Embed Size (px)
Citation preview
Slovene Education System
in Numbers
brosura1.indd 2 22.11.2007 19:39:57
Slovene Education System
in Numbers
brosura1.indd 1 22.11.2007 19:39:59
CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
37(497.4)
SLOVENSKI šolski sistem v številkah = Slovene education system in numbers / [redakcija EUTRIP]. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007
ISBN 978-961-6101-36-31. Vzp. stv. nasl. 235981056
brosura1.indd 2 22.11.2007 19:39:59
�
Kazalo ContentsSpremna beseda Foreword 5
1 Slovenija na kratko Slovenia in brief 72 Zgradba vzgoje in izobraževanja v Sloveniji The Structure of the Education System in Slovenia 113 Izobraževanje v Sloveniji v številkah Education in Slovenia in numbers 154 Statistični portret izobraževanja RS v EU in širše Statistical portrait of Slovenia in the EU and beyond 175 Predšolska vzgoja Pre-school education 296 Osnovnošolsko izobraževanje Elementary education 337 Srednješolsko izobraževanje Upper secondary education 398 Višješolsko izobraževanje kot del terciarnega izobraževanja Vocational education as part of tertiary education 459 Glasbeno izobraževanje Music education 5010 Manjšine oz. narodne skupnosti Minorities or national communities 52
brosura1.indd 3 22.11.2007 19:39:59
brosura1.indd 4 22.11.2007 19:39:59
�
Spremna beseda ForewordDanes si Evropa in tudi ves svet prizadeva za družbo, ki temelji na znanju. Slovenija se pridružuje tem sodobnim tokovom in veliko vlaga v vzgojo in izobraževanje, saj se zavedamo, da je znanje ključ, ki odpira vsa vrata. Today, Europe and the whole world are trying to establish a knowl-edge-based society. Slovenia is also taking part in these modern trends, and has made significant investments into education. We realize knowledge is the key that opens all doors.
Napredku gospodarstva in tehnologije ter miselnosti v družbi nasploh pa mora slediti tudi šolstvo. Danes je treba stremeti k novim načinom poučevanja, izobraževanje je treba vedno znova
prilagajati novim razmeram in v pridobivanje znanja vključiti sodobne pripomočke. To je temelj kako-vostnega šolstva in cilj, ki ga moramo zasledovati. Slovenija je zaenkrat pri tem uspešna, saj na primer sodi v vrh evropskih držav po številu šol, opremljenih s širokopasovnim internetom, ki je danes glavni vir informacij, s tem pa tudi neizčrpen vir priložnosti za intelektualno rast vsakega posameznika.
Progress in the economy and technology, and the mindset in society in general must be followed by progress in education. Today, we should strive to find new teaching methods, and education should constantly be adapted to new conditions. Furthermore, modern technical aids should be used in ac-quiring knowledge. This forms the basis of a high-quality education process, and this is the goal we should pursue. So far, Slovenia has proved to be successful. For instance, we are at the top of the list of European countries with schools equipped with broadband internet. Today, internet serves as the principal source of information and also as an endless source of opportunities for intellectual growth of each individual.
Tako kot se mora uradni šolski sistem prilagajati spremembam v svetu, mora tudi posameznik izpolnje-vati zahteve svojega poklicnega in življenjskega okolja. Razvijanje individualnih sposobnosti je naloga vseh nas, naloga družbe pa je, da ustvari priložnosti in institucije, kjer bomo lahko le-te razvijali. Posa-mezniki, ki imajo možnost v polnosti udejanjiti svoje potenciale in ki izkoristijo to možnost, so gonilo družbenega, gospodarskega in kulturnega napredka vsake države. In prav zato mora biti ustvarjanje učinkovitega šolskega sistema in drugih izobraževalnih ustanov prednostna naloga vseh, ki si prizade-vamo za zadovoljno sedanjost in uspešno prihodnost.
brosura1.indd 5 22.11.2007 19:40:00
�
Just as the formal education system should adapt to changes in the world, so should the individual ful-fill the obligations of their vocational and living environment. Developing one’s skills is a task for each of us, and society’s task is to create opportunities and institutions where these skills can be developed. Individuals who have the opportunity to fully employ their potential and who take advantage of this op-portunity are the driving forces behind the social, economic and cultural development of any country. That is why the goal of establishing an efficient education system and other education institutions should be a priority for all of us who are striving for a favourable present and a successful future.
Danski fizik in nobelovec Niels Bohr je nekoč rekel: »Nič ne obstaja, dokler tega ne izmerimo.« V šolstvu pa ne smemo pozabiti, da je resnično pomembno le usvojeno znanje, ne glede na to, ali je izmerjeno z ocenami ali ne. Vsekakor pa sem prepričan, da podatki v pričujoči brošuri predstavljajo podlago za spremembe, ki naj povzročijo dvig kakovosti šolstva. Le-to je živ organizem, ki se mora spre- minjati in slediti sodobnim trendom družbe. Naloga vseh pa je, da poskrbimo, da je ta sistem vzgoje in izobraževanja tudi v praksi uspešen, saj bo lahko Slovenija tako gradila svojo na znanju temelječo družbo.
The Danish physicist and Nobel Prize winner Niels Bohr once said: “Nothing exists until it is mea-sured.” In terms of education, however, we must not forget that only the knowledge gained truly matters, regardless whether it is measured with grades or not. Nevertheless, I am confident that the data in this brochure serve as a basis for changes that should result in greater quality of the educa-tion system. The education system is a living organism that must adapt and follow modern trends in society. It is our task to make sure it is successful and effective in practice, as well, since it will provide the foundations on which Slovenia will establish its knowledge-based society.
dr. Milan Zver minister za šolstvo in šport
Minister of Education and Sport
brosura1.indd 6 22.11.2007 19:40:01
�
Slovenija na kratko Slovenia in briefRepublika SlovenijaRepublic of Slovenia
Lega Location�
Slovenija se razteza na 20 273 km2 med Alpami in Jadranskim morjem ter Panonsko nižino. Dolžina meje: 1 382 km:• z Avstrijo: 330 km• z Italijo: 280 km• z Madžarsko: 102 km• s Hrvaško: 670 kmDolžina morske obale: 46,6 km
Slovenia covers an area of 20,273 km2 between the Alps, the Adriatic Sea and the Panno-nian Plain. Border length: 1 382 km:• with Austria: 330 km• with Italy: 280 km• with Hungary: 102 km• with Croatia: 670 kmSeashore length: 46.6 km
1 Vir / Source: http://www.ukom.gov.si.
brosura1.indd 7 22.11.2007 19:40:02
�
Državni simboli National InsigniaZastava in grb Flag and Coat of Arms
Himna Sedma kitica Zdravljice pesnika Franceta Prešerna (1800–1849), ki jo je uglasbil Stanko Premrl (1880–1965). Žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
AnthemThe seventh stanza of Zdravljica by the poet France Prešeren (1800 – 1949), set to music by Stanko Premrl (1880 - 1965). God’s blessing on all nations, Who long and work for that bright day, When o’er earth’s habitations No war, no strife shall hold its sway; Who long to see That all men free No more shall foes, but neighbours be.
Translated by Janko Lavrin
brosura1.indd 8 22.11.2007 19:40:02
�
Državna ureditev25. junija 1991 Slovenija postane samostojna država.Slovenija je demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Izvršilno oblast predstavlja vlada, ki je odgovorna državnemu zboru in jo sestavljajo ministr-stva. Slovenija je pravna in socialna država.1. maja 2004 Slovenija postane članica Evropske unije.
System of governmentOn June 25th 1991, Slovenia became an independent country.Slovenia is a democratic republic, based on the division of power into legislative, executive and judicia-ry branches. The executive power belongs to the government, which reports to the National Assembly, comprised of Ministries. Slovenia is a social state governed by the rule of law.On May 1st 2004, Slovenia became a member of the European Union.
PrebivalstvoŠtevilo prebivalcev po zadnjem popisu (l. 2002): 1 964 036Gostota prebivalcev: 96,9 na km2
Število prebivalcev: 2 013 597 (31. 3. 2007)
PopulationTotal population according to the latest census (2002): 1 964 036Population density: 96.9 per km2
Total population: 2 013 597 (March 31th 2007)
Narodnosti• slovenska: 1 631 363 (83,1 %)• italijanska: 2 258• madžarska: 6 243• druge: 324 172
Nationalities• Slovenian: 1,631,363 (83.1 %)• Italian: 2,258• Hungarian: 6,243• Other: 324,172
brosura1.indd 9 22.11.2007 19:40:03
10
JezikSlovenski, na mešanih področjih pa tudi italijanski in madžarski.
LanguageSlovenian, in ethnically mixed areas also Italian and Hungarian.
PodnebjeKontinentalno v osrednji Sloveniji;alpsko na severozahodu;submediteransko ob obali.
