Zaradi v krizi nasedlega poskusa mene-džerskega prevzema Pivovarne Laško indružb v njeni skupini s strani razvpite-ga tajkuna Boška Šrota, se v skupini zdajsoočajo z astronomsko visokim dol-gom v višini okoli 450 milijonov evrov.Od tega pride na Pivovarno Laško sko-raj 270 milijonov, na Pivovarno Unionpa 145 milijonov evrov. Okoli 300 mi-lijonov evrov je kratkoročnih kreditov,ki so kot mlinski kamni pri poslovanjuin razvoju Pivovarne Laško; največji delkreditov je pri NLB v večinski državnilasti. Pivovarji na čelu s predsednikomuprave Dušanom Zorkom (po odstopuRoberta Šege je v upravi le še GorazdLukman) so zato prisiljeni prodajatisvoje naložbe; letos načrtujejo prodajosvojega dela Mercatorja, Dela in Fructa-la, s čimer želijo dolg do konca leta zni-žati na vzdržnih 160 milijonov. V ka-kšnem položaju so zdaj, je Zorko poja-snil v nedavnem pogovoru za Delo: Pi-vovarna Laško, d. d., je imela lani 80 mi-lijonov evrov prometa, dosegla je 11 mi-lijonov dobička iz poslovanja, toda pla-čala kar 13 milijonov evrov obresti.

Čakajoč soglasje za VečerMed odprodajo deležev oziroma družbMercator, Delo in Fructal niso uvrsti-li prodaje Pivovarne Union, kar je poeni strani logično, saj sodi v njihov co-re business, torej osrednjo dejavnost,toda za Union se je pred časom že za-nimal privatizacijski tajkun Igor Lah,menda celo s podporo ministra za fi-nance Franca Križaniča. Daleč največjiekonomski podvig je prodaja 23,3 -od-stotnega deleža Mercatorja, največje-ga slovenskega trgovca, s čimer bi Pivo-varna Laško glede na prispele ponudbelahko zaslužila do tudi 181 milijonovevrov, o interesih in političnih konota-cijah v zvezi s tem pa kasneje. Kronolo-ško prva je (bila) nameravana prodajamedijske hiše Delo, pod katere okriljesodijo trije od štirih največjih sloven-skih dnevnikov; Delo, Slovenske no-vice in Večer. Večer je primer zase, sajga je Delo dolžno prodati zaradi zna-ne odločbe Urada za varstvo konku-rence (UVK) septembra 2009, da Delov79-odstotni delež v Večeru ni v skladus pravili konkurence, ki omejujejo me-dijsko koncentracijo.Predsednik uprave Dela Jurij Giacomel-li se je že junija lani s soglasjem vodstvaPivovarne Laško odločil za prodajo de-leža v Večeru najboljšemu ponudniku,prekmurski družbi 3Lan, za 9,25 mili-jona evrov. Nedavno je dal za ta posel

dovoljenje tudi UVK. Počakati je trebaše na dovoljenje ministrstva za kultu-ro pod vodstvom Majde Sirca, ki pa pozakonu nima veliko možnosti za to, damorda ne bi izdala soglasja.

Hladna prha za DeloZa Delo je Pivovarna Laško kupce z jav-nim razpisom povabila k oddaji ponudbže novembra lani, prispele so tri ponud-be; ponudbe švedske medijske korpora-cije Bonnier (ta ima v lasti časnik Finan-ce), švicarske založniške hiše Ringier inkonzorcija treh tujih posameznikov. Vi-šina ponudb je bila menda za vodilne vPivovarni Laško hladna prha, zgolj oddevet do 15 milijonov evrov. Pred leti ješe veljalo, da je časopisna hiša Delo vre-dna sto ali več milijonov evrov. BankaHvpo Alpe-Adria je še lani za 58 -mili-jonsko posojilo, odobreno pivovarjem,sprejela kot zavarovanje delnice Dela,kar je bil z današnjega vidika očitno zeloslab posel. Vprašanje je, ali niso bile obekonomski vprašljivosti posla v ozadjuspet obljubljene kakšne politične konce-sije v medijski hiši, tokrat stranki LDS.\ T ič čudnega, da sta Hvpo Alpe-Adria inPivovarna Laško prejšnji mesec dosegli»načelni sporazum o reprogramiranju«58 milijonov evrov težkega posojila, kajdrugega banki, če ne želi dodatno slabitikreditnega portfelja, tudi ne preostane.Oprav je hitra prodaja Dela, d. d., ne-dvomno v ekonomskem interesu Pivo-varne Laško, je hkrati v političnem pri-mežu. Po NLB, Banke Celje in Kada joobvladuje sedanja vlada, ki ne bo do-pustila prodaje »politično nepreverje-nemu« lastniku. Edina politično neza-nimiva prodaja Pivovarne Laško takoostaja Fructal, za katerega si želijo La-ščani iztržili vsaj 40 milijonov evrov.Zanj to ajdovsko družbo naj bi se zani-mal italijanski San Benedetto.

