Splošna botanika: kaj je to?botanika.kladnik.xyz/zeleni-skrat/student/PeF/predavanja/P01-Uvod... · Skripta Učbeniki in pribor zpotrebščine za vaje (obvezno!) delovni zvezek risanje:

Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 1

Splošna botanikadoc. dr. Barbara Vilhar

Univerza v LjubljaniBiotehniška fakultetaOddelek za biologijo

[email protected]

http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/index.htm


Vsebina predavanj in vaj

osnovna načela biologije rastlinpoudarek na semenkah

gradimo rastlino od celice do organizmacelice, tkiva, organi, razmnoževanjedelovanje rastline, dedovanje, evolucija, ekologija

pomen rastlin za življenje na našem planetu

vpletenost rastlin v naše vsakdanje življenje

zanimivostiživljenje rastlinzgodovina biologije ...


Predmet Splošna botanika

Predavanjapregled poglavijteme za razmislekudeležba priporočena

Vajepraktično delodelovni zvezek in priborudeležba obvezna

Domača naloga in sprotni študij

Kolokvij in izpit

povezovanjevsebin


Gordon Uno, Richard Storey, Randy Moore:Principles of BotanyMcGraw-Hill, 2001

Jasna Dolenc KoceDelovni zvezek – Splošna botanikaSkripta

Učbeniki in pribor

potrebščine za vaje (obvezno!)

delovni zvezekrisanje: navadni svinčnik, radirka, bel A4 papiržiletka, (pinceta z ostro konico), (preparirna igla), krpica, brisačka za roke, ravnilo, kalkulatorNAVODILA ZA VAJE!


Preizkus znanja in ocenaVaje

sprotni študijkratki kolokvijikončni kolokvij = ocena

pogoj za pristop k kolokviju – opravljene vaje:100% udeležba, domače naloge, pozitivni sprotni kolokviji

Predavanja – teorijasprotni študijizpit = ocena

pogoj za pristop k izpitu: pozitivna ocena iz vaj

Sprotni študijupoštevanje pri končni ocenimožnost izkoriščanja enega neopravljanja sprotnih obveznosti


Kje je Splošna botanika?

Biološko središče

Botanična vajalnica


Zeleni škrat

Izpitni roki 2005/06kolokvij: 1.6.2006, 13.6.2006, 29.8.2006izpit: 20.6.2006, 30.6.2006, 6.9.2006



Kdo je bolj zelen –Marsovci ali Zemljani?

Kdo je bolj zelen –Marsovci ali Zemljani?

Barbara VilharUniverza v Ljubljani

Biotehniška fakultetaOddelek za biologijo

[email protected]://botanika.biologija.org


Ali so Marsovci zeleni?

Mars Reconnaissance Orbiterneuradna maskota


Ali na planetu Zemlja obstaja življenje?



Zemljani so zelo zeleni.


Zakaj so Zemljani tako zeleni?

Zemljani opravljajo fotosintezo, pri čemer uporabljajo zeleno barvilo klorofil.

6CO2 + 6H2O + svetloba C6H12O6 + 6O2klorofil

(sladkor)

Kaj ta kemijska enačba pravzaprav pomeni?


Kaj je to - klorofil?

R = -CH3: klorofil aR = -CHO: klorofil b

Richard Willstätter (1872-1942)

Nobelova nagrada za kemijo 1915“za raziskave rastlinskih barvil, predvsem klorofila”

Hans Fischer (1881-1945)Nobelova nagrada za kemijo 1930“za raziskave zgradbe hemina in klorofila

in predvsem za sintezo hemina”


Zakaj je klorofil zelen?

Rel

ativ

na a

bsor

pcija

Valovna dolžina (nm)400 500 600 700

klorofil


Kje je v listu nameščen klorofil?

svetlobni mikroskop

kloroplast: izraz skovan 1885

?


Kako je zgrajen kloroplast?

zunanja membrananotranja membrana

dvojnamembrana

stroma skladovnicamembranskih vreč

elektronski mikroskop


Kaj se dogaja na membrani kloroplasta?

Allen (2003) Trends in Plant Science 8: 15-19

membrana

NADPH* * **

klf klf klf

?


Melvin Calvin(1911-1997)

Nobelova nagrada za kemijo1961

?