ClimateContinental in Central SloveniaAlpine in the NorthwestSub-Mediterranean at the coast
Valuta CurrencyTolar (1991–2006)Evro Euro (od 1. januarja 2007/from January 1st 2007)
BDP 30 453 milijonov evrov oziroma 15 167 evrov na prebivalca (v letu 2006), za izobraževanje 5,96 % (v letu 2004).
GDP30,453 million EUR or 15,167 EUR per capita (2006), 5.96 % for education (in 2004).
Glavno mesto Capital cityLjubljana
Druga večja mesta Other larger cities and towns• Maribor• Koper• Kranj• Celje• Velenje• Nova Gorica
brosura1.indd 10 22.11.2007 19:40:03
11
Zgradba vzgoje in izobraževanja v SlovenijiThe Structure of the Education System in SloveniaVzgoja in izobraževanje se v Sloveniji začenja s predšolsko vzgojo. V vrtce se vključujejo otroci od enega leta starosti do vstopa v šolo, kar pa ni obvezno.
In Slovenia, education begins with preschool education. Children from the age of 1 and until they go to school enroll in kindergartens, however, enrolment is not obligatory.
Obvezna devetletna osnovna šola je členjena na triletja. Otroci se vključujejo v devetletno osnovno šolo s šestim letom starosti.
The obligatory nine-year elementary school is divided into three-year cycles. Children enrol in nine-year elementary school when they reach the age of 6.
V srednješolsko izobraževanje je vključenih 98 % populacije med 15. in 19. letom starosti, čeprav ni obvezno. Delimo ga na poklicno in strokovno izobraževanje (srednje tehniško in strokovno; srednje poklicno; poklicno-tehniško; nižje poklicno) ter na splošno srednje izobraževanje (splošne in strokovne gimnazije).
98 % of the population between ages 15 and 19 participate in secondary education, although it is not mandatory. Secondary education is divided into technical and vocational education (secondary tech-nical and professional, secondary vocational, vocational technical, and short-term vocational), and general secondary education (general and technical “gimnazijas”).
Višje strokovno izobraževanje je del terciarnega izobraževanja. Opredeljujemo ga kot kratko visokošol-sko izobraževanje, študijski programi pa so zasnovani izrazito praktično.
Post-secondary vocational education forms a part of tertiary education. It is defined as short-term higher education, and the study programmes are extremely practice-oriented.
brosura1.indd 11 22.11.2007 19:40:03
12
Visoko šolstvo ima tri stopnje. V prvo se razvrščajo visokošolski strokovni študijski programi in univer-zitetni študijski programi, v drugo magistrski študijski programi in v tretje doktorski študijski programi. Do spremembe Zakona o visokem šolstvu v letu 2004 je imelo visoko šolstvo dve stopnji, dodiplom-sko in podiplomsko stopnjo (predbolonjski programi). Visoko šolstvo je v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Higher education is divided into three levels. The first level includes vocational higher education study programmes and university study programmes, the second level includes Master’s study programmes and the third level incorporates the Doctoral study programmes. Until the amendments to the Higher Education Act in 2004, higher education had two levels, the undergraduate and the postgraduate lev-el (pre-Bologna programmes). Higher education falls within the competence of the Ministry of Higher Education, Science and Technology. Odrasli si pridobivajo izobrazbo po posebnih izobraževalnih programih za odrasle ali po programih, ki veljajo za mladino, in sicer v javnih izobraževalnih organizacijah za odrasle, v javnih šolah in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih.
Adults acquire education in special educational programmes for adults or in programmes applicable for youth that are being carried out in public educational establishments for adults, public schools and private establishments for adult education.
brosura1.indd 12 22.11.2007 19:40:03
1�
osnovnošolsko izobraževanje
(60--120 KT)2. stopnja: magisterij stroke
podiplomsko izobraževanje
(pred reformo)
cializacija
visoko strokovno izobraževanje
srednješolsko izobraževanje
predšolska vzgoja
višje strokovno
izobraževanjevisokošolsko izobraževanje
(pred reformo)
doktorat znanosti magisterij
znanosti
srednje tehniško in strokovno
izobraževanje
spe-
srednje poklicno izobraževanje
Splošna matura
PT
Poklicna matura + MI
MT
Poklicna matura
PTIZaključni izpit
Mojstrski /delovodski /poslovodski izpit
prvo starostno obdobje
drugo starostno obdobje
prvo obdobje
Zaključni izpit
15
13
12
11
10
14
19
20
21
22
23
24
23
24
25
nižje poklicno
1. stopnja: univerzitetna(180--240 KT)
3. stopnja:doktorat znanosti
(180 KT)
višje strokovno izobraževanje (120 KT)
19
15
25
27
16
9
25
22
23
26
1. stopnja: strokovna
(180--240 KT)
visokošolsko izobraževanje
(po reformi)
1
2
3
4
5
6
6
7
8
17
18
23
22
21
20
19
20
Legenda: OI--obvezno izobraževanje RP--trajanje študija za programe, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU KT--kreditne točke
16
Starost
27
24
24
26
OI
Zgradba vzgoje in izobraževanja v Sloveniji 2006/07
RP
možnosti prehoda MI --izpit iz enega predmeta splošne mature
PT--poklicni tečaj
MT--maturitetni tečaj
PTI --poklicno-tehniško izobraževanjesplošna dostopnost dostop s posebnimi pogoji
Verzija: 27. 10. 2006
drugo obdobje
tretje obdobje
splošno srednje izobraževanje
univerzitetno izobraževanje
Starost
brosura1.indd 13 22.11.2007 19:40:03
14
Basic education
(60-120 CP)2nd cycle (Master)
Post-graduate education
(pre-reform)
cialisation
professionally oriented higher
education
Upper secondary education
Pre-school education
Higher vocational education
Higher education
(pre-reform)
doctor of science magister
of science
technical secondary education
spe-
vocational secondary education
Splošna matura
VC
Poklicna matura + ME
MC
Poklicna matura
VTEFinal exam
Master craftsman/Foreman/Shop manager exam
first age group
second age group
first cycle
Final exam
15
13
12
11
10
14
19
20
21
22
23
24
23
24
25
short-term vocational
1st cycle academic
(180-240 CP)
3rd cycledoctor of science (180 CP)
higher vocational education (120 CP)
19
15
25
16
9
25
22
23
26
1st cycle professional
(180-240 CP)
Higher education
(post-reform)
1
2
3
4
5
6
6
7
8
17
18
23
22
21
20
19
20
Legend: CE - compulsory education RP - study programmes according to EU directives (regulated professions) CP - credit points
16
27
24
24
Age
26
CE
The Structure of the Education System in Slovenia 2006/07
RP
transfer ME - additional exam in one matura subject
VC - vocational course
MC - matura course
VTE - vocational-technical educationgeneral access access under certain conditions
Version: 27. 10. 2006
second cycle
third cycle
Age
general secondary education
academic higher
education
27
brosura1.indd 14 22.11.2007 19:40:04
1�
Izobraževanje v Sloveniji v številkah Education in Slovenia in numbers V Sloveniji se izobrazbena raven prebivalstva dviga, saj se je število prebivalcev z nedokončano osnov-no šolo zmanjšalo za 15 % glede na leto 2000, število s samo dokončano osnovno šolo pa za 12 %.
In Slovenia, the education level is increasing, as the number of people with unfinished elementary school reduced by 15 % in comparison with the year 2000. Furthermore, the number of people who only finished elementary school reduced by 12 %.