Agrokor državni sovražnikNajvečje vprašanje je, kaj bo s prodajodragulja v pivovarski kroni, skoraj četr-tinskega deleža Mercatorja. Kot je zna-no, so po razpisu na začetku februar-ja zavezujoče ponudbe zanj oddali hr-vaški koncem Agrokor Ivice Todoričain dva mednarodna investicijska skla-da, londonski Mid Europa Partners inVVarburg Pincus. Todorič naj bi ponudil206 evrov za delnico, oba sklada pa pre-cej manj, med 150 in 170 evrov za delni-co. Glede na število prodajanih delnic,878 tisoč, ponuja Agrokor 181 milijonovevrov, najnižja ponudba pa je nekaj nad130 milijoni evrov. Razlika je očitna, to-

da jasno je, da cena ne bo edino meri-lo pri izbiri kupca, če bo sploh kateri iz-bran. »Cena je pomembna, ampak po-leg nje bomo pogledali še druge okoli-ščine, dolgoročno pomembne za ohra-nitev skupine Pivovarne Laško in nje-ne dolgoletne tradicije,« je dejal Zorkoza Delo. Vsekakor se glede Mercatorjaohranja tradicija boja za nacionalni in-teres v gospodarstvu, v imenu katere soposamezne interesne skupine v Sloveni-ji bogatele zadnjih dvajset let in namera-vajo še naprej.V prvo frontno črto boja zoper Agrokorse je postavil Dnevnik, ki je blizu Gre-gorju Golobiču, predsedniku Zares. Kotpišejo, gre za poskus sovražnega pre-vzema na račun slovenskih dobaviteljevin Mercatorjevih zaposlenih. Dobavite-lje naj bi Agrokor še bolj stiskal, kot jihzdaj Mercator, zaradi sinergijskih učin-kov naj bi odpustili okoli 2000 zaposle-nih, toda tistih v Mercatorjevih centrihna območju nekdanje Jugoslavije, ne vSloveniji. Agrokor naj bi si z nakupomin pridobitvijo Mercatorjevih nepremič-nin popravil težak finančni položaj za-radi velike zadolženosti. Na Hrvaškemnaj bi zaradi varstva konkurence večinoMercatorjevih centrov prodali.

Ministrska farsaMinister za kmetijstvo Dejan Zidan ježe oznanil, da prodaji Mercatorja Agro-korju »absolutno nasprotuje«, proi-zvodnja hrane je namreč strateško po-membna, poleg tega bi se menda s pro-dajo hrvaškemu koncernu znižala slo-venska prehranska varnost. Tudi za fi-nančnega ministra Franca Križaničapomeni Agrokor veliko grožnjo, pravi,da bi imel morebitni sovražni prevzemvelike negativne posledice na sloven-sko kmetijstvo, predelovalno industrijo,bruto domači proizvod, trg dela in jav-nofinančni primanjkljaj. Podobno raz-mišlja ministrica za gospodarstvo Dar-ja Radič, po njenem bi vstop Agrokorja,ki ima v lasti polovico hrvaške živilsko-predelovalne industrije, prinesel mnogoveč negotovosti in težav v slovensko pri-delovalno in živilskopredelovalno indu-strijo, kot jo prinaša domnevno nepra-vična razdelitev v slovenski verigi pre-hrambnih izdelkov.Taka sporočila ministrov med postop-kom prodaje, ki ga formalno vodi upra-va Pivovarne Laško, konec obvladovanjalastniške verige slednje pa vodi prav doslovenske vlade, so, milo rečeno, nere-sna. Zakaj bi se sploh šli igro navideznonepristranske prodaje, potem pa vla-

dni ministri vnaprej izločajo kupca, kije ponudil najvišjo ceno. Ob tem nihčeod omenjenih ministrov ne razloži, ko-likšno škodo ima skupina Pivovarne La-ško, ki ne zmore vlaganja v razvoj zaradiodplačevanja obresti za velikanski dolg,niti kolikšno škodo ima širše slovenskogospodarstvo zaradi bančnega krča. Tu-di zaradi političnega reprogramiranjakreditov NLB družbam, kot je Pivovar-na Laško, so številni majhni podjetnikižrtve bančnega krča, saj zanje ni ne kre-ditov ne reprogramiranja.

Od Šrota k PahorjuZanimivo je tudi, da je postopek proda-je Mercatorja vodil Robert Šega, ki je na-to prav zaradi spora glede prodaje od-stopil z mesta člana uprave PivovarneLaško. Razlog za odstop naj bi bil spor sčlanom nadzornega sveta Pivovarne La-ško Petrom Groznikom, ki naj bi »zago-varjal hitro brezpogojno prodajo Agro-korju«. To je smešno, če vemo, da celot-ni postopek prodaje vodi uprava Pivo-varne Laško, dolžnost nadzornikov paje skrb za pregledno prodajo in opozar-janje na tveganja. Nadzorniki tudi nisopostavljeni za to, da bi reševali nacional-ni interes, temveč le interes družbe. Gro-znik je sicer pred odstopom Šege izra-zil pomisleke glede njegovega morebit-nega konflikta interesov, saj ni (bil) lečlan uprave Pivovarne Laško, ampak tu-di predsednik nadzornega sveta Merca-torja, ta pa je Agrokor označil za sovraž-nega kupca. Očitno je, da pri tem kon-fliktu interesov ne more biti vodja pro-jekta prodaje, saj konec koncev Merca-tor ne prodaja samega sebe.Šega je nekdanji svetovalec in zaupnikpadlega tajkuna Boška Šrota v času,ko je ta vodil upravo Pivovarne Laško;razšla naj bi se zato, ker ga Šrot ni ho-tel vključiti v svojo prevzemno zgodbo.Šega se je na mestu predsednika nad-zornega sveta Mercatorja tesno pove-zal s predsednikom njegove uprave Ži-gom Debeljakom. Skupaj naj bi prepre-čila, da bi Šrot pri plenjenju lastnine Pi-vovarne Laško izkoristil tudi Mercator.Tudi Dušan Zorko, nekdaj vodilni v Pi-vovarni Union, je brez težav dolgo so-

deloval s Šrotom pri zadolževanju Pivo-varne Union za lastniške potrebe Šrota.Tako je velikodušno posojal denar Šro-tovemu Infond Holdingu (od tega je tu-di predrago odkupoval delnice) za la-stniško konsolidacijo, Infond Holding,zdaj v stečaju, tega denarja seveda niko-li ne bo vrnil Pivovarni Union.

Nacionalni interestežak 12,6 milijona evrovZorko in Šega sta (ta ni več) v vodstvuSkupine Pivovarne Laško izključno zato,ker se vladajoči s tem strinjajo. Šega je bilpred desetimi leti finančnik v Zadružnibanki, ki se je kasneje z Zvezo hranilno-kreditnih služb združila v Deželno ban-ko. Kariero je nadaljeval v KD Group Ma-tjaža Gantarja, kjer je postal pomembenlastnik te družbe. Leta 2005 je svoj de-lež v KD Group, vreden okoli štiri mili-jone evrov, prodal, enako je storila njego-va žena Judita Šega z deležem svoje druž-be Fpakta v KD Group, vrednim 2,5 mi-lijona evrov. Epakta je svoje tržne naložberazširila na več družb; na lestvici najbo-gatejših Slovencev revije Manager sta bi-la zakonca Šega aprila 2007 na 45. mestu,»težka« 12,5 milijona evrov, leto zatem pana 87. mestu z 12,6 milijona evrov. Šegase je s Šrotom zbližal zaradi izdatne po-moči v času pivovarske vojne med Pivo-varno Laško in Interbrewom za Pivovar-no Union.Kako neverodostojno je igrati na to, dase Mercatorja ne proda »sovražnemu«Agrokorju in pojasnjevati, da imajo in-vesticijski skladi, kot sta Mid EuropaPartners in VVarburg Pincus, zgolj inte-res v nekaj letih iz investicije v Merca-tor izvleči čim več dobička, kaže nasled-nje: če domnevamo, da proda PivovarnaLaško delež Mercatorja enemu od inve-sticijskih skladov, kdo zagotavlja, da nebo sklad že v kratkem delež po višji ceniprodal naprej Agrokorju ali drugemu,morda še bolj »sovražnemu« kupcu? Kjebo takrat nacionalni interes?JašovičvpomočPoznavalci ugotavljajo, da je predsednikuprave Pivovarne Laško Dušan Zorkopopolnoma odvisen od volje politikovglede prodaje Mercatorja, zato neneh-

no pri njih išče podporo za »svojo« od-ločitev. Sprašujejo se tudi, zakaj se ni Pi-vovarna Laško pri prodaji deleža Mer-catorja povezala z NLB, da bi proda-jali skupaj ter s tem iztržili višjo ceno.Tako se je uprava NLB pred meseci sa-ma začela pogajati z investicijskim skla-dom Mid Europa Partners za morebitnoprodajo svojega 11-odstotnega deleža vMercatorju. Da Pivovarna Laško še lah-ko pluje kljub velikanskemu dolgu, jezasluga bank pod političnim okriljem.Tako je NLB pred nekaj dnevi v sistemPivovarne Laško poslala dodatne tri mi-lijone evrov likvidnostnega posojila zaporavnavanje tekočih obveznosti. Pro-blem so predvsem kratkoročni krediti,ki jih ima Pivovarna Laško za financi-ranje dolgoročnih finančnih naložb, karje povsem sprto z osnovno finančno lo-giko. Toda v zgodbi Pivovarna Laško-Mercator-Delo-Večer tudi ni nobene fi-nančne logike, pač pa politična. Ker vla-da, kot kaže, ne želi prodati »dragulja«Mercatorja nikomur, zdaj Zorko v pivo-varskih medijih razlaga, da lahko sku-pina Pivovarne Laško »ob normalnemrazumevanju bank«, torej reprogrami-ranju, korektno servisira obveznosti insi pridobi čas za odprodajo premoženja.Uprava NLB z Božom Jašovičem na če-lu bolj jasnega signala ne potrebuje; kotuslužen servis oblasti se je izkazala la-ni s političnim posojilom za Jankovičevnasedli projekt Stožice. ■

Če bo PivovarnaLaško prodala

delež v Mercatorjuinvesticijskemu

skladu, kdozagotavlja, da ga nebo ta že v kratkem

prodal Agrokorju povišji ceni?

Razprodajanepremičnin

Pivovarna Laško zaradi razdolževanja pospeše-no prodaja svoje nepremičnine, kar pa je zgoljkaplja v morje. Tako V Laškem prodajajo hotelKum, hotel Savinja in športno dvorano Tri lilije.Za Kum želijo dobiti 2,3 milijona evrov, za Savi-njo milijon, za športno dvorano pa dva milijonaevrov. V Ljubljani prodajajo večnamensko skla-dišče ob Letališki cesti, za kar so postavili ceno1,1 milijona evrov.

Možne odškodninske tožbeČe Pivovarna Laško ne bo prodala deleža Merca-torja nikomur ali pa kupcu, ki zanj ponuja bistvenomanj od najvišje ponudbe, ima to lahko pomemb-ne pravne posledice. Svojo lastnino ima v Merca-torju tudi več kot 16 tisoč malih delničarjev, sku-paj imajo v lasti okoli četrtino družbe. Če se poselprodaje sfiži ali Pivovarna Laško proda svoj deležpod najvišjo možno ceno, bi ti lahko vložili odško-dninske tožbe zoper upravo in nadzorni svet pivo-varne. Po besedah dr. Mihe Juharta z ljubljanskepravne fakultete morata tako uprava kot nadzornisvet stremeti k ciljem, dobrimi za družbo, kar ninujno najvišja cena. Po drugi strani je nedvomnocilj družbe, da se čim bolj zniža njen dolg, to pase doseže s prodajo po najvišji ceni. Kaj je v dobrodružbe, je raztegljiv pojem, vsekakor bi bilo prav

to osnova pri odločanju v morebitni odškodninskotožbi. Prav tako lahko mali delničarji tožijo tudi,če delež ne bo prodan nikomur. Ob tem Juhartopozarja, da vsaka škoda ni nujno že nedopustna,treba je dokazati premajhno skrbnost.Predsednik. Vseslovenskega združenja malihdelničarjev (VZMD) Kristjan Verbič ne izključujemožnosti odškodninskih tožb ob negospodarnihpotezah pri prodaji deleža Mercatorja. Konkre-tno o prodaji Mercatorja ne more govoriti, sajje član njegovega nadzornega sveta. VZMD imaod malih delničarjev Mercatorja okoli 2000 po-oblastil za zastopanje, Verbič pravi, da pozornospremljajo vse vidike prodaje. Kot dosežek, ki niv neposredni zvezi s prodajo, omenja to, da jim jelani uspelo zvišati dividende za delničarje.

Zgodba o razdolževanju Skupine PivovarneLaško (na sliki Pahor in vodja skupine DušanZorko) je prikaz slovenskih sprevrženih pove-zav med gospodarstvom in politiko.