S t r a t e g i j aprostorskega razvoja SlovenijeSPRS

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

711(497.4)

STRATEGIJA prostorskega razvoja Slovenije / [uredniškaskupina Blanka Bartol ... et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo zaokolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad zaprostorski razvoj, 2004

ISBN 961-6276-35-21. Bartol Blanka216748032

StrStrStrStrStratatatatategiegiegiegiegija prja prja prja prja prostostostostostorororororssssskkkkkega rega rega rega rega razvazvazvazvazvoooooja Sloja Sloja Sloja Sloja Slovvvvvenienienienienijejejejeje

Strategija prostorskega razvoja Slovenije je strateškiprostorski akt, ki ga je 18. junija 2004 sprejel Državni zborRepublike Slovenije in je objavljen v Uradnem listu RepublikeSlovenije, št. 76/ 2004 ter velja od 20. julija 2004 dalje.

Pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije je vodilUrad za prostorski razvoj, Direktorat za prostor na Ministrstvuza okolje, prostor in energijo.

Uredniška skupina:Blanka Bartolmag. Nataša Bratina – JurkovičAleksandra FaturNatalija Fon – BoštjančičEva KošakAlenka Lapanjamag. Franc Lenarčičmag. Frančiška PodlesnikJelena Torbica

Izdajatelj in založnik:Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,Direktorat za prostor,Urad za prostorski razvojDunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, Slovenijahttp://www.gov.si/upp

Oblikovanje: Futura DDBKartografsko oblikovanje: Iva Božič, Boris Kralj, MOPE,Urad za prostorski razvojTisk: Tiskarna SIMČIČ,Naklada: 1000 izvodovLeto izdaje: 2004

CIP – Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Sprejem Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) pomeniprelomnico v urejanju prostora. Je pomemben in težko pričakovan korak v procesu reforme sistemaprostorskega urejanja, saj smo z njim nadomestili prostorsko planske dokumente na državni ravni, kiso bili izdelani v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okvirusistema družbenega planiranja.

Prostorska strategija je temeljni strateški prostorski akt in celovit prostorski dokument, ki udejanjakoncept vzdržnega prostorskega razvoja. Skupaj s Strategijo gospodarskega razvoja Slovenijepredstavlja krovni dokument za usmerjanje prostorskega razvoja v državi in je osnova za usklajevanjesektorskih politik. V procesu priprave Strategije so sodelovala vsa vladna ministrstva in službe, katerihvsebina je pomembna za uresničevanje vzdržnega prostorskega razvoja in prostorske kohezije državeter njene vključenosti v prostorski razvoj Evrope. Izhodišča in usmeritve, ki so jih podali, so vključenav prostorsko razvojne cilje in usmeritve prostorske strategije, katerih uresničevanje se bo zagotavljalotudi z njihovimi programi, kot tudi s programi lokalnih skupnosti in mednarodnim sodelovanjem.

Prostorska strategija, upoštevajoč raznolikost in pestrost slovenskega prostora ter izhajajoč iz njegovihprimerjalnih prednosti, postavlja pogoje za skladen gospodarski, socialni in kulturni razvoj, pri čemerzagotavlja tak razvoj, ki bo omogočil tudi ohranitev okolja, narave in dediščine ter kvalitet bivanja.

Mag. JANEZ KOPAČMinister za okolje, prostor in energijo

Predgovor

.

V s e b i n a

Uvod 8

1 SPLOŠNA PREDSTAVITEV 82 VSEBINSKI POMEN UPORABLJENIH POJMOV 8

I Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Slovenije 13

1 SPLOŠNA IZHODIŠČA 132 ZNAČILNOSTI SLOVENSKEGA PROSTORA 142.1 Geografske značilnosti 142.2 Stanje v krajinski in urbani strukturi 142.3 Negativni učinki današnjega stanja 152.4 Težnje prostorskega razvoja 153 CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE 16

II Zasnova prostorskega razvoja Slovenije s prioritetami inusmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja Slovenije 18

1 ENAKOVREDNA VKLJUČENOST SLOVENIJE V EVROPSKI PROSTOR 192 POLICENTRIČNI URBANI SISTEM IN REGIONALNI PROSTORSKI RAZVOJ 203 VITALNA IN UREJENA MESTA 234 USKLAJEN RAZVOJ ŠIRŠIH MESTNIH OBMOČIJ 235 POVEZAN IN USKLAJEN RAZVOJ PROMETNEGA IN POSELITVENEGA

OMREŽJA TER IZGRADNJA GOSPODARSKE JAVNE INRASTRUKTURE 256 VITALNOST IN PRIVLAČNOST PODEŽELJA 277 KREPITEV PREPOZNAVNOSTI KAKOVOSTNIH NARAVNIH IN KULTURNIH

ZNAČILNOSTI KRAJINE 278 PROSTORSKI RAZVOJ V OBMOČJIH S POSEBNIMI POTENCIALI IN

PROBLEMI 29

III Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj naregionalni in lokalni ravni 31

1 RAZVOJ POSELITVE 311.1 Razvoj mest in drugih naselij 311.1.1 Notranji razvoj naselij 321.1.1.1 Prenova naselij kot prednostna razvojna usmeritev 321.1.1.2 Prenova kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v naseljih 321.1.1.3 Prenova degradiranih urbanih območij 321.1.1.4 Prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij 331.1.2 Širitev naselij 331.1.3 Gradnja zunaj poselitvenih območij 331.1.4 Podeželska naselja, vasi in zaselki 341.1.5 Turistična naselja 341.1.6 Območja počitniških hiš 341.2 Racionalna raba zemljišč in objektov v naseljih 351.2.1 Stanovanjska območja 351.2.2 Območja centralnih površin 361.2.3 Območja proizvodnih dejavnosti 361.2.4 Javne površine v naselju 361.2.4.1 Zelene površine 371.2.4.2 Prometne površine v naseljih 37

5

6

1.3 Komunalno opremljanje zemljišč 371.4 Arhitekturna prepoznavnost mest in drugih naselij 371.4.1 Usmeritev za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti 382 RAZVOJ GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE 412.1 Razvoj prometne infrastrukture 412.1.1 Cestno omrežje 412.1.2 Železniško omrežje 422.1.3 Pristanišča 432.1.4 Letališča in heliporti 432.1.5 Naprave za vodenje zračnega prometa in nadzor zračnega prostora 442.1.6 Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet 442.1.7 Prometni terminali 442.1.8 Žičniški promet 452.1.9 Kolesarsko omrežje 452.1.10 Omrežje pešpoti 452.2 Razvoj telekomunikacijske infrastrukture 472.3 Razvoj energetske infrastrukture 472.3.1 Energetski sistem 472.3.2 Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije 482.3.3 Elektroenergetski sistem 482.3.3.1 Proizvodnja električne energije 482.3.3.2 Prenos in distribucija 492.3.4 Plinovodni sistem 492.3.5 Naftno gospodarstvo 492.3.6 Komunalna energetika 502.4 Oskrba z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadne in padavinske vode 522.4.1 Oskrba z vodo 522.4.2 Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode 522.5 Ravnanje z odpadki 522.5.1 Radioaktivni odpadki 533 RAZVOJ KRAJINE 553.1 Prepoznavnost Slovenije z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine 553.1.1 Splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij 563.1.2 Zagotavljanje ohranjanja prepoznavnih značilnosti na ravni posameznih

krajinskih regij 573.2 Naravne kakovosti krajine 573.2.1 Ohranjanje narave 573.2.2 Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti 583.3 Raba naravnih virov 593.3.1 Pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo 593.3.1.1 Usmeritve za rabo tal 593.3.2 Povečana sonaravna lesna proizvodnja 603.3.3 Raba voda 603.3.4 Samooskrba z mineralnimi surovinami 613.3.5 Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti 623.4 Obrambne dejavnosti 633.5 Prostorske omejitve za razvoj na območjih potencialnih naravnih ali drugih

nesreč in na območjih vododeficitarnosti 63

V s e b i n a

7

IV Ukrepi za izvajanje prostorske strategije 69

1 PROGRAMI, POMEMBNI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE STRATEGIJE 692 NALOGE IN AKTIVNOSTI NOSILCEV UREJANJA PROSTORA TER DRUGIH

SUBJEKTOV, PRISTOJNIH ZA IZVAJANJE PROSTORSKE STRATEGIJE 702.1 Naloge in aktivnosti posameznih nosilcev urejanja prostora za izvajanje

prostorske strategije 703 ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI RAZVOJNIH DOKUMENTOV IN

PROSTORSKIH AKTOV S PROSTORSKO STRATEGIJO 743.1 Usmeritve za usklajevanje razvojnih potreb in varstvenih zahtev 743.2 Načini ugotavljanja skladnosti prostorskih aktov s prostorsko strategijo 753.3 Načini ugotavljanja skladnosti razvojnih dokumentov s prostorsko strategijo 754 SPREMLJANJE IZVAJANJA PROSTORSKE STRATEGIJE 75

V s e b i n a

8

1 Splošna predstavitevStrategija prostorskega razvoja Slovenije(v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) jetemeljni državni dokument o usmerjanju razvojav prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj nacelotnem ozemlju države in postavlja usmeritveza razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovourejanja prostora, njegovo rabo in varstvo.

Prostorska strategija izhaja iz upoštevanjadružbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikovprostorskega razvoja. V skladu z načelom vzdržnegaprostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo,prostorska strategija uveljavlja smotrno raboprostora ter varnost življenja in dobrin. Poudarjaprizadevanja za ohranitev prepoznavnosti prostorain krepitev identitete Slovenije ter njenih lokalnihoziroma regionalnih identitet, kar v razmerahevropske konkurence ponuja primerjalne prednosti.Prostorsko strategijo sestavljata besedni inkartografski del.

Prostorska strategija podaja splošna izhodišča inznačilnosti slovenskega prostora, na osnovi katerihso določeni cilji prostorskega razvoja Slovenije.

Prostorska strategija skladno s cilji prostorskegarazvoja Slovenije opredeljuje zasnovo bodočegaprostorskega razvoja in prioritete ter usmeritveza njegovo doseganje. Prioritete v zasnovi so:enakovredna vključenost Slovenije v evropskiprostor, policentrični urbani sistem in regionalniprostorski razvoj, vitalna in urejena mesta, usklajenrazvoj širših mestnih območij, povezan in usklajenrazvoj prometnega in poselitvenega omrežja terizgradnja gospodarske javne infrastrukture,vitalnost in privlačnost podeželja, krepitevprepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnihznačilnosti krajine ter prostorski razvoj v območjih sposebnimi potenciali in problemi. Kartografskogradivo ponazarja zasnovo prostorskega razvoja nasedmih kartah, ki so umeščene pri posameznihprioritetah, in to: Slovenijo v Evropi in območjamednarodnega sodelovanja, slovenske interese vmednarodnem povezovanju, zasnovo poselitve,zasnovo policentričnega urbanega sistema in razvojširših mestnih območij, zasnovo prometnih povezav,zasnovo krajine ter območja s problemi in potenciali.

Prostorska strategija določa usmeritve za razvojposameznih prostorskih sistemov na regionalniin lokalni ravni. Za razvoj poselitve so podaneusmeritve za razvoj mest in drugih naselij, kjer se

Uvod

poudarja njihov notranji razvoj ter racionalno rabozemljišč in objektov. Podane so usmeritve zakomunalno opremljanje zemljišč ter ohranjanjearhitekturne prepoznavnosti mest in drugih naselij.Za razvoj gospodarske javne infrastrukture sopodane usmeritve za razvoj prometne,telekomunikacijske in energetske infrastrukture terusmeritve za oskrbo z vodo in odvajanje ter čiščenjeodpadne in padavinske vode ter usmeritve zaravnanje z odpadki. Za razvoj krajine so podaneusmeritve za ohranjanje prepoznavnosti Slovenije zvidika kulturnega in simbolnega pomena krajine,za ohranjanje naravnih kakovosti krajine terusmeritve za rabo naravnih virov. Podane so tudiusmeritve za obrambne dejavnosti v prostoru terprostorske omejitve razvoja zaradi potencialnihnaravnih ali drugih nesreč in vododeficitarnosti.Kartografsko gradivo predstavljajo publikacijskekarte k posameznim področjem, ki so umeščene nakonec posameznih podpoglavij, in to: razvoj mest indrugih naselij, arhitekturna prepoznavnost,usmeritve za razvoj prometnega sistema, usmeritveza razvoj energetskih sistemov, prepoznavnost zvidika kulturnega in simbolnega pomena krajineter naravne kakovosti krajine, raba naravnih virov,potenciali za oskrbo s pitno vodo, prostorskeomejitve za razvoj.

Prostorska strategija določa ukrepe za njenoizvajanje v obliki različnih programov, nalog inaktivnosti nosilcev urejanja prostora, načinzagotavljanja skladnosti razvojnih dokumentov innačin spremljanja izvajanja prostorske strategije.

Z uveljavitvijo te prostorske strategije jeprenehala veljavnost prostorskih sestavindolgoročnega plana Republike Slovenije zaobdobje od leta 1986 do 2000 in prostorskihsestavin srednjeročnega družbenega planaRepublike Slovenije za obdobje od leta 1986do leta 1990.

2 Vsebinski pomen uporabljenih pojmovPojmi, ki so uporabljeni v prostorski strategiji,imajo naslednji pomen:

Analiza razvojnih možnostije analiza razvojnih potreb in prostorskih možnostiza razvoj dejavnosti v prostoru ter možnosti zaspreminjanje rabe prostora. Analiza razvojnihmožnosti vsebuje cilje prostorskega razvoja, analizoprostorskih razvojnih možnosti v variantah inpredlog prostorske zasnove za posamezno področje.

9

Arhitekturna krajinaje tista prostorska enota, v kateri je zaradi specifičnihgeografskih, kulturno-zgodovinskih, upravnih,socialno-ekonomskih, gospodarskih in drugihpogojev razvoja, predvsem pa zaradi zavestnegradnje in ohranjanja značilnosti bivalnega okolja,mogoče razpoznati enotna merila vseh vrst gradenj,ki sooblikujejo identiteto prostora.

Arhitekturna regijaje območje povezanih arhitekturnih krajin, kiniso primerne za podrobno določanje sestavinarhitekturnega in naselbinskega oblikovanja,temveč so prikaz širših območij, v okviru katerih jev preteklosti nastalo in se do danes ohranilo nekajsplošnih skupnih posebnosti.

Cestne povezave mednarodnega pomenaso namenjene odvijanju daljinskega cestnega prometater povezujejo središča mednarodnega in večinosredišč nacionalnega pomena s podobnimi središči vevropskem prostoru, z navezavo na avtocestnoomrežje sosednjih držav pa predstavljajo delvseevropskega cestnega omrežja (v nadaljnjembesedilu: daljinske cestne povezave mednarodnegapomena).

Cestne povezave čezmejnega pomenazagotavljajo povezovanje ostalih središč nacionalnegapomena in težje dostopnih območij v Sloveniji zosrednjeslovenskim območjem, z navezovanjemna cestne povezave mednarodnega pomena innavezovanjem na enakovredno cestno omrežjesosednjih držav pa ta središča čezmejno povezujejo spodobnimi središči.

Cestne povezave nacionalnega pomenamedsebojno povezujejo središča nacionalnega inregionalnega pomena, z navezovanjem na cestnepovezave višjega pomena pa zagotavljajo povezovanjeteh središč s podobnimi središči sosednjih držav.

Degradirana urbana območjaso opuščena območja industrije, gradbeništva,skladišč, rudarstva, vojske, železnice, mestnihkomunalnih služb, barakarska naselja, že iztrošena,neustrezna stanovanjska območja v predmestjih alisoseskah brez zgodovinske vrednosti ipd. ali zaradidejavnosti onesnažena območja.

Degradirano območjeje tisto, kjer je potencial za rabo in dejavnostzmanjšan ali omejen zaradi emisijskih, ekoloških,vizualnih ali drugih vplivov na obstoječo rabo.Degradirana območja so posledica lastninskega inekonomskega preurejanja, to je opuščanja aktivnerabe zemljišč ali celo njihovega namernega opuščanja.

Distribucijski centerje površina, kjer se opravljajo različne nalogepretovarjanja in lahko tudi skladiščenja blaga.

Namenjen je predvsem distribuiranju blaga nakrajše razdalje.

Družbena javna infrastrukturaso prostorske ureditve ali objekti za dejavnostivzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnegavarstva, kulture, javne uprave in verske dejavnosti.

Funkcijske regijeso geografsko, funkcijsko in gospodarsko zaokroženaobmočja s povprečno 150.000 prebivalci, z jasnorazpoznavnim omrežjem naselij in strukturo središčter njihovih vplivnih območij, v katerih se usklajenorazrešujejo razvojna vprašanja celotne regije invsakega posameznega dela. Vplivno območjesredišča funkcijske regije zajema tudi drugaregionalna območja.

Funkcionalne enoteso območja z značilnim prostorskim vzorcem, kjerse določijo enotna izhodišča in usmeritve zapodrobnejše urejanje.

Gospodarska conaje večje območje koncentracije industrijskihdejavnosti s skupno upravo, ki je zaradi vpliva narazvoj delovnih mest ter na ekonomski, socialni inekološki razvoj pomemben dejavnik pri prostorskemrazvoju širšega območja.

Infrastrukturni koridorje območje, kjer so združeni različni infrastrukturnisistemi (prometni, energetski, telekomunikacijski,komunalni) v eno povezovalno smer.

Infrastrukturni sistemsestavlja prometni, energetski, telekomunikacijskiin komunalni sistem s svojimi podsistemi, npr.prometni sistem združuje cestni, železniški, letalskipodsistem oziroma podsisteme.

Infrastrukturno omrežjeje omrežje temeljnih naprav in objektov, ki omogočajogospodarsko dejavnost določene skupnosti.

Izjemna krajinaje naravna ali kulturna krajina, ki izkazuje visokoprizoriščno vrednost kot odraz svojevrstne zgradbe,praviloma z navzočnostjo ene ali več naslednjihsestavin: edinstvene rabe tal, ustreznega deležanaravnih prvin in/ali posebnega naselbinskegavzorca.

Jedrna območjaso zaokrožena območja poselitve oziroma so že dosedaj prepoznana kot turistična območja; s specifičnoponudbo, ki jo dopolnjuje ponudba v zalednihobmočjih. Glede na obstoječe stanje in kvalitetoturistične ponudbe jih razvrščamo v preobremenjenajedrna območja, razvojno izpostavljena jedrnaobmočja in druga jedrna območja.

Krajinska regijaje na podlagi klimatskih, geoloških značilnosti,reliefa in površinskega pokrova določeno krajinsko

10

območje. V Sloveniji razlikujemo krajine alpskeregije, krajine predalpske regije, krajinesubpanonske regije, krajine primorske regije inregijo kraških krajin notranje Slovenije.

Krajinski vzorecje tipološka opredelitev krajinsko morfološkihznačilnosti, ki so posledica: podnebja, ki opredeljujeosnovne značilnosti krajine in se prepozna tako vrabi kot v rastlinskem pokrovu, reliefa, ki skupajz vodami oblikuje osnovno morfološko podlago zakrajinsko zgradbo, in rabe tal ali površinskegapokrova, ki je sinteza podnebja in reliefa, inodkriva tudi razkroj tradicionalnega krajinskegavzorca. Za krajinske vzorce je značilna prostorskazveznost, zaradi česar se prostorsko ne določajoz mejami.

Kulturna krajinaje rezultat vzajemnih učinkov naravnih procesovin človekovega delovanja. Pri tem ločimo:– kulturne krajine, ki jih je oblikoval in ustvaril

človek zaradi estetskih razlogov,– organsko nastale kulturne krajine, ki so izvorno

nastale iz socialnih, ekonomskih, administrativnihin/ali religioznih razlogov,

– asociativne kulturne krajine, v katerihprevladujejo izrazite religiozne, umetniške alikulturne povezave z naravnimi prvinami.

Lokacijska privlačnost mestaje lastnost mesta, da s svojimi značilnostmi, kot sorazvitost gospodarske javne infrastrukture, pestrostgospodarskih panog oziroma programov, socialnavključenost prebivalcev, izrabljanje opuščenihmestnih območij, preudarno upravljanje z mestnimiekosistemi, dostopnost do različnih vrst prometaznotraj mesta samega, omejevanje nenadzorovanegaširjenja mesta, vzbuja zanimanje investitorjev zaumeščanje njihovih investicij na območje mesta znavedenimi značilnostmi.

Mestoje urbano naselje, ki je gospodarsko, družbeno,kulturno središče širšega območja. Ima pravilomaveč kot 3.000 prebivalcev, kulturnozgodovinske,urbanistične ter arhitektonske značilnosti, ki galočijo od drugih naselij. Povprečna gostotaprebivalcev na pretežno stanovanjskih površinahje večja od 30 preb/ha. Veliko mesto ima okoli100.000 prebivalcev in več, srednje veliko mestoima okoli 10.000 prebivalcev ali več.

Namenska raba prostoraje s prostorskim redom občine ali lokacijskimnačrtom predpisana členitev prostora na celotnemobmočju občine, ki določa, za kateri namen sezemljišča in predvideni ter zgrajeni objekti lahkouporabljajo. Ločimo območja osnovne namenskerabe in območja podrobnejše namenske rabe.

Naravna krajinaobsega dele zemeljskega površja, ki se kažejo vkrajinski sliki kot izrazito naraven svet, v kateremteče razvoj po zakonih narave, brez človekovihposegov. Merilo stopnje naravnosti krajine jeohranjenost ekosistema, pri čemer je izhodiščenjegovo klimaksno stanje.

Naravne kakovosti krajineso lastnosti območij z veliko ohranjenostjo inraznolikostjo biotske raznovrstnosti, območij ssklenjenimi gozdovi v naravni krajini, območij skvalitetnimi vodnimi ekosistemi, območijvisokogorskega sveta, kjer je človekov vpliv nanaravo najmanjši in območij z ohranjeniminaravnimi procesi.

Naseljeje območje, ki obsega zemljišča, pozidana sstanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbenoinženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvoriskupina najmanj desetih stanovanjskih stavb.Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogiv omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditviin arhitekturi. Na podlagi fizionomskih,morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev senaselja razvršča v urbana in podeželska naseljater vasi.

Obalna črtaje mejna črta med kopnim in morsko gladino pripovprečni višini plimovanja.

Območja varovanih gozdovobsegajo varovalne gozdove in gozdne rezervate terdruge gozdove, kjer je gospodarjenje podrejenonaravnim dejavnikom zaradi njihove občutljivostioziroma ranljivosti.

Organizirana stanovanjska gradnjaje gradnja na večjem zemljišču, ki predpostavljacelovitost in enotni pristop pri oblikovanju objektovter časovno poenotenje gradnje, ob zagotovljeniinfrastrukturni opremljenosti območja.

Počitniške hišeso objekti, ki so namenjeni občasnemu aliprostočasnemu bivanju posameznikov in njihovihdružin. Po svoji pojavni obliki, načinu izgradnje,komunalni opremljenosti in bivanjski kakovostise lahko razlikujejo od drugih oblik stanovanj,zaradi česar pa ne morejo prevzeti funkcije stalnegabivališča. Zaradi svoje specifične namembnosti seza tovrstne objekte določbe Pravilnika o minimalnihtehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavbin stanovanj uporabljajo smiselno.

Podeželjeje območje zunaj urbanih območij. Za podeželje jeznačilna manjša gostota prebivalstva, prevladujočakmetijska in gozdarska raba v krajini. Praviloma soto na podeželju manjša naselja z nižjo opremljenostjo

11

z urbanimi dejavnostmi. Za potrebe prostorskegaurejanja ločimo urbanizirano in manj urbaniziranopodeželje. Urbanizirano podeželje obsega naselja vširšem zaledju mest in v bližini prometnih poti terposamezna urbana naselja. Manj urbaniziranopodeželje obsega slabše dostopna obmejna,podeželska, hribovska območja z manjšimi naseljiin redko poselitvijo.

Podeželsko naseljeje naselje, ki ima več kot 500 prebivalcev in vsaj 10odstotni delež prebivalcev, ki se ukvarjajo skmetijsko dejavnostjo kot družinska delovna silain/ali kot zaposleni na družinskih kmetijah.

Policentrični urbani sistemje omrežje več hierarhično enakovrednih središč invozlišč.

Pomembni viriso tisti vodni viri, ki oskrbujejo 50 prebivalcevs pitno vodo oziroma je njihova izdatnost 10kubičnih metrov vode na dan.