Kako poteka fotosinteza?

zunanja membrananotranja membrana

sladkorji

svetlobnaenergija

reakcije pretvorbe energije(tilakoidna membrana)

reakcije vezave ogljika(stroma)

Calvinovcikel

6CO2 + 6H2O + svetloba C6H12O6 + 6O2

klorofilkloroplast



NADPH

fotoni

4 e-

2H2O → 4H+ + O2 + 4e-



Bionika:pridobivanje goriva H2 iz vode

s pomočjo svetlobe

4 e-

?

Barber in sod. (2004) Science 303: 1831-1838


Nobelova nagrada za kemijo 1988:Johann Deisenhofer, Robert Huber in Hartmut Michel

za ugotovitev tridimenzionalne zgradbe fotosinteznega reakcijskega centra



ločjivost 3,5 Å



Zakaj rastlina potrebuje fotosintezo?

rastlinska celica

celična stena(celuloza)

plazmodezme

vakuola

kloroplast

amiloplast

plazmalema

mitohondrij

citoskelet

Golgijevo telescevezikli

peroksisom

jedrojedrce

grobi ER

gladki ER

ribosom



CO2 O2

sinteza ogljikovih hidratov

fotosinteza

6CO2 + 6H2O C6H12O6 + 6O2

kloroplast+ svetloba

6CO2 + 6H2O C6H12O6 + 6O2+ energija (ATP)

sladkorjiH2O O2 CO2

razgradnja ogljikovih hidratov

celično dihanje

mitohondrij

sladkorji H2O



svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje

ogljikovi hidrati+ O2

CO2 + H2OATP

energetskobogati

energetskoreven

za poganjanje življenjskih procesov in sintezo snovi

gradbeni materialsurovine za sintezo

svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATP

energetskobogati

energetskoreven


svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATPATP

energetskobogati

energetskobogati

energetskoreven

energetskoreven



ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, nukleinske kislinevitamini, alkalodi, eterična olja, barvila, ...


Rastline in živali

živalska celica

migetalke

centriollizosom

plazmalema

mitohondrij

citoskelet


peroksisomjedrojedrce

grobi ERgladki ER

ribosom

rastlinska celica

stena(celuloza)

plazmo-dezme

vakuola

kloroplast

amiloplast

plazmalema

mitohondrij

citoskelet


peroksisom

jedrojedrce

grobi ER

gladki ER

ribosom


Rastline in živali

svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATP

energetskobogati

energetskoreven




svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATPATP

energijahranilne snovi

toplota toplota

fotosinteza(proizvajalci)

dihanje(potrošniki,

razkrojevalci)

anorganskesnovi

svetlobnaenergija


Fotosinteza poganja življenje na Zemlji

50x

vlak tovornih vagonov, napolnjenih s sladkorjem, dolg 50-krat do Lune in nazaj

Letna planetarna proizvodnja ogljikovih hidratov s fotosintezo:240 milijard ton



Letni učinek fotosinteze: vezava 105 milijard ton ogljikapribližno polovica na celinah in polovica v oceanih

(gram ogljika na m2 na leto)

Field in sod. (1998) Science 281: 237-240


ocean47%

tropski deževni gozd17%

savana16%

gozd listavcev1%

grmi na golih tleh1%

tundra1%

puščava0%

mešani gozd3%

travišča zmernega pasu

2%

gozd iglavcev4%

kmetijske površine

8%


Field in sod. (1998) Science 281: 237-240



Carl Sagan(1934-1997)

8. december 1990

Vesoljska sonda Galileo odkrije življenje na planetu Zemlja.

A search for life on Earth from the Galileo spacecraft C. Sagan, W.R. Thompson, R. Carlson, D. Gurnett & C. Hord

Nature 365: 715 - 721 (1993)



površina celinnenavadna zelena snov

kopenske rastline

ozračje vsebuje petino molekularnega kisikapričakovana zelo majhna količina

fotosinteza

v ozračju metan kljub prisotnosti kisikapričakovana hitra reakcija CH4 + 2O2 → CO2 + 2H2O

metanogene bakterije

nenavadni radijski valoviamplitudno moduliran signal nosilec informacije? / inteligenca?

