Smetkovodstvena presmetka analiza i revizija

7/23/2019 Smetkovodstvena presmetka analiza i revizija

1/69

SMETKOVODSTVENA

PRESMETKA

ANALIZA I REVIZIJASa{ka Pop-Dimitrioska


2/69

2

SODR@INA:

Voved

PRV DEL - TEORIJA I METODOLOGIJA NASMETKOVODSTVOTO

IPOIM I ZADA^I NA SMETKOVODSTVOTO -------------- 51. Poim na smetkovodstvoto ---------------------------------------------- 62. Zada~i na smetkovodstvoto -------------------------------------------- 7

II RAZVOJ NA SMETKOVODSTVOTO------------------------------ 81. Rano smetkovodstvo ------------------------------------------------------- 82. Luca pacioli i ra|aweto na sovremenoto smetkovodstvo ---------83. Post Pacioli period -------------------------------------------------------- 94. Sovremenoto smetkovodstvo i potrebata od razvoj nastandardi ------------------------------------------------------------------------ 9

III SMETKOVODSTVOTO KAKO INFORMATIVENSISTEM ---------------------------------------------------------------------- 111. Smetkovodstvoto kako sistem --------------------------------------- 112. Tipovi na smetkovodstvo --------------------------------------------- 122.1 Finansisko smetkovodstvo ----------------------------------------- 122.2 Menaxersko smetkovodstvo ----------------------------------------- 132.3 Smetkovodstvo na tro{ocite -------------------------------------- 142.4 Drugi tipovi na smetkovodstvo ------------------------------------ 143. Korisnici na smetkovodstvenata informacija ---------------- 153.1 Menaxmentot ------------------------------------------------------------- 153.2 Korisnici so direkten finansiski interes ------------------ 163.3 Korisnici so indirekten finansiski interes --------------- 17

IVDVOJNOTO KNIGOVODSTVO - OSNOVEN SISTEMNA SMETKOVODSTVOTO -------------------------------------------- 181. Pravila na dvojnoto knigovodstvo --------------------------------- 182. Pozna~ajni termini i kategorii vo sistemotna dvojnoto knigovodstvo ------------------------------------------------- 193. Osnovna smetkovodstvena ravenka --------------------------------- 21


3/69

3

4. Smetki, smetkovna ramka i smetkoven plan --------------------- 224.1 Smetka --------------------------------------------------------------------- 224.2 Smetkovna ramka i smetkoven plan ------------------------------- 234.3 Forma na smetkite ----------------------------------------------------- 25

4.4 Saldo na smetkite ------------------------------------------------------ 274.5 Vidovi na smetki ------------------------------------------------------- 285. Osnovnata smetkovodstvena ravenka i vlijanieto natransakciite vrz smetkite ----------------------------------------------- 316. Smetkovodstven ciklus ------------------------------------------------ 336.1 Identifikacija i merewe na transakciite i drugitenastani --------------------------------------------------------------------------346.2 Evidencija na nastanite vo dnevnik i glavna kniga --------- 356.3 Proben bilans ----------------------------------------------------------- 386.4 Axustirawa i axustiran proben bilans ------------------------ 406.5 Izgotvuvawe na finansiski izve{tai -------------------------- 416.6 Zatvorawe na smetkite, po~eten bilans ipo~etna sostojba ------------------------------------------------------------- 417. Dokumentacija vo dvojnoto knigovodstvo ------------------------ 427.1 Vidovi knigovodstveni dokumenti ------------------------------- 437.2 Kontrola, obrabotka i ~uvawe na knigovodstvenitedokumenti --------------------------------------------------------------------- 43

VFINANSISKO IZVESTUVAWE - OSNOVNIFINANSISKI IZVE[TAI1. Celi na finansiskoto izvestuvawe ------------------------------- 452. Finansiskite izve{tai i MSS ------------------------------------- 462.1 Osnovni pretpostavki na finansiskite izve{tai ---------- 462.2 Kvalitativni karakteristiki na finansiskiteizve{tai ----------------------------------------------------------------------- 472.3 Osnovni finansiski izve{tai ------------------------------------ 483. Bilans na sostojba ------------------------------------------------------- 503.1 Elementi na bilansot na sostojba -------------------------------- 513.2 Izgotvuvawe na bilansot na sostojba ---------------------------- 524. Bilans na uspeh ----------------------------------------------------------- 564.1 Elementi na bilansot na uspeh ------------------------------------ 574.2 Izgotvuvawe na bilansot na uspeh -------------------------------- 595. Zaklu~en list ------------------------------------------------------------- 626. Izve{taj za promenite vo glavninata ----------------------------- 647. Izve{taj za pari~nite tekovi --------------------------------------- 658. Bele{ki kon finansiskite izve{tai ---------------------------- 69


4/69

4

VOVEDVOVEDVOVEDVOVED

Uspehot ili neuspehot na biznisot se meri vo pari. AUspehot ili neuspehot na biznisot se meri vo pari. AUspehot ili neuspehot na biznisot se meri vo pari. AUspehot ili neuspehot na biznisot se meri vo pari. Avrednosta na parite e onavrednosta na parite e onavrednosta na parite e onavrednosta na parite e ona {{{{to smetkovodstvoto go snima.to smetkovodstvoto go snima.to smetkovodstvoto go snima.to smetkovodstvoto go snima.

Smetkovodstvoto e jazik na biznisot.Smetkovodstvoto e jazik na biznisot.Smetkovodstvoto e jazik na biznisot.Smetkovodstvoto e jazik na biznisot.NezNezNezNezavisno dali ste involvirani vo biznis ili ne,avisno dali ste involvirani vo biznis ili ne,avisno dali ste involvirani vo biznis ili ne,avisno dali ste involvirani vo biznis ili ne,

uuuu~~~~eweto smetkovodstvoeweto smetkovodstvoeweto smetkovodstvoeweto smetkovodstvo }e}e}e}e Vi donese samo korist.Vi donese samo korist.Vi donese samo korist.Vi donese samo korist.

Menaxerite mora da imaat sovr{eno poznavawe zafinansiskite transakcii i na~inot na koj tie vlijaat na

finansiskite rezultati. Site onie koi se povrzani sofinansiskoto rabotewe na kompanijata kako sopstvenici,investitori, kreditori, vraboteni, vladata i dràvniteslu`bi, trebada go poznavaat smetkovodstvoto za da moàt dagi merat finansiskite performansi na biznisot. I sekoj koj}e se najde vo ovaa uloga }e treba dobro da go sovladasmetkovodstvoto - na~inot na koj finansiskata informacija egenerirana, interpretirana i analizirana.

Vo prviot del na ovoj materijal, Vi se priloèniosnovite na dvojnoto knigovodstvo, smetkovodstveniot ciklusi osnovnite finansiski izve{tai.

Vo vtoriot del e obrabotena prakti~nata primena nasmetkovodstvoto, soglasno Me|unarodnite smetkovodstvenistandardi.

A, tretiot del na ovoj materijal e posveten naupravuva~koto smetkovodstvo odnosno analizata na osnovnitefinansiskite izve{tai i internata kontrola.

Ovoj trud ima za cel da Vi pomogne da gi


5/69

5

PRV DELSMETKOVODSTVENA TEORIJA I METODOLOGIJA


6/69

6

IPOIM I ZADAÎ NA SMETKOVODSTVOTO

1. POIM NA SMETKOVODSTVOTO

Dali smetkovodstvoto e servis, analiti~ka disciplinaili informativen sistem? Bi rekle - site tri.

Kako servis, smetkovodstvoto obezbeduva kvantitativnifinansiski pokazateli neophodni za donesuvawe na odluki zaalokacija na resursite. Kako analiti~ka disciplina, giidentifikuva brojnite nastani i transakcii {to jakarakteriziraat ekonomskata aktivnost na eden subjekt. Kako

informativen sistem gi pribira i povrzuva ekonomskiteinformacii za subjektot so razli~ni kategorii na korisnici,~ii interesi i aktivnosti se povrzani so rabotata nasubjektot.

Sekoja od ovie opisi, razli~na sama po sebe, sodrì triklu~ni karakteristiki koi go definiraat smetkovodstvoto:(1) identifikacija, merewe i komunikacija na finansiskiteinformacii za (2) ekonomskite entiteti do (3)zainteresiranite lica. Ovie karakteristiki go odbeleùvaat

smetkovodstvoto godini nanazad. Vo poslednive godini,ekonomskite entiteti prerasnaa tolku golemi i kompleksni, ibrojot na zainteresiranite lica tolku mnogu se zgolemi, {tosmetkovodstvenata profesija ja pravi poodgovorna ipokompleksna od koga i da e.

Vo literaturata se sre}avaat bezbroj obidi zadefinirawe na smetkovodstvoto. No ona {to e zna~ajno e da senapravi razlika me|u knigovodstvoto i smetkovodstvoto kakone bi do{lo do izedna~uvawe na dvata termina.

Knigovodstvoto e proces na snimawe i beleèwe nafinansiskite transakcii. Kako mehani~ka aktivnost koja sepovtoruva, knigovodstvoto e mal, no zna~aen del nasmetkovodstvoto. Od druga strana, smetkovodstvoto kakosistem e naso~eno kon zadovoluvawe na potrebite zainformacii na nivnite korisnici. Toa vklu~uva, pokrajknigovodstvoto kako mehani~ki del i eden neknigovodstvendel: vrednosno planirawe, smetkovodstvena kontrola,smetkovodstvena analiza i smetkovodstveno informirawe.


7/69

7

Posebno mesto denes mu se dava na ovoj vtoriot del nasmetkovodstvoto, koj e orientiran kon potrebite nasovremeniot na~in na upravuvawe so kompaniite.

2. ZADA^I NA SMETKOVODSTVOTO

Biznis aktivnostite na kompaniite se naso~eni konobezbeduvawe na profit, od edna strana i obezbeduvawe nalikvidnost na kompanijata (finansiski sredstva koi }eobezbedat navremeno pla}awe na obvrskite), od druga strana.

Zna~ajna funkcija na smetkovodstvoto e da obezbedifinansiski informacii za toa dali menaxerite gipostignuvaat biznis celite na raboteweto i dali toa go pravatuspe{no ili ne. Ova gi opredeluva zada~ite na sovremenotosmetkovodstvo denes:

Prvo, smetkovodstvoto mora da gi evidentira tekovnitenastani i na krajot na godinata da izgotvi finansiskiizve{tai. Toa }e bide osnova za analiza na raboteweto voperiodot koj izminal.

Vtoro, preku komparacija na dobienite podatoci zaminatiot period i ona {to bilo planirano, da se utvrdatotstapuvawata, da se prevzemat merki za lo{oto rabotewe ilida se potencira uspe{noto rabotewe.

Treto, smetkovodstvenite informacii, da bidat osnovaza donesuvawe na dobra delovna odluka.


8/69

8

II RAZVOJ NA SMETKOVODSTVOTO

1. RANO SMETKOVODSTVO

Smetkovodstvoto e mnogu stara disciplina. Formi nasmetkovodstvoto se sretnuvaat vo trgovijata pred pove}e od5000 godini.

Nekoi avtori smetaat deka prvite za~etoci nasmetkovodstvoto pretstavuvaat beleèweto na nekoi operaciina glineni plo~i vo Vavilon. Postojat dokazi koi upatuvaat natoa deka za~etocite na smetkovodstvenata evidencija se

sre}avaat vo Egipet, drevna Grcija, a osobeno vo Rim.Spored nekoi mislewa, odredeni formi na evidencija voRim potsetuvaat na evidencija {to se sre}ava vo nekoi delovniknigi koi inaku se vodat vo dvojnoto knigovodstvo.

2. LUCA PACIOLI I RAI RAI RAI RA\\\\AWETO NA SOVREMENOTOAWETO NA SOVREMENOTOAWETO NA SOVREMENOTOAWETO NA SOVREMENOTOSMETKOVODSTVOSMETKOVODSTVOSMETKOVODSTVOSMETKOVODSTVO

Smetkovodstvoto onaka kako {to nie denes go znaeme,dobiva svoja upotreba vo 1400 godina, osobeno vo Italija, kakocentar na razvojot na brodogradbata, trgovijata igrade`ni{tvoto.

Prvata kniga za smetkovodstvo e napi{ana od BenkoKotruli} (isto poznat kako Benedetto Cotrugli), trgovec oddene{en Dubrovnik. Za vreme na negoviot prestoj vo Italija,

toj zapoznal mnogu trgovci {to go nateralo da go napi{edeloto Della Mercatura et del Mercante (Za trgovijata isovr{eniot trgovec), vo koe gi obrazloìl principite namodernoto dvojno knigovodstvo. Iako deloto go napi{al vo1458 godina, toa bilo objaveno celi 36 godini podocna.