Šolska izobrazba prebivalstva, starega 15 let in več, 2000–2005Educational qualification of population aged 15 and over, 2000-2005
LetoYear
2000 2005
Skupaj Total
Delež Share (%)
Skupaj Total
Delež Share (%)
SKUPAJTotal
1 672 000 100 1 714 000 100
Nepopolna osnovna izobrazba Incomplete elementary education
100 000 6,0 88 000 5,1
Osnovna izobrazbaElementary education
451 000 27,0 406 000 23,7
Nižja ali srednja poklicna izobrazbaSecondary vocational education
422 000 25,2 429 000 25,0
Srednja strokovna izobrazbaSecondary technical education
383 000 22,9 424 000 24,7
Srednja splošna izobrazbaSecondary general education
111 000 6,6 99 000 5,8
brosura1.indd 15 22.11.2007 19:40:04
1�
Višja strokovna, višješolska, specialistična povišješolska izobrazbaPost-secondary education (not higher education)
94 000 5,6 89 000 5,2
Visoka strokovna izobrazbaHigher education, professionally oriented
28 000 1,7 41 000 2,4
Visoka univerzitetna izobrazbaHigher education, academic type
71 000 4,2 118 000 6,9
Specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktoratPost-graduate education
11 000 0,7 19 000 1,1
Nepo
poln
a os
novn
a izo
braz
ba
Inco
mpl
ete
elem
enta
ry e
duca
tion
Osno
vna
izobr
azba
Elem
enta
ry e
duca
tion
Nižja
ali s
redn
ja p
oklic
na iz
obra
zba
Seco
ndar
y voc
atio
nal e
duca
tion
Sred
nja
stro
kovn
a izo
braz
baSe
cond
ary t
echn
ical e
duca
tion
Sred
nja
splo
šna
izobr
azba
Seco
ndar
y gen
eral
edu
catio
n
Višja
stro
kovn
a, vi
šješo
lska,
spec
ialis
tična
pov
išješ
olsk
a izo
braz
baPo
st-se
cond
ary e
duca
tion
(not
hig
her e
duca
tion)
Viso
ka st
roko
vna
izobr
azba
High
er e
duca
tion,
pro
fess
iona
lly o
rient
ed
Viso
ka u
nive
rzite
tna
izobr
azba
High
er e
duca
tion,
aca
dem
ic ty
pe
Spec
ialis
tična
pov
isoko
šolsk
a izo
braz
ba, m
agist
erij,
dokt
orat
Post
-gra
duat
e ed
ucat
ion
30
25
20
15
10
5
0
leto Year 2000
leto Year 2005
brosura1.indd 16 22.11.2007 19:40:04
1�
Statistični portret izobraževanja RS v EU in širše Statistical portrait of Slovenia in the EU and beyondDelež javnih izdatkov za formalno stopenjsko izobraževanje v BDP, 2003–20042
Spending on Human Resources, Total public expenditure on education as a percentage of GDP
2 Vir/Source: http://epp.eurostat.ec.europa.eu.
leto Year 2000
leto Year 2005
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Dans
ka D
enm
ark
Isla
ndija
Icel
and
Norv
eška
Nor
way
Šved
ska
Swed
enCi
per C
ypru
sFi
nska
Fin
land
Belg
ija B
elgi
umŠv
ica S
witze
rland
Slov
enija
Slo
veni
aFr
ancij
a Fr
ance
Mad
žars
ka H
unga
ryPo
ljska
Pol
and
Portu
galsk
a Po
rtuga
lAv
strij
a Au
stria
Esto
nija
Est
onia
Zdru
žene
drž
ave
Amer
ike U
nite
d St
ates
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
nite
d Ki
ngdo
mLa
tvija
Lat
viaEU
- 25
Litv
a Li
thua
nia
EU - 2
7Ni
zoze
msk
a Ne
ther
land
sM
alta
Mal
taIta
lija It
aly
Nem
čija
Germ
any
Hrva
ška
Croa
tiaČe
ška
rep.
Cze
ch. R
ep.
Irska
Irel
and
Slov
aška
Slo
vaki
aŠp
anija
Spa
inBo
lgar
ija B
ulga
riaGr
čija
Gree
ceLu
ksem
burg
Lux
embo
urg
Turč
ija Tu
rkey
Japo
nska
Jap
anRo
mun
ija R
oman
iaNJ
R M
aked
onija
FYR
of M
aced
onia
leto/Year 2003
leto/Year 2004
brosura1.indd 17 22.11.2007 19:40:04
1�
Pričakovano število let formalnega izobraževanja, ki ga lahko človek pričakuje v življenjuThe expected number of years of formal education received that a person can expect in their lifetime, on average3
3 Vir/Source: http://epp.eurostat.ec.europa.eu.
25
20
15
10
5
0
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
nite
d Ki
ngdo
mŠv
edsk
a Sw
eden
Fins
ka F
inla
ndIs
land
ija Ic
elan
d Be
lgija
Bel
gium
Dans
ka D
enm
ark
Norv
eška
Nor
way
Esto
nija
Est
onia
Latv
ija L
atvia
Litv
a Li
thua
nia
EU - 2
5M
adža
rska
Hun
gary
Slov
enija
Slo
veni
aEU
- 27
Nem
čija
Germ
any
Nizo
zem
ska
Neth
erla
nds
Irska
Irel
and
Špan
ija S
pain
Poljs
ka P
olan
dČe
ška
rep.
Cze
ch. R
ep.
Portu
galsk
a Po
rtuga
lZd
ruže
ne d
ržav
e Am
erike
Uni
ted
Stat
esGr
čija
Gree
ceIta
lija It
aly
Švica
Swi
tzerla
ndFr
ancij
a Fr
ance
Avst
rija
Aust
riaSl
ovaš
ka S
lova
kia
Liht
enšt
ajn
Liec
hten
stei
nBo
lgar
ija B
ulga
riaM
alta
Mal
taRo
mun
ija R
oman
iaHr
vašk
a Cr
oatia
Cipe
r Cyp
rus
Luks
embu
rg L
uxem
bour
gNJ
R M
aked
onija
FYR
of M
aced
onia
Turč
ija Tu
rkey
Japo
nska
Jap
an
leto/Year 2003
leto/Year 2004
brosura1.indd 18 22.11.2007 19:40:05
1�
Med prebivalci v starostni skupini 25 do 64 let so imele v letu 2006 največ oseb z dokončano najmanj srednjo šolo Češka republika (90,3 %), Slovaška (88,8 %) in Estonija (88,5 %), najmanj pa jih je imela Malta (26,5 %). Slovenija si z 81,6 % takih oseb z Dansko deli deveto mesto, kar jo uvršča nad povprečje EU.
In 2006 the percentage of the popuation aged 25-64 having completed at least upper secondary education was the highest in the Czech Republic 90,3%), Slovakia and Estonia 88,5%) and the lowest in Malta (26,5%). With 81,6%, Slovenia shares 9th place with Denmark and is ranked above the EU average.
Delež prebiv-alcev, starih 25–64 let, ki imajo dokončano najmanj srednjo šolo (%)
Percentage of the population aged 25-64 having completed at least upper sec-ondary education
Delež prebivalcev, starih 18–24, ki imajo končano le osnovno šolo in niso vključeni v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje (%) Percentage of the population aged 18-24 with at least lower secondary educa-tion and not in further education or training
Delež žensk v terciarnem izobraževanju med vsemi študenti v terciarnem izobraževanju (%)
Women in tertiary education as % of all students in teritary education
Povprečno število tujih jezikov, ki so se jih učili v srednjih šolah
Average number of foreign lan-guages learnt by pupils in second-ary education
Leto Year 2006 2006 2004 2005
EU-25 69,7 15,1 … …
Slovenija Slovenia 81,6 5,21 56,9 1,6
Avstrija Austria 80,3 9,6 53,3 1,2
Belgija Belgium 66,9 12,6 53,8 1,6
Ciper Cyprus 69,52 16,0 47,9 1,8
Češka rep. Czech Rep.
90,3 5,5 51,2 1,2
Danska Denmark 81,6 10,9 57,9 1,8
Estonija Estonia 88,5 13,2 61,8 2,1
brosura1.indd 19 22.11.2007 19:40:05
20
Finska Finland 79,62 8,32 53,4 …
Francija France 66,9 13,1 55,0 1,6
Grčija Greece 59,02 15,9 51,7 1,5
Irska Ireland 66,2 12,3 55,2 1,0
Italija Italy 51,32 20,8 56,2 1,3
Latvija Latvia 84,5 19,02 62,3 …
Litva Lithuania 88,3 10,3 60,0 1,7
Luksembrug Luxembourg
65,5 17,4 53,33 2,4
Madžarska Hungary
78,1 12,4 57,3 1,1
Malta Malta 26,52 41,7 55,9 1,7
Nemčija Germany 83,3 13,8 49,4 1,1
Nizozemska Netherlands
72,4 12,9 50,9 …
Poljska Poland 85,8 5,6 57,6 1,4
Portugalska Portugal
27,6 39,22 56,1 1,3
Slovaška Slovakia 88,8 6,4 54,1 1,3
Španija Spain 49,4 29,9 53,8 1,4
Švedska Sweden 84,1 12,0 59,6 1,7
Združeno kraljestvo United Kingdom
72,6 13,0 57,0 0,6
1 Nezanesljiv podatek / unreliable or uncertain data2 Začasen podatek / provisional value3 2003
brosura1.indd 20 22.11.2007 19:40:05
21
Delež prebivalcev, starih 25–64 let, ki imajo dokončano najmanj srednjo šolo (%), 2006Percentage of the population aged 25-64 having completed at least upper secondary education, 2006
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Češk
a re
p. C
zech
Rep
.
Slov
aška
Slo
vaki
a
Esto
nija
Est
onia
Litv
a Li
thua
nia
Poljs
ka P
olan
d
Latv
ija L
atvia
Šved
ska
Swed
en
Nem
čija
Germ
any
Slov
enija
Slo
veni
a
Dans
ka D
enm
ark
Avst
rija
Aust
ria
Fins
ka F
inla
nd
Mad
žars
ka H
unga
ry
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
nite
d Ki
ngdo
m
Nizo
zem
ska
Neth
erla
nds
EU-2
5
Cipe
r Cyp
rus
Belg
ija B
elgi
um
Fran
cija
Fran
ce
Irska
Irel
and
Luks
embu
rg L
uxem
bour
g
Grčij
a Gr
eece
Italija
Ital
y
Špan
ija S
pain
Portu
galsk
a Po
rtuga
l
Mal
ta M
alta
brosura1.indd 21 22.11.2007 19:40:05
22
Delež prebivalcev, starih 18–24, ki imajo končano le osnovno šolo in niso vključeni v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje (%), 2006Percentage of the population aged 18-24 with at least lower secondary education and not in further education or training, 2006
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
Mal
ta M
alta
Portu
galsk
a Po
rtuga
l
Špan
ija S
pain
Italija
Ital
y
Latv
ija L
atvia
Luks
embu
rg L
uxem
bour
g
Cipe
r Cyp
rus
Grčij
a Gr
eece
EU-2
5
Nem
čija
Germ
any
Esto
nija
Est
onia
Fran
cija
Fran
ce
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
nite
d Ki
ngdo
m
Nizo
zem
ska
Neth
erla
nds
Belg
ija B
elgi
um
Mad
žars
ka H
unga
ry
Irska
Irel
and
Šved
ska
Swed
en
Dans
ka D
enm
ark
Litv
a Li
thua
nia
Avst
rija
Aust
ria
Fins
ka F
inla
nd
Slov
aška
Slo
vaki
a
Poljs
ka P
olan
d
Češk
a re
p. C
zech
Rep
.
Slov
enija
Slo
veni
a
brosura1.indd 22 22.11.2007 19:40:06
2�
Delež žensk v terciarnem izobraževanju med vsemi študenti v terciarnem izobraže-vanju (%), 2004Women in tertiary education as % of all students in tertiary education, 2004
Latv
ija L
atvia
Esto
nija
Est
onia
Litv
a Li
thua
nia
Šved
ska
Swed
en
Dans
ka D
enm
ark
Poljs
ka P
olan
d
Mad
žars
ka H
unga
ry
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
nite
d Ki
ngdo
m
Slov
enija
Slo
veni
a
Italija
Ital
y
Portu
galsk
a Po
rtuga
l
Mal
ta M
alta
Irska
Irel
and
Fran
cija
Fran
ce
Slov
aška
Slo
vaki
a
Belg
ija B
elgi
um
Špan
ija S
pain
Fins
ka F
inla
nd
Luks
embu
rg L
uxem
bour
g
Avst
rija
Aust
ria
Grčij
a Gr
eece
Češk
a re
p. C
zech
Rep
.
Nizo
zem
ska
Neth
erla
nds
Nem
čija
Germ
any
Cipe
r Cyp
rus
EU-2
5
70
60
50
40
30
20
10
0
brosura1.indd 23 22.11.2007 19:40:06
24
Povprečno število tujih jezikov, ki so se jih učili v srednjih šolah, 2005Average number of foreign languages learnt by pupils in secondary education, 2005
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
Luks
embr
ug L
uxem
bour
g
Esto
nija
Est
onia
Cipe
r Cyp
rus
Dans
ka D
enm
ark
Litv
a Li
thua
nia
Mal
ta M
alta
Šved
ska
Swed
en
Slov
enija
Slo
veni
a
Belg
ija B
elgi
um
Fran
cija
Fran
ce
Grčij
a Gr
eece
Poljs
ka P
olan
d
Špan
ija S
pain
Italija
Ital
y
Portu
galsk
a Po
rtuga
l
Slov
aška
Slo
vaki
a
Avst
rija
Aust
ria
Češk
a re
p. C
zech
. Rep
.
Mad
žars
ka H
unga
ry
Nem
čija
Germ
any
Irska
Irel
and
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
nite
d Ki
ngdo
m
EU-2
5
Fins
ka F
inla
nd
Latv
ija L
atvia
Nizo
zem
ska
Neth
erla
nds
brosura1.indd 24 22.11.2007 19:40:06
2�
Vseživljenjsko učenje, 20064
Life-long learning, 2006
4 Vseživljenjsko učenje (izobraževanje odraslih) – odstotek prebivalstva, starega od 25 do 64 let, ki je sodeloval v izobraževanju in usposabljanju v štirih tednih pred anketo (EU Labour Force Survey).
Life-long learning – percentage of the population aged 25-64 participating in education and training over the four weeks prior to the survey (EU Labour Force Survey).
40
35
30
25
20
15
10
5
0
%
Šved
ska
Swed
en1
Dans
ka D
enm
ark
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
nite
d Ki
ngdo
m2
Fins
ka F
inla
nd
Nizo
zem
ska
Neth
erla
nds
Slov
enija
Slo
veni
a
Avst
rija
Aust
ria
Špan
ija S
pain
EU-2
5
Nem
čija
Germ
any
Luks
embu
rg L
uxem
bour
g
Belg
ija B
elgi
um2
Fran
cija
Fran
ce
Cipe
r Cyp
rus
Irska
Irel
and
Italija
Ital
y
Mal
ta M
alta
Češk
a re
publ
ika
Czec
h Re
publ
ic
Poljs
ka P
olan
d
Esto
nija
Est
onia
Latv
ija L
atvia
2
Slov
aška
Slo
vaki
a
Portu
galsk
a Po
rtuga
l2
Mad
žars
ka H
unga
ry
Litv
a Li
thua
nia2
Grčij
a Gr
eece
brosura1.indd 25 22.11.2007 19:40:06
2�
Študenti, vpisani na študij matematičnih, naravoslovnih in tehniških ved, 20045
Students enrolled in mathematic, science and engineering studies, 2004
5 Podatki iz prijav na Razpis za vpis v študijsko leto 2007/08 Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kažejo, da se vpis na študij matematičnih, naravoslovnih in tehniških ved povečuje; odstotni delež prijav za naravoslovje, matematiko in računalništvo ter tehniko, proizvodnjo in gradbeništvo znaša skupaj 25,9 %.
The data from Applications for enrolment in the academic year 2007/2008 by the Ministry of Higher Education, Science and Technology show that enrolment into mathematics, natural science and technical science studies is increasing; the total percentage of applications for natural science, mathematics, and technics, manufacturing industries and construc-tion amounts to 25.9 %.
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
%
Fins
ka F
inla
nd
Grčij
a Gr
eece
Špan
ija S
pain
Nem
čija
Germ
any
Češk
a re
publ
ika
Czec
h Re
publ
ic
Portu
galsk
a Po
rtuga
l
Irska
Irel
and
Šved
ska
Swed
en
Slov
aška
Slo
vaki
a
EU-2
5
Litv
a Li
thua
nia
Avst
rija
Aust
ria
Italija
Ital
y
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
nite
d Ki
ngdo
m
Esto
nija
Est
onia
Slov
enija
Slo
veni
a
Poljs
ka P
olan
d
Belg
ija B
elgi
um
Dans
ka D
enm
ark
Mad
žars
ka H
unga
ry
Cipe
r Cyp
rus
Latv
ija L
atvia
Nizo
zem
ska
Neth
erla
nds
Mal
ta M
alta
brosura1.indd 26 22.11.2007 19:40:07
2�
Število računalnikov z dostopom do interneta na 100 učencev6 Total number of internet computers per 100 pupils
6 Vir/Source: http://europa.eu/.
30
25
20
15
10
5
0
Dans
ka D
enm
ark
Norv
eška
Nor
way
Nizo
zem
ska
The
Neth
erla
nds
Zdru
ženo
kra
ljest
vo U
K
Luks
embu
rg L
uxem
bour
g
Šved
ska
Swed
en
Fins
ka F
inla
nd
Isla
ndija
Icel
and
Avst
rija
Aust
ria
Mal
ta M
alta
EU-2
5
Fran
cija
Fran
ce
Cipe
r Cyp
rus
Irska
Irel
and
Mad
žars
ka H
unga
ry
Špan
ija S
pain
Češk
a re
p. C
zech
Rep
.
Belg
ija B
elgi
um
Nem
čija
Germ
any
Slov
enija
Slo
veni
a
Esto
nija
Est
onia
Italija
Ital
y
Grčij
a Gr
eece
Slov
aška
Slo
vaki
a
Poljs
ka P
olan
d
Portu
galsk
a Po
rtuga
l
Litv
a Li
thua
nia
Latv
ija L
atvia
brosura1.indd 27 22.11.2007 19:40:07
2�
Delež šol s širokopasovnim dostopom do interneta v Evropi, 2006�
Percentage of Schools with Broadband Internet Access in Europe in 2006
7 Vir/Source: http://europa.eu/.
Dans
ka D
enm
ark
Esto
nija
Est
onia
Mal
ta M
alta
Nizo
zem
ska
Neth
erla
nds
Isla
ndija
Icel
and
Fins
ka F
inla
ndNo
rveš
ka N
orwa
yŠv
edsk
a Sw
eden
Slov
enija
Slo
veni
aŠp
anija
Spa
inM
adža
rska
Hun
gary
Luks
embu
rg L
uxem
bour
gZd
ruže
no k
ralje
stvo
Uni
ted
King
dom
Fran
cija
Fran
ceBe
lgija
Bel
gium
Portu
galsk
a Po
rtuga
lIta
lija It
aly
Avst
rija
Aust
riaLa
tvija
Lat
viaEU
-25
Irska
Irel
and
Nem
čija
Germ
any
Češk
a re
publ
ika
Czec
h Re
publ
icSl
ovaš
ka S
lova
kia
Litv
a Li
thua
nia
Cipe
r Cyp
rus
Poljs
ka P
olan
dGr
čija
Gre
ece
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
brosura1.indd 28 22.11.2007 19:40:07
2�
Predšolska vzgojaPre-school educationV šolskem letu 2006/2007 je bilo v 793 vrtcev in njihovih enot vključenih 58 127 otrok ali za 1,7 % več kot v šolskem letu prej. Najbolj se je povečalo število otrok, ki se vključujejo v programe prvega starostnega obdobja in so stari od 1 do 3 let.
In the school year 2006/2007, there were 793 kindergartens and their units with 58,127 children enrolled. In comparison to the previous school year, the number of children enrolled in kindergartens increased by 1.7 %. This increase was mostly impacted by the increased number of children in the first age period - that is in the number of one to three years old.
Delež vključenosti otrok v vrtce se povečuje. V šolskem letu 1991/1992 je bilo v predšolsko vzgojo vključenih manj kot polovica otrok ustrezne starosti, v šolskem letu 2006/2007 pa je vključenih že skoraj dve tretjini otrok ustrezne starosti, to je 64,7 %.
The share of children enrolled in kindergartens is increasing. In the academic year 1991/1992, less than half of eligible children were enrolled in pre-school education, while in the academic year 2006/2007, almost two - thirds of eligible children are enrolled (64.7 %).
Delež vseh otrok, vključenih v vrtce, šolska leta 1995/1996–2006/200�Children in kindergartens (percentages), school years 1995/1996 - 2006/200�
Šolsko leto School year
Delež (%) Share
1995/1996 56,9
2000/2001 56,6
2003/2004 60,6
2004/2005 61,4
2005/2006 63,6
2006/2007 64,7
66 %
64 %
62 %
60 %
58 %
56 %
54 %
52 %
1995
/199
6
2000
/200
1
2003
/200
4
2004
/200
5
2005
/200
6
2006
/200
7
brosura1.indd 29 22.11.2007 19:40:07
�0
Otroci, vključeni v vrtce, po dopolnjenih letih starosti, in delež otrok glede na prebi-valstvo iste starosti, šolsko leto 2006/200�Children attending kindergartens by completed years of age, school year 2006/200�
Starost Age
Skupaj Total
Delež Share
Skupaj Total
58 127 64,7 %
1 ali manj or less
5 281 28,7 %
2 9 619 53,1 %
3 12 241 70,1 %
4 14 657 81,8 %
5 15 458 86,3 %
6 ali več or more
871 4,7 %
Otroci so vključeni v glavnem v dnevni program, ki traja do 9 ur dnevno.
Children are mostly enrolled in the daily program, lasting 9 hours per day.
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0 1 2 3 4 5 6
vključeni v vrtec enrolled in kindergartens
niso vključeni v vrtec not enrolled in kindergartens
brosura1.indd 30 22.11.2007 19:40:08
�1
Organizacija in vključenost otrok v programe predšolske vzgoje in izobraževanja v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2006/200�The organization and enrolment of children in pre-school education programmes in kindergartens, Slovenia, academic year 2006/200�
Programi po trajanju Programmes by duration
Število vrtcev Number of kindergartens
Število otrok Number of children
Skupaj Total 793 58 127
Dnevni program All-day program - 55 318
Poldnevni program Half-day program - 2 670
Krajši program Shorter program - 139
V šolskem letu 2006/2007 je programe predšolske vzgoje in izobraževanja izvajalo 19 zasebnih vrt-cev, kar predstavlja 2,4 % vseh vrtcev. Vanje je bilo vključenih 975 otrok (1,7 %).
In the academic year 2006/2007, 19 private kindergartens, representing 2.4 % of all kindergartens, car-ried out pre-school education programmes. 975 children were enrolled in these kindergartens (1.7 %).
Vrtci po številu otrok in strokovnih delavcev, šolsko leto 2006/200�Kindergartens by the number of children and professional staff, school year 2006/200�
Vrtci
Kindergartens
Število otrok
Number of children
Število vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev
Number of educators and assistant educators
Število otrok na enega vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja Number of children per educator and assistant educator
SKUPAJ TOTAL 793 58 127 7 346 7,9
Od tega zasebni Private
19 975 120 8,1
brosura1.indd 31 22.11.2007 19:40:08
�2
Za otroke v vrtcih je skrbelo 7 346 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. V vrtcih je bilo zaposlenih tudi 108 svetovalnih in 152 drugih strokovnih delavcev ter 301 vodstveni delavec. Enemu strokovne-mu delavcu je bilo dodeljenih povprečno 8 otrok.
Children in kindergartens were taken care of by 7,346 educators and assistant educators. There were also 108 advisory and 152 other professional staff members and 301 management staff members employed in kindergartens. On average, there were 8 children per one educator or assistant educa-tor.
Strokovni delavci v vrtcih, šolsko leto 2006/200�Professional staff in kindergartens, 2006/200�
Strokovno osebje – skupaj Professional staff - total
Skupaj Total 7 907
Vzgojitelji Educators 3 606
Pomočniki vzgojitelja Assistant educators 3 740
Vodstveni delavci Management 301
Svetovalni delavci Advisers 108
Drugi strokovni delavci Other professional staff 152
brosura1.indd 32 22.11.2007 19:40:08
��
Osnovnošolsko izobraževanjeElementary educationNa začetku šolskega leta 2006/2007 je bilo v osnovne šole, ki izvajajo redne programe, od skupaj 164 477 učencev, v programe 9-letne osnovne šole vključenih že 143 988 učencev ali 87,5 %. V 59 osnovnih šol, ki izvajajo prilagojene programe, pa je bilo, od skupaj 1 624 učencev, v programe 9-letne osnovne šole vključenih že 1 280 učencev ali 78,8 %.
At the beginning of the academic year 2006/2007, 143,988 out of 164,477 children were already enrolled in 9-year elementary school programmes carried out by regular-program elementary schools, representing 87.5 %. In the 59 schools carrying out adapted programmes, 1,624 pupils were enrolled, 1,280 (78.8 %) of whom were enrolled in 9-year elementary school programmes.
Učenci v osnovnih šolah za mladino, 1995/1996 do 2006/200�Pupils in elementary schools for youth, 1995/1996 - 2006/200�
Osnovne šole Elementary schools
Učenci Pupils
1995/1996 826 207 032
2000/2001 817 180 874
2001/2002 815 177 755
2002/2003 811 175 743
2003/2004 808 177 083
2004/2005 799 171 358
2005/2006 801 167 616
2006/2007 796 164 477
220 000
200 000
180 000
160 000
140 000
120 000
100 000
Učen
ci Pu
pils
1995
/199
6
2000
/200
1
2001
/200
2
2002
/200
3
2003
/200
4
2004
/200
5
2005
/200
6
2006
/200
7
Šolsko leto School year
brosura1.indd 33 22.11.2007 19:40:08
�4
Osnovnošolsko izobraževanje mladine, začetek šolskega leta 2006/200�Elementary education for youth, beginning of the school year 2006/200�
Učenci Pupils
Šole
Schools
Skupaj
Total
V programu 8-letne osnovne šole
8-year elementary school
V programu 9-letne osnovne šole 9-year elementary school
Skupaj Total 855 166 101 20 833 145 268
Redni programi Regular programmes
796 164 477 20 489 143 988
Prilagojeni pro-grami Programmes with special curriculum
59 1 624 344 1 280
Delež osnovnošolske mladine v programu 8-letne in 9-letne OŠThe share of elementary-school youth in the 8-year and 9-year elementary school programmes
12,5 %
8-letna OŠ 8-year elementary school
9-letna OŠ 9-year elementary school
87,5 %
brosura1.indd 34 22.11.2007 19:40:08
��
Ob koncu šolskega leta 2005/2006 je bilo v Sloveniji 29 organizacij (ljudskih univerz, drugih speciali-ziranih organizacij za izobraževanje in šol ali enot pri šolah), ki so izvajale osnovnošolsko izobraževanje za odrasle. Vanje je bilo vključenih 1 562 oseb, kar je manj kot v letih pred tem, kar kaže na to, da se vsako leto povečuje število učencev, ki uspešno zaključijo OŠ.