človek

4 znaki 2 znaka povezana s fotosintezo



Carl Sagan(1934-1997)

William Golding1911-1993

GajaGaja

James Lovelock

ideja: 1960. leta življenje na Marsu?(NASA - Viking)prva objava hipoteze Gaja: 1972

Lynn Margulis


Kroženje ogljika

Globalna količina ogljika ( izražena v giga tonah = 1012 ton)

fotosinteza dihanje izgorevanje

razgradnja

razgradnja

dihanje

CO2 v ozračju740

rastlinstvo560

usedline60 000

fosilna goriva4000

humus1000-3000

globoki ocean42 000

raztopljeneorganske snovi

1000-3000


Kaj pokažejo meritve količineCO2 v ozračju?

Mauna Loa (Havaji)najdaljše nepretrgane meritve CO2 v ozračju (od 1958 dalje)


Kaj pokažejo meritve količineCO2 v ozračju?

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010

Leto

Kol

ičin

a C

O2 (

ppm

)

2003: 376 ppm

1958: 316 ppm

45 let

Razlika: povečanje za 60 ppm ali 20%

predindustrijskoobdobje: 280 ppm


koncentracija CO2v ozračju:0,037% ali 3-4 molekule na 10000 molekul


svet

lobn

a en

ergi

ja

topl

ota

(IR)

toplogredni plinCO2

površina Zemljesegrevanje površjasegrevanje površja segrevanje površja

segrevanje površja


topl

ejše

ozr

ačje

svet

lobn

a en

ergi

ja

topl

ota

(IR)

toplogredni plinCO2

topl

ota

(IR)

površina Zemljesegrevanje površjasegrevanje površja segrevanje površja

segrevanje površja

hlad

nejš

e oz

račj

e


Učinek tople grede

Venera450ºC

Zemlja15ºC

Mars– 60ºC

brez življenja300ºC

Učinek tople grede ni škodljiv pojav – vzdržuje temperaturo na našem planetu v območju, primernem za življenje

Ojačanje učinka tople grede zaradi dovajanja dodatnih količin toplogrednih plinov v ozračje lahko poruši stabilnost podnebja na planetu.


Ali nas bi moralo naraščanje količine CO2 v ozračju skrbeti?

Antarktika

postajaVostok

vrtanje izvrtka ledu1970 – 1998

Rusija, Francija, ZDA



štetje letplastovitost ledene odeje (menjava letnih časov)tudi druge metode

sestava tedanje atmosferekemijska analiza v led ujetih zračnih mehurčkov

rekonstrukcija temperatureizotopi vodika in kisika (izhlapevanje vode)

rekonstrukcija sestave ozračja in temperature na Antarktikiza 420 000 let v preteklost!

globina izvrtka3623 m



420 000 let


Nature 399: 429-435 (1999)


CH4

CO2

Temperatura






Koncentracija metana

Leto


EPICA - European Project for Ice Coring in Antarctica

3060 m = 650 000 let

Dome Concordia (Dome C)



VostokDome C



25. november 2005

10. junij 2004



Antropocen

nova geološka doba – vpliv človeka !

Paul Crutzen

začetek: konec 18. stoletja= začetek naraščanja količine CO2 in CH4 v ozračju (polarni led)

James Watt – 1784 parni stroj→ industrijska revolucija

Crutzen PJ (2002). Geology of mankind. Nature 415: 22-23

Nobelova nagrada za kemijo 1995“za raziskave atmosferske kemije,

predvsem nastajanja in razgradnje ozona”


Kako debelo je v resnici “ozračje”?





obseg Zemlje = 40 000 kmpremer Zemlje = 13 000 km

debelina ozračja (troposfera) = 10 km= 0,08% premera Zemlje

“V resnici je naše ozračje v primerjavi z velikostjo našega planeta sorazmerno debelo samo toliko, kolikor je debela plast laka na globusu.”Carl Sagan (Billions and Billions, 1997)

globus s premerom 40 cm:ozračje = 0,3 mm= debelina 3 listov papirja

40 cm


Kdaj se je v ozračju Zemlje pojavil kisik?

