Sodr`ina BIBLIOTE^EN TREND BR. 11, 2005

SSooddrr`̀iinnaa BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 1111 ,, 22000055

1

BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 1111,, 22000055

2

BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD

SSPPIISSAANNIIEE NNAA NNUUUUBB ""SSVV.. KKLLIIMMEENNTT OOHHRRIIDDSSKKII""

IIzzddaavvaa~~Nacionalna ustanova - Univerzitetska Biblioteka"Sv. Kliment Ohridski" Bitolaul. Leninova 39

ZZaa iizzddaavvaa~~oott: direktor Jelena Petrovska

IIzzddaavvaa~~kkii ssoovveett:: --pprreettsseeddaatteell d-r Nikol~e Veqanovski, bibliotekar sovetnik

Jolanda Bo{evska, vi{ bibliotekar Gordana Markovska

RReeddaakkcciijjaa:: d-r Nikol~e Veqanovski, glaven i odgovoren urednik

Jolanda Bo{evska, vi{ bibliotekar Il~e Stojanovski

LLeekkttuurraa ii kkoorreekkttuurraa:: d-r Nikol~e VeqanovskiJolanda Bo{evska

FFoottooggrraaffiiii:: Trajan âgorski

DDiizzaajjnn nnaa kkoorriiccaa:: Gordana Pe{evska

KKoommppjjuutteerrsskkaa oobbrraabboottkkaa ii ppee~~aatt:: Herakli Komerc- Bitola

TTiirraa`̀:: 300 primeroci

ISSN:: 1409-9497

Tel.: 047/220-208; Tel./Faks: 047/220-515; Tel. na Izd.:232-999; www.nuubbt.uklo.edu.mk; E-mail: [email protected]

AAKKTTIIVVNNOOSSTTIITTEE VVOO BBIIBBLLIIOOTTEEKKAATTAAZZAA VVRREEMMEE NNAA LLEETTNNIITTEE MMEESSEECCII

Priredila Cvetanka Damjanovska

Moè da se kaè deka iako vo letnitemeseci vo Bibliotekata se namaluva obemotna aktivnostite zaradi koristewe nagodi{nite odmori kako na vrabotenite takai na gra|anstvoto po{iroko, ovaj proektpopularno nare~en "Leto vo Bibliotekata",odnosno Kreativnata rabotilnica, imdonese sre}a, zabava, edukacija na nad 150deca po~nuvaj}i od onie od predu~ili{navozrast, pa s# do u~enici od osmo oddelenie.Vo realizacijata na ovoj proekt beaangaìrani volonteri-pedagozi. Vakvi isli~ni proekti kako kreativni rabotilnicise predviduvaat i vo tekot na zimskiotu~ili{en raspust za u~ebnata 2005/2006 god-ina.

Na krajot od mesec juni do Ministerstvotoza kultura bea isprateni proektite naNUUB- Bitola za 2006 godina, i toa: op{ti(11), proekti za investiciono odrùvawe nabibliotekata (4) i proekti za me|unarodnasorabotka (3) zna~i vkupno 18 solidnoizgotveni proekti.

Bibliotekata be{e posetena od delegacijaod Policiskata akademija od Skopje so bib-liotekari od [vedska i OBSE.

Dva dena obuka na bibliotekari odTehnolo{kiot fakultet od Skopje, za bib-liote~nite procesi vo COBISS, so akcent nakatalogizacijata, periodikata i sl.

Se izvede petdnevna obuka za segmentotCOBISS/Pozajmuvawe na ~etvorica stru~nirabotnici zapo~na na 13 septemvri.

Delegacija od na{ata biblioteka prisustvu-va{e na redovnata sesija na Sovetot naEvropa na tema "Razvoj na kulturnitepati{ta vo Jugoisto~na Evropa". Sredbatase odrà vo Lerin (Grcija) na 23 i 24septemvri 2005 godina;

Pretsedatelot na Makedonskiot PEN-cen-tar, Dimitar Ba{evski so literatot VladaUro{evi}, na 29 septemvri, go pretstavija

francuskiot pisatel @an Blot, iliAleksandar Blok, pretsedatel na fran-cuskiot PEN-centar.

Delegacija od Bibliotekata prisustvuva{ena seminarot "Mecenstvoto i sponzorstvotovo oblasta na kulturata: zakonodavstvo ipraktikite vo Francija i Makedonija". Naseminarot, koj se odrà na 28 septemvri voSkopje, govore{e ekspertot FransoaElenbah od Ministerstvoto za kultura naFrancija, a organizacijata be{e naMinisterstvoto za kultura na Makedonija,Fancuskiot kulturen centar vo Skopje iInstitutot otvoreno op{testvo-Skopje.

Na pokana na Amerikanskata ambasada voRepublika Makedonija, pretstavnici odBibliotekata prisustvuvaa na predavawataza "Kulturen marketing", na 29 septemvri voOhrid.

Vo pe~at vleze Zbornikot od PrvataRodnokrajna sredba na bitolski pisateli odMakedonija, izlagawa od Trkaleznata masa,odràna na 16 mart 2005 godina, po povodjubilejot 60-godini od rabotata na NUUB -Bitola.

Se odrà i predavawe za drogata, "Algite -idealna hrana za zdravjeto…i sl. Be{e pro-movirana knigata "Tragi po korenot" na RadaVidinovska, poetesa od Kanada, so makedon-sko poteklo. Taa be{e i u~esnik na"Stru{kite ve~eri na poezijata 2005". Istotaka, pomesteni bea i izlo`bi na knigi sokoi se odbeleùvaa pove}e va`ni nastani.

Salata za promocii se izdade vo komercijal-ni celi i toa na razni zdruènija kako RojalSanders, Oriflejm, proekcii na filmovikako del od programata na internacional-niot festival za filmska kamera "Bra}aManaki" dr.

BBiibblliiootteekkaattaa--oodd iiddeejjaa ddoo rreeaalliizzaacciijjaa BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 1111 ,, 22000055

3

OODD MMEE\\UUNNAARROODDNNAATTAA SSOORRAABBOOTTAAKKAA

SSEEMMIINNAARR ZZAA MMEECCEENNSSTTVVOO II SSPPOONNZZOORRSSTTVVOO VVOO KKUULLTTUURRAATTAA

Priredila Jelena Petrovska, direktor

Vo organizacijata na Francuskiotkulturen centar vo Skopje i Fondacijata"Institut otvoreno op{testvo" Makedonija(FIOOM) na 28 septemvri, se organiziraednodneven seminar na tema "Mecenstvo isponzorstvoto vo oblasta na kulturata:zakonodavstvoto i praktikite vo Francija iMakedonija". Na otvaraweto na seminarotzboruvaa g-|a Melpomeni Korenti, zamenikminister za kultura na RM, nejzinata ekse-lencija Veronique Bujon - Barre, Ambasador naFrancija vo RM i g-din Vladimir Mil~in,izvr{en direktor na FIOOM. OdMinisterstvoto za kultura i komunikacijana Francija zboruva{e g-din FransoaElenbah koj gi tretira{e pra{awatapovrzani so zakonskite odredbi vo odnos nasponzorstvoto vo oblasta na kulturata kakoi pozitivnite i negativnite praktiki vonegovata dràva. Za sostojbata vo na{atadràva zboruvaa pretstavnici odMinisterstvotot za kultura iMinisterstvoto za finansii, doma{nieksperti, pretstavnici od biznis-sektorot iod kulturnite institucii.

Celta na seminrot be{e da se otvoratpra{awata za mecenstvoto i sponzorstvotovo kulturata, da se podigne javnata svest napotencijalnite donatori vo ovaa oblast,kako i na nadle`nite institucii za podobru-vawe na op{testvenata klima, dano~natapolitika i zakonskata regulativa vo na{atazemja. Isto taka, na seminarot bea prosle-deni i doma{nite iskustva od pogolemifirmi (Tutunski kombinat, Skopje,Mobimak, Xez festival i dr.) koi {to gotretiraat problemot na sponzorstvoto kakodel od korporativnoto upravuvawe i odnosiso javnosta.

SSPPOONNZZOORRSSTTVVOO II FFIILLAANNTTRROOPPIIJJAA

Predavaweto na tema: "Sponzorstvo ifilantropija" od Alisa Sa{ Zimet (AliceSachs Zimet) koe se oddrà na 29 septemvri voOhrid, vo ku}ata na Robevci, be{e orga-nizirano od Amerikanskata ambasada.Temata e mo{ne aktuelna poradi procesitena decentralizacija na kulturata voMakedonija i preminuvaweto, na oddelniinstitucii od kulturata na lokalno nivo.Zaradi podobra integracija na istite, volokalnata sredina, mo{ne zna~ajni se znae-wata i umeewata kako da se dojde do oprede-leni finansiski sredstva za realizacija nakulturnite proekti.

Be{e tretiran problemot na spon-zorstvoto, donacijata i filantropijata kakoi pojmovnikot na razli~iti terminipovrzani so sponzorstvoto. Pre d a v awetokako del od kulturniot marketing be{enapolno vo funkcija na podobruvaweto nakvalitetot pred s#, vo rakovodeweto so kul-turnite institucii i vo inspiracijata naposetitelite istite da gi primenat vo svoja-ta sekojdnevna praktika. Pove}e za ovaa tema}e bide prezentirano vo poseben trud voidniot broj na Bibliote~en trend.

OD POJMOVNIKOT NA TERMINIPOVRZANI SO SPONZORSTVOTO VO

KULTURATA

RReekkllaammiirraawwee nnaa uummeettnnoosstt:: strategija za promovirawe {to ja povrzuvakompanijata so vizuelnite ili scenskiteumetnosti (sponzorstvo na simfonija, serijakoncerti, izlo`ba vo muzej itn.)

BBrreenndd::asocijacija. Imix. Isto taka: za{titen znak,ime, vid.

RReekkllaammiirraawwee nnaa cceell::promotivna strategija so koja proda`bata nakompanijata direktno se vrzuva za neprofit-na organizacija (na pr. donacija za taa celpreku kupuvawe na proizvod ili usluga). Zarazlika od filantropijata, parite dadeni zareklamirawe za odredena cel ne se smetaatza donacija tuku za deloven tro{ok i seo~ekuva da pokaàt vra}awe na investicija-ta.


4

KKoossppoonnzzoorrssttvvoo::sponzorirawe na ista sopstvenost.Reklamirawe na nastan:promotivna strategija so koja kompanijata sepovrzuva so nekoj nastan (sponzorirawe nafestival itn.). êsto se koristi kako sinon-im za 'sponzorstvo'. Podobro e da se upotre-buva ovoj termin zatoa {to sponzorstvata nesekoga{ se povrzani so nastan.

SSppoonnzzoorrssttvvoo vvoo ssttookkaa::pokrivawe (celosno, ili delumno) na uplata-ta za sponzorstvo vo stoka ili usluginamesto vo gotovi pari.

MMeeddiiuummsskkii ssppoonnzzoorr::TV ili radio stanici, pe~ateni mediumi ikompanii za reklamirawe na otvoren pros-tor {to obezbeduvaat ili gotovina ili,po~esto, reklamno vreme ili prostor zaopredelena sopstvenost vo zamena zanazna~uvawe kako oficijalen sponzor.

FFiillaannttrrooppiijjaa::poddr{ka na neprofitna sopstvenost od kojane se o~ekuva komercijalna korist.

PPrriimmaarreenn ssppoonnzzoorr::sponzorot {to ja vr{i najgolemata uplata i{to dobiva najgolema promocija. (Isto kakoglaven sponzor, dokolku sponzoriranata sop-stvenost prodava pravo i sopstvenost)

EEddiinnssttvveenn ssppoonnzzoorr::kompanija {to platila da bide edinstvensponzor na sopstvenosta.

IIssppii{{aannoo llooggoo:: transparenti, bilbordi, elektronski pora-ki, pe~aten materijal itn.. so znakot na spon-zorot.

1100 GGOODDIINNII OODD OOTTVVOORRAAWWEETTOO NNAAFFRRAANNCCUUSSKKAATTAA ^̂IITTAALLNNAA VVOO BBIIBB--

LLIIOOTTEEKKAATTAA ((11999955--22000055))

Francuskata ~italna vo Bitola,odnosno vo Mati~nata i univerzitetska bib-lioteka "Sv. Kliment Ohridski" Bitola,be{e sve~eno otvorena na 14 juni 1995 godi-na, od Ambasadorot na Republika Francijavo Makedonija, g-din Patrik Krisman.Otkako prethodno Bibliotekata, sklu~idogovor so Ambasadata na Francija voMakedonija, ni raskaùva CvetankaDamjanovska, vi{ bibliotekar, toga{niotdirektor na Bibliotekata Dobri Petrovskii Ata{eto za kultura na Francija voMakedonija, @an Pol Batis sklu~ija dogov-or vo koj bea navedeni uslovite: biblioteka-ta da im otstapi edna ~italna na prviot katvo staroto krilo, koja }e bide otvorena sekojraboten den, a francuskata strana treba{eda si donese knigi i periodika i da ovoz-moì nivno kompjutersko evidentirawe, za{to posebno be{e nabaven kompjuter sope~ata~. Isto taka, be{e nabaven ifotokopir, kasetofon, televizor so golemekran i be{e postavena satelitska antena.Be{e dogovoreno materijalite i opremata,posle istekot na trite godini od dogovorot,vo 1998 godina, da & pripadnat naBibliotekata, koja pak, od svoja strana, seobvrza da si vraboti sopstveno lice so poz-navawe na francuskiot jazik. Treba da sespomene deka donacijata na bibliote~niotmaterijal be{e od Francuskata ambasada iFrancuskiot kulturen centar vo Skopje.


5

So gostite na Pelister, posle otvarawetona Francuskata îtalna, 1995.

DDaallii vviiee bbeevvttee pprrvviioott vvrraabbootteenn vvooFFrraannccuusskkaattaa ~~iittaallnnaa??

-Vo ~italnata bev raspredelena odpo~etokot s# do april 2001 godina. Pokrajrabotata vo Oddelot Bibliografii, mojatarabota vo ~italnata se sostoe{e od signi-rawe i inventarirawe na materijalot voposebna inventarna kniga na Bibliotekata,a vo poseben kompjuterski aplikativen pro-gram povtorno gi vnesuvav materijalite i gizadolùvav ~itatelite. Do krajot na istata1995 godina, obrabotiv 829 naslovi, taka {toova be{e i prvoto avtomatizirano zajmuvawena bibliote~niot materijal voBibliotekata.

DDaallii iimmaavvttee nneekkaakkvvaa pprreetthhooddnnaa ppooddggoottoovvkkaazzaa rraabboottaa vvoo ^̂iittaallnnaattaa??

-Vo januari 1996 godina, u~estvuvav naseminarot za bibliotekari vo Francuskite~italni, koj se odrà vo Internacionalniotcentar za pedago{ki studii vo Sevr (Pariz).Vo dekemvri 1998 godina, go posetuvav semi-narot za bibliotekari vo Francuskiot kul-turen centar, Skopje.