At the end of the school year 2005/2006, 29 organizations (institutes for adult education, specialized organizations and schools or units at schools) were providing elementary education in Slovenia.1,562 persons were enrolled in these organizations, which is less than in the previous years. This shows the number of pupils successfully finishing elementary school is increasing.
Odrasli v osnovnošolskem izobraževanju, 1995/1996 do 2005/2006Adults in elementary education, 1995/1996 - 2005/2006
Šole Schools Udeleženci Participants
1995/1996 23 1 204
2000/2001 31 2 153
2001/2002 32 2 190
2002/2003 32 2 272
2003/2004 31 2 163
2004/2005 32 2 127
2005/2006 29 1 562
V začetku šolskega leta 2006/2007 je v slovenskih osnovnih šolah 1 računalnik uporabljalo 12,3 učenca.
At the beginning of the academic year 2006/2007, 1 computer was used by 12.3 pupils, on average, in Slovenian schools.
brosura1.indd 35 22.11.2007 19:40:08
��
Opremljenost z računalniki in dostop do interneta, začetek šolskega leta 2006/200�Equipment with computers and access to internet, beginning of the school year 2006/200�
Število računalnikov Number of computers
Skupaj Total
Z dostopom do interneta With internet access
Osnovne šole (zaposleni in učenci) Elementary schools (staff and pupils)
20 394 17 968
Za učence For pupils 13 134 11 181
V osnovnih šolah, ki izvajajo redne programe, poučuje 13 225 učiteljev, učitelj pa v povprečju poučuje 13 učencev. V šolah, ki izvajajo prilagojene programe, poučuje 470 učiteljev, učitelj v povprečju pouču-je 4 učence. V izobraževalnih ustanovah, ki izvajajo programe za odrasle, poučuje 415 učiteljev, učitelj v povprečju poučuje 5 udeležencev izobraževanja.
13,225 teachers teach in regular-program elementary schools, or an average of 1 teacher per 13 pu-pils. In adapted-program elementary schools, however, 470 teachers are employed, which represents an average of 1 teacher per 4 pupils. In educational institutions carrying out programmes for adults, 415 teachers are employed, which represents an average of 1 teacher per 5 students.
V šolskem letu 2005/2006 je v osnovnih šolah, ki izvajajo redne programe, poučevalo 17 713 učite-ljev, v tistih, ki izvajajo prilagojene programe, je poučevalo 856 učiteljev, v izobraževalnih ustanovah, ki izvajajo programe za odrasle, pa 475 učiteljev.
In the academic year 2005/2006, 17,713 teachers were employed in elementary schools carrying out regular programmes, 856 teachers were employed in elementary schools carrying out adapted programmes, and 475 teachers were employed in educational institutions providing programmes for adults.
brosura1.indd 36 22.11.2007 19:40:08
��
Učno osebje v osnovnih šolah konec šolskega leta 2005/2006 Teaching personnel in elementary school, end of school year 2005/2006
Skupaj Total
Skupaj Total 17 713
Vodstveni delavci Management 798
Učitelji na razredni stopnji v 8-letni OŠ oz. v 1. in 2. triadi 9-letne OŠ Teachers in lower level (8-year program) or in the first and second triad of the 9-year program
5 921
Učitelji na predmetni stopnji v 8-letni OŠ oz. v 3. triadi 9-letne OŠ Teachers in upper level (8-year program) or in the third triad of the 9-year program
7 304
Učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja Teachers in after-school classes 2 049
Svetovalni delavci Advisers 852
Drugi strokovni delavci Other professional personnel 789
Učno osebje v osnovnih šolah s prilagojenim programom konec šolskega leta 2005/2006 Teaching personnel in elementary school with special curriculum, end of school year 2005/2006
Skupaj Total
Skupaj Total 856
Vodstveni delavci Management 51
Učitelji na razredni stopnji v 8-letni OŠ oz. v 1. in 2. triadi 9-letne OŠ Teachers in lower level (8-year program) or in the first and second triad of the 9-year program
170
Učitelji na predmetni stopnji v 8-letni OŠ oz. v 3. triadi 9-letne OŠ Teachers in upper level (8-year program) or in the third triad of the 9-year program
300
Učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja Teachers in after-school classes 69
Svetovalni delavci Advisers 70
Drugi strokovni delavci Other professional personnel 196
brosura1.indd 37 22.11.2007 19:40:09
��
Učno osebje v osnovnih šolah za odrasle konec šolskega leta 2005/2006 Teaching personnel in elementary school for adults, end of school year 2005/2006
Skupaj Total
Skupaj Total 475
Vodstveni delavci Management 23
Učitelji v OŠ za odrasle Teachers in elementary school for adults 106
Učitelji, ki poučujejo tudi v OŠ za mladino Teachers who also teach in elementary school 309
Organizatorji izobraževanja Educational organizers 28
Svetovalni delavci Advisers 4
Drugi strokovni delavci Other professional personnel 5
brosura1.indd 38 22.11.2007 19:40:09
��
Srednješolsko izobraževanjeUpper secondary education V Sloveniji je ob začetku šolskega leta 2006/2007 delovalo 142 srednjih šol, od tega 6 zasebnih. Javne srednje šole je to leto obiskovalo 94 272 dijakov oziroma 97,9 % vseh dijakov.
At the beginning of the academic year 2006/2007, 142 secondary schools were in operation, 6 of which were private institutions. That year, 94,272 pupils were enrolled in public secondary schools, representing a 97.9 % share.
Šole Schools Dijaki Students
Skupaj Total 142 96 310
Javne šole Public schools 136 94 272
Zasebne šole Private schools 6 2 038
Vpis v gimnazije in v srednje tehniške in strokovne programe v zadnjih treh letih enakomerno narašča, počasi narašča tudi vpis v poklicne tečaje in maturitetni tečaj. Vpis v nižje in srednje poklicne progra-me upada. Vpis v programe poklicnega-tehniškega izobraževanja ostaja enak.
In the last three years, enrolment in gimnazija and technical and other professional programmes has been increasing. The increase is slowly showing in vocational courses and the matura course, as well. Enrolment in lower and middle vocational programmes has been decreasing, while enrolment in vocational technical programmes has stayed the same.
brosura1.indd 39 22.11.2007 19:40:09
40
Vpis dijakov po vrstah izobraževanja ob začetku šolskega leta 2004/2005, 2005/2006, 2006/200� Enrolment of pupils in upper secondary programmes by type of study at beginning of the school year 2004/2005, 2005/2006, 2006/200�
45,0
40,0
35,0
30,0
25,0
20,0
15,0
10,0
5,0
0
V 2-
letn
ih n
ižjih
pok
licni
h izo
braž
eval
nih
prog
ram
ih
In 2
-year
lowe
r voc
atio
nal p
rogr
amm
es
V 3-
letn
ih sr
ednj
ih p
oklic
nih
izobr
ažev
alni
h pr
ogra
mih
In 3
-year
mid
dle
voca
tiona
l pro
gram
mes
V pr
ogra
mih
4- in
5-le
tneg
a te
hnišk
ega
in d
ruge
ga st
roko
vneg
a izo
braž
evan
ja
In 4
-5-ye
ar te
chni
cal a
nd o
ther
pro
fess
iona
l pro
gram
mes
V gi
mna
zijsk
ih iz
obra
ževa
lnih
pro
gram
ih
In g
imna
zija
prog
ram
mes
V pr
ogra
mih
+ 2
in P
TI
In +
2 an
d PT
I pro
gram
mes
Pokl
icni t
ečaj
i, mat
urite
tni t
ečaj
i
Voca
tiona
l cou
rses
, mat
ura
cour
ses
2004/05
2005/06
2006/07
brosura1.indd 40 22.11.2007 19:40:09
41
V šolskem letu 2006/07 je 98 % učencev nadaljevalo šolanje takoj po končanem obveznem izobraževanju: od tega se jih je 39,3 % odločilo za gimnazije, 33,3 % za programe tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, 16,5 % za srednje poklicne izobraževalne programe, 7,3 % za srednje poklicno-tehniške programe (3 + 2), 1,8 % za poklicne in maturitetne tečaje in 1,7 % za nižje poklicne programe.Končana gimnazija ali srednja strokovna šola omogoča dijakom neposreden prehod na visokošolsko izobraževanje.
In the academic year 2006/2007, 98 % of pupils continued their education immediately after finis-hing obligatory education. 39.3 % decided to enrol in gimnazija programmes, 33.3 % enrolled in te-chnical education programmes, 16.5 % enrolled in secondary vocational, 7.3 % enrolled in secondary vocational programmes (3+2), 1.8 % enrolled in vocational and matura courses and 1.7 % enrolled in short-term vocational programmes.Upon finishing the gimnazija or secondary vocational school program, pupils are eligible to enrol in higher education.
Dijaki srednjih šol za mladino po vrstah izobraževalnih programov, začetek šolskega leta 2006/200�Students by types of educational programmes in upper secondary schools for youth, beginning of the school year 2006/200�
gimnazija gimnazija
programi tehniškega in drugega strokov-nega izobraževanja technical and other professional programmes
srednji poklicni izobraževalni programi middle vocational programmes
srednji poklicno-tehniški programi (3 + 2) middle vocational technical programmes
nižji poklicni programi lower vocational programmes
poklicni in maturitetni tečaji vocational and matura courses
39,3 %
1,8 %
1,7 %
7,3 %
16,5 %
33,3 %
brosura1.indd 41 22.11.2007 19:40:09
42
Dijaki, vpisani v srednješolske izobraževalne programe, po vrstah izobraževalnih programov, začetek šolskega leta 2006/200�Enrolment of students by types of educational programmes in upper secondary schools for youth, beginning of the school year 2006/200�
Vrsta programov Type of programmes Vključeni Enrolled
Vsi Total Ženske Women
Skupaj Total 96 310 46 953
V 2-letnih nižjih poklicnih programih In the 2- year lower vocational programmes
1 625 410
V 3-letnih srednjih poklicnih programih In 3-year middle vocational programmes
15 939 5 150
V programih 4- in 5-letnega tehniškega in drugega strokovne-ga izobraževanja ter v programih gimnazij In 4- & 5- year technical and other professional programmes and in gimnazija programmes
69 928 37 464
V programih PTI In PTI programmes 7 047 2 751
V poklicnem tečaju in maturitetnem tečaju In vocational courses and matura courses
1 771 1 178
Ob koncu šolskega leta 2005/2006 je bilo v srednješolsko izobraževanje vpisanih 17 245 odraslih.
At the end of the academic year 2005/2006, 17,245 adults were enrolled in secondary education.
brosura1.indd 42 22.11.2007 19:40:09
4�
Odrasli, vpisani v srednješolske izobraževalne programe, po izobraževalnih instituci-jah, konec šolskega leta 2005/2006Adults enrolled in secondary education programmes, according to educational insti-tutions, end of academic year 2005/2006
Vrsta izobraževalnih institucij Type of educational institution Vključeni Enrolled
Vsi All Ženske Women
Skupaj Total 17 245 8 947
Ljudska oz. delavska univerza Folk high school 5 965 3 631
Druge specializirane organizacije za IO Other specialized adult education organizations
3 057 1 702
Enota za IO pri šolah Adult education unit in schools 7 971 3 450
Drugo Other 252 164
Ljudska oz. delavska univerza Folk high school
Druge specializirane organizacije za IO Other specialized adult education organizations
Enota za IO pri šolah Adult education unit in schools
Drugo Other
34,6 %
1,5 %
46,2 % 17,7 %
brosura1.indd 43 22.11.2007 19:40:10
44
Slušatelji srednjih šol za odrasle po vrstah in področjih izobraževanja, konec šolske-ga leta 2005/2006Adults in upper secondary programmes by fields and types of study, end of school year 2005/2006
Področja programov Fields of study Vključeni Enrolled
Vsi Total Ženske Women
Skupaj Total 17 245 8 947
V nižjih poklicnih programih In lower vocational programmes 31 10
V srednjih poklicnih programih In middle vocational programmes 5 424 2 864
V 4- in 5-letnih tehniških in strokovnih programih ter v programih gimnazij In 4- & 5- year technical and other professional programmes and in gimnazija programmes
6 024 3 587
V programih PTI In PTI programmes 5 493 2 306
V poklicnem in maturitetnem tečaju Vocational and matura course 273 180
Učitelji, vodstveni, svetovalni in drugi strokovni delavci v srednjih šolah, konec šolskega leta 2005/2006Teachers, management staff, counselling and professional support in upper secon-dary schools, end of school year 2005/2006
V šolah za mladino Schools for youth
V šolah za odrasle Schools for adults
Skupaj Total 8 661 1 036
Učitelji Teachers 7 707 746
Vodstveni delavci Management 289 76
Svetovalni delavci Advisers 196 14
Drugi strokovni delavci Other professional personnel 469 200
brosura1.indd 44 22.11.2007 19:40:10
4�
Višješolsko izobraževanje kot del terciarnega izobraževanjaVocational education as part of tertiary educationDelež prebivalstva, ki študij nadaljuje na terciarni ravni, je z vsakim letom večji. V študijskem letu 2006/2007 je že skoraj polovica (48,2 %) vsega prebivalstva med 19. in 23. letom starosti vključena v višje strokovno ali visokošolsko izobraževanje. To je za 7,3 odstotne točke več kot pred petimi leti in za 17,5 odstotne točke več kot leta 1997/98.
The participation rate of population in tertiary education is growing every year. Nearly a half of popu-lation aged 19 to 23 is participating in post-secondary vocational and higher education, which is 7.3 percent more than five years ago and 17.5 percentage points more than in 1997/98.
Vključenost prebivalstva, starega 19–23, v terciarno izobraževanje, 199�–2006Participation rate of population aged 19-23 in tertiary education, 199�-2006
65 %
60 %
55 %
50 %
45 %
40 %
35 %
30 %
25 %
20 %
Skupaj/Total
Moški/Men
Ženske/Women
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
brosura1.indd 45 22.11.2007 19:40:10
4�
V študijskem letu 2006/07 je bilo v terciarno izobraževanje (tj. visokošolsko in višje strokovno izobra-ževanje) vključenih 115 944 študentov. In the academic year 2006/07, 115,944 students are enrolled in tertiary education.
Vključenost prebivalstva, starega 19–23 let, v terciarno izobraževanje, 2000–2006Participation rate of population aged 19-23 in tertiary education, 2000-2006
Leto Year
Delež (%) Share (%) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Skupaj Total 37,7 40,9 42,0 42,8 44,6 46,5 48,2
Moški Men 30,6 32,3 34,4 34,9 36,0 37,0 38,2
Ženske Women 45,4 50,0 49,9 51,2 53,6 56,5 58,9
Na 51 višjih strokovnih šolah je bilo v tem študijskem letu vpisanih 15 831 študentov, kar je 10 % več kot leto prej in kar 150 % več kot pred petimi leti. Tretjina jih je bila vpisanih redno, ostali pa izredno. Največ študentov višjih strokovnih šol je starih od 20 do 22 let, precej pa jih študira tudi po tridesetem letu (34,3 %).
15,831 students are enrolled in 51 post-secondary vocational colleges – 10 percent more than in the previous academic year and as much as 150 percent more than five years ago. The majority of students enrolled in post-secondary vocational colleges are between 20 and 22 years old, while 34.3 % of students are 30 years old or older.
brosura1.indd 46 22.11.2007 19:40:10
4�
Študenti, vpisani v terciarno izobraževanje, po vrstah programa, 2006/200�Student enrolment in tertiary education by the type of program, 2006/200�
V letu 2006 je bilo 2 834 diplomantov višješolskih študijskih programov, kar je za 21,6 % več kot leto prej, in ti predstavljajo že 16,5 % vseh diplomantov. Največ diplomantov (kar 60 %) je končalo programe za poslovnega sekretarja ali komercialista.Sicer pa se je število diplomantov v primerjavi z letom 2000 povečalo z 215 na 2 834, to je za 1 300 %.
In the year 2006, there were 2,834 graduates of higher education programmes, representing a 21.6 % increase from the previous year, and 16.5 % of all graduates. The majority of graduates (60 %) finished business secretary or commercialist programmes.In comparison with the year 2000, the number of graduates increased from 215 to 2,834, represen-ting a 1,300 % increase.
50 000
40 000
30 000
20 000
10 000
0
višje
šolsk
i stro
kovn
i po
st-se
cond
ary v
ocat
iona
l
visok
ošol
ski s
troko
vni
high
er p
rofe
ssio
nal
unive
rzite
tni
unive
rsity
spec
ialis
tični
spec
ialis
t’s m
agist
rski
mas
ter’s
dokt
orsk
ido
ctor
al
1. st
opnj
a: vi
soko
šolsk
i stro
kovn
i1s
t lev
el: h
ighe
r pro
fess
iona
l
1. st
opnj
a: u
nive
rzite
tni
1st l
evel
: uni
vers
ity
2. st
opnj
a: m
agist
rski
2nd
leve
l: mas
ter’s
3. st
opnj
a: d
okto
rski
3rd
leve
l: doc
tora
l
dosedanji visokošolski programi novi programi, prilagojeni Bolonjski deklaracijiprevious higher education programmes new programmes, adjusted to the Bologna Declaration
brosura1.indd 47 22.11.2007 19:40:10
4�
V letu 2006 je na terciarni ravni diplomiralo 17 145 študentov ali za 8,6 % več kot v preteklem letu. Višješolske, visokošolske strokovne ali univerzitetne programe je v letu 2006 zaključilo 5,4 % prebi-valstva, starega 23 do 26 let.
In 2006, 17,145 students completed their study at higher education institutions and post-secondary vocational colleges, which is 8.6 % more than in the previous year. In 2006, 5.4 % of population aged between 23 and 26 completed post-secondary vocational, higher professional or university program-mes.
Diplomanti terciarnega izobraževanja po vrsti študijskega programa, ki so ga zaključili, 2006Tertiary education graduates by type of study programmes completed, 2006
7 000
6 000
5 000
4 000
3 000
2 000
1 000
0
višje
šolsk
i stro
kovn
i
post
-seco
ndar
y voc
atio
nal
visok
ošol
ski s
troko
vni
high
er p
rofe
ssio
nal
unive
rzite
tni
unive
rsity
spec
ialis
tični
in m
agist
rski
spec
ialis
t’s a
nd m
aste
r’s
dokt
orsk
i
doct
oral
1. st
opnj
a: vi
soko
šolsk
i stro
kovn
i
1st l
evel
: hig
her p
rofe
ssio
nal
1. st
opnj
a: u
nive
rzite
tni
1st l
evel
: uni
vers
ity
2. st
opnj
a: m
agist
rski
2nd
leve
l: mas
ter’s
dosedanji visokošolski programi novi programi, prilagojeni Bolonjski deklaracijiprevious higher education programmes new programmes, adjusted to the Bologna Declaration
brosura1.indd 48 22.11.2007 19:40:10
4�
Diplomanti terciarnega izobraževanja, 2000–2006 Tertiary education graduates, 2000 - 2006
Leto Year
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Diplomanti Graduates 11 497 11 991 14 278 13 931 14 888 15 787 17 145
Učno osebje Teaching staff
Na višjih strokovnih šolah je v letu 2006 poučevalo 1 653 oseb z različnimi pedagoškimi obremenitva-mi, to pa predstavlja 532,5 osebe s polno pedagoško obveznostjo.
In 2006, 1,653 persons with various pedagogical loads were employed in higher vocational colleges, representing an average of 532.5 persons with a full pedagogical load.
19 000
17 000
15 000
13 000
11 000
9 000
7 000
5 000
Štev
ilo d
iplo
man
tov G
radu
ates
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Leto Year
brosura1.indd 49 22.11.2007 19:40:10
�0
Glasbeno izobraževanje�
Music educationV začetku šolskega leta 2006/2007 je bilo v osnovno glasbeno in plesno izobraževanje vključenih 23 786 otrok in mladostnikov, kar je za 1,6 % več kot leto prej.
At the beginning of the academic year 2006/2007, 23,786 children and adolescents were enrolled in elementary music and dance education, representing a 1.6 % increase over the previous year.
Učenci, vključeni v osnovno glasbeno in plesno izobraževanje, po izobraževalnih programih, začetek šolskega leta 2006/200�Pupils enrolled in basic music and dance education by educational programmes, beginning of the school year 2006/200�
Začetek šolskega leta Beginning of the school year
2004 2005 2006
Vrsta programa – SKUPAJ Type of program - TOTAL 22 952 23 404 23 786
Predšolska glasbena vzgoja Pre-school music education 678 656 720
Glasbena pripravnica Preparatory music school 1 984 1 995 1 995
Plesna pripravnica Preparatory dance school 675 738 822
Glasba Music 18 815 19 180 19 339
Ples Dance 800 835 910
V šolskem letu 2005/2006 je nižjo ali višjo stopnjo programa glasba in ples zaključilo 2 743 učencev, od tega nižjo stopnjo programa glasba in ples 2 048 učencev, višjo stopnjo pa 695. Največ učencev je zaključilo z učenjem klavirja, flavte in kitare, 117 učencev je zaključilo program petje, 37 pa program balet.
In the academic year 2005/2006, 2,743 pupils finished the lower or higher level of the music and dance program. The lower level was successfully finished by 2,048 pupils, while 695 students su-
8 Glasbene šole so del javne mreže glasbenih šol in so financirane s strani države. Music schools form a part of the public network of music schools and are financed by the state.
brosura1.indd 50 22.11.2007 19:40:11
�1
ccessfully finished the higher level. The majority of pupils finished the program by learning to play the piano, flute and guitar, 117 pupils finished singing classes, and 37 finished ballet.
Glasbene šole po organizacijski obliki, konec šolskega leta 2005/2006Music schools by organizational form, end of school year 2005/2006
Skupaj
Total
Samostojne glasbene šole
Autonomous music schools
Matične glasbene šole
Central music schools
Podružnice glasbene šole
Subsidiary music schools
Dislocirani oddelki glasbene šole Dislocate units of music school
Skupaj Total 75 50 7 6 12
Učitelji, vodstveni in drugi strokovni delavci v glasbenih šolah, konec šolskega leta 2005/2006Teachers, management and other expert personnel in music schools, end of school year 2005/2006
Skupaj Total Moški Men Ženske Women
Skupaj Total 1 946 825 1 121
Vodstveni delavci Management staff 74 30 44
Učitelji Teachers 1 814 782 1 032
Korepetitorji Tutors 58 13 45
brosura1.indd 51 22.11.2007 19:40:11
�2
Manjšine oz. narodne skupnosti Minorities or national communities Italijanska narodna skupnost9
Italian national community
Število vrtcev z italijanskim učnim jezikom Number of kindergartens teaching in Italian 3
Število otrok v vrtcih z italijanskim učnim jezikom Number of children in kindergartens teaching in Italian
305
Število OŠ z italijanskim učnim jezikom Number of elementary schools teaching in Italian 3
Število učencev v OŠ z italijanskim učnim jezikom Number of pupils in elementary schools teaching in Italian
372
Število srednjih šol z italijanskim učnim jezikom Number of secondary schools teaching in Italian
3
Število dijakov v vrtcih z italijanskim učnim jezikom Number of pupils in secondary schools teaching in Italian
235
Madžarska narodna skupnostHungarian national community
Število otrok v dvojezičnih vrtcih Number of children in bilingual kindergartens 263
Število dvojezičnih OŠ Number of bilingual elementary schools 5
Število učencev v dvojezičnih OŠ Number of pupils in bilingual elementary schools 844
Število dvojezičnih SŠ Number of bilingual secondary schools 1
Število dijakov Number of pupils 340
9 Vključeni so podatki, dostopni na spletni strani Urada RS za narodnosti. Data source: RS Government Office for Nationali-ties web pages.
brosura1.indd 52 22.11.2007 19:40:11
brosura1.indd 53 22.11.2007 19:40:11
�4
Ministrstvo za šolstvo in šport – informacija p. p. 104, 1001 Ljubljanae-pošta: [email protected]://www.mss.gov.si/
Ministry of Education and SportP.O. Box 104, 1001, Ljubljanae-mail: [email protected]://www.mss.gov.si/
Publikacija Slovenski šolski sistem v številkah zajema temeljne informacije o dodiplomskem izobraževanju v RS (predšolska vzgoja, osnovno in srednje šolstvo, višje šolstvo ter izobraževanje odraslih), za katerega je zadolženo Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ).Slovene Education System in Numbers publication (Slovenski šolski sistem v številkah) covers the basic information on un-dergraduate education in Slovenia (pre-school education, elementary and secondary education, higher education and adult education), under the responsibility of the Ministry of Education and Sport (MŠŠ).
V publikaciji so praviloma uporabljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si), drugi viri so posebej ozna-čeni.In general, only data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia (www.stat.si) were used in the publication, other sources are indicated separately.
Delovno skupino Ministrstva za šolstvo in šport je vodila dr. Alenka Šverc.The Ministry of Education and Sport work group was managed by dr. Alenka Šverc.
Izdajatelj: Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007Publisher: Ministry of Education and Sport, 2007
Redakcija in lektoriranje: EUTRIP, d.o.o.Revision and proofreading: EUTRIP, d.o.o.
Oblikovanje in tisk: Orbis, d.o.o.Design and printing: Orbis, d.o.o.
brosura1.indd 54 22.11.2007 19:40:11
![Prva pomoč v jamarstvu - jamarska-zveza.si · CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana PRVA pomoč v jamarstvu [Elektronski vir] : priročnik](https://img.pdfslide.net/doc/110x75/5e10321f4f91fb13d670b6f1/prva-pomo-v-jamarstvu-jamarska-zvezasi-cip-a-kataloni-zapis-o-publikaciji.jpg)