Prometni terminalje stična točka cestnih, železniških, zračnih invodnih poti oziroma mesto, kjer se opravljajorazlične naloge pretovarjanja blaga na različnaprometna sredstva. Prometni terminali služijo zaskladiščenje blaga kot tudi drugim logističnimpotrebam v procesu premeščanja blaga.

Prometno omrežjeje medsebojno prostorsko povezan cestni, železniški,letalski in pomorski sistem, ki omogoča funkcionalnopovezavo urbanih središč, učinkovito izvajanjetovornega in sodobnega potniškega prometa.

Prometno vozliščeje križišče prometnih poti. Na območju prometnegavozlišča lahko prehaja en prometni podsistem vdrugega (železniški promet, pomorski promet,letalski promet, cestni promet).

Prometno vozlišče za javni potniški prometse pojavlja na križišču prometnih poti in omogočapostaje javnega potniškega prometa (taksi parkirišča,pristanišča in marine, letališča, heliporti …).

Prostorski potencialje zmogljivost ali zmožnost prostora za prostorskirazvoj, ki zlasti omogoča ali spodbuja razvojposelitve, infrastrukture, proizvodnih in oskrbnihdejavnosti ter rekreacije in turizma.

Razpršena gradnjaso območja z nizko gostoto naselitve, z nestrnjeno,redko razmestitvijo objektov v prostoru, medkaterimi je več kot 100 m nepozidanih oziromakmetijskih zemljišč.

Razpršena poselitevje tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število vprostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološkouvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena,

razpostavljena in razložena naselja kot delavtohtone poselitve.

Razvoj krajineje preurejanje, obnavljanje ali ohranjanje prostorskihrazmerij v krajini zaradi umeščanja novih aliposodabljanja obstoječih dejavnosti z upoštevanjemzatečenih naravnih in kulturnih značilnosti v krajini.

Reurbanizacijaje načrtovanje in izvajanje drugih aktivnostiponovne urbanizacije urbaniziranih območij,ki stagnirajo ali razvojno zaostajajo.

Revitalizacijaje ponovna oživitev in obnovitev naselja alinjegovega dela, ki zajema celovito prostorsko,družbeno in gospodarsko prenovo.

Somestjeje skupina medsebojno povezanih mest in/alidrugih naselij, v katerih se dejavnosti razporejajopo načelu dopolnjevanja funkcij. Z medsebojnimpovezovanjem in razmeščanjem funkcij naseljakrepijo svoje vloge v urbanem sistemu.

Središčeje naselje, v katerem so delovna mesta, storitvene,oskrbne in druge dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalcev naselju in njegovem vplivnem območju.Razsežnost gravitacijskih (vplivnih) območij jeodvisna od velikosti in razvitosti središča.

Strnjeno naseljeje območje, ki obsega javne površine, gradbenoinženirske objekte in zemljišča, pozidana sstanovanjskimi stavbami, ki so razmeščene tako, dadajejo videz strnjenosti.

Širše mestno območjeobsega območja več lokalnih skupnosti, ki obkrožajomestno občino. So tesno povezana z osrednjimmestom, v katerem so številna delovna mesta,raznolike in raznovrstne urbane dejavnosti.Opredeljujejo jih intenzivni urbani tokovi. Za taobmočja so značilne močne, vsakodnevne delovnein druge migracije, ki povzročajo gost promet,predvsem z osebnimi avtomobili, kar obremenjujecelotno območje in osrednje mesto.

Študija ranljivosti prostoraje študija vplivov načrtovanih dejavnosti, iz katereso razvidni vplivi posameznih dejavnosti na naravo,vključno z biotsko raznovrstnostjo in naravnimivrednotami, na bivanjsko okolje ter kulturnodediščino, na naravne vire, vključno z vplivi napotenciale za razvoj kmetijstva, gozdarstva, vodnegagospodarstva, rekreacije in turizma in drugihnaravnih virov ter na potenciale za regionalni inurbani razvoj, z namenom, da se optimaliziraprostorski položaj načrtovanih dejavnosti.

Tehnološki parkje prostor, kjer so institucije, ki nudijo svetovalno

12

podporo podjetjem, usmerjenim v visoko tehnologijokot posredniki med znanostjo in industrijo.

Trajnostna raba dediščineje raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročnone povzroča izgube spomeniških lastnosti, tako daostaja neokrnjena sposobnost kulturne dediščine,da zadovoljuje kulturne potrebe in pričakovanjasedanjih in bodočih generacij.

Urbana naseljaso velika, večja in manjša mesta ter druga urbananaselja. V urbanem naselju so storitvene, oskrbnein druge dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalce, kiprebivajo v naselju. Urbana naselja so že ali paimajo možnost, da postanejo središča širšihgravitacijskih območij.

Urbana območjaso urbanizirana in suburbanizirana poselitvenaobmočja. V urbanih območjih prevladujejo mestnefunkcije nad agrarnimi.

Urbana strukturaje razporeditev in razmerja med stavbami, stavbnimikompleksi, cestami, ulicami in odprtimi prostoriv mestu.

Urbano omrežjeje omrežje urbanih naselij.

Vasje naselje, ki ima manj kot 500 prebivalcev in nimarazvitih dejavnosti, ki so značilne za urbano naselje.

Zaledna območjapredstavljajo zaledje jedrnih območij ter vplivajo napestrost in prepoznavnost ponudbe turističnih inprostočasnih dejavnosti v jedrnih območjih.

Zaselekje poseljeno območje, ki ima manj kot desetstanovanjskih stavb.

Zeleni sistemje celovitost krajinskih sestavin na območju mestaali naselja. Mestno krajino tvorijo naravne in grajeneprvine, ki zadovoljujejo človekove posebne potrebe inpomembno prispevajo k zgradbi mesta in njegovega

doživljanja. Sestavine zelenega sistema mesta alinaselja so posamezni deli odprtega prostora, ki se medseboj razlikujejo po namembnosti, zgradbi, stopnjinaravnosti, vendar so v medsebojnem povezovalnemodnosu. To so lahko parki, otroška igrišča, šolskivrtovi, trgi, zelenje ob ulicah, cestah, vodotokih,zelenje v stanovanjskih naseljih, primestni travniki,primestni in mestni gozdovi ipd.

Železniške povezave mednarodnega pomenapredstavljajo glavne proge, namenjene odvijanjudaljinskega železniškega prometa, ki povezujejosredišča mednarodnega in večino središčnacionalnega pomena s podobnimi središči vevropskem prostoru ter omogočajo hitrosti do 160km/h in so sestavni del evropskega TENinfrastrukturnega omrežja ter prog V. in X.panevropskega koridorja (v nadaljnjem besedilu:daljinske železniške povezave mednarodnegapomena). Med te železniške povezave se uvršča tudihitro železniško povezavo za visoke hitrosti do 250km/h, predvideno v okviru V. koridorja innamenjeno povezovanju središč mednarodnegapomena z evropskim prostorom.

Železniške povezave nacionalnega pomenapredstavljajo regionalne proge, namenjeneodvijanju daljinskega in notranjega železniškegaprometa, ki medsebojno povezujejo ostala središčanacionalnega pomena in nekatera središčaregionalnega pomena, z navezovanjem na daljinskeželezniške povezave pa zagotavljajo povezovanjes središči sosednjih držav.

Železniške povezave regionalnega pomenapredstavljajo ostale regionalne proge, namenjeneodvijanju notranjega železniškega prometa, kimedsebojno povezujejo večino regionalnih središčter za državo pomembnih objektov in območij,z navezovanjem na železniške povezave višjegapomena pa zagotavljajo povezovanje s podobnimisredišči sosednjih držav.

13

IIzhodišča in cilji prostorskega razvoja Slovenije

(1) Nacionalni prostor je osnova za razvoj narodain vsega prebivalstva države, za krepitev samobitnosti,za preudarno izkoriščanje prostorskih potencialovter za ohranitev krajinske pestrosti in naravnihkakovosti. Regionalne posebnosti so osnova zadoseganje lokalne, regionalne in mednarodneprepoznavnosti. Prehodnost prostora RepublikeSlovenije je značilnost, ki je že v davni preteklosti,v sedanjosti in bo tudi v bodočnosti pomembnovplivala na prostorske in družbenoekonomskerazmere v Sloveniji.

(2) Globalizacija, evropeizacija, liberalna ekonomija,hiter razvoj informacijske tehnologije, razvojurbanega sistema, večja ekološka ozaveščenostin paradigma trajnostnega razvoja vplivajo naprostorski razvoj in zahtevajo ustrezne odzive vnačrtovanju prostora. Potrebni so bolj fleksibilnistrateški dokumenti in integralno planiranje, vkaterega so vključene različne organizacijskeoblike javno zasebnega partnerstva ob sočasnemizobraževanju strokovne in laične javnosti.

(3) Strategija prostorskega razvoja Slovenijeje skupaj s Strategijo gospodarskega razvojaSlovenije krovni dokument za usmerjanje razvojain osnova za usklajevanje sektorskih politik.Temelji na že sprejeti Politiki urejanja prostoraRepublike Slovenije in Oceni stanja in teženj vprostoru Republike Slovenije. Strategijaopredeljuje izhodišča, cilje razvoja in globalnozasnovo prostorskega razvoja države, podajarazvojne usmeritve za posamezne prostorskesisteme, poselitev, infrastrukturo in krajinoin določa ukrepe za njihovo izvajanje.

1 Splošna izhodišča(1) Prostorska strategija izhaja iz upoštevanjadružbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikovprostorskega razvoja. Na prostorski razvoj Slovenijevplivajo spremenjene družbenoekonomske in pravnerazmere ter z njimi povezane razvojne opredelitvedržave, pospešen razvoj tržnega gospodarstva,spremenjen geopolitični položaj Slovenije in nanovo vzpostavljeni mednarodni odnosi, procesiglobalizacije in vključevanja v Evropsko unijo terprehod v informacijsko družbo. Ob tem imajopomembno vlogo procesi regionalizacije in večanjevloge regionalne ravni, krepitev pomena prostorskihrazmerij kot lokacijskih dejavnikov, demografskitrendi, migracije ter spremembe v gospodarski insocialni strukturi prebivalstva, spreminjanje vrednotin načina življenja, povečana mobilnost slovenskihpodjetij in slovenskega kapitala, večja vloga tujega

kapitala, prilagajanje evropskim standardom inmerilom ter uveljavljanje novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij prometa in zvez.

(2) Prostorska strategija upošteva zahteve pozagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanjenarave, varstvo prostorske identitete in kulturnedediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnegain delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, kijih prostorska strategija vključuje kot sestavni delusmerjanja prostorskega razvoja.

(3) Slovenija je kot članica Evropske unijeintegrirana v širši evropski prostor in je delevropskih prostorsko-razvojnih procesov.Slovenija sprejema in upošteva usmeritve širšedružbene skupnosti za vzdržen prostorski razvoj.

(4) Upoštevaje Agendo Habitat (Carigrad, 1996)prostorska strategija nadgrajuje predvsem načelaizboljšanja kakovosti bivališč, mest in drugih naselijv smislu njihove humanosti, gospodarske učinkovitostiin okoljske primernosti, predvsem z ustvarjanjempogojev za razvoj trajnostnih človekovih naselij.

(5) Iz Evropskih prostorsko-razvojnih perspektiv(European Spatial Development Perspective – ESDP,European Commission, Potsdam, 1999) prostorskastrategija nadgrajuje predvsem evropske usmeritveza razvoj uravnoteženega in policentričnega sistemamest, za vzpostavitev novega odnosa med urbanimiin podeželskimi območji, za zagotavljanje enakopravnegadostopa do infrastrukture in znanja ter za preudarnoupravljanje in ohranjanje narave in kulturne dediščine.

(6) Iz Vodilnih načel za trajnostni prostorskirazvoj evropske celine (Guiding principles forSustainable Spatial Development of the EuropeanContinent, Conference Europeenne des MinistresResponsables de l’Amenagement du Territoire,Hannover, 2000, sprejetih kot Priporočilo 2002/1 ovodilnih načelih prostorskega razvoja evropskeceline na Svetu ministrov držav članic Sveta Evrope,Strasbourg, 2002), prostorska strategija v duhuvzdržnega prostorskega razvoja nadgrajuje predlogeprostorsko razvojnih ukrepov za območja kulturnihkrajin, urbanih in kmetijskih območij, gorskih inobalnih območij, evropskih koridorjev, območijpoplavnih ravnic in obmejnih regij.

(7) V skladu s temi mednarodnimi usmeritvami,dokumentom Agenda 21 (Rio de Janeiro, 1992)in Ljubljansko deklaracijo o prostorski dimenzijivzdržnega razvoja (Ljubljana, 2003), ki poudarja

14

Ikulturno razsežnost, ter nacionalnimi razvojnimidokumenti, je načelo trajnostnega razvoja osnovnoizhodišče in vodilo za usmerjanje prostorskegarazvoja Slovenije.

(8) Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načeloprostorske strategije. Pomeni zagotavljanje takerabe prostora in prostorskih ureditev, ki obvarovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostnirabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščinein drugih kakovosti naravnega in bivalnega okoljaomogoča zadovoljitev potreb sedanje generacijebrez ogrožanja prihodnjih generacij.

(9) S spodbujanjem in usmerjanjem prostorskegarazvoja težimo k razvoju in doseganju družbeneblaginje in svobode posameznika. Pri opredeljevanjurazvojnih usmeritev prostorskega razvoja je temeljnovodilo, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbnousklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov terdolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje.

2 Značilnosti slovenskega prostora2.1 Geografske značilnosti(1) Slovenija je raznolika dežela, kar je posledicastikanja različnih klimatskih in geomorfološkihznačilnosti alpskega, mediteranskega inpanonskega sveta ter različnih kulturnih vplivov vpreteklosti. S svojo lego na ožini med Alpami innajsevernejšim zalivom Sredozemskega morjapredstavlja enega najpomembnejših evropskihprehodov iz jugozahodne Evrope proti vzhodu.

(2) Slovenski prostor je prepoznaven po raznovrstnikulturni krajini, stavbni in naselbinski dediščiniter raznolikih in prostorsko razsežnih naravnihsistemih. Pomembni so njena gozdnatost, vodnatostin ohranjenost vodotokov, kraške značilnosti inkraški pojavi ter biotska raznovrstnost in krajinskapestrost. Hribovita in kraška območja Slovenijeuvrščamo v območja z omejenimi dejavniki zakmetovanje. Veliko zemljišč se zarašča, kar povzročaspreminjanje kulturne krajine. Večina kvalitetnekmetijske zemlje je v ravninskih predelih, kjer staprivlačnost in zanimanje za poselitev največja.Nekateri predeli imajo zaradi svojih lastnosti insimbolne vloge še poseben nacionalni pomen.

2.2 Stanje v krajinski in urbani strukturi(1) Geografska raznolikost in zgodovinsko pogojenerazlike v gospodarskem in družbenem razvoju členijoslovenski prostor na manjše enote. Prevladuje težnjapo veliki koncentraciji moči v državnem centru indrobitev slovenskega prostora na veliko število

občin, ki zaradi svoje majhnosti ne obvladujejorazvojnih procesov, s tem je posledično zmanjšanotudi varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Poselitveni vzorec Slovenije je odraz naravnihin zgodovinskih razmer. Zanj so značilni velikarazpršenost in majhnost naselij v razmerju do številaprebivalcev ali površine države.V Sloveniji je 5961 majhnih naselij, od katerih jihima kar četrtina manj kot 50 prebivalcev. Samo90% naselij ima do 500 prebivalcev in le 7 mest večkot 20.000 prebivalcev. Značilna je zgoščenaposelitev dolinskih, ravninskih delov. Zaradiprilagajanja fizičnim pogojem slovenskega prostora sov hribovitem svetu naselja majhna, razpršena intradicionalno navezana na ruralno zaledje.Posledica takega poselitvenega razvoja se odraža vizjemni arhitekturni identiteti in kulturni dediščini,ki je prisotna v številnih naseljih. Naštete poselitveneznačilnosti so lahko pomembna primerjalnaprednost Slovenije, ker prepletanje urbanega inpodeželskega prostora nudi možnosti za kakovostnoživljenje. Prebivalstvo v širšem zaledju večjih mestse je v zadnjih treh desetletjih podvojilo.Kljub temu so slovenska mesta v primerjavi zvečjimi sosednjimi in drugimi evropskimi mestimajhna in se, glede na sedanja demografska inraznolika kulturna gibanja, dolgoročno ne bodotoliko povečala, da bi bila primerljiva z njimi.

(3) Nekatera območja Slovenije, zlasti obmejna inhribovita, se zaradi slabše prometne dostopnostiin težkih življenjskih razmer praznijo. Razpršenaposelitev prinaša tudi večje družbene stroške, kinastajajo zaradi strožjih zahtev na področju varstvaokolja, povečane uporabe prevoznih sredstev zaradidnevne migracije in zaradi zahtev po kvaliteti bivanja.Območja praznjenja obsegajo že skoraj 40% površjaslovenske države. Prebivalstvo na teh območjih nemore več vzdrževati ne lokalne infrastrukture, nekulturne krajine. Posledica je izrazito zaraščanje zgozdom, ki pokriva že več kot 56% ozemlja Slovenije.

(4) Pomembne prvine slovenske krajine sovodni in obvodni prostor ter morje. Kljub ugodnimhidrološkim razmeram je časovna in prostorskaporazdelitev vodnih virov neenakomerna. Kvalitetapovršinskih voda se veča, prav tako skrb za naravnoohranjenost obvodnega prostora.

(5) Infrastrukturno omrežje Slovenije je vpetov različne evropske infrastrukturne sisteme.Prometno omrežje se neposredno navezuje naV. in X. evropski prometni koridor (Karta št. 2),

15

Ivendar je enostransko razvito. Zapostavljen jepredvsem razvoj železniške infrastrukture,prometnih vozlišč, javnega potniškega prometa inletalskega prometa ter razvoj nemotoriziranegaprometa. V prometnem sistemu Slovenije imaposeben pomen koprsko pristanišče, ki predstavljaenega izmed najpomembnejših pristanišč severnegaSredozemlja.

2.3 Negativni učinki današnjega stanja(1) Pritiski na prostor, ki negativno vplivajo nastanje okolja, so najmočnejši na obrobju večjihmest in zaposlitvenih središč, območjih obpriključkih na pomembnejše prometne koridorje,krajinsko privlačnih območjih in ob obali morja.

(2) Selitev gospodarskih in storitvenih dejavnosti vpredmestja povzroča razvrednotenje mestnih središč,zmanjšuje njihove funkcije in kakovost bivanja.

(3) Neustrezno gospodarjenje z naravnimi viri, kipovzroča različne degradacije in zaraščanje območijter pretirana intenzifikacija kmetijstva in širjenjeposelitve, ki nista v skladu z naravnimi in kulturnimikakovostmi prostora, vplivajo na vedno večje strukturnespremembe slovenske krajine. S tem je povezana tudipovečana stopnja ogroženosti nekaterih območij terzmanjševanje možnosti za učinkovito zaščito predposledicami naravnih in drugih nesreč.

(4) Z razvojnega vidika so urbana območjaproblematična zaradi pomanjkanja zemljišč za gradnjoin neizdelanih programov prenove. Poslediceneustrezne zemljiške politike, slabo organiziranegatrga nepremičnin in neracionalne gradnje vplivajona razvrednotenje grajenega prostora. Gradbenapolitika je, glede na funkcionalnost, prometnodostopnost, komunalno opremljanje in energetskorabo, neracionalna ter glede neposrednih (emisije)in posrednih vplivov na sestavine okolja nevzdržna.

(5) Razpršena poselitev, veliko število naselij intopografske danosti močno vplivajo na obseg instrukturo komunalne infrastrukture – komunalneinfrastrukture ni ali pa je razdrobljena, neučinkovitain ponekod zastarela. Problem predstavljajo predvsemvodne izgube na področju oskrbe z vodo in skromnapriključenost prebivalcev na javno kanalizacijskoomrežje.

(6) Slovenija kljub strateško ugodni prometni leginima modernih terminalov za kombinirani tovornipromet. Pomanjkljiva je prometna oskrba gospodarstvater povezava med središči in njihovimi zaledji.

(7) Omrežje javnega potniškega prometa je medseboj nepovezano in nerazvito predvsem v smisluintermodalnosti in logistike. V skupnem prometnemsistemu predstavlja vse manjši delež in ne omogočahitre in kakovostne dostopnosti. Obstoječi sistemjavnega potniškega prometa na regionalni ravnine omogoča hitre, udobne in cenovno ugodnemobilnosti.

(8) Zaradi geografskih značilnosti, različneprometne dostopnosti in posledično različnegospodarske rasti med posameznimi območjiSlovenije, se razlike med šibkejšimi in boljrazvitimi območji Slovenije še povečujejo.

2.4 Težnje prostorskega razvoja(1) Razvojne težnje v urbanih in podeželskihposeljenih območjih so spontani razvoj vurbaniziranih in suburbaniziranih območjih,stagnacija ali upadanje na manj urbaniziranih alineurbaniziranih območjih, depopulacija ingospodarska stagnacija v odmaknjenih podeželskihobmočjih. V urbaniziranih, ravninskih in dolinskihobmočjih je pričakovati nadaljnje naraščanjeprebivalstva (po nekaterih ocenah po letni stopnjicelo do +0,5%), na podeželju pa še naprej upadanje(po letni stopnji tudi do –2%). S tem so povezaninegativni vplivi urbanizacije, ki se kažejo vprostorskih zgostitvah prebivalstva in dejavnosti kotizvor onesnaženja, degradacij okolja ter virsocialnih problemov.

(2) Prepočasno posodabljanje železniškegaprometnega omrežja in stalno povečevanje cestnegaprometa povzroča zahteve po novi infrastrukturi.Javni potniški promet izgublja pomen, vse bolj seuveljavlja uporaba osebnega prometa.

(3) Dostop do telekomunikacijske infrastrukturepostaja nujni pogoj za uspešen razvoj številnihdejavnosti (industrija, trgovina, bančništvo,šolstvo, …) v prostoru, zato pomanjkljivatelekomunikacijska opremljenost določenihobmočij v državi lahko pomeni resno oviro prinadaljnjem razvoju teh območij ali posameznihdejavnosti.

(4) Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je zaradiprestrukturiranja kmetijstva pričakovati nadaljnjopreobrazbo kulturne krajine. Zaradi tujih investicijin interesov zasebnega kapitala bo povečan interesza gradnjo v odprtem prostoru, predvsem naobmočjih infrastrukturnih koridorjev ali ob njih terv širšem območju Ljubljane in obalnega somestja.

16

I3 Cilji prostorskega razvoja Slovenije(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskegarazvoja opredeljeni z namenom razreševanjaobstoječih in pričakovanih prostorskih problemov vSloveniji ter preusmeritve negativnih teženj indoseganja večje stopnje urejenosti v prostoru in sosledeči:

1 Racionalen in učinkovit prostorski razvoj1.1 Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da

ustvarjajo največje pozitivne učinke zaprostorsko uravnotežen in gospodarskoučinkovit razvoj, socialno povezanost inkakovost naravnega in bivalnega okolja.

1.2 Zagotavljanje racionalne rabe prostora invarnosti prebivalstva z ustreznim načrtovanjem,večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev.

1.3 Izboljševanje negativnih stanj v prostoru sprostorskimi in okoljskimi ukrepi.

2 Razvoj policentričnega omrežja mest in drugihnaselij

2.1 Spodbujanje razvoja središč nacionalnega inregionalnega pomena kot središč regionalnihobmočij.

2.2 Spodbujanje funkcijske in infrastrukturnepovezanosti mest in drugih naselij.

2.3 Zagotavljanje povezanosti urbanih naselij innjihovih zaledij z učinkovitejšo mobilnostjo,podprto z javnim potniškim prometom.

3 Večja konkurenčnost slovenskih mest vevropskem prostoru

3.1 Razvoj regionalnih razvojnih con za proizvodnein storitvene dejavnosti.

3.2 Učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih zupoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev.

3.3 Zagotavljanje zadostnih količin različnihstanovanj v urbanih naseljih.

4 Kvaliteten razvoj in privlačnost mest terdrugih naselij

4.1 Varna, socialno pravična, vitalna, zdrava inurejena mesta ter druga naselja.

4.2 Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja zvključevanjem kulturne dediščine v urejanje,prenovo in oživljanje mest in drugih naselij.