Od taa pri~ina, poznatiot italijanski matemati~ar ifilozof Luca Pacioli, do denes e odgovoren za ra|aweto nasmetkovodstvoto. Vo 1494 godina, Pacioli go objavuva negoviottrud Summa de Arithmetica, Geomethrica, Proportion et Proportionalita(Zbornik po aritmetika, geometrija, proporcii i odnosi), kojasodrì detalen opis na prakti~noto smetkovodstvo vo toa


9/69

9

vreme. Ovaa kniga stanuva i edna od naj~itanite knigi pomatematika vo Italija i go proslavuva Pacioli kako


10/69

10

i zgolemenata globalizacija na pazarite na kapital, zna~ajnoja pro{irija ulogata na smetkovodstvoto.

Eden mnogu va`en faktor odsekoga{ se ispre~uval kakoproblem vo reguliraweto na me|usebnite ekonomski odnosi

me|u partnerite od razli~no nacionalno poteklo. Vo pra{awee me|usebnoto razbirawe vo vrska so finansiskite pra{awa.Poradi brojni pri~ini, so vreme se sozdale pove}e ili

pomalku specifi~nosti vo smetkovodstvenite sistemi vopooddelnite zemji, a so toa i vo izgotvuvaweto iprezentacijata na finansiskite izve{tai.

Vo presret na razre{uvaweto na problemot nakomunicirawe vo vrska so razbiraweto na finansiskitepodatoci, vo praktikata na razli~ni zemji, zapo~nuva procesot

na harmonizacija ili voedna~uvawe na smetkovodstvenatapraktika na se po{iroki me|unarodni prostori. Rezultat naovie procesi e potrebata za donesuvawe na smetkovodstvenitestandardi, kako edinstven na~in na unificirano razbirawe nafinansiskite informacii.

Glavna protivvre~nost vo postavuvawe nasmetkovodstvenite standardi e


11/69

11

III SMETKOVODSTVOTO KAKO INFORMATIVENSISTEM

1. SMETKOVODSTVOTO KAKO SISTEM

Mnogu pati do sega sme go sretnale poimot sistem. Celtana sekoj sistem, bez isklu~ok, e da im pomogne na poedinciteili odredeni grupi da


12/69

12

sl. 1 Smetkovodstvoto kako informacionen sistem

2. TIPOVI NA SMETKOVODSTVO

Znaeme deka smetkovodstvenata informacija mo`e da

bide korisna vo bezbroj situacii. Vsu{nost, na poleto nasmetkovodstvoto postojat nekolku posebni oblasti koi sezasnovani na prirodata na donesuvawe odluki.

2.1 Finansisko smetkovodstvo

Finansiskoto smetkovodstvo obezbeduva informacii za

nadvore{ni korisnici.Da ja zememe na primer, golemata korporacija IBM.

Sopstvenici na kompanijata se akcionerite. IBM ima pove}eod 600.000 akcioneri. Se razbira sekoj od akcionerite ne edirektno vklu~en vo upravuvaweto na kompanijata.Akcionerite imaat potreba od informacija za da gi procenat(1) performansite na biznisot i (2) mo`nosta za vra}awe nanivnata investicija vo biznisot.

Finansiskoto smetkovodstvo gi dava informaciite za

ovie celi. Ovie informacii se korisni i za potencijalniteakcioneri, koi se zainteresirani da investiraat vo toj biznis.


13/69

13

Kreditorite i potencijalnite kreditori, isto taka , gikoristat podatocite na finansiskoto smetkovodstvo. Firmite~esto baraat zaem od bankite ili drugi pozajmuva~i. Bankatakako nadvore{na stranka ima potreba od informacii za

finansiskoto rabotewe na firmata. Kreditot }e bide odobrensamo na kreditosposobna kompanija. Finansiskotosmetkovodstvo }e dade del, ako ne i najgolem del nainformaciite potrebni za donesuvawe odluki na oviekorisnici.

Finansiskoto smetkovodstvo generira izve{tai, prekukoi mo`e da se oceni kolku dobro kompanijata raboti. Ovieizve{tai do nadvore{nite korisnici se narekuvaatfinansiski izve{tai. Finansiskite izve{tai davaat

direktni podatoci za profitabilnosta i likvidnosta i imaatcentralno mesto vo smetkovodstvoto.

Tabela br.1 Tri osnovni tipovi na smetkovodstvo

Tipovi nasmetkovodstvo

Korisnici Primer na odluki

Finansiskosmetkovodstvo

Akcioneri Kupuvawe na akcii^uvawe na akciiProdavawe na akcii

Kreditori Pozajmuvawe na pariOdreduvawe na kamatnastapka

Menaxerskosmetkovodstvo

Menaxeri Postavuvawe na cena naproizvodiKupuvawe ili iznajmuvawena oprema

Smetkovodstvo natro{oci

Menaxeri Utvrduvawe naprofitabilnost po

proizvodi

2.2 Menaxersko smetkovodstvo

Menaxerskoto (upravuva~ko) smetkovodstvo davainformacii potrebni za onie koi go vodat biznisot odnosno za

interni potrebi. Menaxerite imaat potreba za informaciipreku koi }e ocenat {to napravile vo izminatiot period i


14/69

14

{to treba da o~ekuvaat vo idnina. Postignatataprofitabilnost i likvidnost }e im bide patokaz zadonesuvawe na odluki za finansiskite, investicionite ioperativnite aktivnosti. Tie treba da odlu~at na primer, dali

da gradat nova fabrika, kolku da potro{at za istra`uvawe irazvoj, dali da kupat ili iznajmat oprema, dali da goproizveduvaat ili kupuvaat sostavniot del na proizvodot ilidali da prodavaat odreden proizvod.

Menaxerskoto smetkovodstvo e ona {to gi davainformaciite za ovie odluki. Ovie informacii se mnogupodetalni od onie koi gi dava finansiskoto smetkovodstvo.

Iako razlikata me|u finansiskoto i menaxerskotosmetkovodstvo e o~igledna, ~esto doa|a do zabuna. Na primer,

finansiskoto smetkovodstvo obezbeduva informacii zaraboteweto na firmata do nadvore{nite korisnici. Bidej}iza ovaa informacija e odgovoren menaxmentot, menaxerite seisto taka zaineresirani za finansisko-smetkovodstvenatainformacija. Spored toa, razlikata me|u finansiskoto imenaxerskoto smetkovodstvo zavisi od toa koj e primarenkorisnik na informacijata.

2.3 Smetkovodstvo na tro{ocite

Smetkovodstvoto na tro{ocite e poznato u{te i kakointerno ili pogonsko smetkovodstvo. Ova smetkovodstvo,nameneto glavno za interni potrebi, vr{i klasifikacija,pribirawe i raspored na tro{ocite po nositeli. Se misli naalokacija na tro{ocite po proizvodi ili grupi na proizvodiso cel da se utvrdi profitabilnosta na sekoj proizvod iligrupa proizvodi.

Smetkovodstvoto na tro{ocite pretstavuva podetalnorazrabotuvawe na finansiskoto smetkovodstvo, i toa na onojdel koj se odnesuva na u~inocite i uspehot po u~inoci.

2.4 Drugi tipovi na smetkovodstvo

I drugi tipovi na smetkovodstvo se sre}avaat vo

raboteweto. Drugite tipovi na smetkovodstvo se sre}avaat kaj


15/69

15

neprofitnite organizacii. Tie postojat za da gi zadovolatpotrebite na odredeni grupi ili individui. Vakviorganizacii se bolnici, crkvi, univerziteti, potoa dràvnitei lokalnite organi, muzei i sl.

Neprofitnite organizacii imaat potrebi od siteprethodno navedeni tipovi na smetkovodstvo. Na primer, i tiemoàt da se pojavat kako barateli na zaem za finansirawe nanivnata aktivnost. Vo toj slu~aj i od niv bankarite }e baraatodredeni finansiski informacii.

Neprofitnite organizacii se fundamentalno razli~niod profitno-orientiranite firmi. Tie nemaat sopstvenici ine postojat da zarabotat profit. Se razbira i tie izgotvuvaatsoodvetni finansiski izve{tai. Ovie izve{tai se

razlikuvaat od onie na profitnite dru{tva, a toa proizleguvaod niviot neprofiten karakter.

3. KORISNICI NA SMETKOVODSTVENATAINFORMACIJA

Lu|eto koi ja koristat smetkovodstvenata informacijaza donesuvawe na odluki, spa|aat vo edna od slednive trikategorii: (1) onie koi go vodat biznisot (menaxerite); (2)onie nadvor od biznis pretprijatieto koi imaat direktenfinansiski interes vo raboteweto i (3) onie lu|e,organizacii i vladini slu`bi koi imaat indirekten interesvo raboteweto na pretprijatieto, kako {to e prikaàno naslika br. 3.

3.1 Menaxmentot

Menaxmentot, op{to zemeno, se lu|e koi imaat najgolemaodgovornost za vodeweto na biznisot i postignuvaweto nacelite na profitabilnosta i likvidnosta. Vo malitekompanii, menaxmentot ~esto se sostoi od nivnitesopstvenici. Vo golemite biznisi, menaxmentot mnogu pove}ese sostoi od lu|e koi za toa se vraboteni. Tie mora da odlu~at

{to da pravat i kako toa da go pravat za da rezultatite se


16/69

16

sovpadnat so nivniot plan. Uspe{nite menaxeri trebapostojano da ja nosat vistinskata odluka zasnovana navistinska i navremena informacija. Za da donesat dobraodluka, menaxerite treba da imaat odgovor na pra{awata kako:

Kolkvi bile neto prihodite vo minatiot kvartal? Dalikompanijata raspolaga so dovolno gotovinski priliv? Koiproizvodi nosat najmnogu profit? Koja e cenata na ~inewe nasekoj proizvod? Poradi mnogute klu~ni odluki koi se baziraatna smetkovodstvenite nastani, menaxmentot e eden odnajzna~ajnite korisnici na smetkovodstvenata informacija.

sl. 2 Korisnici na smetkovodstvenite informacii

3.2 Korisnici so direkten finansiski interes

Vo ovaa grupa na korisnici koi imaat direktenfinansiski interes, vo glavno, se izdvojuvaat dve pozna~ajnikategorii: investitori i kreditori. I dvete grupi, zadonesuvawe na nekoja odluka, ~esto imaat potreba da vr{atanalizi na periodi~nite ili godi{nite izve{tai nakompanijata. Ovie izve{tai im poka`uvaat {to se slu~uvalovo minatoto i se zna~ajni indikatori za toa {to }e se slu~uva

vo idninata.


17/69

17

Investitorite i potencijalnite investitori sezainteresirani za toa kolkava e ili kolkava }e bide nivnatazarabotka. Preku prou~uvawe na finansiskite izve{tai, tie}e odlu~at dali da investiraat vo kompanijata. Otkako }e

investiraat, tie postojano }e ja ispituvaat finansiskatasostojba, preku kontinuirano sledewe na finansiskiteizve{tai.

Kreditorite, onie koi pozajmuvaat pari ili onie koi jakreditiraat kompanijata pri isporakata na stoka, sezainteresirani za toa dali kompanijata raspolaga so dovolnofinansiski sredstva da navreme ja isplati kamatata i da govrati dolgot vo dogovoreniot rok.

3.3 Korisnici so indirekten finansiski interes

Vo posledno vreme ovaa kategorija na korisnici dobivaogromno zna~ewe. Vo ovaa kategorija spa|aat: dràvnite idano~nite organi, regulatorni agencii i drugi grupi.

Dràvnite organi se finansiraat od danocite i taksite

koi po zakonski pat gi naplatuvaat od kompaniite. So ogled nafaktot deka zakonskata regulativa predviduva pla}awe narazli~ni vidovi danoci na dràvata, danoci i taksi nalokalno nivo kako i razni dava~ki po osnov na plati inadomestoci na vrabotenite, dràvnite odnosno dano~niteorgani se dosta zainteresirani za finansiskata sposobnost nakompanijata. Ova podrazbira i izgotvuvawe na razli~niizve{tai nameneti za izvestuvawe na ovie organi.

Mnogu kompanii moraat da izvestuvaat i nekoja odregulatornite agencii. Na primer, dru{tvata koi kotiraatna berza, moraat da dostavuvaat informacii do Komisijata zahartii od vrednost.