KKaakkvvii ddrruuggii aakkttiivvnnoossttii iimmaavvttee??-U{te od samiot po~etok, vo sorabot-

ka so Bibliotekata, se odrùvaa mnogu pre-davawa od eminentni francuski i na{iavtori, ima{e celi ciklusi na predavawa odoblasta na filozofijata i sl., najprvo voprostoriite na sega{niot KNIC, a podocnavo salata za promocii. Se organiziraaizlo`bi na knigi i plakati vo holot naBibliotekata, a se proèktiraa i filmovivo îtalnata.

FFrraannccuusskkaattaa ^̂iittaallnnaa bbee{{ee ii mmeessttoottoo kkaaddee{{ttoo zzaa pprrvv ppaatt bbee{{ee iinnaauugguurriirraann pprrvviioottppoo~~eesseenn KKoonnzzuull nnaa RReeppuubblliikkaa FFrraanncciijjaa vvooRReeppuubblliikkaa MMaakkeeddoonniijjaa??

-Pred deset godini, na 25 noemvri

1995 godina, g-|a Kaliopa Kriva{ijaStilinovi} be{e proglasena za prv po~esenKonzul na Republika Francija vo RepublikaMakedonija, vo prisustvo na Ambasadorot naFrancija g-din Patrik Krisman i visokili~nosti od dvete strani. Vo prvite nekolkumeseci, Konzulot, za obavuvawe na svojatafunkcija, ja koriste{e îtalnata, za na 14juni 1996 godina, da se premesti vo noviotsve~eno otvoren Francuski Konzulat na[irok Sokak.Na inauguracijata, pokraj Ambasadorot na

BBiibblliiootteekkaattaa -- oodd iiddeejjaa ddoo rreeaalliizzaacciijjaa BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 1111,, 22000055

6

Republika Francija, be{e prisuten i g-dinFilip Segen, Pretsedatel na FrancuskiotParlament kako i visoki makedonskifunkcioneri.

OOdd ppoo~~eettookkoott nnaa 22000011 ggooddiinnaa,, FFrraannccuusskkaattaa~~iittaallnnaa ffuunnkkcciioonniirraa kkaakkoo FFrraannccuusskkaa aallii--jjaannssaa,, ddaallii ssee pprroommeennii nnee{{ttoo vvoo nniivvnnaattaa rraabb--oottaa??

Od predavaweto na ambasadorot @an - Fransoa Teral, vo hotel Epinal 2002

-Francuskata alijansa be{e inau-gurirana na 12 dekemvri 2000 godina.Inauguriraweto go izvr{i Ambasadorot naRepublika Francija vo Makedonija, g-din@an - Fransoa Teral vo prisustvo na vidnili~nosti od dvete strani. Francuskatastrana si postavi direktor na Francuskataalijansa, g-din @an - Fransoa Sen-Dizje, pri{to vo april 2001 godina, povtorno sepovlekov celosno vo Bibliografskiotoddel.

Od 2001 godina, pokraj gorespome-natite aktivnosti na Francuskata ~italna,bea vovedeni i pointenzivni kursevi zaizu~uvawe na francuskiot jazik za deca,mladi i vozrasni, pri {to Francuskata ali-jansa se pro{iri u{te vo dve pomali pros-torii koi Bibliotekata gi koriste{e kakoindividualni ~italni, dodeka vo ednapomo{na prostorija raboti nivniot knigov-oditel.

Od septemvri 2004 godina, za direk-tor na Francuskata Alijansa be{e postavenaMari - Ev Di{man. Eve {to ni re~e taa zanovootvoreniot Aneks na Francuskata ali-jansa i voop{to za nejzinata rabota. Imameokolu 150 posetiteli na kursevite po fran-cuski jazik koi se na vozrast od 6 godini pa

nagore i tri profesorki. Zaradi nedostatokna prostor, vo septemvri ovaa godina, goformiravme Aneksot kako posebna pros-torija vo blizina na Bibliotekata, nasprotiOU "Goce Del~ev".

Pokraj kursevite, organizirame razni drugiaktivnosti: preveduvawe, predavawa, kon-certi, izlo`bi i se obiduvame da gi slavimefrancuskite praznici kako na primer:praznikot na knigata vo oktomvri, na vinotovo noemvri, Boì}, praznikot naFrankofonijata vo mart, na muzikata vo juniitn. Dva pati vo mesecot proèktirame fil-movi, a so sredno{kolcite podgotvuvameteatar na francuski jazik. So vozrasnite sesretnuvame na kafe.

Isto taka, sekoja godina, vo ramki name|unarodnata razmena, francuzi doa|aat voMakedonija, odnosno vo Bitola, ovaa godinarabotea vo lokalitetot Heraklea, a dve stu-dentki od Bitola otidoa vo Francija da rab-otat na restavrirawe na istoriskite arheo-lo{ki spomenici kako {to se zamoci, crkviitn.

Razgovorot go vode{e Nikol~e Veqanovski


7

SummaryThe French Reading Room was founded on June

14, 1995, in one of the reading rooms in the old part of theHome and University Library "St. Kliment Ohridski"Bitola, on its first floor. It was open to public every dayand served as a French library and place were French lan-guage courses were held. In cooperation with the Library,using its facilities such as the promotion hall and theComputer Center (KNIIC), many cultural activities havebeen taking place for the past 10 years: lectures, concerts,exhibitions, translations and French celebrations such asthe Day of the books, Day of the wine, Francophile Day,Christmas Eve etc.

The first librarian who worked part time in theFrench Reading Room was Cvetanka Damjanovska whowas employed in the Library in the BibliographyDepartment. In November 1995, the inauguration of MrsKaliopa Krivashia Stilinovik to the first honorary Consulof the Republic of France in the Republic of Macedoniatook place. In December 2000, the French Reading Roomwas renamed into French Alliance. Its first director wasJean-François Saint-Dizier. Since September 2004, theFrench Alliance has its new director, Marie-EveDuchmann. At the same time the Annex of the FrenchAlliance was established. According to her words, theAnnex was opened because the Reading Room and thetwo other smaller rooms were not enough for 150 peopleattending the French language courses and their three pro-fessors. Also, the Alliance needed enough space forpreparing the French theatre with the secondary schoolstudents.

Rîsumî

Le 14 juin 1995 une Salle de lecture française aouvert ses portes au premier étage de la bibliothèque uni-versitaire Saint Clement d'Bitola. Depuis, elle s'est con-stitué un riche fonds médiathéquaire, et sert également desalle de cours. L'excellente coopération qu'elle entretientavec la bibliothèque a permis l'organisation de diversesactivités culturelles ces dix dernières années : con-férences, concerts, expositions, etc. Les traditionnellesfêtes françaises sont aussi célébrées, telles le Beaujolaisnouveau, Noël, les jours de la francophonie ou la Fête dela musique…

Madame Cvetanka Damjanovska, employée audépartement Bibliographie de la bibliothèque, fut la pre-mière responsable de la Salle de lecture française. Ennovembre 1995, madame Kaliopa Krivashia Stilinovikfut promue Consul honoraire de France en Macédoine, eten décembre 2000, la Salle de lecture fut transformée enune association baptisée Alliance Française. Son premierdirecteur fut monsieur Jean-François Saint-Dizier, etdepuis septembre 2004, mademoiselle Marie-EveDuchmann. En septembre 2005 l'Alliance a inauguré uneannexe: le grand nombre d'apprenants (près de 150) et lesnombreuses activités proposées (atelier théâtre,comptines, journal, cercle de conversation, ciné-club…)ont rendu nécessaire l'acquisition d'un espace supplémen-taire.

OOBBUUKKAA ZZAA COBISS22//PPOOZZAAJJMMUUVVAAWWEE

Posle prvata obuka za devet bib-liotekari, odràna vo januari/fevruari2003 godina, od 13 do 16 septemvri ovaa godi-na, se odrùva{e obuka za u{te ~etiri bib-liotekari, vraboteni vo NUUB - Bitola, zasovladuvawe na segmentot Pozajmuvawe odslovenskiot program COBISS (CooperativeOnline Bibliographic System and Services).Predava~ be{e Blagoj Nikolov, bib-liotekar sovetnik.

Bibliotekata go koristi programotCOBISS2/Katalogizacija od 1996 godina,dodeka pak segmentot COBISS2/Pozajmuvawezapo~na da funkcionira od oktomvri 2003godina. NUUB - Bitola e edinstvenata bib-lioteka vo Makedonija koja go koristi ovojsegment.

RRUU@@AA II AANN\\AA VVOO PPEENNZZIIJJAA

Ruà Pejkovska i Angelina Savevskana 31 avgust zaminaa vo penzija. Ruàrabote{e vo Bibliotekata od 1974 godina, aAn|a od 1980 godina. Ruà im se zablagodarina vrabotenite vo svoe ime i na An|a.Vrabotenite im priredija prijatno i toploispra}awe {to se gleda od fotografiite.


8

NNOOVV PPRROOEEKKTT""LLEETTOO VVOO BBIIBBLLIIOOTTEEKKAATTAA""

Proektot "Leto vo biblioteka" be{ezamislen tokmu kako edno vozbudlivo patu-vawe, kade so pomo{ na knigata decatapropatuvaa niz Bitola, potoa prodolìjaniz na{ata zemja i stignaa s# donajoddale~enite i najskrieni kat~iwa nazemjinata topka. Celta na ovaa zamisla be{ede~iwata, po~nuvajki od onie odpredu~ili{na vozrast, pa se do osmo oddele-nie, del od letniot raspust da go pominatkorisno, edukativno, a sepak zabavno.

Za taa cel, salata za promocii naNUUB-Bitola kako i Detskata bibliotekaso eden nivni del bea prenameneti vokreativna rabotilnica.

Bibliotekata na raspolagawe goostavi celiot svoj bibliote~en fond(gri`livo izbrani lektiri, knigi, enciklo-pedii, ilustrirani spisanija, televizor,videorekorder i kompjuteri). Golemapoddr{ka dadoa i vrabotenite vo ovaa insti-tucija. Proektot be{e pomognat odUNICEF, koj gi priloì potrebnitematerijali za rabota: blok~iwa, kompjuters-ka hartija, hartija vo boja, paus-hartija,hamer, kola`, samoleplivi stik-notesi,papki, molivi, penkala, drveni i mrsniboi~ki, akvarel, flomasteri, kredi vo boja,reàla, gumi, pritiska~i, spajalici,noì~ki, lepila, ~etki, boenki, globus,logi~ki igri.

Decata rabotea na nekolku sodrìni:likovno tvore{tvo, dramska rabota,izgotvuvawe na edukativen materijal,sledewe na literaturni filmovi, gledawena u~ili{na programa so razgovor, kviz -natprevar i tn. Sodrìnite bea prosledeni

preku pove}e rabotilnici:

1. "Ajde da patuvame"- patuvawe po kontinen-ti pratej}i gi obi~aite i literaturata napooddelni zemji;2. Dramska rabotilnica - dramatizacija nakratki dramski tekstovi i poezija;3. Koristewe na internet - prebaruvawe naedukativni sodrìni;4. "Mojot omilen film" - gledawe na najnoviDVD izdanija vo sorabotka so video klub"Xu" - Bitola5. Crtawe na tema "mojata omilena kniga"6. "Patot do knigata" - izgotvuvawe na zaed-ni~ka kniga so detski tvorbi koi {to beanapi{ani za vremetraewe na rabotilnicata7. Origami8. Organizirawe na detskiot kviz "Umniglavi"(edna{ nedelno) vo sorabotka so TV"Medi"9. "Francuski bez maka" - sekoja sreda od 10-12 ~asot Francuskata Alijansa odrùva{e~asovi po francuski jazik, a sekoj petok od13 ~asot kreativnata rabotilnica ja posetu-va{e i u~estvuva{e vo rabotata pretstavnikod UNICEF.


9

Proektot trae{e od 04.07-31.08.2005god., sekoj raboten den od 9-14 ~asot. Nositelna proektot be{e Detskoto oddelenie priNUUB "Sv. Kliment Ohridski", a za taa celgi angaìra volonterite: Pavlovi}Olivera (diplomiran student na Svetskaknièvnost - Belgrad), Runtevska Antula,Nikolovska Dijana, Stani{evska Vesna iJakimova Elena (diplomirani stu-denti na Pedago{kiot fakultet - Bitola)

Od izve{tajot na volonterite doz-navame deka:

"Proektot predizvika golem intereskaj decata. Golem broj na deca sekojdnevno giposetuvaa kreativnite rabotilnici.Letniot raspust decata go pominaa korisnoi edukativno, vo dru`ba so knigite. Do izrazdojdoa tvore~kite i kreativnite sposobnos-ti na decata, vo zavisnost od nivniteafiniteti i interesi. Samata edukacijabe{e protkaena niz zabava i me|usebno

druèwe niz razli~ni zadadeni i slobodniaktivnosti."

Po inicijativa na Bibliotekata, delod decata koi u~estvuvaa vo proektot stanaanovi ~lenovi na Detskiot oddel. Decataizrazija èlba za povtorno organizirawe naeden vakov sli~en proekt, dodeka pakroditelite izrazija golema blagodarnost

li~no do volonterite, do NUUB "Sv.Kliment Ohridski"-Bitola, a i doUNICEF za sekojdnevnoto ~etiri~asovnopominato vreme vo Hramot na knigata,namesto na ulica, ili pred televizor. Donesovme i zaklu~ok deka pri nareden

organiziran vakov proekt decata treba da gipodelime po vozrasni grupi i da se sozdadatuslovi za realizirawe na pove}e sli~niproekti vo sorabotka so nevladinite organi-zacii, zdruènija i edukativni kancelariivo lokalna sredina i po{iroko voMakedonija.

PPOOPPUULLAARRIIZZAACCIIJJAA NNAA KKNNIIGGAATTAAPPRREEDDAAVVAAWWAA,, PPRROOMMOOCCIIII,, IIZZLLOO@@BBII

Priredil Dragi Kabrovski

0044..0077..22000055 gg''””LLeettoo vvoo BBiibblliiootteekkaattaa””NUUB - Bitola, posle zimskata, organiziraletna Kreativna rabotilnica (od 1 juli do31 avgust) pod naslov “Leto voBibliotekata”, so slednite sodrìni: -likovno tvore{tvo-dramska rabota-izgotvuvawe na edukativen materijal-sledewe na literaturni filmovi-gledawe na u~ili{na programa so razgovor - kvizovi


10

Sekoj raboten den od 09 do 14.00 ~asot, pettevolonterki - pedagozi na Bibliotekata, vosorabotka so televizija Medi, gi vodea deca-ta niz gornite sodrìni, uspe{no ostvaru-vaj]i go ovoj proekt.