4.3 Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja zustrezno in racionalno infrastrukturnoopremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskihin storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo dodružbene javne infrastrukture.

4.4 Zagotavljanje ustrezne vodooskrbe prebivalcemna celotnem območju Slovenije.

4.5 Zagotavljanje varstva ljudi, premoženja,

kulturne dediščine in okolja z ustreznimvarstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

5 Skladen razvoj območij s skupnimi prostorskorazvojnimi značilnostmi

5.1 Skladen razvoj regionalnih območij.5.2 Povezanost obmejnih urbanih in drugih

območij.5.3 Skladen razvoj drugih območij s podobnimi ali

skupnimi razvojnimi možnostmi in/ali problemi(obalna in hribovita, zavarovana in za zava-rovanje predvidena območja, ogrožena zaradinaravnih procesov, širša mestna območja ipd.).

6 Medsebojno dopolnjevanje funkcijpodeželskih in urbanih območij

6.1 Izkoriščanje prostorskega potenciala podeželjaza razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti napodeželju.

6.2 Dopolnjevanje funkcij mesta in podeželja zrazvojem dopolnjujočih dejavnosti.

7 Povezanost infrastrukturnih omrežij zevropskimi infrastrukturnimi sistemi

7.1 Boljša povezanost prometnih infrastrukturnihomrežij z evropskimi prometnimi koridorji.

7.2 Boljša povezanost elektro in drugih energetskihomrežij z omrežji sosednjih držav.

7.3 Izboljšanje telekomunikacijskih omrežij zzagotavljanjem pokritosti celotnega omrežja ternavezovanje na mednarodnatelekomunikacijska omrežja.

8 Preudarna raba naravnih virov8.1 Varčna in večnamenska raba tal in virov.8.2 Smotrna raba prostora za urbanizacijo in

nadzor nad širjenjem urbanih območij.8.3 Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za

kmetijsko rabo.8.4 Uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami.8.5 Razmeščanje dejavnosti tako, da se zagotovi

ravnovesje med možnostmi oskrbe in potrebamipo vodi.

8.6 Spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je toprostorsko sprejemljivo.

9 Prostorski razvoj usklajen s prostorskimiomejitvami

9.1 Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij,ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče.

9.2 Preusmerjanje obstoječih dejavnosti izvenobmočij, ki so ogrožena zaradi naravnih alidrugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščitepred posledicami naravnih in drugih nesreč.

17

I10 Kulturna raznovrstnost kot temelj

nacionalne prostorske prepoznavnosti10.1 Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne

raznovrstnosti kot osnove za kakovostnonacionalno prostorsko prepoznavnost,kvalitetno bivalno okolje in socialnovključenost.

10.2 Zagotavljanje dostopnosti do dediščine in s tempovečanje identifikacijskih, vzgojnih ingospodarskih potencialov ter njena trajnostnaraba.

11 Ohranjanje narave11.1 Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti,

naravnih vrednot in naravnih procesov kotbistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

11.2 Zagotavljanje ustrezne vključitve biotskeraznovrstnosti in naravnih vrednot vgospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

11.3 Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenihobmočij in zavarovanih območij.

12 Varstvo okolja12.1 Vključenost posameznih sestavin varstva

okolja v načrtovanje prostorskega razvojadejavnosti.

12.2 Zagotavljanje komunalne opremljenostiobstoječih in novih zemljišč za gradnjo(vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemiogrevanja in klimatizacije).

12.3 Racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimiodpadki.

18

II Zasnova prostorskega razvoja Slovenije s prioritetami inusmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja Slovenije

(1) S prostorsko strategijo se v skladu z načelomvzdržnega prostorskega razvoja uveljavlja smotrnorabo prostora ter varnost in kakovost življenja indobrin. Spodbuja se prizadevanja za ohranitevprepoznavnosti prostora Slovenije ter njenihlokalnih in regionalnih identitet, kar v razmerahevropske konkurence predstavlja primerjalneprednosti, obenem pa bogati kakovost življenjanjenih prebivalcev.

(2) Slovenski prostor bo, ob izvajanju opredelitevrazvojnih usmeritev prostorske strategije,prepoznaven predvsem po sledečih značilnostihprostorskega razvoja:

1. Mesta in druga urbana naselja so smotrnomedsebojno povezana v okviru regionalnih območij.Z urbanim načinom življenja prekrivajo večinoslovenskega poseljenega prostora in povezujejourbana središča v enotno policentrično omrežje, kise s prilagodljivo, na vseh ravneh dobro organiziranostrukturo, odziva na izzive evropskega prostora.

Omrežje železniških in cestnih povezav, ki sefunkcionalno povezuje z evropskim prometnimomrežjem, se razvija usklajeno z omrežjem mest indrugih naselij. Posebno vlogo ima pristaniščeKoper, ki deluje kot naše okno v svet.

2. V primerjavi z evropskimi mesti srednjevelika slovenska mesta in druga urbana naseljapostajajo slovenska prednost, saj z višjo kakovostjoživljenja in prepletanjem urbanega in naravnegaokolja presegajo ponudbo v sosednjih državah,kar predstavlja potencial za razvoj novih dejavnostiin privlačno okolje za visoko usposobljenestrokovnjake.

3. Podeželje postaja prostor raznolikih dejavnosti,ki v povezavi z mesti deluje kot harmoničen mozaiknaravnih in kulturnih kakovosti. Kmetijstvo serazvija kot visoko učinkovita dejavnost na območjihs pridelovalnimi potenciali tal za kmetijsko rabo inskrbnik prepoznavne kulturne krajine. Narava inkakovostna kulturna krajina postaja naša največja

Karta št. 1

Slovenija v Evropi in območja mednarodnega sodelovanja

19

IIvrednost in primerjalna prednost. PrebivalciSlovenije si kraj bivanja in dela izbirajo po lastnihmerilih, saj so znotraj regionalnih območijzagotovljene vse sodobne razmere za bivanje in delo.

4. Z načrtnim razvojem obmejnih območij innjihovih središč, kot tudi z razvojem dejavnosti, kipokrivajo ne le potrebe Slovenije, ampak s svojimivplivi segajo tudi preko meja, je uravnotežen vplivvečjih sosednih mestnih aglomeracij in omogočenovečje povezovanje robnih predelov zosrednjeslovenskim prostorom.

5. V skladu z načelom sožitja človeka in naraveSlovenija prispeva edinstveno bivalno in delovnookolje v Evropi, v katerem se ob dobrem sosedskemsodelovanju uresničuje ideja o evropskem prostorubrez meja.

(3) Zasnovo prostorskega razvoja opredeljujejoprioritete, ki so v nadaljevanju tega poglavjapodrobneje utemeljene.

1 Enakovredna vključenost Slovenije vevropski prostor

1.1 Pri pospeševanju povezanosti s širšimevropskim prostorom se krepi konkurenčnostslovenskih mest v evropskem urbanem omrežju,skrbi za učinkovito povezanost slovenskihinfrastrukturnih omrežij v evropska infrastrukturnaomrežja – Trans European Network (v nadaljnjembesedilu: TEN), panevropske prometne koridorjeter povezanost najvrednejših delov narave v omrežja.

1.2 Ustvarja se pogoje za izkoriščanje primerjalnihprednosti slovenskega prostora in skrbi za enakovrednovključevanje pri oblikovanju čezmejnih regij.

(1) Slovenija mora kot del velikih evropskihregij – alpske, mediteranske, podonavske insrednjeevropske – prevzeti aktivno vlogo inizkoristiti svoj položaj. S sosednjimi državami sespodbuja oblikovanje čezmejnih regij, zlasti nahribovitih, težje dostopnih območjih s številnimiproblemi gospodarskega in demografskega

Karta št. 2

Slovenski interesi v mednarodnem povezovanju

20

II

2 Policentrični urbani sistem in regionalniprostorski razvoj

2.1 Za skladen prostorski razvoj Slovenije sespodbuja razvoj policentričnega urbanega sistema,ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežjesredišč nacionalnega in regionalnega pomena, nakaterega se, s primerno delitvijo funkcij inmedsebojnimi prometnimi povezavami, navezujeomrežje drugih središč.

2.2 Razvoj poselitve se prednostno usmerja vurbana naselja, ki so že središča ali pa se bodokot taka razvila zaradi značilnosti svojegapoložaja v omrežju naselij in potreb zaledja.

2.3 Omrežje družbene javne infrastrukture, kotso šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne indruge javne službe, se razvija v skladu z omrežjemsredišč.

(1) Za skladen in uravnotežen gospodarski indružbeni razvoj Slovenije in za razvoj vsakeganjenega posameznega območja se razvija urbanisistem, ki temelji na povezanem omrežju urbanihnaselij. Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni sespodbuja usklajeno načrtovanje in uresničevanjeprojektov s področja organizacije in delovanjagospodarstva, javnih služb in drugih dejavnosti vomrežju urbanih naselij.

(2) Poselitveni razvoj se prednostno usmerjav izbrana naselja, v katerih se skrbi za zadostnoponudbo stanovanj, delovnih mest in raznovrstnihdejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno opremo.V okviru policentričnega urbanega sistema serazvija omrežje ustrezno opremljenih središč, kiomogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovnougodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnostdo javnih funkcij, delovnih mest, storitev inznanja. Omrežje funkcionalno in fizično povezanihsredišč se načrtuje tako, da je razmestitevstoritvenih, oskrbnih in drugih dejavnosti terprometnih in telekomunikacijskih povezavprostorsko usklajena, se med seboj dopolnjuje inomogoča uravnoteženost življenjskih ingospodarskih pogojev v mestih in na podeželju,obskrbi za kvaliteto prostora in okolja.

nazadovanja. Za reševanje skupnih vprašanj sespodbuja oblikovanje razvojnih programov inprojektov tudi na drugih obmejnih območjih zAvstrijo, Italijo in Madžarsko, zlasti pa na mejiEvropske unije, to je na meji s Hrvaško. Na podlagiskupnih razvojnih programov bodo čezmejneregije lahko pridobivale dodatne finančne vire izstrukturnih skladov Evropske unije. V tempovezovanju mora biti Slovenija enakovredenpartner, zato se krepi obmejna urbana naselja ins tem povečuje vpliv slovenskih obmejnih regij.

(2) Slovenija se zaradi skupnega reševanjaprostorsko razvojnih vprašanj vključuje vmednarodno sodelovanje v okviru različnih pobudin delovnih skupin, v katere se povezujejo državeglede na skupne interese na področju urejanjaprostora, gospodarstva, kulture, družbenegarazvoja, prometa, okolja in podobno.Kvadrilateralna pobuda združuje Italijo, Hrvaško,Madžarsko in Slovenijo, v okviru katere serazrešujejo vprašanja prometnega povezovanja,urejanja prostora in okolja. V okviru Jadransko-Jonske pobude se preučujejo vprašanjaprostorskega razvoja ob Jadranskem in Jonskemmorju. Srednjeevropska pobuda obravnavavprašanja razvoja na političnem, ekonomskem,družbenem, prostorskem in kulturnem področju.Delovna skupnost Alpe-Jadran obravnava zadeveurejanja prostora in okolja, gospodarstva, kulture,družbe, zdravstva in socialnih vprašanj, kmetijstvain gozdarstva. Podonavsko sodelovanje vključujedržave, ki so vezane na povodje Donave inrazrešujejo vprašanja razvoja v povezavi z okoljemin varstvom voda. Sodelovanje združuje državejugovzhodne Evrope, v okviru katerega serazrešujejo vprašanja, pomembna za njihovprihodnji razvoj.

(3) Slovenija se s svojo gospodarsko javnoinfrastrukturo vključuje v evropska infrastrukturnaomrežja (TEN), ki se jih v Sloveniji uresničuje vokviru V. in X. panevropskega prometnega koridorjain energetskega TEN koridorja, morskegaprometnega koridorja, s prečnimi prometnimipovezavami med prometnimi koridorji ter znavezavami na Jadransko -Jonsko pobudo (Karta št. 2).

(4) Oblikovanje regij z deli sosednjih držav bousmerjeno tudi v pritegnitev slovenskih manjšin, toje v reintegracijo slovenskega kulturnega prostora,kar ima za Slovenijo tudi gospodarski, kulturni,zgodovinski in politični pomen. V ta namen sekrepi prometno dostopnost obmejnih regij inpovezuje njihova središča s slovenskimi regijami.

(5) Na vplivnih območjih velikih sosednjih mest(Trsta, Zagreba, Gorice, Gradca, Reke) se spodbujapospešen prostorski razvoj na slovenskem ozemlju,da se zagotavlja enakovrednost slovenskih območijv primerjavi s sosednjimi območji z načrtovanjemučinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con,turističnih središč in drugih dejavnosti.

21

IIprimerna lokacija za terciarno raven zdravstveneoskrbe, fakultetno (visoko) izobraževanje ter visokesodne in upravne institucije.

(9) Središča nacionalnega in regionalnega pomenaso najpomembnejša središča dejavnosti družbeneinfrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih indrugih dejavnosti ter najpomembnejša gospodarskaobmočja in prometna vozlišča. Vanje se usmerjanajpomembnejše javne funkcije. Središčanacionalnega in regionalnega pomena so primernalokacija za terciarno in sekundarno raven zdravstveneoskrbe, visoko in višje izobraževanje, višje strokovnoizobraževanje, sodne in upravne institucije in boljspecializirano socialno varstvo ter javne raziskovalneorganizacije.

(10) Enakomeren dostop do različnih gospodarskihin storitvenih dejavnosti srednje ravni zagotavljaomrežje medobčinskih središč. Njihovo gravitacijskoobmočje lahko zajema območja več lokalnihskupnosti. V središča medobčinskega pomena seumešča dejavnosti socialnega varstva, nižje insrednješolsko izobraževanje ter sodstvo (centri zasocialno delo in za zaposlovanje, varstvo starejših,okrajna sodišča).

(11) V pomembnejših lokalnih središčih sespodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbnefunkcije in razvoj delovnih mest za okoliškoprebivalstvo. Minimalno število prebivalcev vgravitacijskem območju pomembnejšega lokalnegasredišča je 5.000 prebivalcev. V pomembnejšalokalna središča se umešča primarno zdravniškoin socialno oskrbo (na primer zdravstveni dom,lekarno, osebno in družinsko pomoč) ter omogočamožnosti za športno in kulturno dejavnost.

(12) Lokalno središče zagotavlja prebivalcemnaselja in njegovega zaledja vsaj možnosti zavsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,informiranje in druženje. Na območjih z izrazitorazpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnegasredišča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in ravenjavnih funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvenasredišča območij s posebnimi razvojnimi problemiter v obmejnih območjih, kjer se lahko razvijeneposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjimidržavami, se oblikuje manjše gospodarske cone.Če ima središče funkcijo občinskega središča,mora samostojno ali v sodelovanju z drugimipomembnejšimi lokalnimi središči zagotavljatizadostno in dostopno oskrbo z družbenimi indrugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede naobseg svojega gravitacijskega območja.

(3) Kot osnovni okvir urbanega sistema se razvijadvostopenjsko policentrično strukturirano omrežjesredišč nacionalnega in regionalnega pomena.Na lokalni ravni se, v skladu z učinkovito inenakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijofunkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami,razvija tudi središča medobčinskega pomena,pomembnejša lokalna središča in druga lokalnasredišča.

(4) Kot središča nacionalnega pomena se razvijatista urbana naselja, ki imajo najmanj 10.000prebivalcev in potenciale za razvoj storitvenih,oskrbnih in drugih dejavnosti za oskrbo prebivalcevv svojem gravitacijskem območju. Kot središčaregionalnega pomena se razvija tista urbana naselja,ki imajo najmanj 5.000 prebivalcev, njihovagravitacijska območja pa so odmaknjena, hribovita,gorska, obmejna ali oddaljena od glavnihprometnih koridorjev.

(5) Glede na razporejenost prebivalcev in dejavnostiter naravne danosti prostora in ranljivost kakovostiokolja v gravitacijskem območju, se lahko kotsredišče nacionalnega ali regionalnega pomenarazvija več medsebojno povezanih urbanih naselij.Ta naselja se razvija kot somestje z medsebojnimpovezovanjem in dopolnjevanjem funkcij.

(6) Gravitacijsko območje središča nacionalnegaali regionalnega pomena je zaključeno regionalnoobmočje. V regionalnem območju se uravnoteženoin povezano razvija omrežje urbanih naselij.V omrežju urbanih naselij so razmeščene dejavnostizdravstva, izobraževanja in socialnega varstva,prometne, trgovske, gostinske, finančne,zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti,kulturne in informativne dejavnosti, možnosti zarekreacijo in šport ter oskrba z energijo in vodo terproizvodne površine. V omrežju urbanih naselij serazmešča družbene in storitvene dejavnosti indruge funkcije javnega značaja glede na pogostostnjihove rabe in racionalnost njihovega delovanja terglede na število in strukturo prebivalcev in drugihdružbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnihin okoljskih pogojev.

(7) Vplivna območja središč nacionalnega pomena,ki obsegajo območje s povprečno 150.000 prebivalciin njihov vpliv sega tudi na gravitacijska območjadrugih središč nacionalnega ali regionalnegapomena, so funkcijske regije.

(8) Središča nacionalnega pomena, ki imajopotencial, da postanejo središča funkcijskih regij, so

22

II(13) Kot središča nacionalnega pomena se prioritetnorazvija mesta Celje, Kranj, Ljubljano, Maribor,Mursko Soboto, Novo Gorico, Novo mesto, Postojno,Ptuj in Velenje ter somestja Brežice – Krško –Sevnica, Jesenice – Radovljica, Koper – Izola –Piran, Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem –Dravograd in Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi.Tako se:– Ljubljana na državni ravni razvija kot državno

središče in najpomembnejše državno prometnovozlišče, kjer so skoncentrirane najvišje funkcije,vrhunske ustanove, osrednje poslovne, kulturne,storitvene in oskrbne dejavnosti ter institucije,pomembne za vso državo (na primer: kliničnicenter, ustavno sodišče in drugo). Na meddržavniravni se povezuje s tujimi državnimi inregionalnimi središči.

– Maribor na državni ravni razvija kot drugonajvečje mesto v državi in državno pomembnoprometno vozlišče, ki se povezuje na mednarodniravni s sosednjimi regijami Avstrije, Hrvaške inMadžarske.

– Koper na državni in mednarodni ravni razvija v

pomembno državno tovorno prometno vozliščein morsko pristanišče. Kot obalno somestje sPiranom in Izolo razvija funkcije središčanacionalnega pomena in se na mednarodniravni povezuje s sosednjimi regijami Italije inHrvaške.

– Celje razvija kot pomembno zaposlitveno,proizvodno, storitveno središče in kot pomembnoregionalno prometno vozlišče.

– Kranj razvija kot središče nacionalnega pomenain kot drugo najpomembnejše središče širšegaljubljanskega mestnega območja ter pomembnoregionalno prometno vozlišče.

– Murska Sobota pospešeno razvija kot središče,ki bo sposobno enakovredno sodelovati sčezmejnimi območji na Madžarskem in Avstrijiin kot pomembno regionalno prometno vozlišče.

– Nova Gorica zaradi izpostavljene lege na zahodnimeji Slovenije razvija kot močno gospodarsko inkulturno središče, ki bo sposobno enakovrednosodelovati s čezmejnimi območji v Italiji in kotpomembno regionalno prometno vozlišče.

– Novo mesto razvija kot središče nacionalnega

Karta št. 3

Zasnova poselitve Meja na morju med RS in RH je prevzeta po pogodbi o skupni državni meji med RS in RH(priloga 1), ki sta ga 19. 7. 2001 potrdili obe vladi, 20. 7. 2001 pa je bil parafiran s strani vodijpogajalskih skupin.

23

IIpomena in kot pomembno regionalno prometnovozlišče in središče, ki bo širilo svoj vpliv načezmejna območja na Hrvaškem.

– Postojna, Ptuj, Velenje ter somestja Brežice –Krško – Sevnica, Jesenice – Radovljica,Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem –Dravograd in Trbovlje – Hrastnik – Zagorje obSavi razvijajo kot središča nacionalnega pomenaregionalnih območij. Glede na bližino meje inrazvojne potenciale se razvijajo središča, kibodo širila svoj vpliv tudi na čezmejna območja.

(14) Mesta Ljubljana, Koper in Maribor se zaradinjihove vloge, velikosti in/ali lege razvijajo kotsredišča mednarodnega pomena. Ljubljanazagotavlja politične, upravne, prometne, kulturnein druge storitve vsem prebivalcem Slovenije in serazvija v mednarodno konkurenčno državnoprestolnico.

(15) Kot središča regionalnega pomena seprednostno razvijajo mesta in druga urbana naseljaAjdovščina, Črnomelj, somestje Domžale – Kamnik,Gornja Radgona, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje,Lendava, Ljutomer, Ormož, Sežana, Škofja Loka,somestje Šmarje pri Jelšah – Rogaška Slatina,Tolmin in Tržič z Bistrico pri Tržiču.

(16) Na Kočevskem se zaradi naravnih pogojev,obmejnosti, redkega omrežja središč in slabšedostopnosti do središč nacionalnega pomena,umešča v središče regionalnega pomenanajpomembnejše javne funkcije in dejavnostidružbene infrastrukture, ustvarja raznovrstnadelovna mesta, razvija proizvodne dejavnosti intako ustvarja višjo funkcijo središča, ob skrbi zauravnotežen razvoj in dobro povezanost celotnegaregionalnega območja ter se na ta način omogočipogoje za njegov postopen razvoj v središčenacionalnega pomena.

(17) Kot medobčinska središča se predvsemrazvijajo Bovec, Cerknica, Cerkno, Gornji Petrovci,Grosuplje, Laško, Lenart v Slovenskih Goricah,Litija, Logatec, Metlika, Mozirje, Radlje ob Dravi,Ribnica, Ruše, Slovenska Bistrica, SlovenskeKonjice, Šentjur, Trebnje, Vrhnika in Žalec.

3 Vitalna in urejena mesta3.1 Razvoj in urejanje mest se načrtuje celovito, sčimer se zagotavlja vitalnost ter kakovostbivalnega prostora.

3.2 Povečuje se lokacijsko privlačnost mest,omogoča gospodarski razvoj, skrbi za varnost

in kvaliteto bivalnega in delovnega okolja terkakovostno dograjuje infrastrukturne sisteme.Dejavnosti bivanja, proizvodnje in potrošnje vmestih se razvija skladno s prostorskimidanostmi in okoljskimi omejitvami.

(1) Mesta imajo ključno vlogo v pričakovanihrazvojnih spremembah in v procesih evropskeintegracije kot najpomembnejši dejavnik urbanegarazvoja. Mesta se razvija v vitalno, lepo in urejenookolje, ki nudi pogoje za ekonomski in družbenirazvoj ter prispeva h kvaliteti življenja vsehprebivalcev. Odpravlja se vzroke, ki vplivajo navečanje razpršenosti gradnje, uničujejo fleksibilnostmest in zgradb, povzročajo monokulturnapredmestja in izolirane suburbije ter prekomernoonesnaževanje okolja.

(2) Prenova in revitalizacija mest sta ključnistrateški usmeritvi notranjega razvoja mest, pričemer se upošteva urbane oblike in arhitekturo,mešanje urbanih rab in primerne gostote, možnostivečkratne rabe prostora, socialno in kulturnorazličnost, varnost in kvalitetno prebivanje, varstvoin razvoj kulturne dediščine ter možnosti zazmanjšanje rabe osebnega avtomobila in energije.V mestnih središčih se krepi stanovanjsko oziromabivalno funkcijo in se jih ohranja kot kulturnasredišča ter razvija njihov turistični potencial. Priumeščanju dejavnosti, za katere je značilen velikpromet blaga ali obiskanost, se zagotavlja ustreznoorganizacijo javnega prometa.

(3) Mesta se razvija po načelu polifunkcionalnosti.Za razvoj učinkovitega mesta je pomembnozagotavljanje ustreznega razmerja v rabi zemljišč inobjektov, kjer je treba stremeti k uravnovešenemuprepletu raznovrstnih funkcij in raznih dejavnosti.

(4) Za kvaliteto življenja v mestih so ključnegapomena naravne sestavine in kvalitetno grajenojavno dobro, kot so prometne površine, trgi,tržnice, igrišča, parki, zelenice ipd., zato se jih včim večji meri vključuje v urbane strukture. Vodniin obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote inposamezne sestavine biotske raznovrstnosti sevključuje v zeleni sistem mesta.