6CO2 + 6H2O C6H12O6 + 6O2

kloroplast+ svetloba


nastanek Zemlje

4000 3000 2000 1000 00 1000 2000 3000 4000 Čas

(milijoni let)

fotosintetski organizmi,ki sproščajo O2

nastanek oceanov in kontinentovprvi organizmi(preprosti prokarioti)

fotosintetski organizmi

evkarioti

aerobno celično dihanje postane razširjen pojav

fotosintetski evkarioti

večcelične živalivečcelične rastline

vretenčarjiglive

kopenske rastlinevaskularne rastlinekopenske živalisemenke

plazilci

kritosemenke

sodobni človek

sesalciptiči

dinozavri

primati

začetek hitrega kopičenja O2(zaloge Fe2+ v oceanih porabljene)

0.0

0.1

0.2

01000200030004000Čas (milijoni let)

Parcialni tlak O2 v atmosferi (bar)

Catling in Claire (2005), Earth and Planet. Sci. Lett.


4000 3000 2000 1000 00 1000 2000 3000 4000 Čas

(milijoni let)

fotosintetski organizmi,ki sproščajo O2


Museum of Natural History, New York (foto: B. Vilhar)

plasti železovega magnetita (Fe3O4)nastanek: usedlina na dnu oceana pred več milijardami letpomemben vir železove rude

0.0

0.1

0.2


začetek hitrega kopičenja O2(zaloge Fe2+ v oceanih porabljene)



Kdo vzdržuje ozonsko plast?

ozon = O3

UV

ozonska plast vsrka večino UV sevanja – življenje na kopnem

ozon nastaja iz molekul kisika (O2),ki se sproščajo pri fotosintezi

ozonska plast se stalno obnavlja


nastanek Zemlje

4000 3000 2000 1000 00 1000 2000 3000 4000 Čas

(milijoni let)

večcelične živali

nastanek oceanov in kontinentov

večcelične rastline

prvi organizmi(preprosti prokarioti)

fotosintetski organizmifotosintetski organizmi,ki sproščajo O2

evkarioti


fotosintetski evkarioti

vretenčarjiglive

kopenske rastlinevaskularne rastlinekopenske živalisemenke

plazilci

kritosemenke

sodobni človek

sesalciptiči

dinozavri

primati

0.0

0.1

0.2



ozonska plast:prehod življenja na kopno


Kako debela je v resnici ozonska plast?

obseg Zemlje = 40 000 kmpremer Zemlje = 13 000 km

Če bi ves ozon v ozonski plasti enakomerno porazdelili po površju Zemlje pri 1 atm in 0 °C, bi bila ta plast ozona debela samo 3 mm (= 300 Dobsonovih enot).

globus s premerom 40 cm:ozonska plast (pri stand. pogojih)= 9.10-11 m = 0,09 nm

40 cm


Kaj je to ozonska luknja?

nekatere snovi antropogenega izvora razgrajujejo ozon v ozonski plast(npr. klorofluoro ogljiki – CFC,freoni)ozonska luknja - območje z močno stanjšano (razredčeno) plastjo ozona

površina ozemlja z manj kot 220 Dobsonovimi enotami



http://toms.gsfc.nasa.gov/eptoms/dataqual/ozone.html



Nobelova nagrada za kemijo 1995Paul Crutzen, Mario Molina, F. Sherwood Rowland“za raziskave atmosferske kemije, predvsem nastajanja in razgradnje ozona”

Sreča v nesreči:klorove ali bromove spojine?

Paul Crutzen



James Lovelock

prisotnost klorofluoroogljikov v ozračju povsod nad Atlantskim oceanom (1973)

Lovelock in sod. (1973). Halogenated hydrocarbons in and over the Atlantic. Nature (241): 194

Molina in Rowland (1974). Stratospheric sink of chlorofluoromethanes: Chlorine atom-catalized destruction of ozone. Nature 249: 810

Crutzen (1974). Estimates of possible future ozone reductions from continued use of fluoro-chloro-methanes. Geophys. Res. Lett. 1: 205


Ali je pametno, da ljudje spreminjamo razmere na našem planetu?

James Lovelock

“Na Gaji smo ljudje samo ena izmed vrst; nismo ne lastniki ne skrbniki tega planeta. Naša prihodnost je mnogo bolj odvisna od naših dobrih odnosov z Gajo kot od neskončne drame človeških interesov.”


Kako vzgajamo otroke?