Pokraj ovie grupi kako korisnici na smetkovodstveno -finansiskata informacija se javuvaat i dobavuva~ite,potro{uva~ite i asocijacii na potro{uva~ite, vraboteniteili rabotni~kite sindikati, stopanskite komori, pa duri imediumite imaat indirekten interes vo finansiskiteperformansi i perspektivi na biznisot.


18/69

18

IVDVOJNOTO KNIGOVODSTVO- OSNOVEN SISTEM NA SMETKOVODSTVOTO

1. PRAVILA NA DVOJNOTO KNIGOVODSTVO

Od vremeto na Pacioli, sistemot na dvojnoto knigovodstvopostepeno se razvival za da ja dobie sovremenata forma kojadenes go karakterizira. Goete, poznatiot germanski poet,zboruva za dvojnoto smetkovodstvo kako za


19/69

19

kontrola na smetkovodstvenata postapka i avtomatskoutvrduvawe na finansiskiot rezultat.

2. POZNAÂJNI TERMINI I KATEGORIIVO SISTEMOT NA DVOJNOTO KNIGOVODSTVO

Denes, smetkovoditelite koristat mnogu termini koiimaat svoe specifi~no zna~ewe. Ovie termini go sozdavaat

jazikot na biznisot odnosno smetkovodstveniot àrgon.

Pred da se navleze podlaboko vo smetkovodstvenatateorija i praksa, neophodno e da se navedat nekoi odpozna~ajnite termini i nivnoto zna~ewe.

Sredstva. Sredstvata se zna~ajni resursi so koiraspolaga kompanijata. Tie se rezultat na minati transakciiili nastani i treba da ovozmoàt idni ekonomski koristi. Voovaa kategorija spa|aat na primer, gotovinata, pobaruvawata,trgovskite stoki, opremata, zemji{teto, investiciite i sl.

Sredstvata se sostaven element na bilansot na sostojbata.Obvrski. Obvrskite se karakteriziraat kako tekoven

dolg na edna kompanija. Tie se, isto kako i sredstvata, rezultatna minati nastani a }e predizvikaat idni ekonomski `rtvi.Tuka se vbrojuvaat obvrskite sprema dobavuva~ite, obvrskitesprema bankite za primenite krediti, obvrskite po osnov na

javni dava~ki, obvrski sprema vrabotenite za plata i sl. Tie sesostaven element na bilansot na sostojba i gi pretstavuvaatizvorite na finansirawe na sredstvata vo bilansot.

Sopstveni~ki kapital. Sopstveni~kiot kapital gopretstavuva pravoto na sopstvenikot (sopstvenicite) vrzsredstvata na kompanijata. Sopstvenikot vloùva kapital socel istiot da go zgolemuva. Toa zna~i, dokolku kompanijataraste ili ostvaruva dobivki, paralelno raste i kapitalot nasopstvenikot. Kapitalot vo sebe gi vklu~uva akcionerskiotkapital, nerasporedenata dobivka, rezervite itn. Toa etretiot del od bilansot na sostojba i pretstavuva izvor nafinansirawe na sredstvata.


20/69

20

Prihodi. Prihodite pretstavuvaat odredeni ekonomskikoristi, kako rezultat na priliv na sredstva po osnov naproda`ba na proizvodi ili stoki, kamati, naemnini, dividendi

i sl. Tie se sostaven element na bilansot na uspehot.

Rashodite. Rashodite pretstavuvaat namaluvawe naekonomskite koristi preku odlivi ili amortizacija(tro{ewe) na sredstvata. Tie se naj~esto rezultat natekovnoto rabotewe kako na primer, tro{ocite zarepromaterijali, amortizacijata na opremata, platite navrabotenite itn. i se sostaven element na bilansot na uspehot.

Dobivka. Dobivkata pretstavuva pozitiven efekt odraboteweto na kompanijata, odnosno zgolemuvawe na kapitalotkako rezultat na redovnata i neredovnata aktivnost nakompanijata. Koga prihodite se pogolemi od rashodite,nivnata razlika pretstavuva dobivka. Dobivkata se utvrduva ie sostaven element na bilansot na uspehot a kakonerasporedena dobivka pretstavuva element na bilansot nasostojbata.

Zaguba. Zagubata, sprotivno na dobivkata, e negativenefekt na raboteweto, odnosno namaluvawe na kapitalot kakorezultat na redovnata ili neredovnata aktivnost nakompanijata. Zagubata nastanuva koga rashodite se pogolemi odprihodite. Istata e sostaven element na bilansot na uspehot akako nepokriena zaguba moè da se javi kako pozicija i vobilansot na sostojbata.

Zna~ajno e da se zabeleì deka site prethodno navedenikategorii se razlikuvaat po dve osnovni karakteristiki: (1)sredstvata, obvrskite i kapitalot ja prikaùvaat vrednostana resursite vo opredelen vremenski moment i (2) ostanatitekategorii - prihodite, rashodite, dobivkata i zagubata giopi{uvaat transakciite, nastanite vo tekot na odredenvremenski period.

Presmetkoven periodpretstavuvava opredelen period navreme za koe se utvrduva finansiskiot rezultat odnosno sesostavuva bilansot na uspehot. Toa e period me|u dva bilansina sostojba i naj~esto se poklopuva so edna kalendarska godina.Ovaj period moè da bide i pokratok od edna godina.


21/69

21

Delovniot nastan ili transakcija, koi moè da se izmerivo pari, a predizvikuva promena na sredstvata, obvrskite,kapitalot, prihodite i rashodite se narekuva smetkovodstvennastan.

3. OSNOVNA SMETKOVODSTVENA RAVENKA

Bidej}i sekoj smetkovodstven nastan predizvikuvapromena na najmalku dve smetki, odnosno ima edna debitnastrana (+) i edna kreditna strana (-), koi se vrednosno ednakvi,

zbirot na site kreditni i site debitni strani e isto takaednakov. Zatoa smetkovodstveniot sistem se nao|a vo postojanaramnoteà.

Sistemot na dvojno knigovodstvo e baziran na ednaednostavna ravenka, poznata kako osnovna smetkovodstvena

ravenka:

Ovaa ravenka sama ne nosi do zaklu~okot deka sredstvataso koi kompanijata raspolaga, mora da imaat i izvor nasredstva za nivno finansirawe.

Primer: dru{tvoto Element, odlu~ilo da ja pro{irisvojata proda`na mreà so kupuvawe nov prodaèn objekt vovrednost od 3.000.000 denari. Sopstvenikot na Element }e

investira vo noviot objekt svoi sredstva vo iznos od 1.000.000denari a iznosot od 2.000.000 denari }e go finansira bankataso dolgoro~en kredit.

Vo ovoj primer smetkovodstvenata ednakvost biizgledala vaka:

sredstva = obvrski + sopstveni~ki kapital

objekt = obvrski po kredit + sopstven kapital

3.000.000 = 2.000.000 + 1.000.000


22/69

22

Zaklu~uvame deka mora da se po~ituva osnovnotosmetkovodstveno pravilo za ednakvosta : levata strana naravenkata }e poka`uva kolkavi se sredstvata a desnata strana}e poka`uva koj gi obezbedil finansiite za nivna nabavka.

4. SMETKI, SMETKOVNA RAMKA ISMETKOVEN PLAN

4.1 Smetka

Vo raboteweto nastanuvaat bezbroj nastani dnevno, {tobaraat postojano nivno snimawe i evidentirawe. Samo po sebese nametnuva potrebata od soodveten metod za nivno


23/69

23

4.2 Smetkovna ramka i smetkoven plan

Za da moè da se identifikuvaat smetkite vo glavnata

kniga i da moàt lesno da se pronajduvaat, smetkovodstvotona{lo na~in preku nivno numerirawe. Vakvata numeracija sosoodvetnoto ime na smetkata, se narekuva smetkovna ilikontna ramka.

Smetkovnata ramka pretstavuva sistematiziranspisok na smetki, so soodveten naziv na sekoja smetka, kojnedvosmisleno ukaùva na nejzinata sodrìna i so soodvetnanumeracija koja go pokaùva mestoto na taa smetka vo ramkata.

Smetkovnata ramka vo na{ata zemja e uredena spored

procesniot princip. Ovoj princip, vo ureduvawe na redosledotna klasite na smetkite, poa|a od procesot na op{testvenatareprodukcija (P- S....Pr....S1- P1). Gradeweto na smetkovnataramka, kaj nas, iako pod vlijanie na germanskata, avstriskataili ruskata praksa, sepak e prilagoden na specifikite nana{ata stopanska praktika.

Postoi i drug princip vo gradewe na smetkovnata ramka,a toa e bilansniot princip. Na primer, Francija e zemja kojago koristi ovaj princip. Toj poa|a od na~inot na podreduvawe

na klasite sprema podredenosta na poziciite vo bilansot nasostojba ili uspeh.Kaj nas a i vo mnogu drugi zemji, smetkovnata ramka e

propi{ana so zakonski propis i vo praktikata e nare~enasmetkoven plan. Sepak razlika postoi me|u smetkovnataramka i smetkovniot plan. Smetkovnata ramka e nomenklaturana sinteti~ki smetki, dodeka smetkovniot plan enomenklatura na analiti~ki smetki koi proizleguvaat i segradat vrz osnova na sinteti~kite smetki dadeni vosmetkovnata ramka. I drugo, smetkovnata ramka e propi{ana sozakonski propis, a smetkovniot plan, kompaniite sami gokreiraat (se misli na analiti~kite smetki), vo zavisnost odnivnite potrebi.

Smetkovnata ramka, odnosno osnovnite smetki odsmetkovniot plan {to denes e vo primena kaj nas, se grupiranivo deset klasi: od klasa 0 do klasa 9. Sodrìnata na klasite esledna:


24/69

24

Vrz osnova na klasite se formirani grupite, a vrz osnovana grupite se formirani smetkite.

Primer: }e ja prikaìme klasa 1, grupa 10 i smetki odgrupa 10, kako primer (smetkovniot plan celosno }e moè da seprosledi od dadeniot vo prilog na rabotniot materijal).

Klasa 1 - Pari~ni sredstva, hartii od vrednost, kratkoro~nipobaruvawa i plateni tro{oci za idnite periodi inedostasana naplata na prihodi (AVR)

Grupa 10 - Pari~ni sredstva

100 - @iro smetki101 - Izdvoeni pari~ni sredstva ...

102 - Blagajna itn.

Klasa 0 - Pobaruvawa za zapi{an, a neuplaten kapitali postojani sredstva

Klasa 1 - Pari~ni sredstva, hartii od vrednost, kratkoro~nipobaruvawa i plateni tro{oci za idnite periodi i

nedostasana naplata na prihodi (AVR)

Klasa 2 - Obvrski, dolgoro~ni rezervirawa za tro{oci irizici i odloèno pla}awe na tro{oci i prihodivo idnite periodi (PVR)

Klasa 3 - Zalihi na surovini, materijali, rezervni delovi isiten inventar

Klasa 4 - Tro{oci i rashodi vo raboteweto

Klasa 5 - Slobodna (za interna upotreba)

Klasa 6 - Zalihi na proizvodstvo, gotovi proizvodi i stoki

Klasa 7 - Rashodi i prihodi

Klasa 8 - Rezultati od raboteweto

Klasa 9 - Kapital, rezervi i vonbilasna evidencija.


25/69

25

Donesuvaweto na smetkovnata ramka e osnova zafunkcionirawe na sistemot na ednoobraznoto knigovodstvo.Toa zna~i edinstven na~in na evidentirawe na

smetkovodstvenite promeni so upotreba na edinstvenitrocifreni oznaki na sinteti~kite smetki.

4.3 Forma na smetkite

So tekot na razvojot na smetkovodstvoto, smetkitedobivale razli~ni formi. Od dvostani~na, ednostrani~na,

skalesta itn. Ona {to denes go karakterizira smetkovodstvotoa i celiot biznis svet e komjuterizacijata. Standardnitesmetkovodstveni softveri, vo glavno ja imaat tabelarnataforma na smetka:

Element Bitola

Finansiska kartica za smetka100 - @IRO SMETKA

od 01.01.2008 do 31.03.2008nalog datum opis na knièweto dolì pobaruva saldo

1/12/13/14/1

01.01.200805.01.200815.01.200831.01.2008

po~etna sostojbaizvod br.1izvod br.2izvod br.3

5.00010.00015.000

8.000500

18.000

5.0007.000

21.5003.500

Vkupno do mesec 01 30.000 26.500 3.500

5/16/17/1

10.02.200818.02.200825.02.2008

izvod br.4izvod br.5izvod br.6

8.0003.00025.000

10.00015.000

11.5004.50014.500

Vkupno do mesec 02 66.000 51.500 14.500

8/19/110/1

03.03.200812.03.200827.03.2008

izvod br.7izvod br.8izvod br.9

6.500

12.000

20011.00018.100

20.8009.8003.700

Vkupno do mesec 03 84.500 80.800 3.700

Od priloènata smetka na slikata, moè da se zaklu~ideka taa mora da gi ima slednite elementi: broj na nalog za


26/69

26

knièwe, data na nastanatata promena, opis na dokumentotspored koj e izvr{eno evideniraweto (knièweto), kolona zadolì ili (+), kolona za pobaruva ili (-) i kolona za saldo.Ovie se formalnite karakteristiki na edna smetka.