2255..0077..22000055 TTeemmaattsskkaa iizzlloo`̀bbaa nnaa kknniiggii ppoossvveetteennaa nnaaIIlliinnddeenn ii IIlliinnddeennsskkoottoo vvoossttaanniiee naslove-na kako "Ilinden vo monografskite pub-likacii". Na izlo`bata bea izloèni 100monografski publikacii so sodrìna zaIlinden i Ilindenskoto vostanie i istatabe[e postavena vo holot na Bibliotekata.

2266..0077..22000055 PPRREEDDAAVVAAWWEEPPrreeddaavvaa~~ zzaa tteemmaattaa ""AAllggiittee -- iiddeeaallnnaa hhrraannaazzaa zzddrraavvjjee kkoojjaa ggoo zzggoolleemmuuvvaa iimmuunniitteettoott""be{e g-din Plamen Barakov, vo organizacijana "Zlatnoto jabolko", ovlasten distributerza algite od ezeroto Klamat.

0055..0099..22000055 PPrroommoocciijjaa nnaa kknniiggaattaa ""TTrraaggii ppoo kkoorreennoott"" ooddRRaaddaa VViiddiinnoovvsskkaa,, poetesa od Kanada, popoteklo od Makedonija. Taa be{e i u~esnikna "Stru{kite ve~eri na poezijata 2005".

0066..0099..22000055 UU^̂EEBBNNIICCII ZZAA NNUULLTTOO OODDDDEELLEENNIIEEPrezentacija na vo ramkite na devettoletka-ta, od Izdava~kata ku}a "Prosvetno delo" odSkopje. Prezenteri bea direktorot na"Prosvetno delo", Blagoj Petrov, zamenikoti pretsedatel na izdava~ite na Makedonija,g-|a Eli Makazlieva, ilustratorot i edenrecenzent. Pokaneti bea nastavnicite odzabavi{tata vo Bitola.

0077..0099..22000055 IIZZLLOO@@BBAATvorbite raboteni od u~esnicite naKreativnata rabotilnica "Leto voBibliotekata" bea pretstaveni naIzlo`bata vo holot na Bibliotekata.

1144..0099..22000055""PPOOTTEEKKLLOOTTOO NNAA AALLBBAANNCCIITTEE""Vo prostoriite na Bibliotekata, a vo orga-nizacija na Makedonskoto nau~no dru{tvo -Bitola, pred golem broj prisutni be{e pro-movirana knigata "Potekloto na Albancite"od crnogorskiot akademik Kaplan Burovi},koj podolgo vreme ìvee vo Cirih, [vajcar-ija. Knigata e vo izdanie na bitolskata izda-va~ i pe~atnica "Herakli-komerc. Za kniga-ta zboruvaa, avtorot i promotorot d-r OrdeIvanovski, vi{ sovetnik na Institutot zanacionalna istorija - Skopje.

2233..0099..22000055IIzzlloo`̀bbaa nnaa kknniiggii oodd ffrraannccuusskkii ppiissaatteellii,, voorganizacija na Bibliotekata, po povod gos-tuvaweto na francuskiot pisatel @an Blot,pretsedatel na Francuskiot PEN centar.


11

2255..0099..22000055LLIITTEERRAATTUURRNNAA SSRREEDDBBAAssoo ffrraannccuusskkiioott ppiissaatteell @@aann BBlloo pprreettsseeddaa--tteell nnaa ffrraannccuusskkiioott PPEENN cceennttaarr,, koja seodrà vo ramkite na sorabotkata pome|ufrancuskiot PEN centar, MakedonskiotPEN centar, NUUB "Sv. Kliment Ohridski"i Francuskata alijansa od Bitola. Na sred-

bata prisustvuvaja Pretsedatelot naMakedonskiot PEN centar g-dinot DimitarBa{evski i literatot g-din SlobodanMickovi}.

30.09.2005IINN MMEEMMOORRIIAAMM..IIzzlloo`̀bbaa nnaa kknniiggii oodd aammeerriikkaannsskkiioott ppiissaatteellSSkkoott PPeekk koj po~ina na 70- godi{na vozrast

vo Amerika. Negovite dela pretstavuvaabestseleri, prodavani vo golem tira` iprevedeni na 20 jazici vo svetot. Ovoj pisa-tel vo Bibliotekata spa|a{e vo redot nanaj~itani pisateli, posebno so svojata kniga"Patot po koj retko se minuva".

BBIIBBLLIIOOTTEEKKAATTAA NNIIZZ OODDDDEELLII IIAAKKTTIIVVNNOOSSTTII

OODD OODDDDEELLOOTT ZZAA ZZAAJJMMUUVVAAWWEE II UUSSLLUU--GGAA ZZAA VVOOZZRRAASSNNII

BIBLIOTEKARITE VIPREPORAÛVAAT

Priredila Gordana Markovska

1. ZAHIR - Paulo Koeljo2. PAPATA JOVANA - Dona Kros3. VREMETO NA LALIWATA - DeboraMogah4. OVA E TVOJOT @IVOT - Xon O' Farel5. NEGIRAWE - Kit Ablou6. DOA\AM PO TEBE I TE VODAM SOSEBE - Nikolo Amaniti7. PITAÔT - Bernhard [link8. SVIH @ALOSNIH RADOST - LiljanaHabjanovi}9. IGRATA NA @IVOTOT - Florens [in10. EDINAESET MINUTI - Paulo Koeljo

OOSSVVRRTT KKOONN RROOMMAANNOOTT ""VVRREEMMEETTOO NNAALLAALLIIWWAATTAA"" OODD DDEEBBOORRAA MMOOGGAAHH

Priredil Il~e Stojanovski

Vremeto na laliwata e rasko{naprikzna za umetnosta, qubovta, strasta ineverstvoto. Vedna{ so pojavuvaweto, roman-ot stanuva bestseller, a poznatiot reìserStiven Spilberg go preto~uva vo filmskiproekt.

BBiibblliiootteekkaattaa nniizz ooddddeellii ii aakkttiivvnnoossttii BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 1111 ,, 22000055

12

Vo sekoj pogled ova delo pretstavuva

fantasti~no, vrvno umetni~ko delo. .. vonego ve{to i majstorski e otslikan ìvopis-niot duh na Amsterdam vo XVII vek. Romanotnudi begstvo od monotonoto sekojdnevie, voeden ~udesen i dale~en svet poln sovozbudlivi sceni od ìvotot i promenite{to gi nosi qubovta.

Romanot niz svojata sodrìna gosledi vremeto so site karakteristiki nasocijalni momenti, bogatstvoto isiroma{tijata, soni{tata na trgovecotKornelis koj preku svojata verna ènaSofija, ja gleda idninata i sre}noto semejst-vo posle tragedijata od prviot brak i sop-stvenoto iskustvo "deka tragedijata ne ~ekaod prirodata, udira bez razmisluvawe", za nakrajot da bide izneveren i poti{ten.Sprotivno na nego sluginkata Marija sonuvasvoj son i idnina so svojot sakan Vilem zapodocna mnogu raboti da se promenat i nakrajot posle mnogu budni nastani rabotiteda dojdat na svoe mesto. Tuka se nametnuva iedna misla deka "nadeìte na smrtnicite sekako {uplivo staklo, pa i ìvotot im e kra-tok."

"Vremeto na laliwata" e kniga polnaso presvrti kaj site likovi bez isklu~ok,vpro~em nepredvidliva kako {to e i samatasudbina. Likovite se jasno otslikani, polniso ~uvstvitelnost i dlabo~ina koja zra~i odsekoja re~enica i zbor koi se isprepletenivo ìvotnite sudbini na lu|eto, nivnitedoìvuvawa i psiholo{ki previrawa nizmonolozi i dijalozi i ve{to narativnoprikaùvawe na ìvi i ìvopisni sceni isliki od ìvotot {to e posebna odlika naovaa kniga.

OOSSVVRRTT KKOONN RROOMMAANNOOTT ""RRAAKKOOPPIISSOOTTQ"" OODD XXOONNAATTAANN RRAABB

Priredil Nikol~e Veqanovski

Ako vo "Kodot na Da Vin~i ja gledameme|usebnata borba na tajnata organizacija"Sionski priorium" koja treba da ja obelo-deni tajnata za izvornoto hristijanstvonasproti organizacijata "Opus Dei" zad kojastoi Vatikan, vo romanot "Rakopisot Q", svi-tokot ja sodrì tajnata na Manihejcite -sekta od VI vek, otfrlena od crkvata. Prekusimbolikata na imiwata i mestata niz koine vodi, koi za àl, ne se prevedeni so svoe-to zna~ewe, po~nuvaj}i od Bosna za vreme navojnata, pa preku Vatikan, gr~kiot ostrovAtos i nazad niz biv{ite Ju- prostori,avtorot postepeno ja otkriva sodrìnata nadrevniot svitok.

Se pretpostavuva deka svitokot bilnapi{an nekade vo prviot ili vtoriot vek ,taka {to toj e sovremenik na kanonskiteevangelija, no i zakana za ona vo koe {topodocna se pretvoril pravoverniot katoli-cizam. Od razgovorot pome|u AmerikanecotPirs i profesorkata Aweli doznavame dekarakopisot go obnovuva mitot za Sozdavawetoi istovremeno go tolkuva Bog kako majka ikako tatko, povisok i od bogot na evrejskataBiblija. Napi{an e vo raskaùva~ki stil


13

{to se narekuva "apokrifno dejstvuvawe naapostolite", ne{to kako hristijaniziranroman. Na svitokot napi{ana e poema kojaobjasnuva kako nekoj moè da stigne doizbavuvaweto, sledej}i ja ~istata iliSovr{enata svetlina. Toa e vrskata so mani-hejskata molitva.

Manihejskite proroci Adam, Sit,Enos, Sim, Enoh, Noe, Buda, Zaratustra, Isusi posledniot Mani go pretskaùvaat krajotna svetot koga celoto zlo }e bide izgorenovo posleden àr, svetlinata }e bide oslobo-dena, apsolutnoto spoznanie }e bide postig-nato. Duri i Sv. Avgustin se zainteresiralza nivnoto u~ewe kako odgovor napra{aweto "Od kade doa|a zloto?" Tie neveruvaat vo Voskresenieto tuku vo nebesnovoznesenie, "O Mani Za{titniku, prorokunad prorocite; Sovr{ena svetlina, vistin-sko voznesenie na neboto, Ne Voskresenie".

Vsu{nost, "Q" ne e ni{to drugo osvenhipoteza, na~in na koj eden nau~nik ja barasmislata na osnovnata dilema na hristijan-skata teologija. Se raboti za avtorstvoto naEvangelijata. .. Vrska so Boèstvenoto,Slovoto na Isus, ne~epnati, ~isti napi{anivo vremeto na negoviot ìvot.

Svitokot, predopredelen da ja sru{iCrkvata, treba{e da ja spasi od samata nea.Vo nego e pokaàno kako da se izmeni na{iotodnos kon crkvata. "Q" go pretstavuvaSvetiot Gral. Svitokot go osuduva soz-davaweto na verska organizacija, na institu-cija na verata koja samo go iskrivuva vistin-skoto u~ewe na Isus Hristos za duhovniotrast na ~ovekot.

Vo poslednite godini se javuvaatknigi koi se obiduvaat da predvidat prome-na, podgotvuvaj}i go ~ove{tvoto za idnina vokoja hristijanskata crkva neminovno trebada se transformira za da izleze na videlovistinata za duhovniot rast koja na hristi-janite nepravedno im bila uskratuvana nizvekovite.

VVII GGOO PPRREETTSSTTAAVVUUVVAAMMEE

QQuubboommiirr GGrruueevvsskkii(1949, Gevgelija)

Poet. Roden e vo 1949 godina, vo Gevgelija.Raboti kako kniàr i izdava~. Avtor e naknigite: "Gemii" (poezija, 1980), "Ognenenazemja" (1983), "Opsaden grad" (poezija, 1991) i"Ostrovot i drugi legendi" (poezija, 1999).

VVOO DDRRUU[[TTVVOO NNAA PPOOEETTIITTEE MMAAKKEEDDOONNSSKKII

Sveta zemjo,Sveta pesno Ante kaj e, Racin?Quben Belomorski? -Vo koj bran na sonot,Drvo na ridot [opov sadi?-Dodeka êdo pod lesnovskite yvonaspie a Janevski od Kukulino od dva metra zemjame izveduvata krik od mene se kini:Kavalot na Renxov kaj e?Petre vo pirej da ne se prestoril?A Rade @eleznecèlezo {to znae v srce da topi?!Kaj e Ja~ev Voden~evo koe kafean~e vo koe ende~e?!Vo ovaa sredba so NeaSo smrttaVo sonot ko{mar -pred sudniot mi ~as -Kaj sum jas?


14

Vrz srmenoto sedlo pelisterskoko na bel krilest kownad Ku}ata na{a makedonska bez visoki {im{ir porti -Javami znamPak site }e sme zaedno na sudbinskata sredba {to ide -

Vo Te{koto: Blaè, u~itelot na{ Napred,Vapcarov, po nego Smirnenski,Egejski i site drugiovozemski i nadzemski -Crnozemski -Poeti makedonski.

Sveta zemjo, Sveta pesno Do kaj sme?!Za kaj sme?!...

Site li sme?!Tuka li sme?Zaedno.

SSTTRRUU[[KKII VVEE^̂EERRII NNAA PPOOEEZZIIJJAATTAA -- ZZLLAATTEENN VVEENNEECC 22000055 ZZAA

VVIILLIIJJAAMM SSTTEENNLLII MMEERRVVIINN((11992277,, WWuujjoorrkk))

(William Stanley Merwin)

Mervin e eden od vode~kite poeti voAmerika. Vo negovata pedesetgodi{na poets-ka kariera napi{al golem broj na zbirki:"Maska za Janus" (debitantska, 1952) "Me~ki{to tancuvaat" (1954), "Cvetot kompas"(1977) i drugi. Na krajot od sedumdesettitegodini se seli na Havaite i gi publikuvazbirkite: "Otkrivawe na ostrovite" (1982),

"Otvorawe na dlankata" (1983), "Patuvawe"(1993). Poslednite negovi zbirki se"Sklopuvawe na stenite", "Zvukot na rekata"i "Izbrani pesni 1951-2001"(2005). Mervin jarazgoluva pesnata, ja fragmentira do kra-jnost, taka {to na ~itatelot mu se ~ini dekataa sama istekuva od formata. Vo eden peri-od pesnite na Mervin stanale ars poetica, pes-nata se pi{uva samata sebesi vo procesot nanejzinoto otkrivawe niz nagli problesoci,koi nemaat nitu svoj po~etok, nitu svoj kraj,tuku toa se fragmenti od iskustva.

Vo 1942 godina, doa|a vo Evropa kadevo tekot na slednite nekolku godini rabotikako tutor i ja preveduva evropskata poetskatradicija od francuski, {panski, portugals-ki i latinski jazik. Toj go ima dobieno najvi-sokoto priznanie za prevod vo SAD naamerikanskiot P.E.N. klub vo 1979 godina.(American PEN Club Translation Award in 1979).