1. Človek je skrbnik planeta.gospodar, lastnik

James Lovelock

Skrbeti za nekoga ali nekaj pomeni:vedno delujem v najboljšem interesu tistega, za kar skrbimtisto, za kar skrbim, zelo dobro poznam

2. Človek je del narave in je zato z njo na veliko načinov povezan.

Človek lahko prenese samo majhne spremembe v okolju.dodatne družbene omejitve – gospodarstvo, migraciječlovek je “slabo prilagojen”

Človek je odvisen od narave. V najboljšem (sebičnem) interesu človeštva je, da v naravo posega čim manj.


Kako vzgajamo otroke?

Najbolj pomembno je, da imam rad naravo.

kako narava delujekako je človek povezan z naravo

Najbolj pomembno je, da naravo razumem.

razumski odnosRad imam naravo kar tako.

čustven odnosčustven odnos

Mačka poje ptička.

konflikt

Mačka poje ptička.sprejemanjenavdušenje?Rad imam naravo, dokler se obnaša,

kakor jaz pričakujem –dokler se obnaša tako, kot mi je všeč.

Več ko znam, bolj imam naravo rad.V resnici narave nimam rad.


imeti rad = razumetiimeti rad = razumeti


Zakaj so rastline pomembne za človeka?


Domača naloga:Rastline in živali v mojem domu+ preberi teorijo o rastlinski celici (delovni zvezek, Zeleni škrat ŽT)



Vprašanja o fotosintezi

??


Ali klorofil res vsrka svetlobno energijo?

foton

klorofil

Raztopinafoton

membrana

Kloroplast Klorofil v raztopini ni vezan na membrano kloroplasta, zato absorbirane energije ne more oddati naprej na druge molekule elektronske transportne verige.Klorofil v raztopini absorbira svetlobno energijo in jo odda kot rdečo svetlobo.Rdeče sevanje je šibko, zato ga opazimo samo ob osvetlitvi raztopine v temnem prostoru.

e-e-

e-

...

foton


Od kod je prišla energija, ki poganja moje telo?

6CO2 + 6H2O + svetloba

C6H12O6 + 6O2

C6H12O6 + 6O2

6CO2+ 6H2O + energija

svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATP

svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATP

svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATPATP


Od kod je prišla energija, ki me greje ob ognju?


C6H12O6 + 6O2

svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATP

svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATP

svetlobnaenergija

fotosinteza

celično dihanje


CO2 + H2OATPATP

C6H12O6 + 6O2

6CO2+ 6H2O + energija

nafta, zemeljski plin, premog, oglje, biodizel, etanol


Od kod je prišel kisik, ki ga diham?


kloroplast

C6H12O6 + 6H2O + 6O2

Nasad koruze, velik 30 m2, sredi rastne sezone proizvede toliko kisika na dan, kot ga na dan porabi en človek.


Od kod so prišli atomi, ki sestavljajo moj lesen stol in mojo bombažno majico?

celična stena

fibrila

celuloza

celuloza: (C6H10O5)xmasa: C 72g + H 10 g + O 80 g = 162 g

C in O iz plinastega (!) CO2: 94% mase!H iz vode: 6% mase


Zelo posplošeno:Fotosinteza spreminja plin v trdno snov!

kloroplast

C6H12O6 + 6H2O + 6O2


?Kaj je v resnici potrebno za fotosintezo?

6CO2 + 6H2O + svetloba C6H12O6 + 6O2klorofil

glukoza: pri fotosintezine nastane skoraj nič

proste glukoze

kloroplast / rastlinamineralne snovi

voda za transpiracijoali vodno okolje

CO2 + H2O + svetloba (C6H10O5)n + O2

škrob:n = več tisoč


Zakaj so rastline zelene?

ker vsebujejo klorofil

ker vsebujejo klorofil, ki ga potrebujejo za fotosintezo

ker vsrkajo modro in rdečo svetlobo, zeleno pa odbijejo

Kako človek zaznava barve?

Zakaj rastline niso črne?saj je njihovo preživetje neposredno odvisno od učinkovitosti vsrkavanja svetlobe


Zakaj je klorofil zelen?