Pokraj ovie karakteristiki po horizontala, smetkatamora da dava preged i na mese~nite sostojbi i salda kako ivkupni sostojbi i salda, po vertikala. Redosledot naevidentiranite promeni mora da e hronolo{ki, onaka kako{to nastanale transakciite vo raboteweto.

Posebno zna~ewe vo izu~uvaweto na sistemot na dvojnoknigovodstvo, dobila T - smetkata. Nejzinata ednostavnaforma ima tri elementi: (1) naslov, {to go opi{uvasredstvoto, obvrskata ili druga kategorija; (2) leva strana,

nare~ena debit, dolì ili pozitivna strana (+) i (3) desnastrana, nare~ena kredit, pobaruva ili negativna strana (-).Ovaa forma na smetka, nare~ena T - smetka, zatoa {to li~i nabukvata T, se koristi za analiza na transakciite. Kako naprimer:

ime na smetkata

dolì,

debit ili(+) strana

pobaruva,

kredit ili(-) strana

Vo na{ata smetkovodstvena praksa, naj~esto se koristatterminite dolì i pobaruva. Zatoa vo ponatamo{notoizlagawe, }e gi upotrebuvame ovie termini, a }e gi ozna~uvameso znakot (+) za stranata dolì i znakot (-) za stranatapobaruva.

Primer: Dru{tvoto Element od Bitola na svojata ìro-smetka gi imalo slednive promeni: (1) priliv od 30.000 den., (2)odliv od 15.000 den., (3) priliv od 10.000 den., (4) priliv od5.000 den. i (5) odliv od 20.000 den.


27/69

27

+ s/ka ìro-smetka -

(1) 30.000,-(3) 10.000,-(4) 5.000,-

(2) 15.000,-(5) 20.000,-

45.000,- 35.000,-

S 10.000,-

[to se zabeleùva od T - smetkata vo primerot? T-smetkata vo dadeniot primer ni go pokaùva dvièwetoodnosno nastanatite promeni na ìro-smetkata na dru{tvotovo odreden, vo slu~ajov pretpostaven, period na vreme. Nastranata dolì (+) se evidentirani tri promeni ~ij zbir

iznesuva 45.000 den. a na stranata pobaruva (-) se evidentiranidve promeni ~ij zbir iznesuva 35.000 den. Razlikata me|u nivpretstavuva pozitivna sostojba na smetkata vo iznos od 10.000den. Toa se vika saldo na smetkata (S)

Saldoto moè da se javi na levata ili desnata strana naT-smetkata, vo zavisnost od vidot na smetkata. Vo primerotimame aktivno, pozitivno ili dolgovno saldo, {to ni zboruvadeka vo ovoj moment dru{tvoto Element ima 10.000 den.pari~ni sredstva na negovata ìro-smetka.

4.4 Saldo na smetkite

Saldoto na smetkite pretstavuva razlika me|u zbirot nasumite, knièni na levata i desnata strana. Ili, saldotopretstavuva razlika me|u prilivot i odlivot na sredstva i ja

pokaùva momentalnata sostojba na smetkata.Od tehni~ki aspekt, saldoto se koristi za izramnuvawena smetkite na krajot na presmetkovniot period, zasostavuvawe na zaklu~niot list, bilansot na sostojba i uspeh iza otvorawe na po~etnata sostojba na smetkite prizapo~nuvawe na noviot presmetkoven period.

Od aspekt na kontrola na smetkite saldoto ima golemozna~ewe vo dve situacii. Prvo, preku saldoto moàt da sesledat odredeni situacii vo raboteweto na subjektot. Na

primer, nivoto na zalihite, gotovinskata sostojba vo odredenmoment, visinata na nenaplatenite pobaruvawa, ostvarenite


28/69

28

prihodi itn. Vtoro, preku saldoto moè da se proveri itehni~kata ispravnost vo knièweto na nastanite. Na primer,ìro-smetkata pokaùva negativno saldo (ili saldo pobaruva)vo iznos od 5.000 den. No, dali moème da izdademe pari pove}e

od ona {to imame? Se razbira, ne. Zna~i vo pra{awe etehni~ka gre{ka, koja vedna{ treba da se koregira.Zna~i, pokraj zna~eweto na saldoto vo izgotvuvawe na

izve{taite, toa e i signal za odredeni sostojbi i gre{ki voraboteweto.

4.5 Vidovi na smetki

Vo smetkovodstvenata teorija postojat mnogu kriteriumispored koi moàt da se opredeluvaat vidovite na smetki.Celta e da se izdvojat onie koi se su{tinski zna~ajni voprou~uvaweto na sistemot na dvojnoto knigovodstvo.

Aktivni i pasivni smetki. Smetkite se javuvaat kakoaktivni i pasivni (analogno na pozitivni i negativni), vo

zavisnost od karakterot na nivnoto saldo.Smetkite na sredstvata, po pravilo imaat aktivno saldo.Toa se site smetki na postojanite sredstva (oprema, grade`niobjekti, pari~ni sredstva, zalihi, pobaruvawa i sli~no).Saldoto na ovie smetki i ne moè da bide negativno ilipasivno. Zatoa {to, ne moème da izdademe pari pove}e odkolku {to imame, ne moème da izdademe materijal voproizvodstvo pove}e od kolku {to imame na zaliha i sl.Eventualno, saldoto na ovie smetki moè da e nula. Na primer,ako parite vo blagajna, se isplatile celosno, momentalnotosaldo e nula i toa se do naredno povlekuvawe na pari voblagajnata; ili, pobaruvawata se naplatile celosno. Voprakti~noto rabotewe, ova ne se slu~uva ~esto.

Smetkite na kapitalot i obvrskite sekoga{ imaatpasivno saldo ili eventualno saldoto e nula (koga seisplateni site obvrski sprema dobavuva~ite, na primer). Oviesmetki pokaùvaat kade nie dolìme. Toa zna~i deka nemoème da im platime na dobavuva~ite pove}e od ona {to imgo dolìme.


29/69

29

Vo smetkovodstvoto se javuvaat odredeni situacii, kogaedna smetka koja po pravilo e aktivna, vo odreden moment dapojavi pasivno ili negativno saldo i obratno za pasivnitesmetki. Takva e, na primer, smetkata - pobaruvawa od

kupuva~ite. Dokolku kupuva~ite ni platat (po pro-faktura)pred isporakata na stokata, smetkata koja voobi~aeno eaktivna, }e stane pasivna. No samo do odreden moment odnosnodo isporakata na stokata i dostavuvaweto na faktura. Isto e iso smetkata - obvrski sprema dobvuva~ite, koja e pasivnasmetka. Ako nie pred priemot na stoka platime nadobavuva~ite, smetkata za moment stanuva aktivna. Oviesmetki se nare~eni aktivno - pasivni smetki.

Sinteti~ni i analiti~ki smetki. Sinteti~kitesmetki pretstavuvaat zaedni~ki ili zbirni smetki naanaliti~kite, koi se poedine~ni smetki. Na primer smetkata -ìro smetka, kako sinteti~ka smetka e zbir na poedine~nite(analiti~kite) smetki na: ìro smetka vo Stopanska Banka,ìro smetka vo Komercijalna Banka, ìro smetka vo TutunskaBanka itn.

Edna smetka moè da ima pomal ili pogolem broj naanaliti~ki smetki i toa vo zavisnost od potrebite vo

raboteweto. No sinteti~kata smetka, kako zbirna smetka, morada e ednakva na zbirot na site analiti~ki smetki. Bilo kakvonesovpa|awe na analiti~kite smetki so nivnata sinteti~kasmetka ukaùva na gre{ki vo knièwata.

Vo finansiskite izve{tai se prikaùvaat samosinteti~kite smetki so nivnite salda.

Postojani i privremeni smetki. Postojani se smetkitekoi so svoite salda se vklu~uvaat vo bilansot na sostojba. Toase smetkite na sredstvata, obvrskite i kapitalot. Tievoobi~aeno imaat saldo na kraj na presmetkovniot period, {topretstavuva po~etna sostojba vo naredniot presmetkovenperiod. Zatoa se vikaat postojani smetki.

Smetkite koi se sostven del na bilansot na uspeh sesmetkite na prihodite i rashodite. Ovie smetki se javuvaat votekot na presmetkovniot period, a na kraj na godinata sezatvoraat i dobivaat saldo nula. Zatoa ovie smetki senarekuvaat privremeni smetki.


30/69

30

Celosni, necelosni i korektivni smetki. Smetkata ecelosna samo dokolku taa celosno ja pokaùva sostojbata nasredstvoto, obvrskata, kapitalot i sl. Primer, smetkata -zalihi na materijali, na stranata dolì (levata strana), gi

pokaùva site priemi na materijal, a na stranata pobaruva(desnata strana), site trebovawa na materijal vo proizvodstvo.Takvi se najgolemiot del od smetkite.

Nekoi od smetkite, kako {to se smetkite na postojanitesredstva, ne ja pokaùvaat sostojbata na sredstvata celosno. Vosmetkovodstvoto, smetkite na postojanite sredstva, ne jaizrazuvaat celosno sostojbata odnosno sega{nata vrednost nasredstvoto. Toa proizleguva od specifi~nosta na tro{ewetona postojanite sredstva. Za da vidime kolkava e vrednosta na

opremata denes, na primer, pokraj smetkata Oprema, treba da japogledneme i nejzinata


31/69

31

5. OSNOVNATA SMETKOVODSTVENA RAVENKAI VLIJANIETO NA TRANSAKCIITE

VRZ SMETKITE

Dve osnovni pravila go karakteriziraa dvojnotoknigovodstvo. Ednoto e {to sekoja transakcija predizvikuvapromena na najmalku dve smetki, a drugoto, {to zbirot na sitedebitni e ednakov na zbirot na site kreditni smetki. Toaproizleguva i od osnovnata smetkovodstvena ravenka:

sredstva = obvrski + sopstveni~ki kapital

Moè da se vidi deka sredstvata se na levata strana naovaa ravenka. Logi~no e, nivnoto zgolemuvawe da se vr{i nalevata (dolì, debitna) strana na smetkata na sredstvoto.Obratno e za smetkite na obvrskite i kapitalot. Bidej}i tiese na desnata strana na ravenkata, nivnoto zgolemuvawe }e bidena desnata (pobaruva, kredit) strana na smetkata. Analogno naova, ako zgolemuvaweto na sredstvata se evidentira na levatastrana na smetkata, toga{ nivnoto namaluvawe }e seevidentira na desnata (kredit, pobaruva) strana.

Namaluvaweto na obvrskite, }e se evidentira na levata(dolì, debitna) strana, kako {to e prikaàno:

+ Sredstva - + Obvrski _ + Kapital -

Taka doa|ame do dvete osnovni pravila za vlijanieto natransakciite vrz smetkite na sredstvata, obvrskite ikapitalot:

1. Po~etnata sostojba i zgolemuvaweto na sredstvata, seevidentira na stranata dolì (+) a namaluvaweto napobaruva (-), na smetkite na sredstvata.

2. Po~etnata sostojba i zgolemuvaweto na obvrskite i

kapitalot se evidentira na stranata pobaruva (-) a

namalu-vawe

po~etnasostojba

izgolemu-vawe

po~etnasostojba

izgolemu-vawe

namalu-vawe

namalu-vawe

po~etnasostojba

izgolemu-vawe


32/69

32

namaluvaweto na stranata dolì (+), na smetkite naobvrskite i kapitalot.

Edna od posloènite zada~i vo objasnuvaweto e

primenata na pravilata na dvojnoto knigovodstvo nakomponentite na kapitalot. Kapitalot, vo svojot sostav pokrajsredstvata na sopstvenikot, gi sodrì i dobivkite. Dobivkitese razlika na prihodite nad rashodite. Spored toa,transakciite koi gi zgolemuvaat rashodite, go namaluvaatkapitalot ili zgolemuvaweto na prihodite go zgolemuvakapitalot. Ako pojdeme od osnovnata smetkovodstvena ravenka}e dobieme slednoto:

sredstva = obvrski + sopstveni~ki kapitalsredstva = obvrski + (kapital - rashodi + prihodi)

sopstveni~ki kapital

Ako rashodite gi prefrlime od levata strana na ravenkata, }edobieme:

sredstva + rashodi = obvrski + kapital + prihodiNa ovaj na~in doa|ame i do pravilata za knièwe na

smetkite na rashodite i prihodite:1. Zgolemuvaweto na rashodite, se evidentira na stranata

dolì (+), na smetkite za rashodi.2. Zgolemuvaweto na prihodite se evidentira na stranata

pobaruva (-), na smetkite za prihodi.

Prikaàno preku T-smetka, toa izgleda vaka:

+ Rashodi - + Prihodi -

pojavai

zgolemu-vawe

pojavaizgolemu-vawe


33/69

33

Zabeleùvame deka pravilata na dvojnoto knigovodstvo,za site smetki od levata strana na ravenkata se sprotivni naonie od desnata strana na ravenkata. Smetkite na levata stranana ravenkata (sredstva, rashodi) se zgolemuvaat na levata

strana, a se namaluvaat na desnata strana na smetkata (samosmetkite na sredstvata). Smetkite na desnata strana naravenkata (obvrski, kapital, prihodi), se zgolemuvaat nadesnata strana a se namaluvaat na levata strana na smetkite(samo smetkite na obvrskite i kapitalot).

Razlikata na smetkite na prihodite i smetkite narashodite, kako dobivka ili zaguba, e del do kapitalot i tiesmetki kako privremeni, na kraj na godinata celosno sezatvoraat i toa na sledniot na~in: na smetkite na rashodite, na

kraj na presmetkovniot period, se kniì na desnata, pobaruvaili (-) strana, a na smetkite na prihodite, na levata, dolì ili(+) strana. Ovie smetki se doveduvaat do saldonula, kako {to eprikaàno:

+ Rashodi - + Prihodi -

6. SMETKOVODSTVEN CIKLUS

Smetkovodstveniot ciklus pretstavuva smetkovodstvenipostapki koi voobi~aeno se koristat vo raboteweto nakompaniite, a za evidentirawe na smetkovodstvenite nastani -od snimawe na transakciite, do nivno prezentirawe vofinansiskite izve{tai.

Smetkovodstveniot ciklus zna~i sledewe na slednite~ekori vo smetkovodstvenata postapka:

1. Identifikacija i merewe na transakciite i drugitenastani

2. Evidentirawe vo dnevnik3. Prenos na knièwata vo glavna kniga4. Podgotovka na proben bilans5. Axustirawa (koregirawa)

zatvorawe zatvorawe


34/69

34

6. Axustiran proben bilans (koregiran)7. Izgotvuvawe na finansiski izve{tai8. Zatvorawe na smetkite9. Izgotvuvawe na po~eten bilans i

10.Otvorawe na delovnite knigi (po~etna sostojba) vonaredniot presmetkoven period.

Grafi~ki, mo`e da se pretstavi kako na slikata:

sl. 3 Smetkovodstven ciklus

6.1 Identifikacija i merewe na transakciitei drugite nastani

Prviot ~ekor vo smetkovodstveniot ciklus e

identifikacija i merewe na nastanite. No problemot e: {toda se meri i koi se tie nastani koi }e bidat predmet na


35/69

35

evidentirawe? Na primer, promenite vo personalot ilipolitikata na menaxmentot, ne treba da se predmet na merewei evidentirawe. Dodeka prilivot na pari, nabavkata iliproda`bata, bez ogled kolku mali da se tie stavki, tie }e bidat

predmet na merewe i evidentirawe vo smetkovodstvoto. Zna~i}e gi snimame i evidentirame samo onie nastani koi semerlivi, relevantni i realni.

Nastanite koi se predmet na merewe i evidentirawemoàt da bidat interni i eksterni. Internite nastani seslu~uvaat vnatre vo samata kompanija, kako {to se: tro{ewetona materijalite vo proizvodniot proces, koristeweto nama{inite i zgradite i sl. Eksternite nastani se slu~uvaat voodnosite na kompanijata so nejzinata okolina. Takvi se

nabavkite, proda`bite, poka~uvawe na cenite itn.Zna~i, vo ofaa faza na smetkovodstveniot ciklus }e semerat i evidentiraat site onie nastani koi vlijaat nafinansiskata sostojba na kompanijata. I pokraj sloèniotkarakter na nastanite, naporite na smetkovodstvenataprofesija i brojnite organizacii se naso~eni konpodobruvawe na tehnikite na nivno merewe i evidentirawe.

6.2 Evidencija na nastanite vo dnevniki glavna kniga

Da pretpostavime deka nastanite moème da gievidentirame odnosno kniìme direktno na smetkite. Na ovojna~in ne }e moème da gi identifikuvame individualnitetransakcii, nitu }e moème da ja prepoznaeme gre{kata akotaa se pojavi. Ova poradi faktot {to debitnata stavka eevidentirana na edna smetka, a kreditnata na druga. Problemote re{en so toa {to site stavki, hronolo{ki }e seevidentiraat vo dnevnik. Dnevnikot u{te e nare~en


36/69

36

Site nastani, evidentirani vo dnevnikot, treba da bidatpreneseni vo glavnata kniga. Glavnata kniga pretstavuvazbirka na site smetki na sredstvata, obvrskite, kapitalot,prihodite i rashodite.

Prenesuvaweto na nastanite od dnevnikot, na smetkite odglavnata kniga, pretstavuva proces koj se narekuva knièwe.]e se posluìme so ednostaven primer, za da go

prikaème procesot na knièwe na nastanite vo dnevnik iglavna kniga.

Primer: vo dru{tvoto Element, na 05.09.2008 god.nastanale nekolku promeni:

1. Spored izvod br. 125, naplateno e od kupuva~ot iznos od130.000 den. po izlezna f-ra br.180.

2.

Nabaven e kamion, po f-ra br.5, za iznos od 300.000 den. zakoja vrednost e sozdadena obvrska sprema dobavuva~ot.3. Plateno e na dobavuva~ot iznos od 100.000 den. za

nabaveniot kamion, vidno od izvod br.125 na dru{tvoto.4. Spored izvod br.125, plateno e na bankata, provizija vo

iznos od 100 den.

Prv ~ekor: evidentirawe na ovie nastani vo dnevnik.

Element BitolaDNEVNIK

na promenite od ____ do ____ 2008 god.

iznosbr. data s/ka OPISdolì pobaruva

1. 05.09 100 @iro smetka 130.000,-120 Pobaruvawa od kupuvuva~i 130.000,-

Izvod br.125, f-ra 180

2. 05.09 023 Transportni sredstva 300.000,-220 Obvrski sprema dobavuva~i 300.000,-f-ra br.5

3. 05.09 220 Obvrski sprema dobavuva~i 100.000,-100 @iro smetka 100.000,-

Izvod br.125, f-ra 54. 05.09 447 Bankarski uslugi 100,-

100 @iro smetka 100,-Izvod br.125


37/69

37

Vtor ~ekor: knièwe na promenite od dnevnik vo glavna kniga(smetki).

Element Bitola

GLAVNA KNIGA

s-ka 120 - Pobaruvawa+ s-ka 100 - @iro smetka - + od kupuva~i -

(1) 130.000,-

s-ka 023 - Transportni s-ka 220 - Obvrski sprema+ sredstva - + dobavuva~ite -

(3) 100.000,- (2) 300.000

s-ka 447 - Bankarski+ uslugi -

Na~inot na knièwe, so kompjuterizacijata denes, e

malku porazli~en od ovoj klasi~en na~in. Vo softverskataprograma, ne postoi klasi~en dnevnik i klasi~no knièwe vosmetkite od glavnata kniga. So ednostavno vnesuvawe napromenite vo nalog za knièwe, avtomatski se vr{i knièwei vo smetkite od glavnata kniga.

(1) 130.000,- (3) 100.000,-(4) 100,-

(2) 300.000

(4) 100,-


38/69

38

6.3 Proben bilans

Znaeme deka sekoj iznos, knièn na stranata dolì, mora

da ima ednakov iznos knièn na stranata pobaruva. Ilivkupniot zbir na site knièwa na stranata dolì od T-smetkite, mora da e ednakov na zbirot na site knièwa nastranata pobaruva. Za da se potvrdi ova, smetkovodstvotopredviduva periodi~no izgotvuvawe na proben bilans.

Formalno probniot bilans se sostoi od nekolku koloni:kolona vo koja se vnesuva nazivot na smetkite, kolona zasmetkite so saldo dolì (+) i kolona so saldo pobaruva (-). nakraj ima zbir na stranata dolì i stranata pobaruva. Poa|aj}i

od osnovnoto pravilo, tie mora da se ednakvi.Probniot bilans moè da se podgotvi bilo koga, no dobroe toa da se napravi edna{ mese~no, obi~no na krajot namesecot. Toj se podgotvuva vo nekolku ~ekori:

1. Se zema sekoja smetka {to ima saldo. Se vnesuva iznosotna saldoto na stranata dolì ili pobaruva, vo zavisnostod saldoto (dali e na dolì ili pobaruva strana).Smetkite se podreduvaat, redosledno, kako {to se vo

glavnata kniga.2. So vnesuvawe na saldata na smetkite, se popolnuva sekojakolona.

3. Se sumira kolonata dolì i kolonata pobaruva.

Probniot bilans pokaùva dali glavnata kniga e voramnoteà. Ramnoteàta zna~i dali zbirot na kolonata dolìe ednakov na zbirot na kolonata pobaruva. No probniot bilansne pokaùva dali knièwata se to~ni i dali nastanot eknièn na vistinskite smetki.

Dokolku se pojavi razlika me|u zbirot na kolonatadolì i kolonata pobaruva, toga{ jasno e deka postoi gre{ka.Dve gre{ki voobi~aeno se slu~uvaat: (1) evidentirawe nasaldo dolì vo kolonata pobaruva i obratno i (2) permutacijana brojki od tipot 235 kako 325.

Vo prodolènie }e dademe edna ilustracija za toa kakoizgleda probniot bilans (uprostena forma).


39/69

39

Element BitolaPROBEN BILANS

na den 31.12.2007

saldor.b s/ka OPIS dolì

(+)pobaruva

(-)

1.2.3.4.

5.6.7.8.9.10.11.12.13.

14.15.16.

013022029100

102120220281400401470483701

751765912

Patenti, licenci i koncesiiPostrojki i opremaAkomulirana amor. na oprema@iro smetka

BlagajnaPobaruvawa od kupuva~iObvrski sprema dobavuva~iDolg. obvrski po kreditiPotro{eni sur.i mat.Potro{ena energijaVkalkulirani platiKamati od rabotewetoNabavna vrednost na prod.st.

Prihodi od prod.na proizvodiPrihodi od kamati i k.razli.Osnoven kapital na vloùv.

50.000100.000

14.000

5.00040.00055.00080.00015.00010.0008.0001.000

25.000

45.000

90.0001.500266.500

Vkupno 403.000 403.000

Iako tehnikata za izrabotka na probniot bilans ezna~ajna, denes vo praksa, se pomalku se koristi. Moe mislewe

e deka mestoto na probniot bilans, se pove}e go zavzemazaklu~niot list.Zaklu~niot list, obezbeduva podatoci, sli~no na

probniot bilans, so taa razlika {to pred kolonite za saldodolì i saldo pobaruva, postoi kolona za promet dolì ipromet pobaruva (zaklu~niot list }e bide obraboten podocna,vo ramkite na ovoj del). So pomo{ na kompjuterskiot softver,zaklu~niot list, se dobiva lesno, brzo i vo bilo koj period.


40/69

40

6.4 Axustirawa i axustiran proben bilans

Nakratko }e se zadrìme na toa {to se axustirawa, socel da go zaokruìme smetkovodstveniot ciklus.Axustirawata po{iroko }e bidat obraboteni vo vtoriot delna rabotniot materijal.

Axustirawata (koregirawata) na nekoi smetki seneophodni, zatoa {to smetkovodstveniot period zavr{uva naodreden den. Bidej}i rabotata prodolùva, normalno, i posletoj den, potrebno e da se napravi presek na sostojbata na tojden, kako bi se izgotvil bilansot na sostojba.

Nekoi od smetkite, na toj den koga se pravi presek secelosni a nekoi se necelosni i se pojavuva potreba od nivnokoregirawe. Axustirawata se pravat so cel da se dobievistinska slika za rashodite i prihodite za periodot, kako ivistinska slika za sostojbata na sredstvata i izvorite nakriti~niot den.

Tipi~en primer za potrebata za axustirawe setro{ocite za osiguruvawe. Da pretpostavime deka na krajot namesec juni, 2007 god. sme platile za osiguruvawe na opremata

iznos od 24.000 denari. Osiguruvaweto trae od juli, 2007 dokrajot na juni, 2008 godina. Se pra{uvame kako da se evidentiraovoj odliv na sredstva, so ogled {to za 2007 godina treba daizgotvime bilans na uspeh?

Bidej}i treba da izgotvime bilans na uspeh za 2007godina, normalno e da bidat opfateni tro{ocite za 2007 god, ane i onie uplati koi se odnesuvaat za 2008 god. Vo konkretniovprimer, iznosot od 12.000 den. }e se evidentira kako tro{ok zaperiodot, dodeka iznosot od ostanatite 12.000 den. }e ostane nasmetkata na pretplatata i }e se tro{i vo naredniotpresmetkoven period.

Ist e slu~ajot i so tro{ocite za reklama, tro{ocite zazakup i sl., poznati vo smetkovodstvoto kako odnapred platenitro{oci - AVR (Aktivni vremenski razgrani~uvawa).

Posle izvr{enite axustirawa, se izgotvuva nov,axustiran proben bilans, koj }e bide osnova za izgotvuvawe nafinansiskite izve{tai.


41/69

41

6.5 Izgotvuvawe na finansiski izve{tai

Site smetki od axustiraniot proben bilans, seprenesuvaat vo bilansot na sostojba (smetkite od sredstvata,obvrskite i kapitalot) i vo bilansot na uspeh (smetkite naprihodi i rashodi).

Pokraj ovie dva izve{tai, vo zadolìtelniot set nafinansiski izve{tai, spa|aat i izve{tajot za pari~nitetekovi i izve{tajot za promenite vo glavninata.

Finansiskite izve{tai }e se izu~uvaat podocna, vo ovojdel.

6.6 Zatvorawe na smetkite, po~eten bilans ipo~etna sostojba

Na krajot na presmetkovniot period, se izgotvuvaatfinansiskite izve{tai, se zatvoraat smetkite na prihodite i

rashodite i se utvrduva finansiskiot rezultat. Potoa seizgotvuva po~eten bilans i se otvora po~etnata sostojba zaotpo~nuvawe na novata delovna godina.

Zatvoraweto na smetkite se odnesuva na smetkite naprohodi i rashodi. Smetkite na sredstvata, obvrskite ikapitalot se postojani, realni smetki koi so sebe nosat saldoi istoto go prenesuvaat vo naredniot presmetkoven period,kako po~etna sostojba. Smetkite na prihodite i rashodite, koise pojavuvaat vo tekot na presmetkovniot period, seprivremeni smetki i sluàt za utvrduvawe na rezultatot odraboteweto. Tie na krajot na presmetkovniot period sezatvaraat so obratno knièwe i nivnite golemini sepreto~uvaat preku kategorijata finansiski rezultat, vokapitalot kako dobivka ili zaguba za periodot.

Nareden ~ekor e povtorno proverka na: (1) ednakvosta nasite salda dolì i salda pobaruva i (2) dali site smetki naprihodite i rashodite imaat saldo nula. Ako se zadovoleniprethodnite dva preduslovi, se pristapuva kon izgotvuvawe napo~eten bilans. Ovoj bilans gi sodrì postojanite smetki, sonivnite salda.


42/69

42

Saldata na smetkite od po~etniot bilans se po~etnisalda na smetkite vo novata delovna godina.

Taka, dojdovme na krajot i odnovo na po~etokot nasmetkovodstveniot ciklus.

Ako sega, site zavr{ni aktivnosti (proben bilans,axustirawa, axustiran bilans, zaklu~en list, zatvorawe iotvorawe na smetkite) bi gi rabotele manuelno, bi ni bilepotrebni okolu dva meseci. Razvojot na tehnologijata denes,kompjuterite i softverite, ni ovozmoùvaat golemafleksibilnost vo raboteweto, za{teda na vreme i pari. Akoporano ni bea potrebni {eeset dena, denes se dovolni i {estrabotni dena.

7. DOKUMENTACIJA VO DVOJNOTOKNIGOVODSTVO

Za da bide evidentiran eden nastan vo knigovodstvotomora da postoi dokument za negovo evidentirawe.Evidentirawe na deloven nastan bez postoewe na dokument e

ednakvo na falsifikat. Dokumentot od edna strana e dokazzanastanatata promena, a od druga strana e sredstvo vrz osnovana koe se zasnova kontrolata na izvr{enite knièwa.

Denes i ne postoi aktivnost vo kompaniite za koja ne seizgotvuva ili prima dokument. Dokumenti dnevno doa|aat odsite strani: od nadvore{ni subjekti so koi kompanijata imadelovna sorabotka do interni dokumenti koi doa|aat od siteslu`bi na kompanijata. Organizacijata na dvièwe nadokumentacijata pretstavuva kompleksna rabota i zavisi odorganizacionata postavenost na kompanijata. Vo mnogukompanii postojat lica ili slu`bi koi go prosleduvaat tekotna dokumentacijata.

Sekoja kompanija na svoj na~in ja kreira sopstvenatadokumentacija. No, sepak taa treba da ima svoja forma isodrìna. Vo sekoj dokument treba da postoi naziv nadokumentot ({to pretstavuva: faktura, ispratnica, priemnicai sl.), mesto i datum na izdavawe, od kogo poteknuva, na kogo enamenet, opis na nastanatata delovna promena so koli~ini iiznosi i da bide potvrden so pe~at i potpis od ovlasteno lice.


43/69

43

7.1 Vidovi knigovodstveni dokumenti

Vo svoeto rabotewe kompanijata izdava dokumenti

nameneti za interna upotreba i za svoite komitenti. Vosorabotkata so dobavuva~ite, bankite i drugi organi, taaprima dokumenti. Vo zavisnost od toa od kade poteknuvaat, }egi podelime na dve grupi: interni i eksterni dokumenti.

Interni dokumenti se onie koi se izdavaat vnatre vosamata kompanija. Moàt da bidat dokumenti koi koristatsamo za interna upotreba kako {to se trebovawe, priemnica,izve{tai za menuvawe na ceni, platni spisoci i sl. Pokraj toa,moàt da bidat i dokumenti koi se izdavaat interno a se

dostavuvaat do komitentite so koi postoi delovna sorabotka.Takvi dokumenti se: ispratnici i fakturi pri isporaka naproizvodi, stoki ili uslugi, kasa-primi i kasa-isplati,zadolènija ili odobrenija za rabati, predlog za kompenzacijai sli~no. Ovaa grupa na interni dokumenti, u{te se narekuvaati izlezni dokumenti.

Eksterni dokumenti se onie koi se primaat vokompanijata, a gi izdava nekoj nadvore{en subjekt. Tuka sevbrojuvaat ispratnicite i fakturite za priem na stoki,

proizvodi ili uslugi, izvodi od banki, kamatni listovi,zadolènija i odobrenija od dobavuva~ite i sl.

7.2 Kontrola, obrabotka i ~uvawe naknigovodstvenite dokumenti

Otkako dokumentot }e se primi, se vr{i negova kontrola.Kontrolata zna~i proverka na formalnata ispravnost nadokumentot (dali gi ima site potrebni elementi) i dalipravilno ja opi{uva transakcijata koja e nastanata. Otkako }ese verifikuva dokumentot kako ispraven, se veli deka tojdokument e likvidiran i ponatamu se dostavuva doknigovodstvoto za obrabotka.

Smetkovoditelot ili posebno stru~no lice - konter,vr{i kontirawe na dokumentot. Kontiraweto moè da sevr{i na samiot dokument ili na poseben obrazec - nalog zaknièwe. Posle ova dokumentot se kniì vo dnevnik i glavna


44/69

44

kniga. Nalogot za knièwe dobiva svoja {ifra po koja eprepoznatliv i lesno se prebaruva otkako }e bide arhiviran.

Obrabotkata na dokumentite se vr{i po principot nakontinuitet. Da se ima vistinska i navremena informacija

zna~i kontinuirano, sekojdnevno knièwe na dokumentite.Urednosta e edna od osnovnite principi voknigovodstvoto. Posle knièweto, dokumentite treba da sesredat i odloàt vo arhivata na ~uvawe. Sreduvaweto nadokumentite se vr{i vo registri, redosledno onaka kako {tose obrabotuvaat. So poseben zakonski propis e opredelenovremeto za ~uvawe na dokumentite. Na primer, dokumentitepovrzani so isplata na platite, se ~uvaat trajno; najmalku petgodini se ~uvaat periodi~nite i zavr{nite smetki, fakturite

za isporaka na stoki i uslugi kako i primenite fakturi, se~uvaat najmalku tri godini itn.Dobro ~uvan dokument e osnova za dobra delovna odluka.


45/69

45

VFINANSISKO IZVESTUVAWE - OSNOVNIFINANSISKI IZVE[TAI

1. CELI NA FINANSISKOTO IZVESTUVAWE

Finansiskite izve{tai gi davaat najzna~ajnitesmetkovodstveni informacii do nivnite korisnici. Tiepretstavuvaat eden vid


46/69

46

2. FINANSISKITE IZVE[TAI I MSS

So usvojuvaweto na Me|unarodnite smetkovodstvenistandardi (MSS), na{ata zemja od 1998 godina, se vklu~i voredot na zemjite koi pristapija vo naj{irokiot stepen naharmonizacija na smetkovodstvoto, odnosno podigawe nanivoto na smetkovodstvenoto izvestuvawe.

Odredbite na MSS go opfa}aat celokupnoto finansiskoizvestuvawe staveno vo funkcija na eksterno izvestuvawe. Vonivnata sodr`ina postoi koncepciska ramka, koja gi opfa}acelite, na~elata i kvalitativnite karakteristiki na

finansiskite izve{tai.Menaxmentot na kompanijata vr{i izbor nasmetkovodstveni politiki i e odgovoren za podgotvuvaweto iprezentiraweto na finansiskite izve{tai.

Smetkovodstveniot proces ili sistemot na finansiskotoizvestuvawe, namenet za nadvore{nite korisnici opfa}a~etiri osnovni finansiski izve{tai:

- bilansot na sostojba- bilansot na uspeh

-

izve{taj za promenite vo glavninata- izve{taj za pari~nite tekovi.Ovie ~etiri finansiski izve{tai, pro{ireni so

dopolnuvawata i objasnuva~kite bele{ki, me|usebno sepovrzani. Kako rezultat na toa, tie treba da obezbedatrelevantni, verodostojni i navremeni informacii, {to seosnovni vo donesuvaweto odluki za investirawe, kreditirawei sli~ni odluki, na toj na~in ostvaruvaj}i gi celite nafinansiskoto izvestuvawe.

2.1 Osnovni pretpostavki na finansiskite izve{tai

Za da se ostvarat celite, finansiskite izve{tai sepodgotvuvaat vo smetkovodstvoto, vrz presmetkovna osnova.Toa zna~i evidentirawe na transakciite i nastanite koga tie}e nastanat a ne koga parite }e bidat primeni. Na primer, voonoj moment koga stokata }e bide ispora~ana do kupuva~ot, sesmeta deka prihodot nastanal, bez ogled {to pari~nite


47/69

47

sredstva se dobivaat podocna. Ova se razbira ne se odnesuva naizve{tajot na pari~ni tekovi, bidej}i toj gi meri prilivite iodlivite na pari~ni sredstva vo odreden period na vreme.

Finansiskite izve{tai treba da bidat podgotvuvani so

primena na pari~na edinica, za da moàt da se izmerataktivnostite na kompanijata. Transakciite, vo osnova, semerat po nivnata nabavna vrednost, iznosot na pari~ni ilidrugi sredstva {to se razmenuvaat za sredstvoto ili obvrskata.Prednosta na nabavnata vrednost e toa {to e objektivna imoè da se potvrdi.

Finansiskoto izvestuvawe, isto taka, treba da se potpirana konceptot na kontinuitet {to zna~i deka kompanijata }eprodolì so svoite aktivnosti vo nepredvideno traewe. Toa

zna~i, pretpostavkata za likvidacija ili proda`ba nakompanijata bara razli~ni merewa na sredstvata i naobvrskite.

2.2 Kvalitativni karakteristiki na finansiskiteizve{tai

Celta na finansiskoto izvestuvawe e obezbeduvawe nakorisni informacii vrz osnova na koi }e se donesuvaatodluki. Poradi opasnosta od razli~na interpretacija nafinansiskite informacii, vo ramkata za prezentirawe nafinansiskite izve{tai, vo Me|unarodnite smetkovodstvenistandardi, opi{ani se kvalitativnite karakteristiki nafinansikite izve{tai. Tie pretstavuvaat eden vid pravila voprocenuvawe na smetkovodstvenata informacija.

Najzna~ajni kvalitativni karakteristiki serazbirlivosta i korisnosta.

Razbirlivost. Smetkovoditelite gi podgotvuvaatfinansiskite izve{tai vo soglasnost so voobi~aenatapraktika, generiraj}i zna~ajni informacii za koi veruvaatdeka se razbirlivi. No korisnicite na taa informacija seonie na koi im e potrebna informacijata vo procesot nadonesuvawe odluki. Tie }e procenat koja informacija da jakoristat, kako da ja koristat i {to taa zna~i.

Za da se postigne korisnosta, smetkovodstvenatainformacija mora da bide relevantna i verodostojna.Relevantnosta zna~i deka informacijata moè da donese


48/69

48

razli~na odluka. Ili poinaku kaàno, nesoodvetna odluka }ebide donesena ako informacijata e nesoodvetna. Taa mora dabide navremena i da obezbedi dobra procenka na idniteaktivnosti. Verodostojnosta zna~i deka informacijata e

oslobodena od zna~ajni gre{ki i somnevawa. Korisnicitetreba da moàt da se potprat na taa informacija, zo{to taaverno go pretstavuva ona {to treba da go pretstavuva.

Finansiskata informacija }e bide pokorisna ako istatamoè da bide sporedena so ista informacija vo razli~niperiodi od raboteweto na kompanijata ili pak so razli~nikompanii vo ist period. Sporedlivosta zna~i dekafinansiskata informacija e prezentirana na na~in koj nakorisnikot }e mu ovozmoì da gi zabeleì razlikite,

sli~nostite i trendovite vo razli~ni vremenski periodi ilipome|u razli~ni kompanii.Finansiskite izve{tai isto taka, treba objektivno da ja

prezentiraat finansiskata sostojba i pari~nite tekovi nakompanijata. Objektivnoto prezentirawe zna~iprezentirawe na informacii koi }e bidat razbirlivi,odnosno obezbeduvawe dopolnitelni objasnuvawa konfinansiskite izve{tai koga toa e potrebno.

Konceptot na ramnoteà me|u korista i tro{okot

(cost-benefit), gi opfa}a site kvalitativni karakteristiki. Tojzna~i deka korista od finansiskata informacija treba da epogolema od tro{ocite za nejzinoto dobivawe. Tro{ocite zaizvestuvawe pa|aat na tovar na izvestuva~ot, dodeka korist odinformaciite imaat site korisnici. Poradi ova, mnogu odkompaniite odlu~uvaat da ne prezentiraat obemniinformacii, poradi tro{ocite za nivno podgotvuvawe.

2.3 Osnovni finansiski izve{tai

êtiri osnovni finansiski izve{tai se koristat zaprezentacija na finansiskite informacii: bilansot nasostojba, bilansot na uspeh, izve{tajot za promenite voglavninata i izve{tajot za pari~nite tekovi. Kon niv sepriloùvaat i objasnuva~kite zabele{ki i primenetitesmetkovodstveni politiki.


49/69

49

Bilansot na sostojba ja pokaùva finansiskatasostojba na raboteweto na opredelen den, voobi~aeno naposledniot den od godinata. Zatoa ~esto vo literaturata senarekuva izve{taj za finansiskata sostojba. Bilansot na

sostojba dava pogled na kompanijata, na nejzinite resursi ilisredstva i izvorite na tie sredstva. Izvorite na sredstva sesostojat od obvrskite i kapitalot na kompanijata.

Bilansot na uspehot gi sumira prihodite i rashodite odraboteweto vo odreden period na vreme. Mnogu lu|e smetaatdeka e najzna~aen izve{taj zo{to ja pokaùvaprofitabilnosta od raboteweto, preku visinata naostvarenata dobivka.

Izve{tajot za promenite vo glavninata, gi pokaùva

promenite na sopstveni~kiot kapital vo odreden period navreme.Dodeka bilansot na uspeh go pokaùva ostvaruvaweto na

celite na profitabilnosta, izve{tajot za pari~nitetekovi, e naso~en kon ostvaruvaweto na celite nalikvidnosta. Pari~nite tekovi pretstavuvaat prilivi iodlivi na gotovina na kompanijata. Izve{tajot za pari~nitekovi gi pokaùva pari~nite tekovi od operativni,vloùva~ki i finansiski aktivnosti, vo tekot na

presmetkovniot period.Postoi povrzanost me|u ~etirite finansiski izve{tai.Odnosno, razlikata na prilivite i odlivite na pari~nisredstva, vo izve{tajot za pari~nite tekovi, se pojavuvaat i vobilansot na sostojba. Dobivkata utvrdena so bilansot na uspeh,go zgolemuva kapitalot vo izve{tajot za promenite voglavninata. Promenite vo kapitalot, vo izve{tajot zapromenite vo glavninata, se stavka na bilansot na sostojba.


50/69

50

3. BILANS NA SOSTOJBA

Bilansot na sostojba ja pretstavuva finansiskata

sostojba na kompanijata na opredelen den. Toa mo`e da bide nakrajot na mesecot, kvartalot ili godinata. Vo naj~est slu~aj,osobeno kaj malite kompanii, se izgotvuva edna{ godi{no, nakrajot na godinata.

Bilansot na sostojba pretstavuva sintetiziran pregledna smetkite na sredstvata i izvorite na sredstva.

Sredstvata vo bilansot se slika na se ona so {tokompanijata raspolaga - zgradi, zemji{ta, oprema, zalihi namaterijal i stoki, pobaruvawata od kupuva~ite, pari i hartii

od vrednost - se ona {to kompanijata go poseduva i treba dadonese idni ekonomski koristi. Ekonomskata korisnost nasredstvata se ostvaruva preku nivna proda`ba ili tro{ewe voprocesot na proizvodstvo.

Izvorite na sredstva se obvrskite i kapitalot nasopstvenicite ili se ona od kade se finansira nabavkata ilisozdavaweto na sredstvata vo kompanijata. Strukturata naizvorite na sredstva pretstavuva zna~aen izvor na informaciiza na~inot na finansirawe na kompanijata. Ne e isto dali se

pogolemi obvrskite sprema dobavuva~ite ili kreditoritenasproti sopstveni~kiot kapital ili obratno.Samiot naziv


51/69

51

Bilansot na sostojba pretstavuva klasificiranfinansiski izve{taj. Vo praksa duri i malite kompaniimo`at da imaat stotici smetki, ~ie prezentirawe eneprakti~no. Poradi toa smetkite vo bilansot se davaat

klasificirani. Klasificiraweto na podkategoriite voglavni kategorii, go pravi bilansot mnogu pokorisen.

3.1 Elementi na bilansot na sostojba

Elementite na bilansot na sostojba, vidovme, seklasificirani vo dve kategorii: sredstva i izvori na sredstva.

Vo na{ata smetkovodstvena praksa a i vo praksata na mnoguevropski zemji, sredstvata vo bilansnata {ema se ozna~enikako aktiva, a obvrskite i kapitalot kako pasiva. Mnogu odteoreti~arite ne se soglasuvaat so ovaa terminologija so ogledna faktot {to vo pogolemiot del od svetot, ednostavno, ednatastrana na bilansot se sredstvata a drugata obvrskite ikapitalot.

Aktivata se sostoi od slednite grupi:

-

postojani (osnovni ili dolgoro~ni) sredstva- tekovni (obrtni ili kratkoro~ni) sredstvaPostojanite sredstva se onie koi imaat dolg vek na

upotreba, pogolema vrednost i koi ne se nameneti za proda`bavo tekot na narednata godina. Se javuvaat vo slednite oblici:materijalni sredstva, kako zemji{te, zgradi, oprema inematerijalni sredstva kako patenti, licenci, koncesii i sl.Vo postojanite sredstva se vklu~uvaat i dolgoro~nitefinansiski sredstva, kako vlo`uvawa vo dolgoro~ni hartii odvrednost, dadeni dolgoro~ni zaemi i krediti i sl.

Tekovnite sredstva, za razlika od postojanite, se pariili drugi sredstva koi se o~ekuva da bidat konvertirani vopari vo tekot na narednata godina ili vo tekot na edennormalen proizvoden ciklus. Voobi~aeno, toj proizvodenciklus e pomal od edna godina, no ima i isklu~oci (na primerproizvodstvoto na eden avion trae pove}e od edna godina). Voovaa grupa vleguvaat: zalihite na materijali, proizvodi istoki, pobaruvawa od kupuva~ite i drugi subjekti, pari~nitesredstva i hartiite od vrednost i smetkite na aktivnitevremenski razgrani~uvawa.


52/69

52

Pasivata se sostoi od:- kapital i- obvrski.

Kategorijata kapital gi sodrì: kapitalot vloèn odsopstvenicite, neraspredelenata dobivka i rezervite. Dokolkuse pojavi zaguba od raboteweto, taa isto kako i dobivkata e delod kapitalot, so toa {to istata pretstavuva minusna stavka.

Obvrskite moàt da se javat kako tekovni (kratkoro~ni)i dolgoro~ni obvrski. Tekovnite obvrski se onie koi seo~ekuva da bidat plateni vo tekot na eden normalenproizvoden ciklus ili vo tekot na edna godina. Tuka spa|aatobvrskite sprema dobavuva~i, banki, vraboteni, dràvata i sl.

Dolgoro~nite obvrski se onie koi stasuvaat za pla}awe voperiod podolg od edna godina kako {to se: dolgoro~ni obvrskipo krediti, dobavuva~i i sl.

Vo na{ata smetkovodstvena praksa, so zakonski propisto~no e opredelena bilansnata {ema. Me|unarodnitesmetkovodstveni standardi, isto taka, predviduvaat minimuminformacii (stavki) koi bilansot na sostojba treba da giprezentira.

3.2 Izgotvuvawe na bilansot na sostojba

Bilansot na sostojba vo praksa se izgotvuva kakoednostrani~en pregled, vo raportna forma. [to se odnesuva doredosledot na poziciite, postojat dve mo`nosti: (1)podreduvawe na stavkite vo aktivata po~nuvaj}i od postojanitepa kon tekovnite sredstva; podreduvawe na stavkite odpasivata po~nuvaj}i od kapitalot, potoa dolgoro~nite i nakraj kratkoro~nite obvrski. Ova e t.n. princip na raste~kalikvidnost vo podreduvawe na poziciite vo bilansot. Ovajprincip se primenuva kaj nas vo podgotovka na oficijalnatabilansna {ema; (2) podreduvawe na stavkite po principot nanamaluva~ka likvidnost, obratno od prethodniot. Prvo sepodreduvaat tekovnite sredstva, a potoa postojanite sredstva.Vo delot na obvrskite prvo se podreduvaat kratkoro~niteobvrski, potoa dolgoro~nite i na kraj kapitalot.


53/69

53

Postapkata na izgotvuvawe na bilansot na sostojba }e japrika`eme, vo poednostavena forma, preku primer. Serazbira, prethodno treba smetkite da bidat saldirani, da seizgotvi (ili se pe~ati, bidej}i kompjuterskiot softver sam go

kreira) zaklu~en list, a potoa se izgotvuva bilansot nasostojba.

Primer: Dru{tvoto Element na 31.12.2007 god. gi imaslednite sostojbeni smetki:

+ s-ka Licenci - + Postrojki i oprema -(0) 200.000,-

60.000,-

S 260.000,-

Akomulirana amorti-+ zacija na opremata- + @iro smetka -

(0) 30.000,-15.000,-25.000,-

10.000,-5.000,-

20.000,-

70.000,- 35.000,-

S 35.000,-

Pobaruvawa od+ kupuva~i vo zemjata - + Blagajna -

(0) 5.000,-

12.000,-8.000,-

3.000,-

2.000,-10.000,-

25.000,- 15.000,-

S 10.000,-

50.000,-

S 50.000,-

(0) 20.000,-25.000,-

S 45.000,-

(0) 120.000,-

15.000,-10.000,-

50.000,-

40.000,-15.000,-

145.000,- 105.000,-

S 40.000,-


54/69

54

+Materijali na zaliha- + Proizvodi na zaliha -(0) 50.000,-

60.000,-20.000,-

40.000,-12.000,-28.000,-

130.000,- 70.000,-

S 60.000,-

Osnoven kapital+ Obvrski za plati - + na vlo`uva~ot -

(0)200.000,-100.000,-

S 300.000,-

Dobivka za Obvrski sprema+ finansiskata godina- + dobavuva~i vo zemjata-

30.000,-15.000,-25.000,-

(0) 45.000,-25.000,-30.000,-

70.000,- 100.000,-

S 30.000,-

Obvrski Dolgoro~ni obvrski+ za danok od dobivka - + po zaemi i krediti -

Vrz osnova na smetkite, se izgotvuva bilans na sostojba.

(0) 70.000,-50.000,-

20.000,-30.000,-15.000,-

120.000,- 65.000,-

S 55.000,-

20.000,-15.000,-

(0) 20.000,-30.000,-

35.000,- 50.000,-

S 15.000,-

36.000,-

S 36.000,-

4.000,-

S 4.000,-

(0) 80.000,-

S 80.000,-


55/69

55

Element BitolaBILANS NA SOSTOJBA

na den 31.12.2007

Pozicija iznos

265.000

50.000

215.000

200.000

AKTIVA

A. POSTOJANI SREDSTVA

1. Licenci2. Postrojki i oprema 260.0003. Akomulirana amortizacija -45.000

B. TEKOVNI SREDSTVA

1. Materijali na zaliha2. Proizvodi na zaliha3. Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata4. @iro smetka5. Blagajna

55.00060.00040.00035.00010.000

Vkupna aktiva 465.000

336.000

300.00036.000

129.000

PASIVA

A. KAPITAL I REZERVI

1. Osnoven kapital na vlo`uva~ot2. Dobivka za finansiskata godina

B.OBVRSKI SPREMA DOVERITELI

1. Dolgoro~ni obvrski po zaemi i krediti2. Obvrski sprema dobavuva~i vo zemjata3. Obvrski za plati4. obvrski za danok od dobivka

80.00030.00015.0004.000

Vkupna pasiva 465.000


56/69

56

4. BILANS NA USPEH

Bilansot na uspeh, ~esto nare~en izve{taj na

zarabotkite, go ocenuva uspehot na raboteweto za odredenperiod na vreme.Investitorite i kreditorite go koristat ovoj izve{taj

za da ja opredelat profitabilnosta, investicionatavrednost i kreditnata sposobnost.

Prvo, investitorite i kreditorite, vrz osnova naostvarenata dobivka, go procenuvaat uspehot od raboteweto nakompanijata vo minatiot period. Potoa, vrz taa osnova, goprocenuvaat uspehot vo idniot period. Moèbi, uspehot vo

minatoto ne zna~i i uspeh vo idninata, no nekoi va`ni nasoki(trendovi) moàt da bidat opredeleni.Vtoro, dobivkata vo bilansot na uspeh ja pokaùva

sposobnosta na kompanijata da generira gotovina zadividendi i razvoj na kompanijata. Od visinata na zarabotkata(dobivkata), }e zavisi visinata na isplatenite dividendi {toe od golemo zna~ewe za kapitalniot investitor. I isplatatana kreditite, me|u drugoto, zavisi od profitabilnosta nakompanijata.

Kako razlika me|u prihodite i rashodite vo bilansot nauspeh se utvrduva finansiski rezultat. Dokolku prihodite senad rashodite, ostvarena e dobivka i obratno dokolkuprihodite se pomali od rashodite, ostvarena e zaguba odraboteweto. Ovoj izve{taj se izgotvuva, kako i bilansot nasostojba, vo raportna (izve{tajna) forma. No za celite nau~ewe, ~esto pati se pretstavuva vo dvostani~na forma. Akovaka go pretstavime bilansot na uspeh, na levata strana }ebidat prikaàni rashodite i dobivkata, a na desnata stranaprihodite ili prihodite i zagubata (ako se ostvari zaguba odraboteweto:

BILANS NA USPEHza periodot 01.01.20hh - 31.12.20hh

Rashodi Prihodi

Vkupni rashodiDobivka

20.000,-10.000,-

Vkupni prihodi 30.000,-

Vkupno 30.000,- Vkupno 30.000,-


57/69

57

BILANS NA USPEHza periodot 01.01.20hh - 31.12.20hh

Rashodi Prihodi

Vkupni rashodi 30.000,- Vkupni prihodi

Zaguba

20.000,-

10.000,-

Vkupno 30.000,- Vkupno 30.000,-

Za korisnicite, posebno zna~ajna kategorija e dobivkatakoja se utvrduva vo bilansot na uspeh. Za dobivkata ne moèsekoga{ da se kaè deka e precizno utvrdena. Dobivkata glavnoe rezultat na primenetite smetkovodstveni politiki na

menaxmentot. Na primer, imame dve kompanii, koi teoretskirabotat pod ednakvi uslovi. Vo prvata kompanija, menaxmentotodlu~uva da vodi politika na zabrzana amortizacija (pogolemotro{ewe) na opremata. Vo vtorata, amortizacijata sepresmetuva pravoliniski (normalno tro{ewe). Prvatakompanija }e pokaè pomala dobivka od vtorata. Ova zna~ideka kompaniite koi koristat liberalni smetkovodstvenipolitiki, na kratok rok objavuvaat povisoki dobivki iobratno. Se razbira, spored barawata na MSS, kompaniite sedol`ni da go obelodenat ovoj fakt.

4.1 Elementi na bilansot na uspeh

Tri osnovni elementi go so~inuvaat bilansot na uspeh:prihodi, rashodi i finansiski rezultat.

Prihodite pretstavuvaat prilivi ili drugizgolemuvawa na sredstvata na kompanijata po osnov naproda`ba na proizvodi ili stoki, napraveni uslugi i drugiaktivnosti. Prihodite vo bilansot na uspehot se javuvaat votri kategorii:

- prihodi od osnovnata dejnost. Prihodite od proda`bana proizvodi i uslugi se najzna~aen element na prihoditeod osnovna dejnost, bidej}i se rezultat na glavnitetekovni ili centralni aktivnosti na kompaniite. Pokrajniv, tuka spa|aat i prihodi od proda`ba na materijali,

prihodi od upotreba na sopstveni proizvodi i uslugi isl.;


58/69

58

- prihodi od drugi aktivnosti. Vo ovaa grupa spa|aatprihodi od vlo`uva~ki aktivnosti (kamati), prihodi odkursni razliki , prihodi od proda`ba na postojanisredstva, prihodi od razni subvencii, nadomestoci i sl;

-

vonredni prihodi, koi ne proizleguvaat od redovniteaktivnosti na kompanijata, kako {to se na primerprihodi od vonredna proda`ba na zna~aen del odpostojanite sredstva i drugi prihodi od vonredniaktivnosti.

Rashodite pretstavuvaat odlivi ili drugi namaluvawana sredstvata kako rezultat na tekovnoto rabotewe nakompanijata. Sli~no na prihodite i tie se javuvaat vo triosnovni kategrii:

-

rashodi od osnovnata dejnost, koi se rezultat naosnovnite, glavnite aktivnosti na kompanijata. Toa setro{oci za prodadeni proizvodi i uslugi, nabavnavrednost na prodadenite stoki, tro{oci za amortizacijana postojanite sredstva, plati i nadomesti navrabotenite, uslugi so karakter na materijalni tro{oci(zakupnina, transport, reklami, ...) i sl.

- rashodi od drugi aktivnosti se rashodi po osnov nakamati, negativni kursni razliki, neotpi{ana vrednost

na ottu|eni postojani sredstva i dr.- vonredni rashodi - nevoobi~aeni stavki koi neproizleguvaat od redovnoto rabotewe i ne se o~ekuva dase pojavat, kako na primer, vonredni otpisi i ottu|uvawena sredstva koi nastanale neo~ekuvano i so visokavrednost, zagubi poradi o{tetuvawe na sredstva iliporadi prirodna katastrofa i sl.Finansiski rezultat. Dobivkata pretstavuva

pozitiven efekt od raboteweto na kompanijata. Kogaprihodite se pogolemi od rashodite, nivnata razlikapretstavuva dobivka. Zagubata, sprotivno na dobivkata, enegativen efekt na raboteweto i nastanuva koga rashodite sepogolemi od prihodite. Dobivkata vo bilansot na uspeh se

javuva kako:- dobivka pred odano~uvawe, kako razlika me|u prihodite

i rashodite i- dobivka po odano~uvawe ili neto dobivka, koja se dobiva

koga od dobivkata pred odano~uvawe }e se izdvoi danokotna dobivka. Neto dobivkata e onaa kategorija kojaponatamu e predmet na raspredelba.


59/69

59

Vo golemite kompanii, koi bilansot na uspeh goizgotvuvaat soglasno MSS, finansiskiot rezultat, dobivkataili zagubata se utvrduva kako finansiski rezultat od redovnorabotewe, finansiski rezultat od vonredni aktivnosti i

vkupen finansiski rezultat.Razlika me|u rashod i tro{ok. Koga zboruvame zarashodite, od golema va`nost e da pravime razlika me|upoimot tro{ok i rashod. Ovie dva poima ~esto pati sepoistovetuvaat, osobeno koga stanuva zbor za tro{ocite odredovno rabotewe. No, rashodite se povrzani so presmetkata narezultatot a tro{ocite se povrzani so nivnoto tro{ewe voproizvodniot proces. Zna~i, za da kompanijata proizveduva ilivr{i uslugi, potrebni se sredstva i trud koi se merat vo pari i

ja so~inuvaat cenata na ~inewe na proizvedenite proizvodiili uslugi. Tro{ocite koi vleguvaat vo cenata na ~inewe,ostanuvaat vo zalihite se dodeka proizvodite ne bidatprodadeni. Vo momentot koga proizvodite }e se prodadat,tro{ocite se transformiraat vo rashodi na prodadeniteproizvodi.

4.2 Izgotvuvawe na bilansot na uspeh

Bilansot na uspeh se izgotvuva vo raportna (izve{tajna)forma. Vrz osnova na prethodno podgotven zaklu~en list, sepravi klasificirawe na smetkite na prihodi i rashodi iizgotvuvawe na bilansot na uspeh.

Tehni~ki, izgotvuvaweto na bilansot na uspehpretstavuva ednostavna rabota. Poslo`ena e postapkata nautvrduvawe na finansiskiot rezultat vo kompaniite koivr{at proizvodna dejnost. Specifi~nosta na postapkataproizleguva od presmetkata na proizvodstvoto, koja }e bidedadena vo vtoriot del od rabotniot materijal.

Postapkata na izgotvuvawe na bilansot na uspeh }e japrika`eme, vo poednostavena forma, preku primer. Voprimerot, od prakti~ni pri~ini, }e ja koristime formata nabilans na uspeh za mali subjekti.

Primer: Dru{tvoto Element vo tekot na 2007 godina giima slednite smetki na prihodi i rashodi:


60/69

60

Smetki - klasa 4 - tro{oci

s-ka Potro{eni+surovini i matrijali- + Potro{ena energija -

8.000,-12.000,-10.000.-

S 30.000,-

Amortizacija po+ Transportni uslugi - + minimalni stapki -

25.000,-

S 25.000,-

+ Kamati od rabotewe - + Vkalkulirani plati -25.000,-25.000,-

S

50.000,-

Smetki klasa 7 - rashodi i prihodi

Nabavna vrednost na Vonredni otpisi i+ prodadeni stoki - +ottu|uvawe na sredstva-

42.000,-

S 42.000,-

Prihodi od proda`ba+na proiz.stoki i uslu.- +Prihodi od naemnina -

30.000,-40.000,-

S 70.000,-

20.000,-15.000,-45.000,-

S 80.000,-

5.000,-

S 5.000,-

4.000,-4.000,-

S 8.000,-

40.000,-35.000,-

45.000.-S120.000,-

80.000,-120.000,-100.000,-

S 300.000,-


61/69

61

Prihodi po osnov na Vonredni nepredvideni+ kamati i kursni raz. - + prihodi -

27.000,-

S 27.000,-

Vrz osnova na smetkite, da se izgotvi bilans na uspeh.

Element BitolaBILANS NA USPEH

za periodot 01.01.2007 - 31.12.2007

Pozicija iznos

1. Prihodi od osnovna dejnost 370.000

2. Rashodi od osnovna dejnost 310.000

2a. Materijalni tro{ociTro{oci za surovini i materijali

Nabavna vrednost na prodadeni materijalUslugi

2b. Tro{oci na vraboteniPlati

2v. Amortizacija i

Documents

Smetkovodstvena presmetka analiza i revizija