Mervin se pojavuva kako poet zaednoso generacijata rodena me|u 1920 i 1930 godi-na, koj od edna strana se odlepi od senzi-bilitetot na modernata tradicija na EzraPaund i Tomas S. Eliot, a od druga strana giasimilira nivnite vrednosti, zbogatuvaj}igi so novi iskustva {to dojdoa so brziotrazvoj na amerikanskoto op{testvo po vojna-ta. Za sebe Mervin }e re~e: "Pred da napol-nam dvaeset godini ~esto se pra{uvav {tozna~i da se bide amerikanski poet", pred s#imaj}i go pred sebe faktot deka pove}etoamerikanski poeti na dvaesettiot vek bilesamovolni izgnanici me|u dvete svetskivojni i po Vtorata svetska vojna, pokrajpogore spomnatite i Vilijam KarlosVilijams, Robert Louel, Xon Berimen idrugi. Na dvaeset i dve godi{na vozrastdoa|a vo Evropa i kako poet se gradi vrzevropskite iskustva.

Denes, Mervin ìvee i raboti naHavaite i pobornik e za zgolemuvawe na~ovekovata ekolo{ka svest. Brojni senegovite pesni za moreto, toj primarenekolo{ki svet vo koj, na naj~ist a voedno inajsurov na~in, se odvivaat vitalno va`niteprocesi na kreacija i destrukcija.

Vi pretstavuvame del od izborot napesni koj gi ~ita{e avtorot pri posetata naBitola, vo Centarot za kultura, den predotvaraweto na Stru{kite ve~eri na poezija-ta 2005.

IInntteerrvvjjuu.. .. .. BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 1111,, 22000055

15

PPOOIIMMEden zbor ~eka do posledniot migdotoga{ tolku ne~uen i nikoga{nepovtoren ili nikoga{ nezapomnetsekoga{ bil doma{en zborkoristen vo govorot na obi~niteza sekojdnevni ìvotni slu~kine novoizbran ili dolgo obmisluvan zborpredmet na komentarikoj nekoga{ }e si pomislel deka bil sal edenizgovaran u{te vo po~etokot vo sitevo site svoi upotrebi i okolnostiza kone~no da go kaè sopstvenoto zna~eweza koe otsekoga{ postoel samo tojza koe sega se ~ini deka sekoj zbor bi odgo-varal

SSEEBBEESSII

Duri i koga }e te zaboravam }e prodolàm da te baramveruvam }e te poznavampostojano }e te pomnamponekoga{ mnogu odamnaponekoga{ nebare sigurendeka sal za mig si bil tukadeka vozduhot e s# u{te ìvtamu kade {to si bil i toga{mislam deka te prepoznavamkako nekoj sekoga{ istkoj se preprava deka e vreme noti ne si vreme koj se preprava dekagovori so zborovi no ti ne si toa{to ti velat deka si ti koj ne sizaguben koga ne te nao|am

NNIIZZ MMRRAAKKOOTT

Koga e vreme go sledam crniot pesvo temninata {to um e na denot

Tamu ne gledam ni{to osven crn pes

pesot koj znam deka pred mene odi

i ne se vrti nazad oh toa e crniot pes{to sega pak mu veruvam po tolku godini

koga ja imav seta verba vo crniot pesvo doba na sjaj i vo doba na senka

napred vo slepiloto na crniot peskade odaite na mrakot se ve}e poznati

i vo niv ne postoi strav oti crniot pesvnimatelno me vodi po slepoto skalilo

MMEESSTTOO

Na posledniot den od svetot}e posakam da zasadam drvo

zo{tone zaradi ovo{jeto

drvoto {to ra|a plodovine bilo toa {to bilo zasadeno

sakam drvo {to }e stoivo zemjata za prvpat

koga sonceto ve}e }e zao|a

a vodata}e mu go dopira koreweto

vo zemjata prepolna mrtovcia oblacite }e minuvaat

eden po edennad negovoto lisje

Poklon, Monografijata na NUUB - Bitola,vo Amerikanskiot korner, Bitola 2005


16

PPOOVVOODD ZZAA SSRREEDDBBAA SSOO

DDIIMMIITTAARR BBAA[[EEVVSSKKII

Romansier, poet, preveduva~. Roden vos. \avato, Bitolsko. Dolgi godini rabotelkako novinar, urednik i postojan dopisnikna "Nova Makedonija" od Atina. Bil direk-tor i glaven urednik na izdava~kata ku}a"Kultura". Sega e glaven urednik na izda-va~kata ku}a "Slovo". Pretsedatel naMakedonskiot PEN centar. Avtor e na knig-ite: "Tu|inec" (roman, 1969),"Vra}awe"(roman, 1972), "Raska" (roman,1974), "Nema smrt dodeka yvoni" (roman,1980), "Edna godina od ìvotot na IvanPlevne{" (roman, 1985), "Ku}ata na ìvotot"(poezija, 1987), "Sarajanovskiot karanfil"(roman, 1990), "Dnevnikot na Awa" (roman zadeca, 1994), "Privremen prestoj" (poezija,1995), "Sovladano vreme"(poezija, 1998) i"Bunar" (2001), proglasen za roman na godina-ta. Negovite dela se objaveni vo stranstvo naangliski, ~e{ki, romanski, srpski i albans-ki. Zastapen e vo antologiite na makedon-skata proza i poezija. Preveduva od anglis-ki.

Dobitnik e na nagradite: "11Oktomvri", "Racinovo priznanie", "Van~oNikoleski" i "Pe~albarska povelba".Nominiran za nagradata "Balkanika" za 2002godina.

11.. KKooggaa zzaappoo~~nnaavvttee ssoo ppii{{uuvvaawwee?? -Otkako zavr{iv sredno tehni~ko

u~ili{te vo Bitola, se zapi{av naFilozofski fakultet, grupa Jugoslovenskaknièvnost so makedonski jazik i gozavr{iv vo 1968 godina. Nabrgu pozavr{uvaweto se zaposliv vo "NovaMakedonija".

Za prv pat javno nastapiv koga bevosmoletka vo \avato napi{av edna pesna podnaslov "Dolga prolet" koja be{e objavena voeden dodatok za mladi vo toga{na "Narodnaprosveta". Prodolìv da pi{uvam pointen-zivno vo studentskite denovi. Jas pripa|amna edna homogena generacija kako {to be{e iprethodnata na Radovan Pavlovski, Petre M.Andreevski, Jozo i Petar Bo{kovski, VladaUro{evi}, se razbira spored vozrasta ispored odredeni afiniteti, vo koja spa|aatAtanas Van|elov, Risto Ja~ev, Todor âlovs-ki, Petre Bakevski.

22.. KKooggaa bbeevvttee pprroommoovviirraannii kkaakkoo aavvttoorr pprreeddjjaavvnnoossttaa??

-Moite prvi pesni ne fatija ba{mesto kako prvoto objavuvawe na mojataproza. Toa bea raskazi vo spisanieto"Razgledi". Vo toa vreme pove}e se sledeaspisanijata kako poseriozni so vrednisodrìni, pa javnosta moè{e da sledi koj edobar pisatel i koj e nov nadeèn pisatelitn. Vo 1969 godina go objaviv prviot roman"Tu|inec". Za moe golemo iznenaduvawe be{epre~ekan neverojatno dobro. Vo romanot sezboruva za eden ~ovek koj e iselen voAvstralija i negoviot ìvot tamu. I jas sumbil vo Avstralija vo {eesettite godini iostanav neceli dve godini. Jas ja gledam taatema od psiholo{ki i sociopsiholo{kiaspekt. Interesno e da se znae deka toga{temata na migraciite be{e tretirana samobitovo i vo dramata i vo raskazitepristapot be{e polufolkloren. Glavniotjunak vo romanot e eden intelektualec odovie novite koj vnesuva ironija, a dotoga{toa ne moè{e da se zamisli. Taka da toa beafazi vo pi{uvaweto.

33.. ZZnnaa~~ii ssee nnaajjddoovvttee vvoo pprroozznniittee ddeellaa iipprrooddooll`̀iivvttee??

-Posle "Tu|inec" doa|a romanot"Vra}awe". Kratka proza i mnogu dobrooceneta. ôvekot posle mnogu godini nape~alba, odi pove}e pati na pristani{te zada se vrati vo rodniot kraj, no ne e sigurenkaj }e se vrati, dali e toj istiot i kako }e gidoìvee rabotite, stravot od toa kolku seotu|il i ne se vra}a do krajot na romanotzaradi strav. Potoa doa|a "Edna godina odìvotot na Ivan Plevne{". Temata ne evrzana so migraciite. Toa e urbana tema, aromanot e psiholo{ki. Potoa doa|a


17

"Sarajanovskiot karanfil", istopsiholo{ka kniga koja so eden del dopira domigraciite. Pretstaveno e edno totalitarnoop{testvo vo malo. Na eden u~itel mu sezatvorilo u~ili{teto zaradi iseluvaweotvora cve}arnica i tolku se zanesuva {to jazagraduva, trguva so Holandija, selani rabo-tat vo nea itn.

"Nema smrt dodeka yvoni" e na nekojna~in prodolènie na romanot "Vra}awe".Sega ve}e ne e istiot ~ovek tuku se vra}a vorodniot kraj. Pra{aweto e dali se vra}a ilitoa vra}awe e negov neuspeh, bidej}ifizi~ko vra}awe ima, no stvarno vra}awenema. Ne moì da si go potvrdi svojot iden-titet. Raspnat e pome|u dva sveta. Rabotitese izmenile, lu|eto gi nema ili pak samitelu|e se izmenile. Idealot za koj so godinisonuval, ne go nao|a.

44.. DDaallii ppii{{uuvvaattee ppooeezziijjaa??

-Pokraj moite prozni dela vome|uvreme izlegoa u{te tri zbirki poezija:"Privremen prestoj", "Sovladano vreme","Ku}ata na ènite". [to e interesno zapoezijata. Eden broj kolegi smetaat deka toae mnogu dobra poezija, no najgolemiot brojpoeti ne sakaat da me primat kako poet. Mivelat: "Slu{aj, pa ti si pi{uva{ proza, {to}e ti e sega, poezija." Jas pak na {ega vonekoi prigodi im odgovaram, "Pa jas nepi{uvam poezija samo ponekoga{ sakam da vikaàm kako se pi{uva poezija". Inaku poezi-ja po~nav da pi{uvam mnogu docna, ve}e kakoafirmiran prozaist. Mojata poezija, izbori,se objavuvani vo London, Bukure{t, Atina.Ne znam mnogu da zboruvam za poezija,

osobeno ne za svojata, no mojata poezija emislovna i se bavi so seriozni pra{awa odìvotot.

Od Trkaleznata masa vo NUUB - Bitola, 2005

55.. DDaallii ssttee bbiillee iinnssppiirriirraannii oodd nneekkooiiaavvttoorrii??

-Koga go upotrebuvame zborotinspiracija obi~no mislime na direktnovlijanie ili direktno zemawe. Vo taa smislate{ko moàm da zboruvam. ôvek ima svojaodredena priroda i nosi raboti koi sesovpa|aat so taa priroda. Vo smisla naavtori ~ii knigi sum gi ~ital, a se sovpa|aatso moite bi gi izdvoil Andri}, Folkner,ruskite poeti, Biblijata.

66.. DDaallii ssttee rreelliiggiioozzeenn??

-Ne, jas sum ateist. Koga velam ateist,jas ne veruvam vo ~uda. Za da postoi religijatreba da postoi ~udo. Jas veruvam vo ne{to{to bi go narekol Logos. Ne sum nevernik.No ne veruvam vo onaa elementarna svedenavera, deka e ve}e s# zavr{eno, deka sme vone~ii race i deka tuka zavr{uva na{eto.Ako gi sveduvame vo nekoi ramki rabotite,jas sum pove}e sum orientiran kon humaniz-mot otkolku kon religijata.

77.. SSppoorreedd vvaass,, kkooee vvaa{{ee ddeelloo ee oodd ppoosseebbnnaauummeettnnii~~kkaa vvrreeddnnoosstt??

-Toa ne e pra{awe koe e na plan narazmisluvawe. Toa e pra{awe na na{atapriroda. Jas sum imal potreba da komunici-ram so svetot preku literaturata. Toa bilmojot medium. Preku zborot kako medium dago soop{ti{ ona {to go saka{. Se razbiradeka ovde se pretpostavuva postoewe na tal-ent. Na Zapad postojat vork{opovi kako se


18

pi{uva. "Nema smrt dodeka yvoni" be{edobro primena kniga i be{e povod za nagra-data "11 Oktomvri".

88.. KKooii ddrruuggii nnaaggrraaddii ggii iimmaattee ddoobbiieennoo??

-Jas nikoga{ ne sum pi{uval za decaniti sum razmisluval. Nikoga{ ne sum smet-al deka bi moèl da pi{uvam za deca.Me|utoa, bev provociran od Izdava~kataku}a "Detska radost". Mi pobaraa kniga zadeca. Taka dojde "Dnevnikot na Awa".Knigata ne samo {to be{e dobro primenatuku be{e i nagradena so nagradata "Van~oNikoleski". Moèbi koga bi se napravilastatistika, taa bi bila mojata naj~itanakniga zaedno so "Bunar". Toj e mojot posledenroman napi{an vo 2001 godina. "Bunar" eproglasen za roman na godinata i ima{e nom-inacija za nagradata Balkanika. "Pe~albars-ka povelba" i "Racinovoto priznanie".

99.. NNaa {{ttoo rraabboottiittee vvoo mmoommeennttoott??

-Poslednite meseci, skoro e gotova,rabotam na u{te edna kniga poezija.

1100.. OOdd ssttrraannaa nnaa ffaammiilliijjaa??

-Skoro site moi se vo Avstralija.Roditelite mi se po~inati. Kako izgledaeden na{ ~ovek otkornat odovde i da po~ivana grobi{ta vo Avstralija. }e re~ete i toa esudbina, no vo seto toa iseluvawe ima{e ine{to iracionalno. Nikoj ne ode{e nape~alba svesno, a potoa se soo~uvaa so prob-lemi. Oènet sum. Imam }erka koja e magis-ter po etnologija i sega podgotvuva dok-torat. Imam sin koj e pomrzliv, direktor nana{ata Izdava~ka ku}a "Slovo", a jas sumglaven urednik. 1111.. DDaallii ddoobbrroo rraabboottii vvaa{{aattaa ""IIzzddaavvaa~~kkaa

kkuu}}aa""??