Rel

ativ

na a

bsor

pcija

Valovna dolžina (nm)400 500 600 700

klorofil a

klorofil b


Zakaj rastline niso črne?

pramorje

bela svetloba

uporaba svetlobne energije?

vir energije:energetsko bogate organske spojine iz okolja

vir ogljika:organske spojine iz okolja

pomanjkanjeorganskih spojin



Valovna dolžina (nm)

Rel

ativ

na in

tenz

iteta

sve

tlobe

0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

emisija Sonca (izven ozračja)

intenziteta svetlobev morju

(globina 2 m)

bela svetloba

pramorje

pomanjkanjeorganskih spojin

voda absorbira UV in IR sevanje

na voljo je vidna svetloba




Abs

orpc

ija o

z. in

tenz

iteta

sve

tlobe

0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

intenziteta svetlobe v morju(globina 2 m) bela svetloba

pramorje



pramorje

bela svetloba


Abs

orpc

ija o

z. in

tenz

iteta

sve

tlobe

0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

bakteriorodopsinintenziteta svetlobe v morju

(globina 2 m)



pramorje

bela svetloba


Abs

orpc

ija o

z. in

tenz

iteta

sve

tlobe

0

20

40

60

80

100

400 500 600 700


(globina 2 m)



pramorje

bela svetloba


Abs

orpc

ija o

z. in

tenz

iteta

sve

tlobe

0

20

40

60

80

100

400 500 600 700


(globina 2 m)



pramorje

bela svetloba


Abs

orpc

ija o

z. in

tenz

iteta

sve

tlobe

0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

bakteriorodopsin

klorofil a

intenziteta svetlobe v morju(globina 2 m)



pramorje

bela svetloba

retinal

H+

H+H+

H+

H+ H+

H+H+

H+H+

H+H+

H+

ATP

vir energije:svetloba (fotofosforilacija)


vir energije:svetloba (fotosinteza)

vir ogljika:CO2 (fotosinteza)

H+

ATP

H+ H+

H+H+H+

H+H+ H+

klorofil

H+H+

H2SH2O

CO2

sladkorji

e-



pramorje

bela svetloba

retinal

H+

H+H+

H+

H+ H+

H+H+

H+H+

H+H+

H+

ATP

vir energije:svetloba (fotofosforilacija)


vir energije:svetloba (fotosinteza)

vir ogljika:CO2 (fotosinteza)

H+

ATP

H+ H+

H+H+H+

H+H+ H+

klorofil

H+H+

H2SH2O

CO2

sladkorji

e-



pramorje

bela svetloba

prehod na kopno

bela svetloba

težave s preveliko intenziteto svetlobe


Zakaj nekatere rastline niso zelene?

zelene alge rdeče alge rjave alge


Zakaj nekatere rastlineniso zelene?

ruj Cotynus sp.

100 µm

50 µm

antociani vvakuolah celicpovrhnjice rdečelistne

okrasne rastline


Zakaj nekatere rastlineniso zelene?

deli listnih ploskev brez klorofilov in karotenoidov ne opravljajo fotosinteze

takšne rastline niso kompetitivne v naravnem okolju

(okrasne rastline – umetni izbor!)


Zakaj nekatere rastline niso zelene?

zajedalske rastline ne vsebujejo klorofila

vsebujejo plastide

pojalnik predenica


Sodobna “biologija”

zgradba delovanje

okolje

evolucija

kemijafizika

matematika

interdisciplinarnost !

od molekule do planeta

= naravoslovje


Sodobna “biologija”

Zupančič G (2005). Pomen znanja biologije v sodobnem svetu. Proteus 68(2): 94


Fotosinteza poganja življenje na planetu Zemlja (lovljenje energije, sinteza organskih snovi).Stranski produkt fotosinteze je kisik, ki omogoča energetsko učinkovito celično dihanje.Fotosinteza sodeluje pri uravnavanju učinka tople grede.Iz kisika, ki nastaja pri fotosintezi, se obnavlja ozonska plast (življenje na kopnem).Človek uporablja produkte fotosinteze za svoje biološke potrebe (prehrana, dihanje) in kot tehnološki vir energije in surovin. Fotosinteza je vir idej za bioniko.

Documents

Splošna botanika: kaj je to?botanika.kladnik.xyz/zeleni-skrat/student/PeF/predavanja/P01-Uvod... · Skripta Učbeniki in pribor zpotrebščine za vaje (obvezno!) delovni zvezek risanje: