšnjo sredo našel zanimivo bukvico kratke poezije z naslovom Bibavica lica. Nemara je bila to zbirka haikujev, toda sam nisem poznavalec literarne teorije, tako da si ne upam trditi kaj in kako.

Vsekakor je bila zanimivo branje. Samega umetniškega besedila je bilo

Siga’čan 41

21

bore malo, le za kak vzdihljaj, medtem ko je za vsako poemo sledila vrsta strokovnih litanij, ki se jih bom sedaj poskušal spomniti. Aha, še to! Pesmi so bile večidel anonimne, pri eni pa je bil poleg natisnjen pripis »Pristan morjeplovcev«, nekaj strani naprej pa »Sapa za vaša jadra«. In prav ti dve bi vam zdaj rad predstavil. Gresta pa takole:

Oh. Ah.Ho. Ha.Oh. Ah.

Učenjaki si kajpa v tolmačenju niso bili edini, tako da je na primer prvi trdil, da je to lep primerek čiste ekspresionistične lirike, ki uporablja samo medmete, da bi s tem izgnala iz svojega hrama intelektualno in se navezala zgolj na čustva, ki so sama po sebi hipna, neujemljiva ter jih lahko najbolje zaobjamemo s tovrstnimi jezikovnimi prijemi, kolikor jih pač uspemo.

Drugi pa je svojo misel vpel malo drugače, saj je dejal, da ta poezija izraža dialektičnost, ki je razpeta ter v neprestanem gibanju med znotraj in zunaj; pravi, da jo najbolje zadane sintagma iztis vtisa. Tretji, ki je bil strukturalist, je predhodnika ostro ošvrknil in dejal, da če sploh hočemo kaj razumeti, se moremo od tega oddvojiti. In zato je svoj nauk utemeljil na simetriji.

Takole pravi: »Pesmi ne izražata niti čustvenih stanj niti kakršnih si bodi metafi zičnih pronicanj, temveč, v kolikor sta lepo in jasno stiskani, simbolizirata simetrijo, ki pa je docela matematična. Sam lahko v hipu zapazim in začrtam dva sorazmerna trikotnika med črkami O o O in h H h, če se omejim na prvi primer.

Siga’čan 41


In kaj ni to simetrija? Božanska? Pah! Evklid zadošča.« Četrti, hermenevtik, je rekel, da je pri razlagi literarnega teksta potrebno opustiti vso naslanjanje na psihologijo, naravoslovje in se postaviti na mesto humanista, ki ob besedi vidi sobesedilo ter širše kulturno obzorje. Tako mu je O predstavljal nekakšno cikličnost, zaključenost, ponavljanje enega in istega, vtem ko je H izražal neko premočrtno raztezanje, ki rojeva vedno novo in se razpoteguje v neskončnost.

Taisti avtor, ki je bil nadvse dolgovezen in poln navedkov, je raznorazne analogije vlekel od mitoloških likov, pradavnih božanstev do astroloških sanj – tako je bil H enkrat boginja Hel, ki je ponazarjala sredotežno moč zemlje, O pa naj bi bil bog Odin, ki je tvoril nasprotni nebesni pol, nekaj vrstic naprej sta se oba spremenila v ozvezdji Herkula ter Orla ipd. Naj za konec navedem še logika, ki je zapisal, da se strinja z vsemi kolegi, a da ga moti to, ker njihove teorije niso popolnoma racionalne, saj se ukvarjajo s pred-metom, ob katerega se spotikajo (četudi je umski), in niso zmožne osvetliti lastnega teoretskega stojišča, ki je vedno že med stvarmi, zategadelj, pravi, je potrebno po vsakem pred-metu napraviti za-met in se tako miselno vijačiti potenco za potenco višje v nedosegljivo, oziroma do koder seže spomin.

O sami pesmi ni tale šolnik povedal ničesar. Morda sem bil jaz kot bralec med to druščino še najbolj podoben mistiku, ki v tišini premleva misli, ničesar ne razume in vse ve. Kakor koli že, najbolje bo, da premeljete pesmi sami.

Siga’čan 41

23

Ko je imel že skoraj trideset let in se je navzlic mnogim uram, ki jih je preždel za šolskimi klopmi, izražal tako slabo in s težavo, da je večkrat raje kar molčal, ali pa bil z zadrgnjenim grlom bolj nerazumljiv od sfi ng v Egiptu, ga je prešinilo, da bi se spet učil tujega jezika. Doma je bil na gozdnatem, z grapami prepredem delu samostojne državice, in skozi vsa ta leta je govoril malo, če pa že, je ta zvenela po rovtarsko. Več dotistihmal ni potreboval. No, zimski čas je preminil in listje ozelenelo, pa se je naš junak le odločil za jezikovni tečaj. Že po nekaj seansah se je zaljubil v učiteljičine oprijete kavbojke in tako redno prisostvoval lekcijam. Spričo lastne molčečnosti in pomanjkanja prijateljske družbe se je nekega večera, ko je moral za domačo nalogo napisati nekaj kratkih povedi, v njem vzbudil čudežni plamen, ki mu ni dal miru in ga je silil, naj napiše nekaj posebnega, naj ustvari pesem. Tako je naslednje jutro, še ves krmežljav zares začel brati pred celim razredom: »Il leone senta la leonessa. Il fumaiolo sorga sopra il fumo.« Ni ga razumela. Tečaj je vseeno zaključil in se potem poročil.

Siga’čan 41


Nedavno tega pa je njegova žena, medtem ko je basala v stroj umazane obleke, v levem hlačnem žepu odkrila listič, na katerem je bil sledeči zapis:

Amini, učiteljici italijanščine

Žeja nateza jezik v prestolnico.Ovinek za ovinkom se odmota,da končno se ukine božja dotain sosedov zlog preobrne solnico.

Ko mu tam dodelijo podpornicoin sedeč lovi nje usten ropota,zehaje grabi od srede do kotatujke. Ob klicu odpre zapornico.

Čudodelno živčevje kipi na mah,kri plove v višje kraje, lice rdi,medtem ko stavek rine iz globin v dah.

In tako ženo v la donna premeni.Namesto ti se tu dvigne kakor prah.Frana dell' amore jezično preti.

Slab retorik, kakršen je, ji ni znal zadevščine razjasniti na pravi način. Trenutno je v ločitvenem postopku.

Siga’čan 41

25

Kamni so zijali drug v drugega; marsikateri so se imeli tako radi, da so skupaj snovali skale, svetlo grozeče gmote, ki so bile pridno zloščene, da se niso dale videti njih običajne žile, kot na mirni gladini morja. Stresal je veter strah iz lesa, katerega letnice so se še bolj strnjevale, nemirno hreščeč ob tem, kakor da bi stokalo dete, ki ga nosi notno črtovje više in niže.

Plastična vrečka se je počutila osamljeno sredi gozda. In sonce, ki ni vedelo, ali je valovanje ali delec, je žarelo, toda očitno vedno bolj pretanjeno, skoraj hinavsko je lizalo dve steklenici piva, ki sta se kakor kači zagrebli med listje, igličevje in prijetno trohnobo. V miru, ki ni bil to, za kar se je imel, se je preteklik vsemirja prevešal v prihodnjik, sedanjost pa je godla zdaj 'je je je' zdaj 'bo bo bo',

to noč bo krila razprostrla kanja,v šir razpela preteklosti potomca,splavila gibki blisk oči vedomca,ko izkušenj polna postaja banja.

Sekunda. Utrip sape. Luč poklanjauvid v votlinskost spanja brezdomca.Tišina in strd zlepita odlomca,ki ob dnevu kakor etra bučanja

vsakdanjost polnita z mreženjem dna.Kdo zmore uganiti vsebino sna?Kdo ujeti ljubezni klas, ko brsti?

Siga’čan 41


Nocoj, kadar živcev sreča dogori,občut potnika z drvečega vózanaskoči vrh, kjer ne krati nervoza.

Počrnele, razpokane hrenovke so jedli na kamniti preprogi, tamkaj, kjer veje grmičkov silijo prepletene v zrak in se drevesna debla sicer dvigajo navpik, njihove veje pa se zavoljo naklonine, denimo pri tistih, ki so najbliže reki, ki se kobaca po dokaj ozki soteski in v soparnih poletnih dneh zaudarja po seču, skorajda dotikajo gladine; zagotovo pa božajo nabrekle skale, ki molijo svoje hrbte iz mrzle tekočine.

Otrok se je po obroku, zatem ko sta se starša umaknila v senco in prešerne volje počivala na tankih blazinah, odpravil raziskovat okolico in kaj hitro odkril deblo, ki se mu je zdelo sumljivo razdrapano, kakor da bi nanj črviči s svojimi vijugastimi tuneli zapisali nekaj magičnega. Bolj kot se je poslej manjšala razdalja med nosom in leseno prikaznijo, bolj se mu je v mozgu izrisovala skrivna govorica, ki mu je pravila…

Benediku, mojstru plezanja

Bosih nog čez zibajoči se parket.Stopajoč tiho, mirno ped za pedjo.Ob tem ko roke križemkražem noro,um, sam v sebi ko točka, vodi balet.

Sredi vročega poletja je komaj sedemnajstletni mladenič, doma iz Kopra, odšel s kolesom v Benetke. Tjakaj je prispel dodobra preznojen in

Siga’čan 41

27

medtem, ko je spravljal svojo dušo k sebi z izotoničnim napitkom, sedeč na prostranem trgu, na katerega tlakovcih so se poleg sončnih žarkov igrale tudi sence starodobnih hiš, ujel na bobniče pogovor dveh, za sosednjo mizo klepetajočih dam. »Ne, ne me basat'!« je zakokodajsala prva. »Resno ti pravim!« zavpila druga: »To jim je deklamiral, ko je obležal na postelji po akciji.« Nakar ji je bolj milo, skoraj romantično dodala: »Si predstavljaš g. Juana, ki ob tebi po brezumju razumno, rahlo otožno poje:

Ur pesmá prebudila čárna zarja.Gospodujočo bol zbodla iz spanja.A kje in kdaj naj se staknejo tkanjaSvetov, neposlušnih žvižgu vladarja?

Lepilo, zbrstelo sred praviharja,A iz dneva v dan bolj sito igranjaLjubezni, ki z dolgih nosov odzvanja.Je še mogoča dveh teles arija?

Up poljuba tudi dandanes buriBožjast. Tekom let se strast razlije v past.Enoglasnosti ni. Bržda so duri

Za mirne sprehode, zapovedi kast.Eva, drugi pol, oaza na turi,Nekje, nekoč morava v duhu sovpast'.«

“Hudič je, kuodr ni baga! Kuodr pa

je, je pa križ!”

NAMIST WICA

SUPERCITAT!

C E R K N O

In vedite.. . opazujemo vas.....................................................

POMAGAJTE RAZBITI ZAČARANI ZAPRTI KROG

Čeprav bi si lahko zunanji opazovalec in opazovalka mislila, da je kolektiv Sigačana

zaprt krog asocialnih posebnežev in čudakinj, je to na desettisoče svetlobnih let proč

od resnice. Ravno nasprotno, kolektiv je željan novih vedrih obrazov ter svežih idej, ki

bi prepihale naše ustaljene navade ter pogled na ustvarjanje kot tako. Zatorej, poiščite

nas na ulici, ali pa nam pišite na [email protected].

Pride nowinarka pred bajta, pred nuo sedita fotr pa star fotr. Pa jih sprašuje, ki pa kaku je žulejne, dukr na pride da debate, kdu pa kuha pr bajt, ka bene babe ni widet nkodr. Fotr je an cajt tihu, pal pa reče: “Ata kuha! Sam litas sadje ni neč. Sa pa drowa!”

Documents

Sigačan 41. cifra