-"Slovo" raboti mnogu dobro, zatoa{to go koristam moeto dolgogodi{noiskustvo vo Nova Makedonija, bev ~etirigodini dopisnik od Atina, nekoe vreme bevglaven i odgovoren urednik na spisanieto"Makedonija" vo Maticata na iselenicite,edinaeset godini, od 1988 godina, bev direk-tor na "Kultura". Potoa vo 1999 godina jaformiravme "Slovo". Izdavame Edicija"Idei", Biblioteka na humanistite,Biblioteka Logos, zna~i, filozofija,antropologija, sociologija. Potoa, istorijaso akcent na Balkanot i Mediteranot,romanot, makedonski i svetski inobelovcite. Nie ne gi izdavame romaniteod vidot na Kodot na Da Vin~i ili od vidotna delata na Paolo Koeljo. Se pridrùvamesamo do onie dela koi pripa|aat vo gorenave-denite oblasti. Komercijalnite kniginemaat pazar vo Makedonija. "Posledo`dot", a posebno Scenarioto za filmotna Mil~o be{e mnogu prodavano, no kolkuprimeroci }e se prodadat vo Makedonija.

1122.. DDaallii nnee{{ttoo nnee vvee pprraa{{aavv,, aa ssaakkaattee ddaa mmiikkaa`̀eettee??

-Eden del od rabotite ne gi spome-navme, a se vrzani za PEN -centrite. Toa eedna svetska organizacija na pisateli odpreku sto zemji, preku sto centri.Formirana e vo 1921 godina. Prviot pretse-datel e Xon Golsvordi. Tuka se navistinakvalitetni lu|e, nobelovci itn. Povelbatana PEN e oficijalna povelba koja se zalagaza knièvni, jazi~ni i kulturni vrednosti.Momentalno, jas sum negov pretsedatel od2001 godina. Makedonskiot PEN -centar emnogu rasprostranet vo svetot i ne soodvet-stvuva na na{ata golemina. Zatoa be{e iSvetskiot kongres vo Ohrid, vo 2002 godina.U~estvuvaa nad 300 avtori od cel svet.Sekoja godina imame Ohridska PEN -kon-ferencija vo juli, a godinava vo septemvri.Vo PEN ne ~lenuvaat site pisateli odMakedonija, tuku se odbrani okolu osumde-set. Izdadovme Letopis na MakedonskiotPEN- centar, izleze vedna{ po Kongresot.Na me|unarodno nivo postojat ~etirikomiteti: Komitet za mir, Komitet za pre-vod i jazi~ni prava, Komitet za ènipisateli i na nekoj na~in mnogu va`niot


19

Komitet za pisateli vo zatvor. Se borime zapisateli koi se goneti od politi~ki iliideolo{ki pri~ini. PEN centrite ne sevrzani so dràva tuku so jazik i so kulturnasredina, i ne se narekuvani na pr. PEN- cen-tar na Makedonija, tuku Makedonski PEN-centar.

1133.. KKaa`̀eettee nnii nnee{{ttoo zzaa ppoo~~eettoocciittee nnaammee||uunnaarrooddnniioott PPEENN??

-Me|unarodniot PEN be{e sozdadenpred 81 godina, imeno vo 1921. Negov prvpretsedatel be{e Xon Golsfordi, dobitnikna Nobelovata nagrada za literatura vo1932, avtorot na "Saga za Forsajtovi"i mnogudrugi dela. Me|utoa, prvobitnata ideja zaformirawe na edno dru{tvo, ili klub, socel "narodite da se soberat zaedno...vo lit-eraturata", e na angliskata pisatelkaKetrin Ami Douson Skot, u{te vo 1917 godi-na. Nejzinata kariera po~nuva vo London soobjavuvaweto na dve dolgi poemi, vo koi gipottiknuva, posebno ènite, da se soberat zaosvojuvawe na intelektualnata, obrazovnatai drugite vidovi sloboda. Nejzinata prvaideja bila toa da bide "Klub na zaedni~kave~era...maì i èni od reputacija". Do svo-jata }erka Marxori napi{ala: go narekov(klubot) PEN, bidej}i go so~inuvaat poeti,dramski pisateli, eseisti i novelisti(Poets, Playwriters, Essayists andNovelists)..." Vo ovie centri vleguvaatintelektualci, uretnici, preveduva~i i sl. So pretsedatelkata na Megunarodniot

PEN, Joan Lidom -Akerman, na 8-mata PENkonferencija vo Ohrid

Na pokanata od Douson Skot da dojdena prvata ve~era, Xon Golsvordi odgovoril:"S# {to se pravi za me|unarodnoto razbi-rawe i mirot, pridonesuva za dobroto, taka

{to }e dojdam na va{ata ve~era". Toa e taaprva ve~era na 5 oktomvri 1921 godina voLondon, na koja u~estvuvale 14 pisateli,me|u koi i dvajca Amerikanci i edenAvstralijanec. Xon Golsfordi be{e izbranza pretsedatel. Nabrzo, ve}e vo 1922 godina,be{e formiran francuskiot PEN centar,potoa centarot vo Barcelona, vo Katalonijaitn. Vo 1923 godina se odrùva prviotKongres so delegati od edinaeset centri.Poznat e Kongresot vo Dubrovnik vo 1933godina, koga na hrabar na~in dojdoa do izrazvrednostite vrz koi se potpira PEN -odbranata na slobodata i tvore~koto dos-toinstvo. Pisatelite toga{ sobrani voPEN, se oglasija protiv fa{isti~katazagroza koja ve}e doa|a{e od Germanija. Tiepovikaa protiv voinstvenite povici, protiv{ovinizmot, protiv rasnata i nacionalnatanetrpelivost, protiv destrukcijata na knig-ite i na duhovnite vrednosti voop{to, pro-tiv represivnite akcii vo Germanija iItalija. Istorijata na me|unarodniot PENe istorija na peroto protiv me~ot.

1144.. DDaa ssee vvrraattiimmee vvoo 22000022 ggooddiinnaa kkooggaa mmaakkee--ddoonnsskkiioott PPEENN--cceennttaarr bbee{{ee oorrggaanniizzaattoorr nnaa6688--oott SSvveettsskkii kkoonnggrreess nnaa MMee||uunnaarrooddnniioottPPEENN.. KKoojjaa ee uullooggaattaa nnaa mmaakkeeddoonnsskkiioott PPEENN--cceennttaarr??

-Apsolutno. Rabotata na Makedon-skiot PEN centar e vo polza na na{atapo{iroka op{testvena i, pred s#, kulturna iknièvna srednina. Toj, kako del od ednoogromno semejstvo centri vo preku sto zemjivo svetot, ima pole za komunikacija i, pri-toa, za afirmacija na makedonskiot jazik,literatura i kultura. Tuka e vaèn ugledot{to go uìva na{iot Centar, sozdaden nizmnogugodi{nata me|unarodna aktivnost, atoj ugled e potvrden mnogupati dosega, sopoddr{kata i doverbata na na{ite inicija-tivi sred Me|unarodniot PEN, sopoddr{kata i afirmacijata na Regionalnatakonferencija vo Ohrid koja se odrùva seko-ja vtora godina, so Svetskiot kongres naMe|unarodniot PEN koj se odrà voseptemvri vo Makedonija, so kontaktite {togi imame ne samo kako so centri, tuku i kakoso poedinci, kolegi vo svetot.


20

So pretsedatelot na Francuskiot PEN, ZanBlot, na 8-mata godi{na PEN konferencija

vo Ohrid

Makedonskiot PEN centar taka, eeden posrednik, edno mesto, eden ~initelkako {to velite, vo neformalnata diplo-matija, od {to proizleguva eden rezultat vopolza na na{ata sredina, a na toj na~in i vopolza na promoviraweto na principite odPovelbata na Me|unarodniot PEN. Tieprincipi zboruvaat za sloboda natvore{tvo, za slobodna razmena na idei, zaza{tita na jazi~nite prava, za promovirawena literaturnite vrednosti, koi po nastanokse nacionalni, no po vrednost, op{ti i tn.

Na{ite ~lenovi se prisutni na siteva`ni me|unarodni sobiri i regionalnikonferencii, kade {to se rasprava i sevospostavuva sorabotka na knièven i kul-turen plan. Na toj na~in, niz taa vospostave-na sorabotka, dojde vo posledno vreme i doobjavuvaweto na antologii na makedonskatapoezija ili na makedonskiot raskaz vo oddel-ni zemji nadvor. Dojde, do odrùvaweto naVe~erta na makedonskata literatura voLondon minatata godina.. Vo ramkite nana{ata rabota na afirmacija na makedonska-ta knièvna i kulturna sredina, pred izves-no vreme objavivme tri izdanija (ednaantologija na makedonskiot raskaz, edna namakedonskata poezija i dvobrojot od Revijatana Makedonskiot PEN centar go posvetivmena balkanskite literaturi), pove}eto na{iizdanija se nao|aat na na{iot veb-sajt kakoelektronski prilozi, vo Belgrad i voSofija izlegoa antologii na makedonskatapoezija vo ramkite na sorabotkata soBugarskiot i so Srpskiot PEN centar, rabo-time na antologii na makedonskata poezijada izlezat vo drugi zemji i tn. Sekojdnevnosme vo komunikacija so sedi{teto vo Londoni so svetot. Toa e del od na{ata rabota, koja

vleguva vo onoj domen {to go narekuvameneformalna diplomatija, a vsu{nost pret-stavuva sekojdnevna rabota na MakedonskiotPEN centar sred Me|unarodniot PEN.

Postojat i karakteristi~ni pra{awavo na{ata sredina so koi MakedonskiotPEN centar se sre}ava i spored koi zaze-mame pozicija. Nie, imeno, rabotime naafirmacijata na makedonskata knièvnost ikultura, rabotime na afirmacija nanacionalniot identitet, na afirmacijata namakedonskiot jazik i na drugite kulturnivrednosti. Vo svoite programski opredelbi,Makedonskiot PEN centar ja ima i za{tita-ta na kulturniot identitet na malcinstvata(na narodite, spored novata opredelba) koiìveat i ja izrazuvaat svojata posebnost voRepublika Makedonija.

Na{iot centar reagiral i reagira vosite slu~ai koga se povreduvaat ~ove~kiteprava, slobodite na lu|eto i tvore~kite slo-bodi. Sme reagirale vo pove}e slu~ai vopogled, na primer, vo obidite za ko~ewe naafirmacijata na makedonskata literatura ijazik, vo pogled na imeto na dràvata, reagi-ravme isto taka vo vremeto na ekspanzijatana albanskiot ekstremizam minatata godina,koga se urivaa i se palea objekti od kul-turnoto nasledstvo, posebno verski itn.

1155.. DDaallii aakkttiivvnnoossttiittee nnaa mmaakkeeddoonnsskkiioottPPEENN--cceennttaarr jjaa zzaa{{ttiittuuvvaa iillii aaffiirrmmiirraammaakkeeddoonnsskkaattaa lliitteerraattuurraa vvoo ssvveettoott??

-Se razbira deka moè, toa e del, itoa vaèn del, od negovata rabota. Osven voprogramskiot del, takviot vid komunikacijase ostvaruva i na neformalno nivo, na nivona poznanstvo i knièvno prijatelstvo me|upisatelite i izdava~ite. Jas ja spomenav, naprimer, Ve~erta na Makedonskata literatu-ra vo London vo po~etokot na dekemvri 2001godina. Taa ve~er, koja be{e isklu~itelnaprivilegija za nas, be{e vo organizacija naMe|unarodniot PEN i na UNESKO. Istotaka imame nastapuvano i vo Pariz i kadeu{te ne. Tamu prikaàvme i eden pol~asovenfilm za Stru{kite ve~eri na poezijata. Naprogramski plan pak, Komitetot za prevod ijazi~ni prava se griì tokmu za afirmacija-ta na literaturite voop{to i posebno naliteraturite na pomalubrojnite narodi. TojKomitet, kako {to ve}e rekov, so re{eniedoneseno na Kongresot vo Ohrid, sega ima


21

sedi{te vo Makedonija (dosega voBarcelona, Katalonija). Ponatamu,Me|unarodniot PEN vo London izdava svojarevija na angliski jazik, koja vo svojot naj-golem del gi afirmira literaturite napomalubrojnite narodi i pomalite po difuz-ija jazici. Makedonskiot PEN - centarpove}e saka da raboti na pole na literatura-ta i razmenata, dodeka vo svetot, aktivnos-tite se pove}e naso~eni kon slobodata naizrazuvawe. Razgovorot go vode{e Nikol~e Veqanovski

SSRREEDDBBAA SSOO @@AANN BBLLOO

@an Blo (Jean Blot), ili Aleksandar Blok(Alexandre Blokh), francuski pisatel ipretsedatel na Francuskiot P.E.N. klub na25 septemvri be{e gostin vo NUUB - Bitola.Voveden zbor i negovo pretstavuvawe dadeDimitar Ba{evski, pretsedatel naMakedonskiot P.E.N. centar, dodeka zavrskata na makedonskata i francuskata lit-eratura vo XX vek zboruva{e pisatelot ikriti~ar Vlado Uro{evi}.

11.. KKooggaa ssee oobbiiddoovvmmee ddaa nnaajjddeemmee nneekkaakkvvii ppooddaa--ttooccii zzaa ffoorrmmiirraawweettoo nnaa FFrraannccuusskkiioottPP..EE..NN.. kklluubb nnee mmoo`̀eevvmmee ddaa nnaajjddeemmee dduurrii nniinnaa IInntteerrnneett.. KKaa`̀eettee nnii nnee{{ttoo ookkoolluu nneeggoovv--oottoo ffoorrmmiirraawwee??

Osnova~ na P.E.N. klubot e AnatolFrans, formiran e vo vreme vedna{ poformiraweto na centarot vo Anglija.Imame poznati pisateli koi ~lenuvaat voklubot kako {to se Andre Samson i @il Roai Pol Valeri. Se nadevam deka nabrgu }eimame Veb sajt kade {to }e moète da japro~itate celata na{a istorija od formi-raweto na klubot. Istorijata na klubot koj eformiran vo 1922 godina e vrzana za istori-

jata na Internacionalniot P.E.N. centar,formiran vo 1921 godina.

Od sredbata so @an Blo, 2005

Denes, nie, sakale ili ne, se nao|amevo edna delikatna situacija. Toa e sepomasovnata upotreba na angliskiot jazik -komunikacijata vo svetot vo osumdeset pro-centi, duri i pome|u japoncite i kinezite sevr{i na angliski jazik. denes, pogolemiotdel od literaturata e zastapena na angliskijazik. Nie se narekuvame {ampioni, pamoèbi i `rtvi koi edinstveno zastanuvameprotiv masovnata upotreba na angliskiotjazik. Isto taka, preku Me|unarodniotP.E.N. centar se obiduvame da se borime pro-tiv masovnata upotreba na angliskiot jazikkoj gazi s# pred sebe, se obiduvame da gibranime jazicite na pomalite narodi i otta-mu na{iot interes za makedonskata liter-atura i za vrskata so makedonskiot narod.

2. Kaète ni ne{to okolu va{iot najnovroman "Sonceto zao|a na istok". Toa ne e roman, vsu{nost, toa e esej za ona{to gi preokupira{e Rusite vo XX vek. Toabe{e komunizmot, no ona {to komunizmotbe{e za Rusija, toa ne moèa da go pret-postavat ni Pablo Neruda ni Andre @id.Ona {to go pretstavuva{e Revolucijata toabe{e od revolt, no i toj be{e karakteristi-ka na ruskiot duh. Tie bea opravduvani durii od najnevinite evropski duhovi kako @anPol Sartr i drugi.



22

RRAAZZGGOOVVOORR SSOO PPIISSAATTEELLOOTT

\\OORR\\II PPRR^̂KKOOVV

Roden e vo Bitola vo 1942 godina.@ivee i raboti kako nastavnik vo rodnotomesto. Podednakvo pi{uva za deca, madina ivozrasni. Negovi dela se: "Velosipedisti"(raskazi za deca, 1980), "îstotnik","Rudata", "@ivot na trkala", "Lel~o","Slovenskite prvou~iteli" (raskazi, 1985)"Lastar~e i Cuki" (roman za deca, 1985),"Golemiot u~itel", "Trite skapocenikam~iwa", "Topkata {to mnogu znae","Matemati~ar”, "Kako raste Slav~o","Ognovi", "Mar{irawa" - tetralogija, "@edvo srceto",”R|osani", "@imi krst i kandilo"(roman, 2003), "Xek", "Sorti" i "Veru{ka"(roman, 2004).

Nagraden e so nagradata "4 tiNoemvri" na gradot Bitola za romanot"Lastar~e i Cuki", vtora nagrada naIzdava~kata ku}a "Detska radost", vtoranagrada na Izdava~kata ku}a "Feniks" zaknigata "[tur~o", kako i otkupuvani mu sepove}e raskazi vo "Nova Makedonija" i

"Studentski zbor". KKaa`̀eettee nnii zzaa vvaa{{iittee ppoo~~eettooccii vvoo lliitteerraattuu--rraattaa??

-So pi{uvawe po~nav u{te od najranodetstvo. Pi{uvav kratki raskazi za dapodocna preminam na romani i skazni za decai mladi. Otkako se vrabotiv vo 1970 godinakako nastavnik po makedonski jazik po~navda pi{uvam i objavuvam pointenzivno.Prvata moja kniga raskazi mi e"Velosipedisti". Napi{ana e so cel da imukaè na decata kako da se odnesuvaat so soo-bra}ajot. Do 1990 godina, rabotev intenzivnoi za kuso vreme objaviv osum knigi za deca i{est za mladi. Vo niv spa|aat "Lastar~e iCuki", "Lel~o", "Topkata {to mnogu znae","Slovenskite prvou~iteli", "Golemiotu~itel", "Rudata", "îstotnik", Kako rasteSlav~o", "Ognovi" i drugi.

OOdd kkooggaa ppoo~~nnaavvttee ddaa ppii{{uuvvaattee zzaa vvoozzrraassnnii??

-Za vozrasni po~nav da pi{uvamnekade od 1990 godina, rabotev makotrpno zada gi sozdadam obemnite dela: tetralogijata"Mar{irawa", romanti~ni raskazi "@ed vosrceto", romanite "Bitolski podrobnosti","'R|osani i porazeni", "@imi krst i kandi-lo", "Sorti", "Xek" i kako posleden romanot"Veru{ka". Vo me|uvreme ne ja zaboraviv idetskata literatura. Ja napi{av knigata"[tur~o" so koja ja dobiv vtorata nagrada voIzdava~kata ku}a "Feniks" Skopje.

KKoojjaa ee iinnssppiirraacciijjaattaa zzaa vvaa{{iittee ddeellaa??-Vraboten kako nastavnik, inspiri-

ran sum od decata, moite tvore~ki po~etocizapo~naa so tvore{tvoto za deca koi se neis-crpen izvor. Vpro~em i moite prvi objavibea nameneti za najmladite kako {to e iposlednata "[tur~o". Isklu~ivo pi{uvamproza, a spored mene, sekoj {to se zafatil dapi{uva, treba da go pro~ita From, osobeno


23

vtoriot tom od knigata "Anatomija na~ovekovata destruktivnost". Jas ne gledampri~ina i likovite vo moite romani da ne gipredadam fromovski, za{to romanot dobivavo neobi~nost, a so toa dobiva i vo umetnost.

SSppoorreedd vvaass kkooii ssee ppiissaatteelliittee kkooiizzaasslluu`̀uuvvaaaatt ppoosseebbnnoo vvnniimmaanniiee??

-Ako mislite od koi pisateli sum zelda u~am, koi pisateli mi se najomileni, u{teako me pra{ate nabrojte deset pisateli odsvetskata literatura mojot odgovor }e bide:Vladimir Kostov, Vladimir Kostov, desetpati... . Nemu kapa mu simnuvam i do zemjapoklon mu pravam, za{to od nego sum zel dau~am. A od bitolskite, ama prozaisti, vopoezijata prsti ne me{am za{to moàm da seizgoram, a toa mnogu boli, gi cenam kakorabotlivi i ~esni Nikola Ko~ovski, PetreDimovski, Jovan Bocevski, mojot najdobarprijatel po pero, kako {to si go vikamJankula, ~ovek so {iroka du{a, meko srce iza sekogo dobra misla.

Silen vpe~atok mi ostavil Alber Kami so"Stranecot". ne sakam da bidam razbranpogre{no deka sum gi zaboravil Tosltoj,Dostoevski, Solènicin, Drajzer itn.

KKooii tteemmii ggii oobbrraabboottuuvvaattee.. DDaallii iimmaattee ssvvoojjppoosseebbeenn ssttiill nnaa ppii{{uuvvaawwee??

-Moite romani tretiraat sovremenitemi, donekade sum grub sprema negativniteli~nosti, moite romani moàt da se prik-lu~at vo nov vid naturalizam. Takov be{eZola, ne gi {tede{e narodnite jada~i,sli~no imam zemeno da pi{uvam i jas. Moiteromani imaat zemeno da obrabotuvaat ednaèstoka presmetka so na{ata stvarnost vokoja ìveeme. Moite likovi se borat za ide-

alite na nastradaniot narod. Moite likovise preporodci koi deluvaat samostojno koinemaat ni{to zaedni~ko so likovi odobjaveni romani vo na{ata literatura. Jasimam svoj stav za sovremenata literatura,kakva treba da bide sovremenata literatura.

Moe mislewe e deka taa treba da bidedokraj otvorena, ~esna, da ima izlezeno ednaistorija na vistinata. [to se odnesuva dostilot i jazikot, Vladimir Kostov veli: 'votvojata literatura s# e zavitkano vo umet-nost ama dosega nevidena umetnost, pred koja}e se najdat iznenadeni i vrvni kriti~ari,duri i takvite ne }e moàt da ti go najdatkrajot.. . otvoreno se presmetuva{ so sil-nicite, tie vo sebe priznanie }e ti oddadat,ama javno ne.. . Jazikot vo romanot "Veru{ka"ima izlezeno edna isprevrtena sintaksa -inverzija, i takov roman nema, toa e edenpronajdok vo literaturata". Vo mojatatetralogija "Mar{irawa", inaku se ~inideka e edinstvena tetralogija vo makedonska-ta literatura, eden od likovite ima zemenoda veli: "Jas sum pro~ital mnogu romani, amanapi{ani obi~no, so takvite jas si go pot-paluvav sobul~eto, imaa zemeno da goratnebare kukuli~ki, arno ama tie teloto mi gotoplea, ama du{ata mi ja mrznea. ..

VVoo vvaass iimmaa ggoolleemmaa rreevvoollttiirraannoosstt,, mmoo`̀eemmeekkaajj vvaass ddaa ggii ~~uueemmee zzbboorroovviittee,, ""LLaaggaattaa vv||uubbrree,, vviissttiinnaattaa nnaa vviiddeelliinnaa""..

-Vo moite dela vladee eden nevidenvrie`, ne zaobikoluvam nikogo, ne priz-navam nikakvi pisatelski normi, se e zav-itkano vo umetnost, toa e nova estetika,vsu{nost, nova umetnost. Pi{uvam mnogu,ama s# mi se ~ini deka najdobroto gopi{uvam koga sum pod tenzija, koga sumrevoltiran. Toga{ izleguvam napnat, vo


24

sekoj moment moàm da eksplodiram, ili dapo~nam da poluduvam, ne isklu~uvammo`nost i vo ludnica da zavr{am. I, za da nezavr{am vo ludnica zemam i pi{uvam, api{uvam s# dotoga{ dodeka ne se rastovaram,s# dodeka du{ata, mislata ne si gi olesnam, atoa trae dolgo. Duri toga{ imam mirenzakrepnuva~ki son. Golem pobornik sum zavistinata. Bidej}i imame zemeno da ìveemevo edno vreme na la`govci, pakozxii,zulumxii, vo moite romani ~esta tema imaatizlezeno. Ne retko imam zemeno da si velam,vsu{nost da se pra{uvam: "îj e pogolemgrevot, na onoj {to go napravil ili na onoj{to go zel i go napi{al? - i odgovor samiotsi davam: "Sekako na onoj {to go napravil".Toj {to zel i go napi{al samo ima zemeno daukaè, mal pridones da dade, kolku golemizlegol, da pomogne da ne se povtori, ako muuspee golem ~ovek izlezeno ima.

OOdd kkaaddee pprrooiizzlleegguuvvaa rreevvoollttiirraannoossttaa vvoo vvaass..DDaallii ee ttooaa oopp{{tteessttvvoottoo,, vvaa{{aattaa llii~~nnaa ffrruuss--ttrriirraannoosstt iillii nneezzaaddoovvoollssttvvoottoo oodd oonnaa {{ttoossttee ggoo ppoossttiiggnnaallee vvoo `̀iivvoottoott??

-Nezadovolstvoto proizleguva odìvotot koj go ìveeme vo dene{no vreme.Nepravdite {to gi sre}avame na sekoj ~ekori od s# pove}e lu|e, osobeno revoltot vo menese kreva do takva merka {to kolku se obidu-vam da ja izmeram, merka nema koga me iznev-erile i najdobrite prijateli i menapu{tile. Takvite za mene imaat izlezeno'r|osani lu|e vo istoimeniot roman.

SSoo kkooii ppiissaatteellii ssoorraabboottuuvvaattee nnaajjppoovvee}}ee?? -So Vladimir Kostov, Petre

Dimovski, Nikola Ko~ovski, JovanBocevski, Pande Manojlov, QubomirGruevski.

OOdd sseevvkkuuppnniioott vvaa{{ ooppuuss {{ttoo bbii iizzddvvooiilleekkaakkoo nnaajjvvrreeddnnoo ssppoorreedd vvaass??

Bi gi izdvoil likovite kako pre-porotci, stilot i jazikot kako novitetdosega nepro~itani. Site moi romani zavozrasni se zavitkani vo umetnost. Mojaqubimica e mojata imaginarna Veru{kazatoa i romanot mi e mnogu drag.

DDaallii ssttee zzaaddoovvoollnnii oodd ddoosseeggaa{{nniioott vvaa{{`̀iivvoott.. DDaallii ssttee zzaaddoovvoollnnii oodd oonnaa {{ttoo ssttee ggooppoossttiiggnnaallee vvoo lliitteerraattuurraattaa ii ddaallii iimmaa uu{{tteennee{{ttoo {{ttoo ssaakkaattee ddaa ppoossttiiggnneettee??

-Vo vakvi op{testveni priliki,odnosno nepriliki ~ovek ne moè da bidenezadovolen. Nezadovolstvoto go iskaùvamvo moite romani. So postigaweto vo liter-aturata sum prezadovolen, bidej}i moiteromani se obemni so poseben na mene svo-jstven stil koj ve}e e prepoznat od, sporedmene, najgolemiot avtoritet VladimirKostov. Da me posluì zdravjeto, idei imam,temi za pi{uvawe imam. Spored toa, }e ima inovi knigi.

DDooddeekkaa ddrruuggiittee `̀iivveeaatt,, ttii ppii{{uuvvaa{{??

-Edno vreme, vo spisanieto "Razvi-tok" ima{e edna rubrika, ne{to kako raz-govor so pisateli. Pome|u drugite ima{eizlezeno edno koe be{e formulirano:"Dodeka drugite ìveat ti pi{uva{?" Nadova pra{awe imav zemeno dolgo da razmislu-vam. Koga bi mi go postavile mene, ~esto sepra{uvav kakov odgovor bi dal. Ete prilika.Mojot odgovor na ova bi bil: Koi se drugitekoi ìveat? Onie vo nekoja nikotinosanameana {to zele pivo da pijat, rakija dobesvest, onie po luksuzni kafeani so tu|ièni {to zele da flertuvaat, po tu|ine~isti posteli o~ite da si gi vadat. Oniena grbot na narodot {to zele na visoka nogada ìveat, godi{nite odmori vo mondenskiletuvali{ta da gi minuvaat, zar tie ìveat?E, ako mislat taka se izlagale, za{to jasdodeka pi{uvam ìveam, mojot ìvot jas sumsiguren deka e poubav i poproduktiven odnivniot, za{to dodeka pi{uvam, jas sum nasite strani na svetot i vo sekoja pora na~ovekot, duri i vo kosmosot, zna~i, jas sumtoj {to ìveam. I vo krajna linija takvite


25

drugiot, tretiot den }e bidat zaboraveni, apisatelot }e ìvee ve~no.

VVoo mmoommeennttoott ddaallii ppii{{uuvvaattee nnee{{ttoo nnoovvoo??

-Vo momentot intenzivno rabotam naobemniot roman "Posledniot boem naBitola". Otkako }e go zavr{am ovoj roman,ako se iznajdat sredstva, èlba mi e daizdadam komplet od {est toma.


MMOOJJAATTAA QQUUBBOOVV -- PPIINNGG PPOONNGGOOTT

BBLLAAGGOOJJ BBOO[[EEVVSSKKII

KKooggaa ppoo~~nnaavvttee ddaa iiggrraattee ppiinngg ppoonngg??

-U{te od 1966 godina, kako dete naedinaeset godini vo Domot na Jeni Maale vobibliotekata si ~itavme knigi i eden den n#povika trenerot za ping pong Jon~ePetkovski koj gi trenira{e svoite vnuciDime i Tome Petkovski koi bea prviteigra~i koi jas gi znam vo toga{niotPingpongarski klub "Pelagonija, a podocnapoznat kako "Pelister" od Bitola. Imavmetri pati nedelno trening. Odevme redovnopo pionerski turniri niz cela Jugoslavija.Vo toa vreme ping pongot be{e mnogu popu-laren. Jugoslavija ima{e dve ligi: prva ivtora. Makedonija ima{e edna prva liga.Prvakot od ligata igra{e vo kvalifikaciiza vo prva ili vtora jugoslovenska liga.Dvapati igravme vo kvalifikacii, no voVojvodina bea pokvalitetni.

DDaallii nnaa iinnddiivviidduuaallnnoo nniivvoo iimmaavvttee nneekkaakkvviizzaabbeellee`̀iitteellnnii uussppeessii??

-Bev prvak na Jugoslavija za pioneri

vo maj 1970 godina, vo Pan~evo. Toa be{eTurnir za pioneri vo sitem na otpa|awe.Trae{e 4 dena. Vo pionerskata ekipa bevkratko. Imavme u{te edno prvo ekipnomesto vo Jugoslavija vo Ni{, vo esenta 1970godina.

ZZnnaa~~ii,, nnaabbrrzzoo ppoo~~nnaavvttee ddaa ssee ttaakkmmii~~iittee nnaammllaaddiinnsskkoo nniivvoo??

-Vo 1974 godina, vlegov da se takmi~amvo prva ekipa na Pelagonija. Vedna{ potoavo 1975 godina stanav prvak na Jugoslavija zamladinci vo Zemun, vo sklop na Igrite zbra-timeni gradovi. Redovno odev na tie igri:Zemun, Herceg Novi, Osiek, Bawa Luka,Gorna Radgowa i Bitola. Redovno imavmeekipno ili poedine~no vtori i treti mesta.Ima{e i turniri koi bea ~isto samo zaradiodbeleùvawe na istite i druèwe bezborbi za medali.

KKaa`̀eettee nnii nnee{{ttoo ppoovvee}}ee zzaa ttaakkmmii~~eewweettoo nnaasseenniioorrsskkoo nniivvoo??

-Vo 1976 godina imav 20 godini i ve}estanav prvak na Makedonija vo konkurencijana seniori, vo Negotino. Prvite deset najdo-bri ne vikaa na turniri niz Jugoslavija i vostranstvo, vo Polska, êhoslova~ka,Bugarija, Romanija, Rusija, Turcija, Grcijaitn. Vo 1977 godina bev prvak na Makedonijana turnirot odràn vo Prilep. Toga{moravme da igrame ekipno sekoja nedela iedna{ godi{no poedine~no. Ima{e itakmi~ewa za dvojki, pioneri, juniori, ièni.

DDaallii iimmaavvttee nneekkaakkoovv uussppeehh vvoossttrraannssttvvoo??

-Vo 1985 godina, na eden mnogu silenevropski turnir vo Varna, za Makedonija,osvoivme ekipno treto mesto, a poedine~no

OOdd `̀iivvoottoott nnaa bbiibblliiootteekkaarriittee BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 1111 ,, 22000055

26

jas osvoiv sedmo mesto. Posle toa pauziravdve godini, zaradi prestoj vo Amerika. Vo1987 godina, vedna{ po vra}aweto osvoivprvo mesto na gradskoto prvenstvo voBitola. Isto taka, istata godina vo noemvriosvoivme vtoro mesto na turnir vo Kladno,êhoslova~ka. Vo 1989/90 godina, igravmekvalifikacii za vleguvawe vo toga{natasilna Prva liga na Jugoslavija.

VViiee bbeevvttee nneekkoollkkuu ppaattii iizzbbrraannii zzaa ssppoorrttiissttnnaa ggooddiinnaattaa nnaa BBiittoollaa??

-Za sportist na godinata bev izbirantri godini po red vo prvite desetmina, vo1975, 1976, 1977 godina. Vo 1976 godina bevtret, no malku fale{e da bidam i prv.

Sportist na godinata, treto mesto, 1976

DDaallii nnee{{ttoo ssee pprroommeennii ppoossllee oossaammoossttoojjuu--vvaawweettoo nnaa MMaakkeeddoonniijjaa.. DDaallii ppiinngg ppoonnggoottpprrooddooll`̀ii ssoo iissttiioott iinntteennzziitteett??

-Po osamostojuvaweto, ping pongotizgubi na kvalitet. Denes, ping pongotte{ko se odrùva, dodeka vo Jugoslavijaima{e mnogu kvalitetni takmi~ri i ekipiduri i idoli kako [urbek, Stipan~i},Karaka{evi}, a sega e dobar Primorac od

Hrvatska. Srbija ima dobri igra~i koiigraat vo stranstvo.

VVoo oovvoojj ppeerriioodd kkaaddee ssee ttaakkmmii~~eevvttee??

-Me baraa da igram vo Rabotni~ki odSkopje i Mladost od Prlep, no od 1999 godi-na, nastapuvam za pingpongarskiot klub"Struga" od Struga i s# u{te pomagam voPelister od Bitola. Tuka mi e du{ata. Celamladost mi pomina vo salata za ping pongpri Mesnata zaednica na Jeni Maale. I segas# u{te nastapuvame na me|unarodni turnirivo Bugarija, Romanija, Srbija, na pionerskoi juniorsko nivo, posebno so ekipi naPrilep i Struga. Jas u~estvuvam kako nivnitrener.

Na Dràvno prvenstvo na Makedonija, 1997

MMoommeennttaallnnoo ssttee ttaakkmmii~~aarr zzaa eekkiippaattaa nnaaSSttrruuggaa.. KKaa`̀eettee nnii nnee{{ttoo ppoovvee}}ee zzaa vvaa{{iitteeiiggrrii??

-So ekipata na "Struga" od Struga setakmi~ime sekoja nedela vo Makedonskatakvalitetna prva A liga, sistem doma - nadvor.Edna nedela igrame doma edna nedela nadvor.Postignuvame dosta dobri rezultati i seko-ja godina se borime za prvoto mesto. Ovaagodina so klubot sme pokaneti na tri silniturniri vo Srbija, Turcija i Bugarija.

VViiee bbeevvttee pprrooggllaassuuvvaann ii zzaa ssppoorrttiisstt nnaa ggooddii--nnaattaa nnaa SSttrruuggaa??

-Vo 2003 godina bev proglasen zasportist na godinata vo Struga vo desettenajdobri. Slednata 2004 godina dobiv priz-nanie za najdobar sportski rabotnik.


27

Pred Dràvnoto prvenstvona Makedonija, 2003

SSeeggaa ddooaa||aa pprraa{{aawweettoo zzaa ttooaa kkoollkkuu ssttee zzaaddoo--vvoollnnii ssoo oonnaa {{ttoo ggoo rraabboottiittee nnaa ppoolleettoo nnaappiinngg ppoonnggoott,, ssoo oonnaa {{ttoo ssttee ggoo ppoossttiiggnnaalleeddoosseeggaa ii vvoooopp{{ttoo,, kkaakkoo uussppeevvaattee ddaa ooddddeelliitteevvrreemmee kkooggaa zznnaaeemmee ddeekkaa ssttee ii ffaammiilliijjaarreenn~~oovveekk??

-So postignatoto kako takmi~ar sumprezadovolen, a so ogled na uslovite vo koi{to momentalno se nao|a ping pongot nemoàm da bidam mnogu zadovolen. [to seodnesuva na toa kolku sum zarabotil posled-nive godini ne moàm mnogu da se pofalam,no sepak e dobro. Kako trener s# u{te trebada se dokaùvam, da dobijam sertifikat za darabotam kako profesionalen trener. Znamdeka i toa ne nosi mnogu pari, no qubovtakon ping pongot i ponatamu ìvee vo mene.Normalno deka za ovaa moja qubov e potreb-no i mnogu vreme i razbirawe od semejstvoto,{to ne zna~i deka nema i negoduvawe odstrana na familijata.

OOdd 11998844 ggooddiinnaa rraabboottiittee vvoo BBiibblliiootteekkaattaa??

-So akcijata za vrabotuvawe koja pos-toe{e vo toa vreme se vrabotiv kako bib-liotekarski pomo{nik vo magacinot zaknigi, vo april 1984 godina. Dvaeset godinirabotev na ova rabotno mesto. Rabotata vomagacinot za knigi posebna disciplina iizdr`livost, posebno bara sorabotka sodrugite kolegi od Izdavaweto. Vo site oviegodini ~estopati gi zamenuvav kolegite i napultot za Izdavawe za vozrasni i deca. Zamene rabotata mi e zadovolstvo. So ogled natoa {to od magacinot knigite se ispra}aatpo lift, za mene, ka~uvaweto i sleguvaweto

po skalite od magacinot do pultot zaizdavawe be{e eden vid mal trening, odnos-no za da usluàm edna stranka so zadovolstvosleguvav i se vra}av so knigi i po nekolkupati.

-Zadovolstvo mi be{e i toa {to vomojot dolg raboten sta` na ova rabotnomesto gi nau~iv kade se nao|aat skoro siteknigi. Naj~esto, dovolno mi be{e samo da migo kaàt naslovot na knigata bez dazapi{uvaat broj. Rabotata mi pomaga{e voodrùvawe na mojata forma za nedelnitenatprevari. Denes, rabotam na tehni~kaobrabotka na knigata. Povremeno pomagampri kompjuterskoto izrabotuvawe na ~lens-ki karti. Avtomatizacijata nabibliote~nite procesi voop{to ne e prob-lem za mene.



28

PPRROOEEKKTT ZZAA PPOOPPUULLAARRIIZZAACCIIJJAA NNAAKKNNIIGGAATTAA MMEE\\UU UU^̂EENNIICCIITTEE

Odgovorna za izveduvawe na proektotKristina Lajmanovska, volonter

Dosega{nite iskustva i soznanija nabibliotekarite vo Detskata biblioteka naNacionalnata ustanova - Univerzitetskabiblioteka "Sv. Kliment Ohridski" Bitolapokaàa deka mladata populacija se sre}avaso eden golem problem, a toa e namalenatazainteresiranost za knigata. Ako se raz-gledaat pri~inite za toa }e se utvrdi dekamnogu golemo vlijanie za toa ima tehni~kioti tehnolo{kiot napredok. Sega decatasvoite potrebi za istraùvawe i spoznavawena nepoznatoto gi zadovoluvaat so pomo{ natelevizijata i kompjuterot pa interesot zaknigata e s# pomal. Vsu{nost, problemotmoème da go prefrlime i na vozrasnitezatoa {to tie se onie koi treba da ginaso~uvaat decata. Preku mediumite kako{to se televizijata, spisanijata i vesnicitese vr{i golema propaganda za najnovi fil-movi, najnovi kompjuterski igri soprezentacija na sodrìnata i sliki.

Spored dosega{nite soznanija na bib-liotekarite, vo u~ili{tata i u~ili{nitebiblioteki se vr{i propaganda za knigite,no taa propaganda ne e ni pribli`no tolkugolema kako onaa na mediumite za filmovitei kompjuterskite igri. U~enicite voglavnoja ~itaat samo zadolìtelnata literaturakoja im ja zadava nastavnikot, dodeka mnogumal broj na deca ~itaat drugi knigi.

Proektot za popularizacija na kni-gata koj go pokrena NUUB "Sv. KlimentOhridski" Bitola ima glavna cel da gozgolemi interesot za ~itawe kaj najmladite.Trgnuvaj}i od faktot deka vo bibliotekataima tolku ubavi knigi za koi decata ne znaatdeka postojat, smetav deka od golemo vli-janie vrz toa kako decata }e gi prifatatknigite }e ima na~inot na koj }e im bidat

prezentirani. Razmisluvav kako bi moèlo toa da go

napravam. Knigite {to nameravav da giprezentiram gi sortirav spored nivnatasodrìna i odbrav barem po eden primerokod site vidovi (avanturisti~ki, klasi~ni,nau~no- fantasti~ni, humoristi~ni, tinejx-erski, istoriski ). Potoa knigite gi sorti-rav i spored vozrasta. Knigite koi gi odbravza prezentacija bea predlagani od strana nabibliotekarite od Detskata bibliotekakako interesna i vozbudliva lektira za mla-dite ~itateli. Isto taka vo procesot naobrabotka na knigite dobivav soveti zavozrasta za koja e nameneta knigata.

Za da go privle~ime vnimanieto nadecata, podgotviv kratka sodrìna zapo~etniot del na knigata s# do zapletot, sotoa {to knigata bi ja ostavila na detskataqubopitnost. Smetav deka sekoe dete }epronajdi barem edna kniga koja }e mu goprivle~e vnimanieto za da posaka da japro~ita, a so toa da mu ovozmoì da traga iponatamu i da go prodlabo~uva svojotinteres preku ~itawe na druga sli~na liter-atura.

Posle razrabotkata na knigitepripremiv plan za nivna usmena prezentaci-ja.FFaazzii vvoo pprrzzeennttiirraawweettoo::1. Pretstavuvawe na u~enicite2. Kratok razgovor -dali me|u u~enicite ima~lenovi vo NUUB - kakvi knigi bi sakale da ~itaat (avantur-isti~ki, istoriski i dr)3. Prezentacija na knigite4. Kratok razgovor za prezentiranite knigi -dali im se dopadna nekoja kniga - kniga koja posebno im ja prepora~uvam- kakvi knigi bi sakale da im bidat prezen-tirani -informirawe za na~inot na za~lenuvawe voBibliotekata.

VVoo pprreezzeennttaacciijjaattaa nnaa kknniiggiittee bbeeaaooppffaatteennii ssiittee oossnnoovvnnii uu~~iillii{{ttaa vvoo BBiittoollaaoodd III ddoo VIII ooddddeelleenniiee.. NNaa uu~~eenniicciittee oodd IIIii IV oodddd.. iimm bbeeaa pprreezzeennttiirraannii sslleeddnniitteekknniiggii::Zborofon Tar - 11 od Velko Nedelkovski(humoristi~na)Mojot brat od trinaesettiot kat od Olivera]orveziroska (humoristi~na)Patuvawe vo Taxetakomo od Tome Arsovski (avanturisti~ka)

PPrrooeekkttii BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 1111 ,, 22000055

29

Po tragite na brodskiot dnevnik odMilivoe Mato{ec ( avanturisti~ka)Princot na 17 planeta od Du{an Bel~a(nau~na- fantastika)Trojca na ostrovot od Vitalij Gubarev (fan-tazija)NNaa uu~~eenniicciittee oodd V ii VI oodddd.. iimm bbeeaa pprreezzeennttii--rraannii sslleeddnniittee kknniiggii::Patot za Agra od Eme Somerfild (avantur-isti~ka)Ostrovot so skrienoto bogatstvo od RobertL. Stivenson (avanturisti~ka)Beliot galeb od Tiho Najdovski (avantur-isti~ka)Sibirka od Lidija ârskaja (avanturisti~ka)Princot i pita~ot od Mark Tven ( avantur-isti~ki)Zlatokosoto dete od Vasil Tocinovski (avan-turisti~ka, voena)Zimski detektivi od Olivera Nikolova(detektivska)Julski dnevnik od Bo{ko Sma}oski ( tinejx-erska)Skalila vo zeleniloto od Vesna Acevska(klasi~na)@ivotot zanaet najteòk od Bo{koSma}oski (me|u- etni~ka, istoriska)NNaa uu~~eenniicciittee oodd VII ii VIII oodddd.. iimm bbeeaapprreezzeennttiirraannii sslleeddnniittee kknniiggii::Sama od Gorjan Petrevski (tinejxerska)Prolet zad mojot prozorec od TomeArsovski (tinejxerska)Sudbonosna odluka od Elizabeta Arsova (tinejxerska )Zaboraveniot kolosek od Gligor Popovski (tinejxerska)Solza za Mite od Vladimir Kostov (tinejx-erska)Veter vo gradite od \or|ija Najdovski(klasika)Skalila vo zeleniloto od Vesna Acevska (klasika)Aleksandar i ednorogot od Du{koKralevski ( klasika)Perunovite potomci od Vidoe Podgorec (avanturisti~ka)Angeli na progonstvoto od Paskal Gilevski( avtobiografija, istoriska)Kristalnata planeta od Tome Arsovski (nau~na- fantastika)So balon do Sahara od Daglas Treman ( avan-turisti~ka).

Za vreme na mojata prezentacija naknigite vo u~ili{tata, vo odredeni odde-

lenija zabeleàv deka na onie deca koi~itaat pove}e im se potsmevaat vo oddeleni-eto., {to pokaùva deka ~itaweto ne e ba{mnogu popularno kaj u~enicite.

Vo poslednite tri ~etiri broja odBibliote~en trend bea prezentirani dvae-settina od gorenavedenite knigi, a sega giprezentiram samo preostanatite knigipreku kratki rezimiwa. Na site nastavnicivo oddelenska nastava i po makedonski jazikim be{e ostaven po eden primerok so siterezimiwa.

ZZllaattookkoossoottoo ddeettee VVaassiill TToocciinnoovvsskkiiStrani: 108Vozrast: 5 - 6 odd.Kategorija: klasika - voena

Dali barem edna{ sedejki na bregot naPrespanskoto ezero ste se zapra{ale kakoizgleda ostrovot Golem Grad. Vo ovaa kniga}e imate mo`nost da go vidite.

Poradi vojnata Ognen mora da gonapu{ti svojot dom i da odi da ìvee kaj svo-jot dedo na toj ostrov. Kakov e ìvotot naGolem Grad, {to se }e pronajdi Ognen tamupreostanuva sami da vidite.

^̂oovveekk aammffiibbiijjaaAAlleekkssaannddaarr BBeeqqaaeevvStrani: Vozrast: 5 - 6 odd.Kategorija: nau~na fantastika

Morskite brodovi na bregovite naArgentina naiduvaat na ~udni tragovi za koise pretpostavuva deka poteknuvaat od nekoenepoznato su{testvo. Na edni toa su{testvoim pri~inuva {teti, dodeka na drugineo~ekuvano im pomaga. Za nego ribaritezboruvaa so {epot obzrnuvajki se stra{livoda ne gi ~ue "morskiot |avol, no toa be{e~ovek so. .."

SSuuddbboonnoossnnaa ooddlluukkaaEElliizzaabbeettaa AArrssoovvaaSrani: 110Vozrast: 8 oddKategorija: klasika

Katerina i Sowa ìveat vo domot zasira~iwa zaedno so mnogu drugi deca so koise kako bra}a i sestri. Kate veli "ne velamdeka ovde ne e ubavo... no koga }e vlezime vo sobite, koga }e se izgasnatsvetilkite, se javuva onaa èlba - mama da e


30

tuka do nas, da ne pregrne da ne pomiluva.."potrebna e golema hrabrost da se ìvee tojìvot zo{to na svoj na~in site tie se"beleàni" od sudbinata. No sudbinata nasekogo mu se nasmevnuva pa i na Kate. [to }ese slu~i ponatamu dali }e ja posvojat, dali }eja najde svojata majka ostavam na vas da otkri-ete

SSoollzzaa zzaa MMiitteeVVllaaddiimmiirr KKoossttoovvStrani: 62Vozrast: 7- 8 odd.Kategorija: klasika humoristi~na

[i{ko e roker i e zaquben vo ubavataDa{ka. Toj na sekoj na~in se obiduva da & sedopadne, a toa be{e najdobriot na~in da sepostigne sprotivnoto. Vo u~ili{teto se pod-gotvuva teatarska pretstava vo koja igra i[i{ko. Kakvo vlijanie }e ima taa vrz nego inegovite drugari preostanuva sami da otkri-ete.

ZZbboorrooffoonn TTaarr -- 1111VVeellkkoo NNeeddeellkkoovvsskkiiStrani: 144Vozrast: 3 - 4 odd.(1, 2 odd)Kategorija: humoristi~na

To{ko za svojot 11 rodenden dobiva dvapodaroci, edniot ne tolku zna~aen e truba,no vtoriot e vistinski pronajdok, najnov tipna kasetofon -zborofon. Zborofonot izgle-da vaka: okoto na To{ko ja snima slikata,uvoto - gi lovi zvucite, ima kop~iwa za brzoi bavno zboruvawe- nosot i obrazot, no najz-na~ajno e toa {to sekoga{ ja zboruva samovistinata. Se {to }e zabeleì zborofonotvedna{ im go soop{tuva na decata i vozras-nite. Poradi ovaj zborofon To{ko }e imamnogu nevolji kaùvajki im ja vistinata nalu|eto i koga ne treba.

PPoo ttrraaggiittee nnaa bbrrooddsskkiioott ddnneevvnniikkMMiilliivvoojjee MMaattoo{{eeccStrani: 170Vozrast: 3- 4 odd.Kategorija: avanturisti~ka

Ivica, Jasen i Simo se raduvaat na let-niot raspust i pravat golemi planovi, vo koinajva`no mesto zazema{e ~amecot na Ivica.Nade`ta za golema avantura im se ispolnikoga vo rekata go najdoa brodskiot dnevnikod nekoj potopen brod. Trgnuvajki po tragite

na toj dnevnik zapo~nuvaat nivnite golemidoìvuvawa.PPaattuuvvaawwee vvoo TTaaxxeettaakkoommooTToommee AArrssoovvsskkiiStrani: 136Vozrast: 4, 5, 6 odd.Kategorija: avanturisti~ka

Prikaznata zapo~nuva koga eden denVlatko dobiva pismo od negoviot prijatelînua Kunga koj ìvee vo zemjataTaxetakomo i koj go kani Vlatko i nivnatazaedni~ka drugarka Vesna da go posetat zavreme na letniot raspust. Vlatko i Vesnate{ko izvojuvaa dozvola od svoite roditeli,no sepak uspeaja da pristignat vo Afrikakade {to go doìveaja prvoto iznenaduvawe,na aerodromot ne gi ~eka{e nikoj! Kako }ese snajdat sami vo Afrika i dali }e go najdatînua ostanuva sami da otkriete.

PPrriinnccoott nnaa 1177 ppllaanneettaaDDuu{{aann BBeell~~aaStrani: 133Vozrast:3- 4 odd.Kategorija: nau~na - fantastika

Ivan vo svojot xeb ima beluzlavo top~ekoe ni samiot ne znae{e od kade mu e. Edenden zabeleà deka toa top~e zapo~na da


31

treperi i da ispu{ta nekakva energija itoplina. Na Ivo po~naa da mu se slu~uvaatneobi~ni raboti, toj zabeleà deka sosemadobro se snao|a vo astronomskiot atlas ideka lesno po~na da gi pronaoga soyvezdijatana neboto. Nabquduvajki gi yvezdite so svo-jot teleskop zabeleà edna yvezda koja sedviè{e po neboto, ne{to mu kaùva{e dekataa se upatila kaj nego.

TTrroojjccaa nnaa oossttrroovvoottVViittaalliijj GGuubbaarreevvStrani: 99Vozrast: 3- 4 odd.Kategorija: fantazija, avanturisti~kaZamislete {to bi pravele ako pronajdete

nekoj vol{eben predmet koj bi gi ispolnuvalsite va{i èlbi. Edna takva vol{ebna{arpa pronajde Borjan i taka toj zaedno sosvoite drugari trgna vo golema avantura. Nopokraj zabavata {to im ja donese

vol{epstvoto, toa im donese i goleminevolji.MMoojjoott bbrraatt oodd ttrriinnaaeesseettttiioott kkaattOOlliivveerraa ]]oorrvveezziirroosskkaa

Strani: 159Vozrast:4 odd.Kategorija: klasika

Vo knigata se preneseni sekojdnevnitedoìvuvawa na Mirna i Vojdan nivnite neso-glasuvawa so roditelite i nivnite razgov-ori koi sekoga{ imaat nekakva vospitnadimenzija, nasproti razgovorite so sosetka-ta Olivera i nejziniot soprug FederFrizura.

Zo{to site roditeli mora da gi u~atsvoite deca spored nekoi nivni pravila zaubavo odnesuvawe i duri i da gi teraatsvoite deca da go pravat ona {to tie nav-istina ne sakaat?

EEVVEE [[TTOO SSAAKKAAVV DDAA KKAA@@AAMM......

NNEE JJAA SSEE]]AAVVAAMM UUBBAAVVIINNAATTAA

Doa|am vo ku}i~kata "Beli nesonici"i se taam vo du{ata

kako dete vo is~ekuvawe od strav.

Balkonot zjae ispraznet vo pogledotso zanemena ti{ina.

Ne me pre~ekuva kako nekoga{.

Bez tebe ne ja se}avam ubavinata.

Kajsijata do portata se isu{i.Praskite premrznaa

kako jas vo du{ata lani.

Sega poleka lozjeto so mene umira.Samo jabolknicata e vturena od cut,

~ini{ zacrveneta od sram.

Bez tebene, ne ja se}avam ubavinata.

19 april 2004 g. Ku}i~ka "Beli nesonici"s. Lisolaj

Radovan P. Cvetkovski


32

MMUUDDRRII MMIISSLLII

Soo kknniiggiittee ee kkaakkoo ssoo lluu||eettoo:: mmaall bbrroojj iiggrraa zznnaa~~aajjnnaa uullooggaa,, ddooddeekkaa oossttaannaattiittee sseegguubbaatt vvoo mmnnoo{{ttvvoottoo..

VVoolltteerr

KKnniiggiittee ssee eeddiinnssttvveenn ppoossrreeddnniikk mmee||uu nnaass ii ggoolleemmiittee lluu||ee..ZZoollaa

PPrriirrooddaattaa nnee ttrrppii llaaggaa..KKaarrllaajjll

QQuubboovvttaa ee sseekkooggaa{{ ppoo~~eettookk nnaa zznnaaeewweettoo,, kkaakkoo {{ttoo ooggnnoott ee ppoo~~eettookk nnaa ssvveettllii--nnaattaa..

KKaarrllaajjll

QQuubboovvttaa ee zzaaeeddnnii~~kkaa ppoottrraaggaa ppoo zznnaaeewwee..SSookkrraatt

QQuubboovvttaa `̀iivveeee oodd ddaavvaawwee,, aa nnee oodd zzeemmaawwee..SSvv.. AAvvgguussttiinn

ZZaaqquubbeennoossttaa ii mmuuddrroossttaa ssee ddvvee sseessttrrii kkooii nniikkooggaa{{ oossoobbeennoo nnee ssee sslloo`̀uuvvaaaatt..[[eekkssppiirr

SSaammoo oonnaa {{ttoo ggoo pprraavviimmee oodd qquubboovv,, ggoo pprraavviimmee sslloobbooddnnoo,, bbeezz oogglleedd kkoollkkuussttrraaddaawwaa }}ee pprrooiizzlleezzaatt oodd ttooaa...... ..

TTaaggoorree

PPoobbeeddaattaa nnaa ssttrraavvoott ee ppoo~~eettookk nnaa mmuuddrroossttaa..RRaasseell

MMuuddrreeccoott ee ppooggoolleemm oodd vvllaaddeetteelloott,, zzaa{{ttoo kkooggaa mmuuddrreeccoott }}ee uummrree,, nneemmaa kkoojj ddaa ggoozzaammeennii..

OOdd TTaallmmuuddoott

KKooggaa nnaa nnaarrooddoott }}ee mmuu ssee oovvoozzmmoo`̀ii ddaa ggoo ddoobbiiee bbeezz bbaarraawwee oonnaa {{ttoo mmuu ttrreebbaa,,ttooggaa{{ nnaarrooddoott sstteekknnuuvvaa ddoovveerrbbaa vvoo vvllaaddeetteelloott..

KKoonnffuu~~iiee

AAkkoo pprriiffaattii{{ iizzggllaaddnneettoo kkuu~~ee ii ggoo nnaahhrraannii{{,, ttooaa nneemmaa ddaa ttee kkaassnnee.. TTooaa ee ggllaavv--nnaattaa rraazzlliikkaa mmee||uu ~~oovveekk ii kkuu~~ee..

TTvveennSSaammoo ~~oovveekkoott nnee ee bbllaaggooddaarreenn zzaa ddoobbrriinniittee {{ttoo mmuu ssee pprraavvaatt..

aarraappsskkaaNNeemmaa ppooggoolleemm mmrraakk oodd nneezznnaaeewweettoo..

[[eekkssppiirr

33

Koga }e se sostane{ so nekogo, nastojuvaj damisli{ na nego. Samo koga zaboravime nasebe, plodotvorno komunicirame so drugi.

Tolstoj

Vozdrì se od kritikuvawe duri i so dobranamera, za{to za da gi rani{ lu|eto e lesno,a da gi popravi{ - nevozmo`no.

[openhauer

Bilo kade da se najde, ~ovek {to ovladeal sosebe }e se odnesuva kako {to dolikuva.

Zen - u~itel

Razmisli edna{ pred ne{to da dade{, dvap-ati pred da primi{, iljada pati pred ne{toda pobara{.

Servantes

Malogra|aninot saka da ìvee, novpe~atocite ne gi preìvuva dlaboko.

Gorki

Kolku i da zboruva dobro ~ovek, kogapremnogu zboruva sekoga{ na krajot }e kaènekoja glupost.

Dikens

Prv znak na pameten ~ovek e - toj so edenpogled znae so kogo ima rabota.

kineska

Nekoj moè da pobedi iljadnici voini nabojnoto pole,no ne moè da se meri so pobed-nikot koj{to samiot se pobedil sebesi.

Buda

Malkumina gi ima takvi, {to go gledaatgrdoto kaj onie {to gi sakaat, i koi{to gogledaat ona {to e dobro, kaj onie {to ne gisakaat.

Konfu~ie

ôvek mora da e pretpazliv duri i da e sin naneboto.

Tagore

@ivotot bez principi e brod bez kormilar.

Gandi

Treba da trpi{ i da prostuva{ s�, kakoMajkata Zemja.

Tagore

Vo samotija bednikot ja ~uvstvuva seta svojabeda, golemiot duh seta svoja golemina.

[openhauer

BBIIBBLLIIOOTTEE^̂EENN TTRREENNDD BBRR.. 55 ,, 22000044

34

Documents

Sodr`ina BIBLIOTE^EN TREND BR. 11, 2005