4 Usklajen razvoj širših mestnih območij4.1 Zaradi racionalizacije prometnih tokov,smotrnega razmeščanja delovnih mest, stanovanj,storitvenih in proizvodnih dejavnosti na širšemmestnem območju, ki obsega območja več lokalnihskupnosti, se prostorske potrebe razvoja mest in

24

IIdrugih naselij načrtuje in ureja na osnovimedobčinskega sodelovanja.

4.2 Zaradi velikosti, poselitvenih pritiskov,vsestranske problematike in/ali pričakovanegarazvoja se posebno pozornost namenjausklajenemu razvoju širših mestnih območijsredišč nacionalnega pomena, predvsem paLjubljane, Maribora, Kopra, Celja in NoveGorice.

(1) Večja mesta, ki so intenzivno povezana s svojoširšo okolico, se razvijajo kot območja obsežnejšihurbanih aglomeracij. Z vidika usklajenega razvojaprostora imajo širša mestna območja posebno vlogov policentrični strukturi urbanega sistema. Za taobmočja so značilne močne vsakodnevne delovne indruge migracije, ki povzročajo gost promet –predvsem z osebnimi avtomobili, kar obremenjujecelotno območje in osrednje mesto. Širše mestnoobmočje je tesno povezano z osrednjim mestom, vkaterem so številna delovna mesta, raznolike inraznovrstne proizvodne in storitvene dejavnosti.Praviloma obsega območje več lokalnih skupnosti,ki obkrožajo mestno občino.

(2) Na širšem mestnem območju se razvijavečještevilo medsebojno sodelujočih in učinkovitopovezanih središč. Urbani razvoj, za katerega jeznačilna koncentracija stanovanjske gradnje,proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti,se vzpodbuja v obstoječih središčih ali naposelitvenih območjih, ki imajo potenciale zarazvoj v nova središča. Predvsem se vzpodbujarazvoj tistih središč, ki so na prometnih vozliščihin križiščih različnih prometnih smeri.Razmeščanje in koncentracijo funkcij znotraj širšihmestnih območij se načrtuje skladno z razvojemučinkovitega in na vseh nivojih povezanega javnegaprometa.

(3) Pri načrtovanju in urejanju širšega mestnegaobmočja se upošteva racionalno rabo prostora,ranljivost kakovosti okolja, potrebnost obnovestavbne in naselbinske dediščine, možnosti zaumeščanje športno rekreativnih in drugihzelenih površin, obstoječe omrežje prometnic inmožnosti navezave na javni potniški promet.

Karta št. 4

Zasnova policentričnega urbanega sistema in razvoj širših mestnihobmočij

Meja na morju med RS in RH je prevzeta po pogodbi o skupni državni meji med RS in RH(priloga 1), ki sta ga 19. 7. 2001 potrdili obe vladi, 20. 7. 2001 pa je bil parafiran s strani vodijpogajalskih skupin.

25

II5 Povezan in usklajen razvoj prometnega in

poselitvenega omrežja ter izgradnjagospodarske javne infrastrukture

5.1 Usklajen razvoj prometnega omrežja inomrežja naselij, povezanost in razvoj prometnihvozlišč ter prometno-logističnih terminalov serazvija predvsem z namenom zagotavljanjaprometne povezanosti vseh območij, skladnejšegarazvoja celotnega državnega ozemlja in znamenom povezovanja s širšim evropskimprostorom. Prometno omrežje se razvija kotcelovit prometni sistem, ki povezuje vse oblike invrste prometa.

5.2 Javni potniški promet se medsebojnopovezuje in razvija s podporo države. Razvojin širjenje javnega potniškega prometa,dopolnjenega z nemotoriziranim prometom in vmanjši meri z osebnim avtomobilskim prometom,se usklajuje z načrtovanim razvojem urbanihobmočij ter s tem zagotavlja povezavo mest indrugih naselij v teh območjih. Posebno skrb senameni dobrim povezavam z javnim potniškimprometom med podeželjem in urbanimi naseljiv posameznem regionalnem območju.

5.3 Za ustrezen razvoj poselitve in gospodarskihdejavnosti ter njihovo vključevanje v mednarodnainfrastrukturna omrežja se sočasno spodbujaizgradnjo gospodarske javne infrastrukture.

(1) Cestno, železniško, letalsko in pristaniškoomrežje se načrtuje v funkciji povezanostislovenskega prostora in medsebojne povezanostiposameznih regij, kakor tudi povezanosti Slovenijez mednarodnim prostorom. Razvija se učinkoviteprometne povezave med mesti in njihovimi zaledjiter mesti in obrobnimi, manj razvitimi regijami, karje eden od pomembnih dejavnikov policentričnegarazvoja, ki prispeva h krepitvi konkurenčnegapoložaja teh regij ter s tem k socialni, ekonomski inprostorski koheziji. Pri načrtovanju visokokakovostne infrastrukture se mora s sektorskimipolitikami zagotoviti, da bo infrastrukturaspodbujala razvoj in integriranost virov šibkejših inobmejnih regij z območjem osrednje Slovenije.

(2) Slovenija podpira razvoj tistih prometnihsistemov, ki neposredno služijo slovenskemuprostoru, sledijo temeljnim prostorskimusmeritvam Slovenije in jih je možno uresničevatiob upoštevanju zahtev za varstvo okolja.

(3) Zasnovo cestnega in železniškega omrežja,letališč in pristanišč tvorijo prometni sistemi, ki

prednostno povezujejo urbana naselja vuravnoteženo in učinkovito strukturo. Prometnoomrežje podpira oziroma vzpostavlja pogoje zarazvoj policentrične strukture urbanega sistema,gospodarski razvoj in večjo konkurenčnost države.Prometno omrežje in funkcijsko uravnoteženoomrežje urbanih naselij povezuje urbana območja spodeželskimi, oddaljenimi, obrobnimi in strateškoali drugače pomembnimi območji, pri čemer sedaje prednost javnim prevoznim sredstvom.

(4) Z daljinskim prometnim omrežjem se povezujeslovenska središča mednarodnega pomena(Ljubljano, Maribor in Koper) z Evropo in središčanacionalnega pomena med seboj. Primernodostopnost in povezanost z mednarodnimi tokovivseh območij se zagotavlja z razvojem sekundarnih(prečnih) prometnih povezav, ki se navezujejo naTEN evropsko infrastrukturno omrežje, V. in X.panevropski prometni koridor ter na Jadransko-Jonsko prometno os (Karta št. 2). Iz smeri avstrijskeKoroške preko Slovenj Gradca in Velenja se naavtocesto pri Celju navezuje nova, tretja prometnaos, ki se nato nadaljuje proti Novemu mestu innaprej proti Karlovcu oziroma navezavi naavtocesto Zagreb–Reka. Z novo razvojno prometnoosjo se povezuje regionalna središča v Avstriji,Sloveniji, Hrvaški ter omogoča navezovanjetovornega in osebnega cestnega prometa vseh regijna tej osi na glavne prometne evropske smeri. Izsmeri Ljubljane se po odcepu primarne prometneosi proti Italiji razvija vzporedna prometna smerpreko Vipavske doline in Nove Gorice proti Vidmu(Italija).

(5) Za povečevanje učinkovitosti prometnegapretoka se spodbuja intermodalne prometnepovezave in razvoj železniškega omrežja, ki vprihodnosti prevzema večino daljinskega tovornegaprometa. V Sloveniji se sočasno z izgradnjoslovenskega avtocestnega križa razvija obodnisistem prometnic glede na potrebe na regionalniravni ter posodablja železniško omrežje in gaprilagaja večjim hitrostim za prevzem večinedaljinskega tovornega prometa (Karta št. 5).

(6) Na področju letalstva se razvija letališča inheliporte skladno z omrežjem urbanih središč,mednarodnimi standardi in ustreznimi navezavamina evropske prometne koridorje.

(7) Koprsko pristanišče se prioritetno razvija vpovezovanju z drugimi severnojadranskimipristanišči ter v povezovanju s celinskim zaledjemoziroma v navezavi na V. in X. evropski prometni

26

IIkoridor (Karta št. 2). Za izboljšanje prometnepovezanosti med mesti v Slovenski Istri in drugimikraji v severnem Jadranu se v Kopru zasnujemedcelinsko pomorsko potniško pristanišče terspodbuja pomorski javni potniški promet.

(8) Da bi v največji možni meri zmanjšalinegativne vplive cestnega motornega prometa naprostorski razvoj in okolje, se prednostno razvijaželezniški promet in javni potniški promet terpoudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranegaprometa (kolesarski, peš promet). Zagotavlja secelovitost prometnega sistema s funkcionalnimpovezovanjem vseh načinov prevoza potnikov intransporta blaga.

(9) Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvijav povezavi z ekološko naravnano turističnoponudbo ter zaradi omogočanja zdravega telesnegagibanja prebivalstva. Na lokalni ravni se z

omrežjem javnega potniškega prometa inkolesarskimi potmi povezuje obmestna naselja medseboj in z mestom. Znotraj vplivnih območijurbanih naselij in med njimi se na vseh poseljenihobmočjih zagotavlja dobro dostopnost do javnihfunkcij z javnim potniškim prometom. Podpira inrazširja se predvsem javni potniški promet, dajeprednost kolesarjem in pešcem, avtomobilskipromet pa zmanjšuje in z organiziranimparkiranjem ustavlja na robu centralnih površin.

(10) V okviru gradenj nove in posodabljanjaobstoječe infrastrukture se spodbuja izgradnjotistih energetskih objektov, s katerimi se omogočakvalitetno in zanesljivo oskrbo Slovenije z energijo.Pri umeščanju novih energetskih objektov v prostorse ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskegarazvoja zagotavlja njihovo optimalno vključenost vslovensko energetsko omrežje in preprečujeprekomerne vplive na prostor in okolje.

Karta št. 5

Zasnova prometnih povezav Meja na morju med RS in RH je prevzeta po pogodbi o skupni državni meji med RS in RH(priloga 1), ki sta ga 19. 7. 2001 potrdili obe vladi, 20. 7. 2001 pa je bil parafiran s strani vodijpogajalskih skupin.

27

II6 Vitalnost in privlačnost podeželja6.1 Za izkoriščanje primerjalnih prednostipodeželja se spodbuja diverzifikacijo tistihgospodarskih dejavnosti, ki v povezavi skmetijstvom in gozdarstvom omogočajoohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja terposredno ali neposredno prispevajo k visokikvaliteti, prepoznavnosti in doživljajskiprivlačnosti njegove naravne in kulturne krajine.

6.2 V urbanih naseljih na podeželju se spodbujarazvoj delovnih mest in s tem zmanjšujevsakodnevne delovne migracije.

(1) Podeželje je zaradi svojih značilnosti inspecifičnih razvojnih potencialov pomembenživljenjski in gospodarski prostor, zato se spodbujanjegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi območji.Podeželje pokriva tri četrtine Slovenije. Kotpodeželje opredeljujemo prostor zunaj območijvečjih koncentracij poselitve, z nizko stopnjourbanizacije in prevladujočim deležem kmetijske ingozdarske rabe, ohranjenimi naravnimi procesi innaravnimi prvinami. Za potrebe prostorskegaurejanja ločimo urbanizirano in manj urbaniziranopodeželje. Urbanizirano podeželje obsega naselja vširšem zaledju mest in v bližini prometnih poti terposamezna urbana naselja, manj urbaniziranopodeželje pa slabše dostopna obmejna, podeželska,hribovska območja z manjšimi naselji in redko,razpršeno poselitvijo.

(2) Usklajen razvoj države in posameznegaregionalnega območja je zasnovan na povezanostirazvojne dinamike mest in podeželja. Prostorskanesorazmerja, ki so posledica spontanega zgoščanjaposelitve ob večjih mestih ter posledično praznjenjamestnih središč in oddaljenih podeželskih območij,se presega s povezovanjem prostorskega inrazvojnega načrtovanja. Naselja in krajino napodeželju se razvija kot povezan gospodarski inbivalni prostor, v katerem se ohranja in razvijakrajinske in arhitekturne kakovosti ter takospodbuja ohranjanje prepoznavnosti slovenskegapodeželja.

(3) Poseljenost podeželja se ohranja na območjih,ki so pomembna zaradi narodno-obrambnih vidikovin na območjih kakovostnih kulturnih krajin.V obmejnih območjih se zaradi gravitacijskegavpliva večjih mest v sosednjih državah posebej krepiurbana naselja. V teh naseljih se razvija ne ledejavnosti za potrebe prebivalstva na območjuSlovenije, ampak tudi tiste dejavnosti, ki bodo vlogo

teh naselij z usklajenim razvojem prometnegaomrežja razširile čez mejo ter s tem pripomogle knjihovi konkurenčnosti v mednarodnem prostoru.

(4) Razpršeno gradnjo se ustrezno sanira sfunkcionalnim dopolnjevanjem, kjer je toprostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo.

(5) Z energetsko oskrbo, ki temelji na lokalnorazpoložljivih virih energije, kot so lesna biomasa,bioplin, sončna energija, geotermalna energija indrugo, se ohranja in krepi konkurenčnost,privlačnost in vitalnost podeželja.

(6) Prostorske možnosti za razvoj modernegakmetijstva se zagotavlja predvsem v ravninskihpredelih, kjer so za to ustrezni pogoji in kjerje kmetijstvo lahko konkurenčno v evropskihrazmerah. Kmetijsko dejavnost in kmetijskekulture se prilagaja potencialu posameznegaobmočja za pridelavo hrane in razpoložljivostivode, posebno na območjih s sušnimi razmerami,kot je to na primer v Prekmurju. Na območjihz najboljšimi pridelovalnimi pogoji se lahkokmetijska dejavnost specializira in racionalnoprostorsko organizira. Na območjih s slabšimipridelovalnimi pogoji, to je na hribovitih inkraških območjih, se razvija dopolnilne programein kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjemkulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja,ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnihvrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturnedediščine ter trajnostno naravnanim turizmom.

(7) Gozdovi so najpomembnejša prvina naravnekrajine, vendar se njihovega obsega dodatnonačrtno ne povečuje. Spodbuja se tako gospodarskoter rekreacijsko ali drugo rabo gozdov, ki ne ogrožagozdnih ekosistemov. Njihov rekreacijski potencialse v bližini naselij primerno izkoristi v okvirunačrtovanja zelenih sistemov naselij. Sklenjenostgozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradiregulacije naravnega ravnovesja v krajini inohranjanja habitatov prostoživečih živali.V ravninskih kmetijskih krajinah z majhnimdeležem visoke vegetacije se gozdove ohranja kotstrukturne in ekološke prvine v krajini.

7 Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnihin kulturnih značilnosti krajine

7.1 Krajino se glede na značilnosti in razvojnepotenciale razvija kot naravno in kulturnokrajino, kot urbano krajino in kot kmetijskointenzivno krajino.

28

II7.2 Spodbuja se ohranjanje in kvalitetnoupravljanje v območjih s prepoznavniminaravnimi in kulturnimi kakovostmi v povezavi zgospodarskimi možnostmi, ki jih te posebnostiomogočajo.

7.3 Posamezne kakovosti se določi v postopkihprostorskega načrtovanja na regionalni in lokalniravni in se jih kvalitetno vključi v prostorski razvoj.

(1) Slovensko krajino razvijamo kot naravnokrajino predvsem na odmaknjenih in ohranjenihobmočjih, kot kulturno krajino na tradicionalnihkmetijskih območjih oziroma slovenskempodeželju, kot urbano krajino v okolici večjih mest,na območjih z visokim pridelovalnim potencialomtal za kmetijsko rabo pa kot kmetijsko intenzivnokrajino. S prostorskim razvojem se v vsakem od tehobmočij zagotavlja ohranjanje ključnih prepoznavnihkrajinskih značilnosti.

(2) Slovenija je prepoznavna po pestri krajiniin krajinskih vzorcih, arhitekturni identiteti mestin podeželskih naseljih, ohranjeni naravi, velikibiotski raznovrstnosti, velikem številu naravnih

vrednot in naravnih procesih, bogastvu voda ingozdov. Take značilnosti imajo zlasti območjakulturne dediščine ter ekološko pomembnaobmočja in zavarovana območja, primeroma vJulijskih Alpah, na krasu, ob morju, na Štajerskemin v Prekmurju, v porečju Ljubljanice, navinogradniških območjih.

(3) Krajinske, naselbinske in naravne značilnostislovenskega prostora se ohranja z usmerjanjemprostorskega razvoja tako, da prispevajo kidentifikaciji prebivalcev z nacionalnim teritorijem,h kakovostnemu naravnemu in kulturnemubivalnemu okolju ter hkrati omogočajo prostorskirazvoj drugih dejavnosti. S prostorskim razvojem seomogoči ohranjanje biotske raznovrstnosti innaravnih vrednot ter povezanost ekoloških omrežij.Krajinske in naravne značilnosti predstavljajopotencial za razvoj specifičnih in njim prilagojenihinstitucij in dejavnosti nacionalnega pomena vpomembnejših naseljih, ki zaradi svojih krajinskih,naselbinskih in naravnih kvalitet postajajoprepoznavna na nacionalni ravni. Omogoči se tudivključevanje kulturnih poti, ki povezujejo objekte inobmočja kulturne dediščine, spominskih domov,muzejev na prostem v turistično ponudbo.

Karta št. 6

Zasnova krajine Meja na morju med RS in RH je prevzeta po pogodbi o skupni državni meji med RS in RH(priloga 1), ki sta ga 19. 7. 2001 potrdili obe vladi, 20. 7. 2001 pa je bil parafiran s strani vodijpogajalskih skupin.

29

II8 Prostorski razvoj v območjih s posebnimi

potenciali in problemi8.1 Prostorski razvoj v območjih s posebnimipotenciali in problemi se spodbuja s krepitvijourbanih naselij, smotrnim razmeščanjem javnihstoritev, zagotavljanjem potrebnih zemljišč ter zučinkovitim infrastrukturnim opremljanjem tehobmočij.

8.2 Na obalnem območju, hribovitih in gorskihobmočjih ter na območjih z naravnimi inkulturnimi kakovostmi se zagotavlja prostorskemožnosti za razvoj tistih dejavnosti, ki lahkoizkoristijo prostorske potenciale, ki tvorijoregionalne posebnosti teh območij.

8.3 Na ogroženih območjih se prostorski razvojprilagaja ogroženosti zaradi potencialnihnaravnih in drugih nesreč, na vododeficitarnih paomejenosti vodnih virov.

(1) Območja s posebnimi potenciali in problemi(Karta št. 7) so območja s specifičnimiprostorskimi značilnostmi kot so lega (obmejnaobmočja), naravne značilnosti (obalna in hribovitater gorska območja), območja z naravnimi inkulturnimi kakovostmi in območja s prostorskimiomejitvami za razvoj (ogrožena in vododeficitarnaobmočja).

(2) V obmejnih območjih je treba zagotovitipogoje za kakovostno delo in za doseganje razvitostiobmočij v sosednjih državah, še zlasti na območjihz razvojnimi problemi.

(3) Slovenija si prizadeva za vključevanje inoblikovanje čezmejnih regij s skupnimi razvojnimiprogrami. Nosilec vključevanja in razvoja sourbana naselja, še posebej tista, ki so središča večjihgravitacijskih območij. Z vključevanjem v čezmejneregije in tesnejšim sodelovanjem z regijami v Italiji,Avstriji in Madžarski se postopno uresničuje idejeo evropskem prostoru brez meja.

(4) Podpira se prostorske možnosti za razvojdejavnosti, ki pokrivajo potrebe in območja prekomeje tako, da bodo ta območja konkurenčnavečjim sosednjim urbanim aglomeracijam. Pri temse posebej razvija tiste dejavnosti, ki pripomorejok ohranitvi in enakovrednemu razvoju slovenskemanjšine v sosednih državah. Upošteva se tudipotenciale območij opuščenih špedicijskih indrugih dejavnosti na območju odprte meje zItalijo, Avstrijo in Madžarsko po vstopu Slovenijev Evropsko unijo.

(5) Na območju meje s Hrvaško po vključitviSlovenije v Evropsko unijo se posledice ostrejšegamejnega režima za življenje obmejnega prebivalstvaomili s skupnim reševanjem prostorskih, okoljskih,infrastrukturnih in gospodarskih vprašanj tako, dase ohrani tradicionalna povezanost prebivalstva.Prostorsko razvojna vprašanja se razrešuje inspodbuja v okviru prostorsko ali problemskohomogenih enot kot so, na primer, območje Istre,Kolpe, Kočevskega, Gorjancev, Kozjanskega, Haloz,območje med Dravo in Muro ipd.

(6) Območje Goriške se zaradi neposredneprostorske povezanosti s sosednjimi italijanskimiobmočji in zaradi zgodovinske navezanosti zaledjana Gorico (Italija) kot naravnega središča,pospešeno razvija kot enakovreden partner. Pripostopnem naravnem zlivanju mest Gorice in NoveGorice v enotno urbano strukturo pa se zagotavljaenakovredno in konkurenčno vlogo Nove Gorice innjenih funkcij v širšem čezmejnem prostoru.

(7) Obalni prostor združuje območja kakovostnihnaravnih in kulturnih značilnosti krajine v povezavis somestjem Kopra, Izole, Pirana in Portoroža.Obalna in mejna lega določata usmerjenost vnadaljnji razvoj turizma, transporta, industrije,kmetijstva in ribolova. Zagotavlja se celovitoprostorsko zasnovo Obale, kjer bodo usklajeniinteresi razvojnih dejavnosti s prostorskimi možnostmiin varstvenimi zahtevami. Hkrati se vzpostavipogoje za razvoj kvalitetne turistične ponudbe inzagotovi trajni javni dostop do obale in kopališč.

(8) Hribovita in gorska območja se zaradinaravno-geografskih značilnosti kot so višina,strmine, relief in podnebje, posledic naravnihnesreč, zmanjševanja poseljenosti soočajo zgospodarskimi, družbenimi in okoljevarstvenimiproblemi. Na takih območjih se zagotavlja osnovnogospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustreznoupravljanje z naravnimi viri, pri čemer se upoštevaohranjanje narave in kulturne dediščine. Spodbujase ekološko naravnan turizem, ekološki načinkmetovanja, uporabo obnovljivih virov energije, zakar je na teh območjih praviloma več možnosti, terzagotavlja podporo gorskim in hribovskimskupnostim.

(9) Manjša in večja območja, kjer so prisotnekakovostne naravne in kulturne značilnosti valpskem, predalpskem, dinarskem, kraškem insubpanonskem svetu, se obravnava kot funkcionalnisestavni del urbanega prostora in podeželja.Za ohranjanje njihovih kakovosti in pomena se

30

IIspodbuja razvoj dejavnosti, ki omogočajo gospodarskirazvoj območij na varstvenih izhodiščih.V obmejnih območjih z Italijo, Avstrijo, Madžarskoin Hrvaško, kjer so podobna območja, se spodbujaskupna obravnava prostorskih razvojnih vprašanj.

(10) Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev inčlovekove dejavnosti, se obvezno upošteva kotomejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti vprostoru. Prostorski razvoj na vseh območjih, zlastipa na ogroženih območjih, se načrtuje v skladu zomejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč, kot sopoplave, zemeljski in snežni plazovi, erozija, požariv naravnem okolju in potresi. Potencialna tveganjase zmanjšuje s preventivnim načrtovanjem, in sicerz razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območijpotencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjemprimarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženihobmočjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahkopovzročajo naravne in druge nesreče. Na območjih,kjer so urbana naselja že ogrožena zaradi poplav,plazov ali potresov, kot so na primer Ljubljana,

Karta št. 7

Območja s problemi in potenciali

širše Celjsko in Mariborsko območje, Ajdovsko,Posočje in Posavje, se zagotavlja ustrezne prostorskerešitve za zmanjševanje posledic morebitnihnaravnih nesreč.

(11) Slovenija ima, kljub razvejani hidrografskimreži celinskih voda, območja, ki so izrazitovododeficitarna. Vododeficitarna območja obsegajopredvsem južno Slovenijo, slovenski dinarski svet,Obalo, Slovenske gorice in Goričko, kjer standardvodooskrbe ni na ustrezni ravni. Prebivalcem tehobmočij se zagotovi sistem trajne in kvalitetnevodooskrbe in odvajanja odpadnih voda.Vododeficitarnost je omejitev tudi za razvojdejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo velike količinevode, zato se morebitno umeščanje takih dejavnostiv vododeficitarna območja predhodno vsestranskopreuči z okoljskih, prostorskih, tehnoloških inekonomskih vidikov. Pri načrtovanju vodooskrbe nakraških območjih se istočasno rešuje tudi problemodvajanja odpadnih voda skladno z ranljivostjo tal,voda in podtalja.

Meja na morju med RS in RH je prevzeta po pogodbi o skupni državni meji med RS in RH(priloga 1), ki sta ga 19. 7. 2001 potrdili obe vladi, 20. 7. 2001 pa je bil parafiran s strani vodijpogajalskih skupin.

31

IIIRazvoj prostorskih sistemov z usmeritvamiza razvoj na regionalni in lokalni ravni

1 Razvoj poselitve(1) Razvoj poselitve zagotavlja umeščanje dejavnosti,stanovanj in infrastrukture v omrežju naselij inkomunalno opremljene površine za bivanje,proizvodnjo, oskrbo in storitve na primernihlokacijah ter površin za rekreacijo in preživljanjeprostega časa.

(2) Poselitveni razvoj se načrtuje v skladu sprostorskimi možnostmi in omejitvami in tako,da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižjamed različnimi rabami, zagotavlja kvalitetnejše inprivlačnejše bivalno in naravno okolje, ustvarjamožnosti za gospodarski razvoj in družbenopravičnost, zagotavlja racionalno širjenje naselij,poudarja notranji razvoj naselij, pri katerem jepomembno ustvarjanje nove kvalitetnejše strukturein rabe urbanega prostora ter ohranjanje kulturne,predvsem stavbne in naselbinske dediščine, biotskeraznovrstnosti in naravnih vrednot.

(3) Usmeritve za razvoj poselitve so osnova zadolgoročno usmerjanje razvoja poselitve naregionalni in lokalni ravni in njeno spremljanje.Upoštevajo se zmogljivosti prostora, racionalnostopremljanja zemljišč, značilnosti obstoječegaomrežja naselij in obstoječe pozidave. Predstavljajoosnovo za usmerjanje investicij v gradnjo inprenovo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb terobjektov gospodarske javne infrastrukture.

(4) Spodbuja se tako aktivno zemljiško politiko, kiomogoča uveljavljanje usmeritev na področjuposelitve, prispeva k skladnemu regionalnemurazvoju in spodbujanju mednarodne konkurenčnosti.Država in lokalne skupnosti, v skladu s svojimipristojnostmi, omogočajo pogoje za aktivno sodelovanjelastnikov zemljišč in investitorjev na področjuurejanja in opremljanja zemljišč v obliki javnozasebnega partnerstva. Država in lokalne skupnostiskrbijo za pridobivanje zadostne količine zemljišč,zlasti za neprofitno stanovanjsko gradnjo in delovanjejavnih služb. Finančna sredstva, ki jih lokalneskupnosti pridobivajo iz naslova gospodarjenja zzemljišči, se prioritetno namenjajo za izvajanjeaktivne zemljiške politike, prednostno pa sezagotavlja izdelavo prostorskih izvedbenih aktov inna njihovi osnovi ustrezno opremljanje zemljišč.

(5) Del novih zemljišč naj bo v funkciji sanacijeobstoječega stanja, ki vključuje aktiviranjeprostorskih in drugih potencialov obstoječihobjektov. Večji obseg zemljišč se nameni razvojugospodarstva, zlasti na območjih z dobrimiprometnimi povezavami in primernimi prostorskimi

možnostmi. Za učinkovito gospodarjenje z zemljišči vokviru aktivne zemljiške politike se v večji meri kotdo zdaj uporablja informacijske sisteme.

1.1 Razvoj mest in drugih naselij(1) Naselja se med seboj razlikujejo po funkcijiin vlogi v omrežju naselij ter po velikosti, urbanističniureditvi in arhitekturi. Za načrtovanje razvoja poselitvese tipe naselij opredeli na podlagi fizionomskih,morfoloških in funkcijskih meril. Merila, na podlagikaterih se razvršča naselja v različne tipe naselij,so zlasti velikost naselja, raznovrstnost dejavnosti,možnost zaposlitve, privlačnost naselja, morfološkeznačilnosti, usmerjenost naselja. Kazalci so zlastištevilo in struktura prebivalcev, velikost poseljenihpovršin, gostota poselitve na poseljenih površinah,usmerjenost v storitvene ali proizvodne dejavnosti,število zaposlenih, raznovrstnost dejavnosti innjihovo število. Na podlagi meril in kazalcev senaselja razvršča v velika, srednja in mala mesta, vdruga urbana in podeželska naselja, vasi in zaselke.Predvsem urbana naselja se opredeljuje kot bolj alimanj pomembna središča, v katerih se skrbi zazadosten stanovanjski fond, razvija storitvene terproizvodne dejavnosti in delovna mesta.

(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvenaobmočja urbanih naselij. Z razvojem in urejanjemmest in drugih naselij se zagotavlja varne, udobnein zdrave pogoje za življenje. Pri tem se, kolikor je lemogoče, ohranja biotsko raznovrstnost, naravne vrednote,kulturno dediščino in druge kakovosti naravnega inbivalnega okolja ter omogoča povezanost habitatov vnaseljih z naravo zunaj naselij. Pri načrtovanjurazvoja naselij se kulturno dediščino upošteva kotdejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorskipotencial.

(3) Naselja se načrtuje in ureja v skladu z naravnimiali drugimi omejitvami tako, da prebivalci in njihovopremoženje niso ogroženi in ni nevarnosti zapovzročitev gospodarske škode. Naselja se načrtujetako, da so posledice morebitnega požara, poplave,potresa, plazu, erozije ali vojnih razmer čim manjše.Za obstoječa naselja se varstvo pred poplavami inhudournim delovanjem voda načrtuje prvenstvenoz urejanjem stoječih in tekočih voda v zaledjunaselij. Potrebno je načrtovati zaloge za črpanjepožarne vode. Z vidika varnosti naj bo v naseljihčim več zelenih površin zaradi izravnave velikihtemperaturnih ekstremov ter omogočanja postopnegaodvajanja padavinskih voda.

(4) Naselja se načrtuje tako, da je zagotovljenasmotrna raba energije. Pri urbanističnem načrtovanju,

32

IIIarhitekturnih rešitvah in izboru gradbenih materialovse upošteva energetsko varčnost in zmanjševanjerabe energije. Smotrno rabo energije se zagotavlja zustreznim načrtovanjem novih objektov in območijin s sanacijo obstoječih stavb, predvsem pa s takšnoorientacijo stavb in odmiki med stavbami, ki omogočaglede na letne čase nemoteno osončenje in zmanjševanjepotrebe po umetnem hlajenju, s preprečevanjempodvajanja sistemov daljinskega ogrevanja, z zmernogostoto novih stanovanjskih sosesk in takimrazporedom stavb, ki omogoča racionalno postavitevrazvodnega omrežja, z energetsko sanacijo stavb vokviru prenove mest in drugih naselij ali njihovihdelov.

1.1.1 Notranji razvoj naselij(1) Notranji razvoj naselja ima prednost predširjenjem na nova območja. Prvenstveno se zagotavljaboljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznihin neprimerno izkoriščenih zemljišč v naselju(opuščenih ali neprimernih lokacij, industrijskihkompleksov in podobno). Notranji razvoj naseljain racionalno rabo zemljišč se uresničuje tudi sspremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč,z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenihpovršin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo,rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij,s katerimi se poleg prostorskih ciljev upošteva tudimožnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnihproblemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanjupotencialne ogroženosti. Ob tem se zagotavljauravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimipovršinami v naselju in povezave z odprto krajino.

1.1.1.1 Prenova naselij kot prednostna razvojnausmeritev

(1) Prenova je oblika urbanističnega urejanjanaselij, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudimožnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnihproblemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanjupotencialne ogroženosti in se izvaja v morfološkoin funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovonaselij, delov naselij ali posameznih stavb se ohranjain izboljšuje kakovost bivalnega okolja, vzpostavljaponovno rabo opuščenih območij in sanira degradiranaobmočja. Pri prenovi se kulturno dediščino obravnavasočasno ob upoštevanju njene ranljivosti.

(2) V naseljih, ki nimajo lastnosti kulturnedediščine in v obstoječem stanju ne omogočajonove, spremenjene in izboljšane rabe, ima prenovaprednost v posameznem delu naselja ali celotnemnaselju, če omogoča bolj smotrno in ponovno rabože obstoječih zmogljivosti, finančne prihranke in/alizmanjšanje porabe energije. Pri načrtovanju prenove

se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali delanaselja in skrbi za uravnoteženo razmerje medgrajenimi in zelenimi površinami v naselju.

1.1.1.2 Prenova kulturne dediščine in drugestavbne dediščine v naseljih

(1) Kulturna dediščina v naseljih in drugakvalitetna stavbna dediščina oblikujeta značilnopodobo posameznih naselij ali širših območij.Z vidika prostorskega urejanja se naselja razvrstina naselja s stavbno dediščino, ki je spoznana kotkulturna dediščina, naselja, ki so del širše prostorskeidentitete in naselja, katerih fond in strukturadruge stavbne dediščine predstavljata vrednoto varhitektonskem in urbanističnem smislu in se zanjenačrtuje ustrezno obliko prenove. Prenovo se izvajav vseh območjih s kvalitetno stavbno dediščino, kise jo kot posebno vrednost opredeli kot del osnovnecelostne identitete v krajinskem, naselbinskem aliarhitekturnem merilu, oziroma je s predpisomzavarovana kot naselbinska ali stavbna dediščina.

(2) Pri urejanju in načrtovanju razvoja naselij skvalitetno stavbno dediščino se uporabi varstvenein razvojne principe načrtovanja, zlasti se ohranjakvalitetno stavbno ali urbano strukturo in njunerazpoznavne značilnosti, posodablja degradiranestavbne ali urbane strukture ter uvaja ponovno rabo.

(3) Prenova ima prednost pred novogradnjo vnaseljih, ki so del širše prostorske identitete inpredstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, šeposebno, če imajo njegovi deli, kljub določenimdegradacijam, v zadostni meri ohranjene značilnesestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primernorabo obstoječe stavbne strukture in zgrajeneinfrastrukture.

1.1.1.3 Prenova degradiranih urbanih območij(1) V naseljih se prenova opredeli za degradiranaurbana območja, kjer je potencial za rabo alidejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanjadejavnosti, onesnaženja ali neustrezne rabe. Takaobmočja so najpogosteje območja dejavnostigradbeništva in rudarstva, območja skladišč, vojske,železnice in stanovanjska območja.

(2) Celovita sanacija degradiranih urbanih območijse izvaja v prostorsko zaokroženih območjih napodlagi usklajenih programskih izhodišč in prostorskihnačrtov in z zagotovljenimi finančnimi viri. Priprenovi degradiranih območij je posebno pomembnousklajevanje interesov vseh pri tem udeleženihsubjektov, zlasti lastnikov nepremičnin, investitorjev,planerjev in mestne uprave.

33

III(3) Prebivalcem degradiranih stanovanjskih sosesk ses prenovo zagotavlja boljšo kvaliteto bivanja v okviruobstoječega stavbnega fonda in njihovo aktivno sodelovanjepri načrtovanju in pripravi ukrepov za izboljšanjevrednosti stanovanj in stanovanjskega okolja.

(4) Fizični potek prenove se izvaja ob smiselniprenovi obstoječih gradbenih struktur in njihovivključitvi v nove. V procesu prenove se omogočapostopno gradnjo in dograditev infrastrukturnihomrežij. S prometnimi povezavami se izboljšujedostopnost območij.

1.1.1.4 Prenova starih industrijskih in rudarskihobmočij/naselij

(1) Spodbuja se funkcijska, družbena, ekološkain arhitekturna revitalizacija starih industrijskih inrudarskih območij oziroma celih naselij, v katerihje prostorska degradacija posledica usihanjadoločenih dejavnosti in družbenega prestrukturiranja.

(2) Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejoprostorske, okoljske, infrastrukturne in drugepogoje sodobnih proizvodnih parkov, se ponovnousposobi za proizvodne namene. V skladu s potrebamicelovitega razvoja naselja se lahko te površinenameni za nove gospodarske aktivnosti in/ali zavsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti,kot so kulturne, športne, trgovske, turistične,prostočasne in druge dejavnosti, kar se uskladi zrazvojem morebitnega podeželskega zaledja.

1.1.2 Širitev naselij(1) S širitvijo naselja se v primeru, da v naselju niveč primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvojstanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti,za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnostnaselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvojrazličnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

(2) Naselju se lahko določijo površine za širitevv primeru, da je opredeljeno kot urbano naselje,predvsem pa, če je ali ima potencial, da se razvije vsredišče določenega območja. Naselja na območjih,ki so pomembna za razvoj turističnih dejavnosti,lahko poselitveno območje povečajo na osnovirazvojnega programa. Širitev naselij je dopustna,če je skladna s temeljnimi cilji urejanja prostora,načeli usmerjanja poselitve, s programom opremljanjazemljišč in oceno ogroženosti zaradi naravnih alidrugih nesreč.

(3) Pri načrtovanju širitve naselja za stanovanjskogradnjo, proizvodna območja, centralne dejavnostiin javne funkcije se sočasno in usklajeno načrtuje

razvoj integriranega, še posebno medmestnega inmestnega javnega prometa.

(4) Primestna naselja se prednostno širijo tam,kjer je možen dostop do javnega potniškega prometa,možna zapolnitev in zgostitev poseljenih površin inmožna sanacija omrežja komunalne infrastrukture.Vzpodbuja se odpiranje novih delovnih mest insmotrno umešča manjša proizvodna območja, ki sopo obsegu uravnotežena z naseljem.

1.1.3 Gradnja zunaj poselitvenih območij(1) Z urejanjem poseljenih površin zunajposelitvenih območij se ustvarja prepoznaven redv prostoru in racionalno prostorsko organizacijodejavnosti. Pri urejanju poseljenih površin zunajposelitvenih območij se upošteva velikost inrazporeditev stavb v prostoru ter stopnjo pravilnostiv oblikovanju (izoblikovanost).

(2) Poseljene površine zunaj poselitvenih območijin način njihovega urejanja se opredeli glede naznačilnosti obstoječe gradnje, predvsem pa na osnovianalize lokacije in lege, krajinskih značilnosti,strukture in členjenosti, funkcij stavbnih enot instavbne tipologije.

(3) V primeru, da je poseljena površina zunajposelitvenega območja spoznana kot območjeposelitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispevak prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine,se jo ohranja in varuje z:– obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno

rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov,– nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov in– novogradnjo, v kolikor gre za funkcionalno

zaokrožitev komunalno opremljenega območja.

(4) Razpršeno gradnjo zunaj poselitvenih območij,ki je vir okoljskih obremenitev ali vizualnih motenj,se sanira. Območja sanacije razpršene gradnje seopredeli glede na tip razpršenosti, stopnjo degradacijein možnosti sanacije. Zgošča in zaokroža se predvsemtisto razpršeno gradnjo, ki ima možnosti za ustreznoprometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimidejavnostmi in navezavo na javni promet. Dovoljeneso tiste dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijozaokrožitev in sanacijo posameznih območijrazpršene gradnje. Razpršeno gradnjo v predmestjihin obmestnih naseljih se sanira z zgoščevanjemstanovanj in urbanih dejavnosti.

(5) Lokalna skupnost se v svojih aktih odloča,kako bo razvijala svoje potenciale. Gradnja zunajposelitvenih območij naj bo v vlogi dviganja kvalitete

34

IIIkulturne krajine, bivalnih pogojev, zaposlitvenihmožnosti. Upošteva se zgodovinski razvoj, se ganadgrajuje in dodaja avtohtonim prvinam slovenskegradbene kulture nove oblikovalske rešitve, ki razvijajoslovenska podeželska naselja v smislu tržnegaproizvoda. Pomemben pogoj za uspešen razvojpodeželja in območij z razvojnimi problemi je visokakvaliteta urbanističnih in arhitekturnih rešitev, kije osnova, da se naselja razvijajo v lep, zanimiv,obiska vreden prostor, v katerem se ustvarjajomožnosti za zaposlitev in dohodek.

(6) Zunaj poselitvenih območij se lahko namenjazemljišča za gradnjo kmetij, kadar gre za območjaz visokim pridelovalnim potencialom za kmetijstvo,ustrezno koncentracijo kmetijske posesti na kmetijoter skladno z zahtevami za varstvo naravnih virov inkakovostmi krajinskega in grajenega okolja.

(7) Gradnja objektov za športno-rekreacijskenamene zunaj poselitvenih območij je možna, če:– naravne razmere omogočajo izvajanje dejavnosti

oziroma je prostorska ureditev prostorsko inoblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimidominantami, topografskim položajem tervedutami in

– je možno zagotoviti priključke na prometni inenergetski sistem, neoporečno oskrbo s pitnovodo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanjein čiščenje odpadnih voda glede na potrebeizvajanja turistično - rekreacijske dejavnosti innjenega vpliva na okolje.

1.1.4 Podeželska naselja, vasi in zaselki(1) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih jemožna gradnja znotraj obstoječih gradbenih parcelzaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanjekmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jihpredvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo vsklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugihmožnosti, ob njihovem robu. Prednost se daje prenoviin sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstvain ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnihdejavnosti.

(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselijin vasi se upošteva razvojne trende in hkrati ohranjanjihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja, razvija,ohranja in posodablja se stavbni fond ter novogradnjeurbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalnistrukturi.

(3) Zaradi preprečevanja imisijskih vplivov seposkrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš

od kmetijskih objektov. Omogoča se gradnjo novihali nadomestnih kmetij in prenovo oziromaposodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposabljaza sodobno kmetovanje in skrbi za neoviran dostopdo gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti.

(4) S prometnimi povezavami se omogoča neoviranopovezanost in hiter dostop do obdelovalnih površin.

1.1.5 Turistična naselja(1) Turistično naselje je poselitveno območje zrazvito turistično infrastrukturo ter drugimi vsebinami,ki so pomembne za oblikovanje turistične ponudbe.Kot turistično naselje se upošteva tisto naselje, vkaterem število turistov presega za petdeset odstotkovštevilo stalnih prebivalcev naselja v času enega mesecav obdobju največjega turističnega obiska. Pri razvojuturističnih zmogljivosti v turističnih naseljih se upoštevamožnosti zagotavljanja ustrezne infrastruktureglede na naravne danosti in stavbno dediščino.

(2) V podeželskih naseljih in vaseh, v katerih serazvija turizem, se vzdržuje in ustvarja oblikovnoprepoznavnost. Pomembno je smotrno lociranjekmetijskih obratov, posebno tistih, ki izrazitovplivajo na okolje.

1.1.6 Območja počitniških hiš(1) Počitniške hiše so namenjene občasnemu aliprostočasnemu bivanju posameznikov in njihovihdružin. Območja počitniških hiš se načrtuje vambientalno privlačnih naravnih okoljih kotstrnjena, racionalno parcelirana območja, ki soskladna z regionalno in lokalno arhitekturno,naselbinsko in krajinsko tipiko ter z varstvenimiusmeritvami. Podpirajo naj razvoj v odročnih,hribovitih območjih, zlasti razvoj turizma ter drugihprostočasnih dejavnosti. Po svoji pojavni obliki,načinu izgradnje, komunalni opremljenosti inbivanjski kakovosti se lahko razlikujejo od drugihoblik stanovanj, zaradi česar ne morejo prevzetifunkcije stalnega bivališča.

(2) Na območjih kvalitetne stavbne dediščinein/ali kulturne krajine, ki jim grozi odmiranje inpropad, je možno spremeniti namembnost območijin objektov v območja počitniških hiš. Spremembonamembnosti teh območij in objektov se načrtujeskladno s strokovnimi usmeritvami pristojnihdržavnih organov in na podlagi celovitega razvojaširšega območja, turizma in drugih prostočasnihdejavnosti ter ohranjanja stavbne dediščine.

35

III1.2 Racionalna raba zemljišč in objektov v

naseljih(1) Načrtovanje rabe zemljišč in objektov je prostorskorazporejanje zemljišč po namenski rabi in dejavnosti,ki jih izvajajo različni uporabniki prostora, ter določanjeinstrumentov za uresničevanje načrtovanega razvoja.

(2) Pri prostorskem razporejanju zemljišč ponamenski rabi in dejavnosti znotraj naselij se stremik takšnemu prepletu funkcij, ki so medsebojnozdružljive ali ne motijo druga druge. Preprečuje seizrazito monofunkcionalnost posameznih delovnaselij z uvajanjem raznovrstnosti dejavnosti termešanjem funkcij bivanja in dela.

(3) Namenska raba naj omogoča sočasnost rabemedsebojno skladnih dejavnosti, zlasti tistih, ki semedsebojno dopolnjujejo in ne slabšajo bivalnega,delovnega, prostočasnega in drugega okolja. Prostorskose razporeja zemljišča po namenski rabi in dejavnostitako, da ne bi prihajalo do onesnaževanja zraka,voda, tal in prekomernega hrupa in se upoštevabiotsko raznovrstnost in naravne vrednote terpozitivni vpliv na ohranjanje kulturne dediščine.

(4) Prostorsko razporejanje zemljišč po namenski rabiin dejavnosti se določa na osnovi analize razvojnihmožnosti ter študije ranljivosti in ustreznosti prostora.Investicije se usmerja predvsem v območja, ki imajoprimerne lokacijske prednosti za določene rabe.

(5) Zaradi razpršene poseljenosti slovenskegaprostora se nadaljnjo gradnjo usmerja v zgoščevanježe poseljenih območij in ne v odpiranje vedno novihpovršin za gradnjo. Namen usmerjanja gradnje vobliko zgoščene pozidave je racionalna raba zemljiščob hkratnem zagotavljanju zadostnih zelenih površin.Zato se določi zgornjo mejo gostote pozidanostiznotraj posameznih območij v naseljih in primernarazmerja med grajenimi in zelenimi površinami, dase zagotovi kvalitetno bivalno okolje. Zgornja mejapozidanosti in tipologija gradnje je pogojena sstrukturo posameznega naselja. Gradi se tako gosto,kot dopuščajo omejitve z vidika kakovosti urbaneoblike ter kvalitete bivanja. Največ pozornosti prizgoščevanju poselitve se usmerja predvsem v tistaobmočja, ki so dobro dostopna in imajo organiziranjavni potniški promet.

(6) Na urbaniziranih območjih obale morja injezer se spodbuja taka raba zemljišč, ki je neposrednovezana na izkoriščanje vode za prostočasne aktivnosti,ne omejuje prostega dostopa do vode ali prehodnostiob obali. Za morebitno novo poselitev pa se izkoriščajoprostorske možnosti v zaledju.

1.2.1 Stanovanjska območja(1) V urbanih naseljih se na podlagi ustreznihraziskav načrtuje in zagotavlja komunalno opremljenepovršine za stanovanjsko gradnjo in prenovo obstoječihstanovanjskih območij, posebej tam, kjer se s temstabilizira stanovanjsko funkcijo.

(2) Delež površin za organizirano stanovanjskogradnjo se veča. V naseljih se povezuje posameznanova stanovanjska območja v večje enote in upoštevamožnosti sanacije obstoječe razpršene pozidave.

(3) Na novih, obsežnejših območjih za gradnjostanovanj, se izvaja organizirano stanovanjskogradnjo. V stanovanjskih območjih se zagotavljarazlične tipe stanovanj, ki bodo omogočali mešanosocialno strukturo stanovalcev in ustrezali tipološkodiferencirani strukturi družin. Tipe zazidave seuskladi z obstoječo pozidavo, ob upoštevanjusodobnih trendov v arhitekturi. Pri tem se sledinačelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se meddrugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave,estetskim oblikovanjem celotnega stanovanjskegaobmočja (soseske), kakor tudi posameznih stavb.Vzpodbuja in razvija se takšne oblike stanovanjskezazidave, ureditve in medsebojne razmestitveobjektov, ki vzpodbujajo socialne stike in zagotavljajoprimerno večje gostote zazidave, istočasno pazagotavljajo tudi zadostne javne, predvsem zelenepovršine. V stanovanjskem območju se omogoča pešdostopnost do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev.V obstoječe urbano tkivo se posega na podlagicelovite strokovne presoje.

(4) V stanovanjskih območjih se zagotavlja primernoopremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,športnimi objekti ter rekreacijskimi in zelenimipovršinami. V stanovanjskih območjih so lahkodejavnosti osnovnega šolstva in zdravstva, socialnovarstvene dejavnosti, varstvo otrok, trgovske, poslovne,uslužno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti,dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev terdruge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovostibivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalniizrabi površin, komunalnih in prometnih omrežijter celovitemu delovanju naselja.

(5) V stanovanjskih območjih se zagotavlja dobrodostopnost do centralnih in zaposlitvenih območij.

(6) Posamična stanovanjska gradnja je možnakot zapolnjevanje prostih površin in zaokroževanjepovršin znotraj naselij.

36

III(7) Skladno z nacionalnim stanovanjskimprogramom se posebno skrb nameni ustvarjanjupogojev za pospešeno gradnjo najemnih, zlastineprofitnih najemnih stanovanj v urbanih naseljih.

1.2.2 Območja centralnih površin(1) Zagotavlja se dobro dostopnost do območijcentralnih dejavnosti. Vanje so lahko vključenestanovanjske ter druge rabe in dejavnosti, kipreprečujejo pojave monofunkcionalnosti, socialneizločenosti in druge oblike urbane degradacije.V naselju se oblikuje atraktivna, enakomernorazmeščena in dostopna centralna območja, vkaterih se zagotavlja možnosti za razvoj oskrbnih,storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnihdejavnosti. Posebno skrb se nameni urejanju mestnihin zgodovinskih središč in drugih starejših območij,posebno slabše opremljenih s centralnimi dejavnostmi.

(2) Nova nakupovalna in druga specializiranaobmočja se lahko locirajo na obrobju naselijz dobro prometno dostopnostjo samo ob pogoju,da dopolnjujejo funkcije naselja in ne ogrožajovitalnosti mestnega središča. Ob pogoju, dazapolnjujejo in zaokrožujejo stavbno tkivo, selahko locirajo na degradiranih in slabo izkoriščenihpovršinah. Pri načrtovanju nakupovalnih in drugihspecializiranih območij se upošteva uravnoteženostmed razvojem obrobja in mestnega jedra tako, da sezagotavlja vitalnost in privlačnost mestnega jedra.

1.2.3 Območja proizvodnih dejavnosti(1) V urbanih naseljih se omogoča zadostnoponudbo funkcionalno in tehnološko različnihinfrastrukturno opremljenih površin za industrijo,proizvodno obrt in druge oblike podjetništva.

(2) Zagotavlja se pogoje za razvoj sodobnoopremljenih gospodarskih con in tehnološkihparkov na nacionalni ravni v širšem območju središčnacionalnega pomena, na regionalni ravni v območjihsredišč regionalnega pomena ter na lokalni ravni vtistih lokalnih središčih, ki ustrezajo predpisanimprostorskim kriterijem.

(3) Pri razvoju gospodarskih con se poleg družbenoekonomskih pogojev, zagotovljenega zaledja kapitalater znanja na področju visoke tehnologije in delovnesile, upošteva tudi prostorske kriterije, in sicer:optimalno povezavo s prometnim in energetskimomrežjem ter z drugo infrastrukturno opremljenostjo;bližino in velikost že obstoječih gospodarskih conter prometnih terminalov; velikost naselij, njihovovlogo v urbanem sistemu in dostopnost dopredvidenih lokacij gospodarskih con; prostorske

možnosti in omejitve, ki izhajajo iz stanja aliznačilnosti naravne in kulturne krajine, v katerose posamezna gospodarska cona umešča.

(4) V okviru regionalnih območij se razvija vsajeno gospodarsko cono za zagotovitev dolgoročnihpotreb regionalnega gospodarstva. Zaradi zagotovitvegospodarske konkurenčnosti in delovnih mest se vsrediščih nacionalnega pomena razvija vsaj enovečjo mednarodno konkurenčno industrijsko conoin vsaj eno podjetniško cono malega gospodarstva.V središčih mednarodnega pomena Ljubljana,Maribor in Koper se razvija državno pomembnetehnološke in industrijske parke, ki so dobropovezani z mednarodnimi terminali za kombiniranipromet z železnico, avtocesto, pristaniščem, letališčemter skladiščnimi conami. V teh mestih se, v skladuz usmeritvami za urejanje naselij in skladno zzagotavljanjem optimalne in racionalne dostopnosti,zagotavlja pogoje za razvoj večjih proizvodnihobratov in visoko razvitih storitvenih dejavnosti.

(5) Država spodbuja povezovanje občin vposamezni regiji k skupnemu vzpostavljanju večjihgospodarskih con in tako preprečuje drobljenjeregijskega potenciala, tako s stroškovnega kot tudi zmednarodno konkurenčnega vidika. Državaspodbuja razvoj tistih gospodarskih con, ki večajokonkurenčnost slovenskega gospodarstva.

(6) Gospodarske cone se v naselju umeščajo obprometno vozliščnih lokacijah tako, da so dobropovezane z železniškim in cestnim omrežjem, kiomogoča javni prevoz na delo z vseh območij regijein sosednjih regij. Izkoristi se tudi bližino obstoječeinfrastrukture, kot so pristanišče, letališče terrazpoložljivost električne energije večjih kapacitetin moči. Pri izbiri lokacije se preveri možnosti prenovein sanacije opuščenih industrijskih, komunalnih,prometnih in podobnih območij. Območja nekdanjeindustrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske,infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnihparkov, se ponovno usposobi za proizvodne namene.

(7) Razmestitev proizvodnih dejavnosti ne smeposlabšati bivalnih in delovnih razmer v neposredniokolici in ne sme zmanjševati dostopnosti do drugihobmočij.

1.2.4 Javne površine v naselju(1) Pri načrtovanju in razvoju naselij se prednostnoupoštevajo prometne površine, trgi, ploščadi, površineza evakuacijo prebivalstva, sprehajališča, tržnice,parki, vodni in obvodni prostor, gozdovi, različnibiotopi in naravne vrednote.

37

III1.2.4.1 Zelene površine(1) Pri načrtovanju in urejanju celotnega naseljaali njegovega posameznega dela se zagotavlja zadostnezelene površine glede na obsežnost območja inštevilo prebivalcev. Oblikuje se zeleni sistem naselja,v katerega se vključi zelene površine naselja, vodniin obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine.Za posamezne dele zelenega sistema se opredelinjihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo.

(2) Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin terurejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerjemed urbanim in naravnim prostorom. V zaledjumesta se izkoristi možnosti sočasne namembnostirekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimizemljišči. Pred spremembo namembnosti se zavarujetiste zelene in odprte površine, ki so ključne za zelenisistem mesta zlasti v ekološkem in socialnem smislu.

(3) Pri novogradnjah ali prenovah se obstoječaposamezna drevesa ali skupine dreves upošteva vskladu z njihovim ekološkim ali oblikovnim pomenomv urbani strukturi ali zelenem sistemu naselja.

(4) V širših mestnih območjih je pomembnauravnoteženost med odprtim in grajenim prostorom.Z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa z gozdnimi,kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami, sepreprečuje zlivanje naselij ali posamičnih zaokroženihgrajenih površin v enotna poselitvena območja.Vzpostavlja in varuje se grajene ali naravne robovenaselij, da se ohrani razpoznavnost meje posamezneganaselja.

1.2.4.2 Prometne površine v naseljih(1) Pri načrtovanju prometnih površin se podpiraširjenje centralnih peš površin in razvoj kolesarskegamestnega omrežja ter razvoj javnega potniškegaprometa, kot so železnica, tramvaj in avtobus, terpreprečuje spreminjanje za mesto pomembnihzelenih površin v površine za parkiranje vozil.

1.3 Komunalno opremljanje zemljišč(1) Zemljišča poselitvenih območij se opremlja zminimalno komunalno infrastrukturo, ki zagotavljaoskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak inodstranjevanje odpadkov ter navezavo na javnocestno omrežje. Manjkajočo komunalno infrastrukturose dogradi, dotrajano pa sanira.

(2) Nove objekte v poselitvenih območjih,namenjene trajnemu prebivanju, delu, zdravstvu,rekreaciji, športu in drugim dejavnostim, sepriključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo.

(3) Po dogradnji manjkajoče ali izgradnji novekomunalne infrastrukture se nanjo priključiobstoječe objekte, namenjene dejavnostim,navedenim v zgornjem odstavku.

(4) Pri načrtovanju naselij se prebivalcem zagotovizanesljivo oskrbo s pitno vodo v količinah skladno zveljavnimi standardi in učinkovito oskrbo z vodo zapotrebe hidrantnih omrežij in požarnih bazenov.

(5) V novih naseljih se uredi ločen kanalizacijskisistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo,kjerkoli je to ekonomsko upravičeno in tehničnomožno.

(6) Za obstoječa, kot tudi za nova naselja, se izdelaenergetske zasnove z analizami možnosti rabelokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije.

(7) Pri načrtovanju novih objektov se le te vključiv energetske zasnove naselja.

(8) Pri načrtovanju novih naselij se upoštevaenergetsko varčno umeščanje objektov v prostor,energetsko varčne urbanistične rešitve in oblikesamooskrbe objektov z energijo.

1.4 Arhitekturna prepoznavnost mest in drugihnaselij

(1) Pri načrtovanju in urejanju mest in drugihnaselij se stremi k urejenemu in prostorskouravnoteženemu in oblikovno skladnemu razvojuposameznega naselja tako, da se zagotavljaarhitekturno prepoznavnost na ravni celotneganaselja in na ravni posamezne funkcionalne enoteali dela naselja.

(2) Z oblikovanjem naselij se varuje podobo, meriloin krajinski okvir, sanira vidno degradirane prostorein ustvarja novo arhitekturno prepoznavnost v sožitjuz obstoječimi kvalitetami prostora. Pri tem se spoštujeznačilnosti prostora in podedovane vrednote ternaravne vrednote, poudarja oblikovne vrednotenaselja in varuje dominantne poglede, z načrtnoprenovo ohranja zgodovinska naselja oziromanjihove dele, zlasti tiste, ki so naselbinska dediščina.Ohranja se značilne obrise naselja ter usmerjapozornost na možnost zgostitev in zapolnitevurbanega tkiva. Višinski gabariti naj sledijo obstoječimin se prilagodijo obstoječi strukturi.

(3) Prepoznava in ohranja se morfološke značilnosti,ki poudarjajo prepoznavnost mest in drugih naselij vskladu s krajino, v katero so umeščena in se zagotavljarazvojno kontinuiteto in celovitost kvalitetnih struktur.

38

IIIRazvoj naselij se prilagaja geometriji reliefnih oblik,omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacijter smerem in konfiguraciji zidave.

(4) Vodne in obvodne površine v naselju se približanaselju z izboljšavo obvodnih površin, urejenimipešpotmi, ozelenitvami, ustvarjanjemmikroambientov, manjših parkov, igrišč inpodobno, kar omogoča prostočasne dejavnosti.

(5) Pri urejanju naselij se pozorno oblikujeobmočja obvoznic, vpadnic, uličnega, cestnega inobcestnega prostora, pomembna vozlišča, zelenepovršine in druge odprte površine.

1.4.1 Usmeritve za ohranjanje arhitekturneprepoznavnosti

(1) Ohranjanje arhitekturne prepoznavnostise izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij.Arhitekturna prepoznavnost se odraža vregionalnih urbanističnih in arhitektonskihznačilnostih posameznih območij. Pri prenovi,načrtovanju, oblikovanju in urejanju naselij seupošteva ohranjeno in prepoznavno kulturostavbarstva preteklih obdobij in pri tem uravnovesisodobna tehnološka in oblikovna izhodišča zobstoječimi vrednotami.S posebno občutljivostjo se posodablja posamezneznačilne arhitekturne stvaritve, ki imajo pričevalnovrednost in ponazarjajo značilnosti obdobja, vkaterem so nastale, predvsem arhitekturo novejšihobdobij, ki (še) ni zavarovana na podlagi predpisov s

področja varstva kulturne dediščine.Pri posodabljanju se ohranja in varuje značilnosti,členjenost, strukturo in druge podrobnostiposameznega območja oziroma objekta.

(2) Ohranja se različnosti in posebnosti odprtegain grajenega prostora tako, da se upoštevatopografija, originalnost, celovitost prepoznavnostiin kontinuitete prostora. V naseljih se poudarjenoohranja, varuje in prenavlja stavbno dediščino kotvrednoto nacionalnega in evropskega naselbinskegapomena. Zaradi varovanja kakovostnih značilnostinaselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine,se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz.Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novooblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljivatudi iz vidika varstva kulturne dediščine.

(3) Glede na skupne arhitekturne in urbanističneznačilnosti v Sloveniji opredeljujemo naslednjearhitekturne regije: Soško – Vipavsko, Kraško –Primorsko, Idrijsko – Trnovsko, Notranjsko –Brkinsko, Gorenjsko, Ljubljansko, Ribniško –Kočevsko, Belokranjsko, Dolenjsko, Zasavsko,Savinjsko – Kozjansko, Koroško, Dravsko inPomursko arhitekturno regijo.Podrobneje se območja posameznih arhitekturnihregij in usmeritve za ohranjanje arhitekturneprepoznavnosti in ohranjanje naselbinske dediščinev njih določijo na podlagi strokovnih podlag vokviru izdelave regionalnih zasnov prostorskegarazvoja ali strategij prostorskega razvoja občin.

39

III

40

III

41

III2 Razvoj gospodarske javne infrastrukture(1) Infrastrukturni sistemi omogočajo povezanostin oskrbo urbanih in podeželskih območij teromogočajo povezanost infrastrukturnih omrežij zevropskimi infrastrukturnimi sistemi.Infrastrukturne sisteme se načrtuje tako, daprispevajo k razvoju policentričnega omrežja mestin drugih naselij, h kvalitetnemu razvoju inprivlačnosti mest ter drugih naselij, k skladnemurazvoju območij s skupnimi prostorsko razvojnimiznačilnostmi ter k medsebojnemu dopolnjevanjufunkcij podeželskih in urbanih območij.

(2) Z usklajenim razvojem prometne, energetske,telekomunikacijske in komunalne infrastrukture sezagotavlja gospodarske možnosti in privlačnobivalno okolje. Razvoj gospodarske javneinfrastrukture se praviloma usmerja v skupnekoridorje, ob upoštevanju omejitev, ki izhajajoiz zahtev za ohranjanje biotske raznovrstnosti,naravnih vrednot, iz zahtev za varstvo naravnihvirov ter varstvo kulturne dediščine.

2.1 Razvoj prometne infrastrukture(1) Prometni sistem je sklop usklajenihprometnih dejavnosti na funkcionalno povezaneminfrastrukturnem omrežju vseh vrst in oblikprometa.

(2) Z razvojem prometne infrastrukture sepodpira razvoj policentričnega omrežja mest indrugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimiprostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojnodopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanihobmočij ter njihovo povezanost z evropskimiprometnimi sistemi in urbanim omrežjem.

(3) Z optimalnim izkoriščanjem vseh elementovprometnega sistema se razvija uravnotežene inenakomerno obremenjene prometne podsisteme.Pri tem se spodbuja gospodarsko, socialno, okoljskoin prostorsko najbolj smotrne in učinkovite oblikein poteke prometa.

(4) Z razvojem prometnih omrežij se omogočaizkoriščanje potencialov prostora za poselitev,infrastrukturo, proizvodne in oskrbne dejavnosti,rekreacijo in turizem ter funkcionalno zaokrožanjenaselij in območij drugih dejavnosti. Razvojprometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojemposelitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Obtem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovnepogoje, zmanjšuje negativne vplive na naravno inbivalno okolje, ohranja kulturno dediščino in

varuje naravne vire, biotsko raznovrstnost ternaravne vrednote.

(5) Mednarodni mejni prehodi se določajopraviloma na daljinskih cestah mednarodnegapomena, povezovalnih cestah in cestahnacionalnega pomena, meddržavni mejni prehodipa praviloma na regionalnem prometnem omrežju.Mejni prehodi za blagovni promet se vzpostavijo namejnih prehodih, ki so na najpomembnejšihsmereh blagovnih tokov, pod pogojem, da je njihovalokacija sprejemljiva s funkcionalno urbanističnih,prometnih, okoljevarstvenih in finančnih vidikov.Odstopanje od teh usmeritev in pogojev jedopustno, če je utemeljeno s prometnimi aliturističnimi tokovi, specifičnim obsegom in vrstoprometa, širšimi javnimi interesi, pomembnostjočezmejnega regionalnega sodelovanja ali iznaravovarstvenih razlogov, upoštevajočmednarodni položaj Slovenije.

2.1.1 Cestno omrežje(1) Osnovno državno cestno omrežje tvori omrežjedaljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena,omrežje cestnih povezav čezmejnega pomena inomrežje cestnih povezav nacionalnega pomena.Cestno omrežje med seboj prometno povezujeslovenska središča mednarodnega pomena,slovenska središča nacionalnega pomena inregionalna središča ter jih povezuje z mednarodnimevropskim in čezmejnim prostorom.

(2) Omrežje daljinskih cestnih povezavmednarodnega pomena se navezuje na omrežjedaljinskih cestnih povezav enakega pomenasosednjih držav in poteka v smeri Beljaka prekoJesenic do Ljubljane in naprej proti Zagrebu (X.koridor), od Kopra prek Ljubljane in Maribora doLendave in naprej proti Budimpešti (V. koridor),z odcepom od Divače proti Trstu, od Gradca doMaribora, Ptuja in naprej proti Zagrebu, z odcepomod Lendave proti Zalalovem ter odcepom odPostojne/Divače preko Ilirske Bistrice naprej protiReki (Jadransko-Jonska pobuda).Z vključitvijo Republike Slovenije v Evropsko unijopostane omrežje daljinskih cestnih povezavmednarodnega pomena del vseevropskega cestnegaomrežja (TEN, V. in X. panevropski prometnikoridor in Jadransko-Jonska pobuda) (Karta št. 2).

(3) Na omrežje daljinskih cestnih povezavmednarodnega pomena se navezujejo cestnepovezave čezmejnega pomena v smereh odRazdrtega preko Nove Gorice in naprej proti

42

IIIVidmu, iz smeri Trsta preko Škofij do Kopra inpreko Dragonje naprej proti Bujam, od Celjapreko Velenja in Slovenj Gradca naprej protiVelikovcu in od Celja preko Novega mesta terMetlike proti Karlovcu, od Maribora doDravograda, od Slovenske Bistrice do Hajdine innaprej preko Ptuja in Ormoža proti Varaždinu,od Vidma preko Tolmina in Škofje Loke naprejdo Domžal ter od Želina preko Idrije do Logatcaz navezavo na omrežje mednarodnih daljinskihcestnih povezav ter od Ljubljane do Kočevja innaprej proti Delnicam.

(4) Ljubljana, Maribor in somestje Koper – Izola –Piran se navezujejo na omrežje daljinskih cestnihpovezav mednarodnega pomena z ustrezniminavezovalnimi cestami.

(5) Regionalna središča Slovenije se prometnopovezujejo med seboj ter se navezujejo na omrežjedaljinskih cestnih povezav mednarodnega pomenaoziroma omrežje cestnih povezav čezmejnegapomena ter na cestna omrežja sosednjih držav scestnimi povezavami nacionalnega pomena vsmereh od Črnega Kala proti Sočergi, od NoveGorice do Tolmina in od Kobarida do Predila, odHrušice do Rateč, od Podtabora do Ljubelja, odLendave proti Čakovcu na Hrvaškem, od Celja doRogaške Slatine in naprej do Dobovca, od Kočevjapreko Črnomlja do Metlike ter od Šentjakoba doZidanega Mosta in naprej do Drnovega, odSlovenske Bistrice mimo Rogaške Slatine do Brežic,od Murske Sobote do Ormoža, od Sežane do NoveGorice, od Unca do Žlebiča ter od Kočevja doNovega mesta. Do izgradnje daljinske cestnepovezave mednarodnega pomena v smeri Reka,Ilirska Bistrica, Postojna/Divača se še naprejzagotavlja obstoječo cestno povezavo od Krvavegapotoka preko Kozine do Staroda in naprej protiReki.

(6) Notranji obodni cestni prometni obročzagotavlja povezanost regionalnih in medobčinskihsredišč (Idrija, Cerkno, Škofja Loka, Kranj,somestje Kamnik – Domžale, somestje Trbovlje –Hrastnik – Zagorje ob Savi, Novo mesto, Kočevje,Ribnica, Cerknica, Postojna, Logatec, Idrija), skaterim se zagotavlja povezanost posameznih regijmimo Ljubljane in s tem izboljšuje možnosti zanjihov prostorski razvoj.

(7) Obmejni obodni cestni prometni obročomogoča dostopnost slabše razvitih predelov ob

meji in omogoča povezovanje obmejnih območijz osrednjim območjem države.

(8) Na osnovno državno cestno omrežje senavezuje cestne povezave regionalnega pomena, skaterimi se prometno povezuje medobčinska inpomembnejša lokalna središča ter za državopomembna turistična in obmejna območja.

(9) Naselja v občini se z naselji v sosednjihobčinah ali z naselji in deli naselij v sami občinipovezuje s cestnimi povezavami lokalnega pomena.

2.1.2 Železniško omrežje(1) Osnovno železniško omrežje tvori omrežjedaljinskih železniških povezav mednarodnegapomena, omrežje daljinskih železniških povezavnacionalnega pomena in omrežje regionalnihželezniških povezav. Za navezovanje na evropsko»TEN« infrastrukturno omrežje ter V. in X.panevropski prometni koridor se rekonstruira indogradi daljinske železniške povezavemednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrostido 160 km/h v smereh od Sežane do Ljubljane inMaribora in naprej proti Gradcu (II. tir Maribor–Šentilj), od Zidanega mosta proti Zagrebu,Ljubljane do Jesenic in naprej proti Avstriji (II. tirLjubljana–Jesenice–Podrožca), od Pivke prekIlirske Bistrice naprej proti Reki in od Pragerskegaskozi Ormož in Mursko Soboto proti Budimpešti.Omogoči se gradnjo nove učinkovitejše daljinskepovezave mednarodnega pomena od Kopra doDivače – II. železniški tir. Na te proge, ki soneposredno vezane na evropske prometne tokove,se navezuje državna in regionalna prometnavozlišča za tovorni in potniški promet, s katerimise omogoči konkurenčne pogoje za razvojdejavnosti v evropskem prostoru.

(2) Transevropska daljinska hitra železniškapovezava v okviru V. panevropskega prometnegakoridorja, ki povezuje Benetke preko Ljubljane inZagreba z Budimpešto, se proti severu povezuje zzmogljivimi daljinskimi železniškimi povezavami vsmereh od Ljubljane proti Münchnu in odZidanega mosta do Maribora in naprej protiDunaju. Na daljinsko hitro železniško povezavo senaveže prometna vozlišča: na območju Divače spovezavo proti Kopru in Novi Gorici, na območjuPivke s povezavo proti Istri, na območju Ljubljane spovezavo proti Avstriji, na območju Zidanega mostus povezavo proti Mariboru in druge prometnepodsisteme z ustrezno posodobitvijo obstoječihželezniških prog v koridorjih obstoječih železnic,

43

IIIkadar to omogočajo tehnične in tehnološke rešitvein je prostorsko racionalno.

(3) Ostala nacionalna in nekatera regionalnasredišča Slovenije se navezuje na daljinskeželezniške povezave mednarodnega pomena zdaljinskimi železniškimi povezavami nacionalnegapomena. Obstoječo železniško infrastrukturo serekonstruira, posodablja in tam, kjer je potrebno,dogradi ter zagotovi učinkovitejše železniškepovezave v smereh od Ljubljane proti Novemumestu in naprej proti Karlovcu na Hrvaškem, odNove Gorice do priključka na železniško progo(V. koridor) na italijanski strani in od Nove Goricedo Sežane kot tudi od Nove Gorice prek Tolminado Jesenic, od Maribora preko Dravograda innaprej proti Celovcu v Avstriji, od Celja protiDravogradu ter od Ormoža proti Čakovcu naHrvaškem, od Ljubljane proti Kočevju ter odMurske Sobote proti Lendavi.

(4) Z regionalnimi železniškimi povezavami sepovezuje ostala regionalna središča, nekateredržavno pomembne objekte, za državo pomembnaturistična in obmejna območja ter navezuje prometna daljinske železniške povezave mednarodnega innacionalnega pomena. Obstoječe regionalneželezniške povezave, ki povezujejo Ajdovščino zDornberkom, Kreplje z Repentaborom, Kočevje zLjubljano, Kamnik z Ljubljano, Sevnico sTrebnjem, Novo mesto s Stražo, Celje z Rogatcem,Dravograd z Otiškim vrhom, Šmarje pri Jelšah(Stranje) z Imenom, Ljutomer z Gornjo Radgonoter Lendavo z Gornjimi Petišovci, se ohranja inposodablja. Zagotovi se neposredna železniškapovezava mesta Lendava z Mursko Soboto oziromas slovenskim železniškim omrežjem. Proučijo senove regionalne železniške povezave, ki bodopovezovale Tržič s Kranjem, Kočevje s Petrino aliČrnomljem, Poljčane s Slovenskimi Konjicami doZreč, Vrhniko z Ljubljano, Jesenice s Trbižem,Lendavo z Dolgo vasjo ter letališče Brnik zLjubljano in Kranjem.

(5) V Sloveniji in v povezavi s sosednjimidržavami se zagotavlja neposredne železniškepovezave gospodarskih con in posameznihgospodarskih subjektov na železniško omrežjes ciljem boljše dostopnosti in preusmerjanjaprometnih tokov s cestnega na železniško omrežje.

2.1.3 Pristanišča(1) V koprskem pristanišču se zagotavlja nadaljnjirazvoj pristaniške infrastrukture, ki je potrebna zarazvoj edinega slovenskega pomorskega pristanišča

za mednarodni tovorni in potniški pomorskipromet. Z dograditvijo železniške in drugeprometne infrastrukture, ki povezuje koprskopristanišče z zaledjem prek učinkovitejše železniškepovezave Koper–Divača, se pospešuje razvoj inkonkurenčnost koprskega pristanišča vmednarodnem prostoru. Razvoj koprskegapristanišča je vezan na izgradnjo zaledneprometne infrastrukture.

(2) Del koprskega pristanišča, ki je funkcionalnonavezan na mesto se nameni za ureditev domačegain mednarodnega pomorskega potniškega prometain ureditev potniškega terminala. Za spodbujanjejavnega pomorskega potniškega prometa pa se vIzoli, Piranu in Portorožu razvija in posodabljasedanja pristanišča.

(3) V smislu razvoja okolju prijaznega indonosnega navtičnega turističnega gospodarstva seomogoča razvoj marin in turističnih pristanišč naobstoječih lokacijah, izjemoma pa kot možna oblikasanacije že degradiranih območij. Na primernihrekah, jezerih in umetnih jezerih se omogoča razvojturističnega čolnarjenja s potrebno infrastrukturo.

(4) Na reki Savi se na mejni točki med RepublikoSlovenijo in Republiko Hrvaško razvija rečnopristanišče, če se zagotovi plovnost reke Save odizliva v Donavo do mejne točke med RepublikoSlovenijo in Republiko Hrvaško.

(5) Za potrebe varnosti pomorskega, tovornega inpotniškega prometa in akcij reševanja in iskanja namorju se na slovenski obali zagotavlja ustrezenradarski sistem. S pomočjo tega sistema sezagotavlja nadzor nad ladijskim prometom teručinkovita koordinacija v primeru ladijskih nezgod.

2.1.4 Letališča in heliporti(1) Omrežje letališč in heliportov tvorijo javnaletališča in heliporti za mednarodni in domačizračni promet. Omrežje se v prostoru dosega znjihovo enakomerno postavitvijo tako, da jezagotovljena optimalna prostorska pokritost.

(2) Zasnova mednarodnih letališč/heliportovza potrebe mednarodnega zračnega prometa nanacionalni ravni ohranja in razvija dosedanja trijavna letališča/heliporte za mednarodni zračnipromet.

(3) Za potrebe domačega zračnega prometa sena nacionalni ravni z navezavo na središčanacionalnega in središča regionalnega pomena

44

IIIrazvija javna letališča/heliporte za domačizračni promet ter se pri tem upošteva tudi potrebereševalnih služb. Ob središčih nacionalnegapomena in na območjih v neposrednem zaledjuvelikih slovenskih mest in velikih mest v zamejstvuse dopušča možnost razvoja javnega letališča/heliporta za mednarodni promet nižje kategorije,v kolikor so za to zagotovljene prostorske možnostiin izpolnjene zahteve mednarodnega zračnegaprometa. V Cerkljah ob Krki se nadalje razvijaletališče za potrebe zračnega prometa Slovenskevojske, ki se bo delno uporabljalo tudi za potrebecivilnega zračnega prometa. Obstoječim letališčemse še naprej ohranja njihova funkcija.

(4) Pri umeščanju letališč, letališke infrastruktureter heliportov v prostor se upošteva lokacijeobstoječih letališč, možnosti za zagotavljanjenavezanosti na posamezna središča z javnimpotniškim prometom, prostorske možnosti inomejitve, ki izhajajo iz značilnosti poselitvenegarazvoja in zagotavljanja kvalitetnega bivalnegaokolja ter evropski zračni navigacijski načrt.Letališča in heliporte se načrtuje tako, da jezagotovljena varnost ljudi in materialnih dobrin.

2.1.5 Naprave za vodenje zračnega prometain nadzor zračnega prostora

(1) Z obnovo obstoječega in z dograditvijo novihelementov radarskega sistema se zagotavljavzpostavitev učinkovitega radarskega sistemadolgega dosega, ki služi vodenju, upravljanju innadzorovanju zračnega prometa na zračnih potehter nadzoru zračnega prostora na zračnih poteh.Glede na relief slovenskega prostora in mednarodnestandarde s področja civilnega letalstva sezagotavlja najmanj štiri vire radarskih podatkovoziroma postavi štiri radarske sisteme na ustreznihlokacijah.

(2) Razvija se priletne radarske sisteme naletališčih, ki služijo vodenju, upravljanju innadzorovanju zrakoplovov na manjših višinahoziroma varnemu priletu in odletu zrakoplovov zletališč. Ravno tako se razvija sisteme za satelitskonavigacijo.

(3) Radarske sisteme se v prostoru načrtuje tako,da se s čim manjšim številom lokacij radarjevzagotovi čim večjo pokritost prostora za različnepotrebe ob hkratnem čim manjšem vplivu na okoljein zdravje ljudi.

(4) Skladno z mednarodnimi standardi spodročja civilnega letalstva se nadalje razvija tudi

ostale infrastrukturne objekte, naprave in sistemenavigacijskih služb zračnega prometa.

2.1.6 Javni potniški promet in prometnavozlišča za javni potniški promet

(1) Javni potniški promet na državni, regionalniin lokalni ravni se razvija v logistično povezansistem. Razvoj celotnega sistema javnega potniškegaprometa se razvija v kombinaciji med letalskimi,tirnimi, cestnimi in pomorskimi prevozi spoudarkom na železniškem javnem potniškemprometu v smereh V. in X. prometnega koridorjaskozi Slovenijo (Karta št. 2).

(2) Za hitrejši razvoj javnega potniškega prometain kvalitetnejše prevozne usluge se razvija sistempotniških terminalov in se postajališča različnihprevoznih sistemov javnega potniškega prometalogistično povezuje. Regionalna središča se skladnoz razvojem poselitve razvija v prometna vozlišča zajavni potniški promet.

(3) S pospešenim razvojem javnega potniškegaprometa se izboljšuje dostopnost z javnimiprometnimi sredstvi do središč regionalnegapomena. Prometni sistemi javnega potniškegaprometa v urbanih območjih morajo biti učinkovitopovezani v sistem javnega potniškega prometaregionalnega, nacionalnega in mednarodnegapomena, zato se v širših mestnih območjih naseljapovezuje s sistemom primestnega železniškegaprometa.

(4) Soodvisno z razvojem poselitve se prednostnoin povezano razvija vse oblike javnega potniškegaprometa v tako imenovani prometni sistem »vlak -bus« v povezavi s parkirišči in kolesarskimi potmi znamenom, da se omogoči sistem »parkiraj in bodipeljan«. V priobalnem območju se pospešuje razvojjavnega pomorskega potniškega prometa. V ožjihurbanih in lokalnih območjih se ob izboljšanjuintegriranega javnega potniškega prometa spodbujatudi razvoj nemotoriziranega prometa kot stakolesarjenje in pešačenje. V prometnih vozliščih serazvija potniška prometna vozlišča, ki bodoprostorsko ločena od tovornih prometnihterminalov.

2.1.7 Prometni terminali(1) Prometne terminale za kombinirani promet sena mednarodni ravni razvija v Kopru, Ljubljani inMariboru, prometne terminale nacionalnegapomena pa ob nacionalnih prometnih vozliščih vNovem mestu, Celju, Murski Soboti, Divači(Sežani), Novi Gorici in v Kranju (Jesenicah).

45

IIIZaradi obstoječih kapacitet in pričakovanihprometno logističnih potreb se na enaki ravnirazvija tudi prometni terminal v Brežicah.Prometne terminale regionalnega pomena alidistribucijske centre se razvija tudi v okviru drugihprometnih vozlišč – v Brežicah, Dravogradu, Ptuju,Ilirski Bistrici ter drugih, če za to obstajajoprometno logistične potrebe in so zagotovljeneprostorske možnosti.

(2) Prometne terminale se razvija v neposrednipovezavi z gospodarskimi conami, ki se jih načrtujekot njihov sestavni del ali pa kot samostojneprostorske enote v njihovi bližini.

2.1.8 Žičniški promet(1) Žičniški promet se razvija v okviru enovitegaprometnega sistema povsod tam, kjer drugiprometni podsistemi zaradi reliefa tehnološko nemorejo opravljati prometne naloge oziroma tam,kjer je uporaba drugih prometnih podsistemovzaradi vremenskih in drugih razmer lahko začasnoonemogočena ali motena. Omogoča se mobilnostpotnikov in tovora do gorsko turističnih centrovdržavnega pomena, upošteva pa se tudi potrebindustrije, rudarstva, gozdarstva in drugih dejavnosti.

2.1.9 Kolesarsko omrežje(1) Zasnovo kolesarskega omrežja tvori omrežjedržavnih daljinskih in glavnih kolesarskih povezav,ki povezujejo urbana središča in turistična naselja

ter se navezujejo na daljinski evropski kolesarskipovezavi številka 8 in 9, ki potekata skozi Slovenijo.

(2) Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivocestno infrastrukturo se za kolesarske poti izkoristiobstoječe, z motornim prometom neobremenjeneali malo obremenjene prometnice. Nove kolesarskepoti se izgrajuje tam, kjer teh možnosti ni.

(3) Omrežja regionalnih kolesarskih povezav serazvija v smereh daljinskih in glavnih cestnihpovezav ter se jih navezuje na evropske kolesarskepovezave. Na območju mest in drugih naselij seizgrajuje kolesarsko omrežje tudi za dnevnomigracijo na krajših razdaljah. S kolesarskimistezami in pasovi se opremi najpomembnejše smeriosebnega prometa v urbanih območjih ter se jihnavezuje na postajališča javnega potniškegaprometa in parkirne površine za motorna vozila.

2.1.10 Omrežje pešpoti(1) Zasnova pešpoti obsega planinske in tematskepešpoti v urbanih in podeželskih območjih, ki sepovezujejo v omrežje pešpoti in na evropske pešpotiE6 in E7 ter kulturne poti, ki potekajo skoziSlovenijo. Omrežje pešpoti se razvija v turističnihobmočjih in se povezuje s kolesarskim omrežjem. Znjimi se zagotavlja povezovanje privlačnihkrajinskih območij med seboj, pri njihovemumeščanju pa skrbi za varnost pešcev oziromapohodnikov.

46

III

47

III2.3.1 Energetski sistem(1) Energetski sistem je sklop posameznihenergetskih infrastrukturnih sistemov, kiomogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskimplinom, nafto in naftnimi derivati, toploto,obnovljivimi in drugimi viri energije. Pripridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji inuporabi energije, ki povzročajo pravilomanezaželene in dolgoročne vplive na okolje inprostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskegarazvoja in spoznanje o omejenosti virov termožnosti izrabe vseh realnih potencialov napodročju učinkovite rabe energije.

(2) Oskrba države z energijo temelji naposameznih energetskih sistemih, s katerimi seomogoča skladen razvoj države ter zagotavljakvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostnooskrbo z energijo v zahtevani obliki v vseh regijah,mestih in naseljih.

(3) Energetske sisteme se razvija tako, da bozagotovljena varna in zanesljiva preskrba. Da bidosegli varno in zanesljivo energetsko oskrbo v vsehdelih države, se dogradi posamezne energetskesisteme tako, da se le-ti vključujejo v evropskaomrežja in da je zagotovljena diverzifikacija dobav.

(4) Posamezne energetske sisteme se razvija tako,da so med seboj usklajeni in dopolnjujoči, da sofleksibilni in se jih lahko prilagaja spremembam vdružbi, ter da so čim manj občutljivi na napake, kijih povzročijo človek ali naravne nesreče.

(5) Pri razvoju energetskih sistemov se upoštevanačela varstva bivalnega in drugega okolja inizboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskihsistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabiprostora ob ohranjanju in razvoju prostorskihpotencialov za druge rabe prostora. Prostorskirazvoj energetske infrastrukture se zagotavlja vskupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemerse teži k zmanjševanju njihovega števila.

(6) Umeščanje energetskih objektov in naprav vprostor se načrtuje tako, da se, kolikor je lemogoče, upošteva značilne naravne prvine kot sogozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnostiter vidnost naselij in značilne vedute.

(7) Učinkovita in varčna raba energije mora bititrajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju innačrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji,kar pomeni zmanjševanje rabe energije ob

2.2 Razvoj telekomunikacijske infrastrukture(1) Telekomunikacijsko omrežje tvorijo satelitskaomrežja, fiksna in mobilna, govorna in podatkovnaprizemna omrežja, omrežja za radijsko intelevizijsko radiodifuzijo in omrežja za kabelskotelevizijo. Ustrezno razvita telekomunikacijskainfrastruktura spodbuja družbeni, kulturni inregionalni razvoj, zmanjšuje probleme razdalj,spodbuja oblikovanje novih storitev ter olajšujedostop do informacij in storitev.

(2) S telekomunikacijskim omrežjem se zagotavljadostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje,delo in razvoj, pomembnih storitev informacijskedružbe in učinkovito delovanje sistemov za potrebevarnosti, obrambe, zaščite in reševanja. Zato se garazvija kot učinkovit, zanesljiv in prostorskoracionalen sistem.

(3) Primarni razvojni telekomunikacijski osi serazvija v smeri V. in X. infrastrukturnega koridorja(Karta št. 2). Zaradi ugodne geografske lege državese omogoči izkoriščanje možnosti za trženjetranzitnih telekomunikacijskih storitev.

(4) Prioritetno se spodbuja povezovanje inzdruževanje obstoječih telekomunikacijskihomrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njihter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij.

(5) Trase telekomunikacijskih kablov seprednostno predvidi v obstoječih in načrtovanihinfrastrukturnih koridorjih. Prav tako se priumeščanju novih naprav in objektovtelekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večjimeri združuje in prednostno uporabi že obstoječenaprave in objekte telekomunikacijskega omrežja,vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo bitičim manjši.

(6) Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavona podeželju in na odročnih območjih se temuustrezno zagotovi pripravo infrastrukturnihpogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa dointerneta se spodbuja vključevanje najširšega krogaprebivalcev v informacijsko družbo. Zazagotavljanje usposobljenosti mladih zainformacijsko družbo pa se zagotavlja optimalnotelekomunikacijsko opremljenost izobraževalnihustanov.

2.3 Razvoj energetske infrastrukture(1) Razvoj energetske infrastrukture jezasnovan tako, da omogoča uresničevanjezastavljenih ciljev prostorskega razvoja Slovenije.

48

IIIzagotavljanju enake ali večje kakovosti življenjain konkurenčnosti gospodarstva.

(8) Pri načrtovanju novih ter posodabljanju inširitvi obstoječih objektov se prednost nameniuporabi obnovljivih in okolju prijaznih virovenergije ter čim večji nevtralizaciji in zmanjševanjuemisij prahu, toplogrednih plinov, SO2 in NOx.

2.3.2 Obnovljivi viri energije in učinkovita rabaenergije

(1) Med obnovljive vire energije uvrščamovodni potencial, biomaso, energijo vetra,geotermalno energijo, sončno energijo, toplotookolja in odpadno toploto ter energijo, ki sesprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogočereciklirati. Pri načrtovanju se zagotavlja prednostrabe teh virov energije pred fosilnimi viri energije.

(2) Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije,da se poveča njihov delež v primarni energetskibilanci države. Fosilna goriva se nadomešča z rabotehnološko in gospodarsko izkoristljivih potencialovobnovljivih virov.

(3) Rabo obnovljivih virov energije se vključi venergetske zasnove regij, mest in lokalnihskupnosti. V energetskih zasnovah regij, mest inlokalnih skupnosti se, poleg analiz možnostivključevanja obnovljivih virov in samooskrbe zenergijo, poda tudi možnosti varčevanja z energijoin načine pospeševanja učinkovite rabe energije.

(4) Na področju učinkovite rabe energije se zmedresorskim sodelovanjem zagotavlja pripravoprogramov ter pogoje za učinkovito rabo energije.

(5) Z energetsko učinkovitim urbanističnimnačrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem, šeposebno na področju umeščanja objektov, sistemovposelitve in energetsko varčnih oblik gradnje, sezagotavlja zmanjšanje porabe energije.

(6) Pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj,prenovi in sanaciji se zagotavlja učinkovito invarčno rabo energije.

(7) Spodbuja se gradnjo novih enot za sočasnoproizvodnjo toplote in električne energije insistemov daljinskega ogrevanja, ki uporabljajotoploto iz soproizvodnje.

2.3.3 Elektroenergetski sistem(1) Elektroenergetski sistem tvorijo objekti,omrežja in naprave za proizvodnjo, prenos in

distribucijo električne energije. Elektroenergetskisistem se razvija in dograjuje tako, da zagotavljavarno in zanesljivo oskrbo z električno energijo vvseh regijah, mestih in naseljih v državi. Prinačrtovanju oskrbe z električno energijo, ki zajemaproizvodnjo, prenos, distribucijo in porabo energije,mora biti poleg energetske učinkovitosti,gospodarnosti ter okoljske in družbenesprejemljivosti izkazan pozitiven vpliv na regionalniin urbani razvoj.

2.3.3.1 Proizvodnja električne energije(1) Za pridobivanje električne energije seprioritetno obnavlja, posodablja, ekološko saniraoziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote znovejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

(2) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električneenergije se načrtuje objekte za rabo obnovljivihvirov energije kot so veter, geotermalna energija indrugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranegasistema in prostorske, okoljske ter družbenesprejemljivosti.

(3) Proizvodnja električne energije se prvenstvenoohranja v obstoječih hidroelektrarnah na reki Dravi,Savi in Soči, ki se jih s permanentnim vzdrževanjem,saniranjem, posodabljanjem in optimiranjem izrabeenergetskega potenciala, prilagaja potrebamslovenskega elektroenergetskega sistema. Gradnjanovih hidroelektrarn se načrtuje na reki Savi.Morebitno hidroenergetsko izrabo zgornjega delareke Mure se preveri v sklopu celostne rešitve zasanacijo poglabljanja njenega dna. Rešitve seprilagodi morebitnim drugim rabam vode obupoštevanju ohranjanja biotske raznovrstnosti. Zazagotavljanje vršne energije se preveri izgradnjočrpalnih hidroelektrarn ob rekah Dravi, Savi in Soči.

(4) Pri obstoječih termoelektrarnah se prioritetnonadomešča agregate, ki jim bo potekla življenjskadoba, s sodobno, čistejšo tehnologijo oziroma zagregati na čistejša goriva. V nove termoelektrarnese usmerja sodobne tehnologije vključno z raboobnovljivih virov. Nove termoelektrarne se načrtujena lokacijah ob obstoječih termoelektrarnah, vbližini ali ob razpoložljivih energetskih vodih in vokviru industrijskih kompleksov s primernoinfrastrukturo in prostorskimi možnostmi. Gradnjanovih termoelektrarn na premog v prihodnosti nipredvidena.

(5) V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv sedaje prednost soproizvodnji električne energije intoplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri

49

IIIobstoječih termoelektrarnah ter pri vseh večjihkotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preverimožnost soproizvodnje (termoelektrarne – toplarne).

(6) Jedrska elektrarna Krško ostaja v obratovanju.Z modernizacijo in revitalizacijo se ohranja varnodelovanje in ustvarja pogoje za morebitnopodaljšanje njene življenjske dobe.

2.3.3.2 Prenos in distribucija(1) Pri prenosnem in distribucijskemelektroenergetskem omrežju se poleg obnove insanacije dogradi omrežje, zgradi in okrepiinterkonekcijske povezave s sosednjimi državami,predvsem z Madžarsko in Italijo ter izvede prehodz 220 kV omrežja na 400 kV napetostni nivo. Zuvajanjem novih tehnologij na področju prenosain distribucije električne energije se maksimalnoizkoristi obstoječe trase in infrastrukturnekoridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugihmožnih rešitev.

(2)  Pri prostorskem umeščanju se proučijonajugodnejši poteki tras, ki morajo polegfunkcionalno tehnoloških vidikov upoštevatiprostorsko prilagojenost urbanemu razvoju inskladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

(3) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kVin več se načrtuje in dograjuje tako, da omogočavključitev novih proizvodnih virov in skupaj zdistribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno,zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugihvečjih porabnikov z električno energijo na celotnemozemlju Slovenije.

(4) Elektroenergetske koridorje se pravilomazdružuje s koridorji ostale energetske in drugeinfrastrukture. Na pozidanih območjih oziromastanovanjskih območjih in na območjih kulturnedediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

2.3.4 Plinovodni sistem(1) Sistem oskrbe z zemeljskim plinom zajemaproizvodnjo plina, prenos, distribucijo inskladiščenje zemeljskega plina. V Sloveniji jeproizvodnja zemeljskega plina zanemarljiva, zato botudi v bodoče oskrba države odvisna od virov izrazličnih držav proizvajalk zemeljskega plina.Zagotavlja se dolgoročno, varno in zanesljivodobavo iz različnih virov.

(2) Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe zzemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost

ter zgradi dodatne plinovode in plinovodne zankeoziroma okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti.

(3) Obstoječi plinovodni sistem se dogradi inokrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivostzemeljskega plina na lokacijah, kjer se v skladu zrazvojem poselitve in gospodarstva načrtuje njegovapovečana raba.

(4) Za pokrivanje neenakomerne porabe insezonskih nihanj se zagotavlja skladiščne prostoreza zemeljski plin. Do izgradnje lastnega skladiščaza zemeljski plin se skladiščni prostor zagotavlja vveč sosednjih državah.

(5) Za zagotovitev čim bolj učinkovite izrabeprostora se zagotavlja usklajeno načrtovanjeprenosnega plinovodnega sistema indistribucijskega plinovodnega omrežja.

(6) Energetsko oskrbo široke rabe v mestih innaseljih, ki so že povezana s plinovodnim omrežjemin v krajih, ki jih je ob razumnih vlaganjih šemožno povezati z obstoječim plinovodnimomrežjem, se nasloni na zemeljski plin.

(7) Na območjih, kjer oskrba z zemeljskim plinomše ni možna in obstaja možnost kasnejšega prehodana zemeljski plin, se oskrbo prehodno načrtuje zuporabo tekočega naftnega plina.

(8) Koridorje za umeščanje plinovodov zapotrebe vključevanja Slovenije v evropskeenergetske integracije se načrtuje tako, da sezagotovi maksimalno funkcionalno navezavo naslovensko energetsko in urbano omrežje,upoštevajoč obstoječe infrastrukturne koridorje.Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike,prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju inskladnost z okoljskimi pogoji.

2.3.5 Naftno gospodarstvo(1) Za dosego varne in zanesljive oskrbe ter zazmanjšanje občutljivosti na nestabilnost trga znafto in naftnimi derivati ter v skladu z direktivamiEvropske unije se zagotavlja zadostne rezervenaftnih derivatov ter varen transport.

(2) Do zagotovitve zadostnih kapacitet za hrambonafte in njenih derivatov (tudi tekoči naftni plin)doma na lokacijah Celje, Lendava, Ortnek, Rače,Sermin in Zalog ter na drugih prometno dostopnihin okoljsko ter prostorsko sprejemljivih lokacijah sele-te zagotavlja z najemom skladiščnih prostorov vsosednjih državah.

50

(3) V skladu z okoljsko in prostorsko učinkovitostjose skladiščni potencial načrtuje tako, da se ujema sprostorsko porabo oziroma porabo nagravitacijskem območju posamezne lokacije.

(4) Do večjih skladišč nafte in naftnih derivatov,do katerih se danes izvaja transport na večjerazdalje, se zagotovi prevoz po železnici ali pa se, vkolikor se transportne količine znatno povečajo,daje prednost gradnji produktovoda.

(5) Naftovodne koridorje preko Slovenije senačrtuje, kadar ti v duhu vzdržnega prostorskegarazvoja zagotavljajo javne koristi na področjuprostorskega razvoja. Za potrebe vključevanjaSlovenije v evropske energetske integracije se pripravištudije prostorskega umeščanja naftovodov, katerihkoridorji so predvideni preko ozemlja Slovenije. Pri temse preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorskoprilagojenost urbanemu razvoju in skladnost zokoljskimi pogoji.

III2.3.6 Komunalna energetika(1) Komunalna energetika zajema oskrbo naselijs toploto, zemeljskim plinom in tekočim naftnimplinom po lokalnem distribucijskem omrežju. Vnaseljih, zlasti, če ležijo v območjih z vremenskoneugodnimi razmerami, se zaradi izboljšanjabivalnih kakovosti in energetske varčnosti načrtujedaljinsko ogrevanje.

(2) Mesta in lokalne skupnosti opredelijo v svojihlokalnih energetskih konceptih energetsko varčnoin učinkovito oskrbo z energijo z upoštevanjemmožnosti rabe razpoložljivih obnovljivih virovenergije oziroma samooskrbe z energijo.

(3) Pri vseh obstoječih in novo načrtovanihkotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preverimožnost soproizvodnje toplote in električneenergije.

51

III

52

2.4 Oskrba z vodo in odvajanje ter čiščenjeodpadne in padavinske vode

2.4.1 Oskrba z vodo(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodose spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnihsistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne,učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.Sistem javne oskrbe s pitno vodo se razvija v smerizagotavljanja oskrbe na celotnih poselitvenihobmočjih.

(2) Za kakovostno zadovoljevanje potreb popitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialnopomembne vodne vire in spodbuja varčno insmotrno rabo pitne vode. Kot vir tehnološke,požarne oziroma druge vode, ki ni namenjenapitju, se uporabi vire kot so padavinska voda,prečiščena odpadna voda in morska voda.

(3) Na vodovarstvena območja se usmerjadejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj inskladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajokvalitete vodnih virov. Na obstoječih močnourbaniziranih ali kmetijskih območjih se vprimeru ogroženosti vodnih virov uvaja ukrepeaktivne zaščite in umetnega bogatenja podzemnevode.

(4) Probleme vodooskrbe se prioritetno rešujena vododeficitarnih območjih. V ta območja sene usmerja novih velikih porabnikov vode, priobstoječih pa se spodbuja uporabo najnovejšihtehnologij in najboljših tehničnih rešitev pripripravi in uporabi pitne in tehnološke vode.

2.4.2 Odvajanje in čiščenje odpadnein padavinske vode

(1) Na območjih strnjene pozidave se zagotavljaodvajanje odpadne in padavinske vode, ki sezaključi z ustrezno čistilno napravo, povsod drugodpa se uredi individualno čiščenje odpadne vode.Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinskevode se prednostno uredi na območjih središčnacionalnega, regionalnega in medobčinskegapomena ter turističnih naselij, še posebej pa vnaseljih na območjih, ki so s področnimi predpisiopredeljena kot občutljiva in vodovarstvenaobmočja.

(2) Dotrajane in preobremenjene kanalizacijskesisteme se sanira in posodobi. Sanacijo seprednostno izvede na občutljivih in vodovarstvenihobmočjih.

(3) Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno,kjer je to ekonomsko upravičeno in tehničnomožno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži namestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinskoodvaja mimo naselij do najbližjega površinskegaodvodnika.

2.5 Ravnanje z odpadki(1) Ravnanje z odpadki je gospodarskadejavnost, podvržena velikim razvojnimspremembam. V prostoru se zagotavlja z različnimiobjekti in napravami, ki se navezujejo na omrežjeposelitve in druge izvore odpadkov (industrija,energetika, gradbeništvo, kmetijstvo in gozdarstvoter druge proizvodne dejavnosti).

(2) Z objekti in napravami za ravnanje zodpadki na osnovi vzpostavljenega sistemaravnanja z odpadki se zagotovi sto odstotnapokritost države. V okviru ravnanja z odpadkise zagotavlja ponovno uporabo in zmanjševanjekoličin odpadkov ter nevarnostnega potencialana izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanjeneurejenih odlagališč ter drugih starih bremen.Končno odlaganje odpadkov se zagotavlja naprostorsko racionalen način ob upoštevanju zahtevza varstvo okolja in družbeni sprejemljivostilokacije.

(3) Ravnanje s komunalnimi odpadki sezagotavlja na treh ravneh, in sicer na lokalni,regijski oziroma medobčinski in državni.Dopolnilno omrežje manjših centrov je predvsemposledica že obstoječih povezav in dopuščanjamožnosti za različne ravni povezovanja lokalnihskupnosti za ravnanje z odpadki.

(4) Na lokalni ravni se zagotavlja izvajanjeločenega zbiranja komunalnih odpadkov naizvoru; zbiranje in glede na naravne, prostorske,transportne – logistične in druge razmere, lahkotudi naknadno sortiranje, recikliranje in ponovnouporabo nekaterih ločeno zbranih frakcijodpadkov, trženje sekundarnih surovin inpredelavo biološko razgradljivih odpadkov.

(5) Na regijski oziroma medobčinski ravni sev okviru tako imenovanih regijskih centrov zaravnanje z odpadki le-te naknadno sortira,zagotovi njihovo obdelavo in predelavo, recikliranjein ponovno uporabo ločeno zbranih frakcijodpadkov, trženje sekundarnih surovin, mehanskoin biološko obdelanih biološko razgradljivihodpadkov, pripravo odpadkov za termično obdelavoprocesov. Za uresničitev ciljev na področju ravnanja

III

53

z odpadki se regijske centre organizira prostorskoracionalno, zlasti z vidika gravitacijskih območijin transportnih možnosti. Za ravnanje z odpadkise organizira centre prvega, drugega in tretjegareda. V regijske centre prvega reda se vključujetudi ravnanje z živalskimi odpadki z visokimtveganjem, drugimi organskimi odpadki innevarnimi odpadki.

(6) Na državni ravni se načrtuje toplotnaobdelava preostankov odpadkov in odlaganjapreostankov po toplotni obdelavi odpadkov v dvehali največ treh energetskih napravah s hkratnimizkoristkom energije tako, da se zagotovi pokritostSlovenije.

(7) Prostorske ureditve za termično obdelavoodpadkov se načrtuje tako, da se zagotavljapriključitev na obstoječa energetska omrežja, toje elektroenergetski sistem in plinovodni sistem,možnost izkoristka toplotne energije za daljinskoogrevanje ali v gospodarske namene. Prostorskeureditve za sosežig odpadkov se načrtuje kotgospodarske objekte in naprave na območjih zmožnostjo navezave na železniško prometnoomrežje in zagotovljenimi prostorskimi možnostmiza odlaganje preostankov po termični obdelaviodpadkov.

(8) Za zbirna območja ravnanja s komunalnimiodpadki se oblikuje zaokrožena funkcionalnaobmočja s pripadajočimi centri za ravnanje zodpadki. Območja za ravnanje z odpadki sedoločijo na osnovi zadostnega števila potencialnovključenih prebivalcev, homogene notranjetransportne povezanosti, čim krajše transportnerazdalje, obstoječega odlaganja oziroma ravnanjaz odpadki.

(9) Centre prvega reda ali regijske centreza ravnanje z odpadki, ki so najvišja oblikazdruževanja pred toplotno obdelavo, se glede navključenost prebivalstva (90.000 in več prebivalcev)predvideva v Pomurju, Podravju, Savinjski,Dolenjski, Ljubljani z okolico, Gorenjski, SeverniPrimorski in na Obali.

(10) Centre drugega reda se predvidi za manjšaobmočja, kjer je med 55.000 in 90.000 vključenegaprebivalstva v okviru območij centrov prvega redain sicer za Vzhodno Prekmurje, Spodnje Podravje,Dravinjsko, Koroško, Zgornjo Savinjsko, Zasavje,Vrhniško – Notranjsko, Kraško – Notranjsko inPosavje.

(11) Centri drugega reda se lahko predvidijo, čeimajo zadostne kapacitete za celovito ravnanje zodpadki za določeno območje. Lahko paprevzamejo tudi funkcijo centrov prvega reda, čezagotovijo ravnanje z odpadki za celotno območjekot centri prvega reda in izpolnjujejo ostaleopredeljene pogoje za center prvega reda.

(12) S centri tretjega reda ali podcentri se pokrivamanjša območja, ki imajo sama premajhno številoprebivalcev za ekonomsko racionalno ravnanje zodpadki na daljših transportnih razdaljah, so pahomogena ali že trenutno z dolgoročnimizhodiščem samostojno ravnajo z odpadki.

(13) Obstoječa, neustrezno urejena odlagališčaodpadkov, ali tako imenovana »črna« oziroma»divja« odlagališča, ki so lahko potencialni vironesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetnosanira. V okviru sanacije se zagotovi okoljsko -tehnične ukrepe, da se prepreči potencialnoonesnaževanje naravnih virov ter prostorskosanacijo, v okviru katere se predvidi ustreznaraba saniranega prostora.

2.5.1 Radioaktivni odpadki(1) Trajno odlaganje nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu:NSRAO) se zagotovi na območju države prediztekom življenjske dobe NEK, skladno s pozitivnozakonodajo s področja varstva pred ionizirajočimisevanji, jedrsko varnostjo in mednarodnimikonvencijami ter pogodbami, katerih podpisnicaje Republika Slovenija, medtem ko se rešitve zatrajno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov(v nadaljnjem besedilu: VRAO) poišče v sodelovanjus širšo mednarodno skupnostjo.

(2) Izhodiščna območja za izbor lokacije zaodlagališče NSRAO se pripravijo na osnovirezultatov ekspertnega vrednotenja ozemlja gledena primernost za odlaganje NSRAO in temeljijo namerilih, ki pogojujejo varnost odlagališča. Presojoalternativnih lokacij znotraj izhodiščnih območij seskladno z mednarodnimi usmeritvami izvede obpresojanju in vrednotenju variantnih rešitev zvidika vplivov na okolje ter na regionalni in urbanirazvoj, z ekonomskega vidika, z vidikafunkcionalne in tehnične ustreznosti in z vidikadružbene sprejemljivosti.

(3) Izbor lokacije se izvede s kombiniranimpostopkom, ki vključuje strokovno – ekspertnopresojo in pridobivanje lokalnih ponudb za lokacijoter zagotavlja visoko stopnjo vključevanja javnosti.

III

54

III

55

3 Razvoj krajine(1) Razvoj krajine je preurejanje, obnavljanje aliohranjanje prostorskih razmerij v krajini zaradiumeščanja novih ali posodabljanja obstoječihdejavnosti z upoštevanjem zatečenih naravnih inkulturnih značilnosti v krajini.

(2) Razvoj krajine je optimalen, kadar zumeščanjem dejavnosti dosegamo, da je krajinafunkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežensistem prostorskih struktur, ki omogoča zdravo,varno in prijetno bivalno okolje, kadar razvoj vnajvečji možni meri ohranja naravno zgradbo,kulturne plasti ter zagotavlja prostor za odvijanjenaravnih procesov, in kadar razvoj krajineomogoča, da je ta nosilka nacionalne in lokalneidentitete.

(3) Krajina se razvija v treh prevladujočih smereh,in sicer kot pretežno naravna krajina, kot pretežnokulturna krajina ter kot pretežno urbana inkmetijsko intenzivna krajina.

(4) Pretežno naravno krajino večinoma oblikujejonaravne kakovosti prostora, ki izhajajo iz naravneohranjenosti, biotske raznovrstnosti in naravnihvrednot, ter so pomembne tudi za prepoznavnostSlovenije.

(5) Naravna krajina se razvija v skladu z naravnodinamiko na odmaknjenih in goratih območjih naseveru, severozahodu ter jugu države, kjer ječlovekov razvoj omejen zaradi prevladujočihnaravnih značilnosti, oteženih pogojev za bivanje indelo ali dinamičnih naravnih procesov. Poseljenost,v kolikor ni ogrožena z nevarnimi naravnimiprocesi, se ohranja iz narodno obrambnih vidikov,s tem, da se izboljšuje prometno povezanost dolokalnih središč, spodbuja posebne razvojneprograme s področja ekološkega kmetovanja alisonaravnega turizma.

(6) Pretežno kulturna krajina obsega večji delSlovenije in skupaj s stavbno, naselbinsko inkrajinsko dediščino oblikuje kulturnoprepoznavnost Slovenije. Kulturna krajina serazvija predvsem na območjih, ki so odmaknjena odvečjih urbanih območij – na gričevnatih, hribovitih,planotastih in kraških območjih ter slabše odcednihravnicah. Prevladujoča značilnost je mozaičnipreplet gozda, agrarnih krajinskih vzorcev intradicionalne poselitvene strukture.

(7) Pretežno urbana in kmetijsko intenzivnakrajina predstavlja zaledje večjih urbanih središč,

večinoma na ravninskih delih Slovenije, kjer sopritiski gospodarskih in storitvenih dejavnosti nakrajino ter potrebe po intenziviranju kmetijstva in stem povezanim ohranjanjem velikegapridelovalnega potenciala tal še posebno izraziti.Pri razreševanju navzkrižnih interesov medintenziviranjem kmetijske dejavnosti, varstvomkmetijskih zemljišč ter razvojem poselitve se iščeposelitvene možnosti tudi v gozdovih, s tem da sezagotavlja čim manjše vplive na bistvene ekološkefunkcije gozdov. Posebno pozornost se posvečaumeščanju urbanih rab z vidika skladne vizualnepodobe med grajenimi in naravnimi sestavinami,oziroma prehodom v kulturno krajino.

(8) Naravne kakovosti, prepoznavnost in kvalitetanaravnih virov ter ogroženost zaradi nevarnihnaravnih procesov in drugih nesreč so merila zaumeščanje posameznih dejavnosti v naravno,kulturno ali urbanizirano krajino. Dejavnosti seumešča v območja z največjimi prostorskimipotenciali zanje, kjer so hkrati najmanj ranljivesestavine naravnega in grajenega okolja, sestavinekulturne krajine ter regionalnega in urbanegarazvoja.

(9) Spodbuja se take prostorske rešitve inprograme, ki omogočajo dolgoročno ohranitevprostorskih kvalitet, zavrača pa razvojne pobude, kitemeljijo le na kratkoročnih ekonomskih koristih inonemogočajo vzpostavitev kvalitetnih prostorskihrešitev. Na območjih, kjer je cilj trajna ohranitevkrajinske prepoznavnosti, kulturne in biotskeraznovrstnosti, naravnih vrednot ter doživljajskihkvalitet, se spodbuja primerne dejavnosti.

(10) Pri načrtovanju razvoja krajine se upošteva spredpisi določene varstvene zahteve.

(11) Na območjih, kjer so izraženi interesi zaohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednotin kulturne dediščine ter za varovanje naravnihvirov in drugih kakovosti naravnega in bivalnegaokolja, se spodbuja skupna varovanja.

3.1 Prepoznavnost Slovenije z vidikakulturnega in simbolnega pomena krajine

(1) Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturnein simbolne prepoznavnosti krajine zagotavljamovečjo privlačnost območij, specifične razvojnemožnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnostiza identifikacijo prebivalstva z nacionalnimteritorijem. Kulturno in simbolno prepoznavnostter doživljajsko vrednost slovenske krajineoblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in

III

56

naselbinska dediščina podeželja, pogojena sklimatskimi, geološkimi, reliefnimi inzgodovinskimi razmerami ter naravne vrednotez izrazitimi in prepoznavnimi lastnostmi.

(2) Dejavniki prepoznavnosti krajine so:strukturna vrednost, ki označuje vizualno kakovostkrajinskega območja, stopnja ujemanja medmorfološkimi in tipološkimi značilnostmi krajine inrabo prostora, sestavljenost krajinske zgradbe skombinacijami oblik naravnih in kulturnih prvin,kompleksnost znotraj iste strukturne enotenaravnih ali kulturnih prvin, avtentičnost inpričevalnost zgradbe, kakovost umeščenostigrajenih struktur oziroma vzorcev, zgodovinski alisimbolni pomen posameznih delov ali celote, karpredstavlja doživljajske kvalitete posameznihkrajinskih območij.

(3) Splošna kulturna in simbolna krajinskaprepoznavnost Slovenije se oblikuje na ravni alpske,predalpske, subpanonske, kraške in primorskekrajinske regije.

(4) Na državni ravni pomembna krajinskaobmočja tvorijo območja, ki vključujejoprepoznavne in reprezentativne dele slovenskekrajine z dobro ohranjenimi krajinskimisestavinami, zlasti pa so to območja izjemnih krajinz redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbein prostorsko poudarjena kulturna dediščina zvisoko pričevalno oziroma spomeniško vrednostjo,pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikaminaravnih prvin oziroma naravnimi vrednotami.

(5) Nacionalno pomembna krajinska območja sedoloči na osnovi meril: številčnost in kvalitetastavbne dediščine, prisotnost kulturne krajine,prezentirana kulturna dediščina in muzejskamreža, medsebojna povezanost kulturne dediščinein teritorialna zaključenost etnografskega prostora,ohranjenost prostora in prostorska identiteta,simbolni pomen naravnih prvin, visoka doživljajskavrednost in reprezentativnost območja na ravniSlovenije.

(6) Krajinska območja s prepoznavnimiznačilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni,so: Bohinj, Fužinarsko-Studorske planine, Bled,Lipica, Škocjanske jame, del Brkinov in Matarskegapodolja, Cerkniško polje, Planinsko polje, gradSnežnik, Loški Potok, Ljubljansko barje, delOsrednjih Slovenskih Goric, Bitnje, Brdo priKranju; del Bržanije in Movraške doline; območjeRuta, Granta, Stržišča in Kala; Srednji vrh nad

Gozdom Martuljkom, dolina Kolpe pod Starimtrgom, območje Strmice – Predjame, Strojna,Kapelske gorice, območje Gore, območje Negove inTreh Kraljev; Polhov Gradec in Črni Vrh, Radenskopolje, Prem in Suhorje, grad Borl, Jezersko, dolinaSoteske, Starih Žag, območje Fale, del Goričkega,Gorjancev, Podgorja, območje Idrije, Jeruzalemskegorice, Kras, Lipniška dolina, Mirenska dolina,Otočec, območje Kozjanskega, Obsotelja,Bizeljskega, Ribniško Pohorje, območje Rogatca inDonačke gore, območje Strunjana, Šavrini, območjeŠentjanža nad Dravčami, območje Smlednika inŠmarne gore, Trenta, območje vasi pod Čavnom,Velika Planina, Vipavska Brda, Paški Kozjak, širšeobmočje Volčjega Potoka, Zgornja Mežiška dolina,Zgornja Selška dolina, območje Žičke kartuzije,Zadrečka dolina, območje Dolskega in Krumperka,južno Pohorje, Košenjak, Zgornja Savinjska dolina,del Belokranjskega ravnika, spodnji del GoriškihBrd, del Haloz.

(7) Ohranjanje in razvoj krajinskih območij sprepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna nanacionalni ravni, se prvenstveno zagotavlja zustreznim načrtovanjem in programiranjem.Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi,ki so pomembna na nacionalni ravni, se lahko tudizavaruje, če se s tem zagotovi dodatne možnosti zanjihovo uspešnejše upravljanje.

(8) V postopkih prostorskega načrtovanja sekrajinska območja s prepoznavnimi značilnostmiobravnava kot zaokrožena krajinska območja in vnjih zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranjanjihovo celovito prepoznavnost.

(9) Poseben kulturni in simbolni pomen imaSlovensko morje oziroma slovenski akvatorij, kjer sezagotavlja prostorski razvoj, s katerim se ohranjajonjegov kulturni in simbolni pomen ter biotskaraznovrstnost.

3.1.1 Splošne usmeritve za ohranjanjeprepoznavnosti krajinskih območij

(1) Splošne usmeritve za ohranjanjeprepoznavnosti krajinskih območij se upošteva vprogramih in načrtih posameznih sektorjev inlokalnih skupnosti tako, da se zagotovi upoštevanjeprepoznavnih in tipoloških značilnosti krajinskihobmočij in doživljajske kvalitete krajine. Ustreznostnjihove umestitve se preverja z vidika prispevka hkrepitvi krajinske prepoznavnosti.

(2) Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnavakot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost

III

57

območij za prebivalce, investitorje in obiskovalce.V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot sotrajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavis kulturnimi vrednotami in s tradicionalnokmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti inpodobno ter tako prispeva h gospodarskemurazvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.

(3) Posebno pozornost se posveča stikom naselij inodprte krajine. Dejavnike prepoznavnosti krajine seupošteva pri širjenju, oblikovanju in funkcionalnirazmestitvi dejavnosti v poselitvenih območjih nanačin, da se na obrobja mest in naselij pravilomane umešča dejavnosti, ki s svojo obliko ali velikostjonegativno vplivajo na prepoznavno podobo mest indrugih naselij v krajini.

(4) Na območjih, kjer bi zaraščanje pomeniloizgubo velikega dela prepoznavnih kulturnihsestavin krajine, se spodbuja kmetijsko ali drugoprimerno rabo, s pomočjo katere se jih ohranja. Prizdruževanju kmetijskih zemljišč v večje parcele sesledi osnovnim smerem prostora in poljske delitve.

(5) V gozdove na pobočjih se praviloma ne posega,kadar pa je to potrebno, se prepreči možnostnastanka erozijskih žarišč in zagotovi čim manjšovidnost posegov. Na reliefno ali geomorfološkoizpostavljena in vidna mesta se praviloma neposega, izjema velja za objekte, za katere jepomembno, da so v prostoru poudarjeni kotdominante.

(6) Pri načrtovanju infrastrukturnih objektov alidrugih objektov ali posegov za potrebe določenihdejavnosti, ki pomenijo obsežne ureditvene posegev prostoru, se preprečuje negativne vplive in izbirarešitve, ki najmanj prizadenejo dejavnikeprepoznavnosti krajine.

3.1.2 Zagotavljanje ohranjanja prepoznavnihznačilnosti na ravni posameznihkrajinskih regij

(1) Pri načrtovanju namenske rabe prostora inprostorskih ureditev v posameznih krajinskihregijah se upošteva splošne usmeritve za ohranjanjeprepoznavnosti krajinskih območij in usmeritve zaohranjanje arhitekturne prepoznavnosti, pri tem pav posameznih krajinskih regijah upošteva tudinjihove specifične značilnosti.

(2) V alpskih krajinah se upošteva velikonaravno dinamiko, naravne procese, ranljivostvisokogorskega sveta in mikroreliefa ter značilnooblikovanost reliefa.

(3) V predalpskih krajinah se upoštevaorganizacijo prostora v gorskih in hribovitihobmočjih, za katere je značilen »celek«, ranljivostpodzemnih voda in strukturno vrednost avtohtonevegetacije na ravninskih predelih.

(4) V subpanonskih krajinah se upoštevaznačilno organizacijo rabe prostora, vezanona relief in ekspozicijo pobočij, ranljivostpodzemnih voda in avtohtone vegetacije tervodnih ekosistemov.

(5) V kraških krajinah notranje Slovenije seupošteva strukturo kraških polj in podolij, drugeposebnosti krasa ter ranljivost kraškihvodonosnikov in podtalja.

(6) V primorskih krajinah se upošteva reliefne ingeomorfološke značilnosti, ranljivost naravnih delovmorske obale in morja ter krajinsko ekološkipomen naravne zarasti.

3.2 Naravne kakovosti krajine(1) Naravne kakovosti slovenskega prostorapredstavljajo prednost Slovenije v primerjavi zEvropo. Naravne kakovosti ugodno vplivajo nastanje okolja v Sloveniji, na bivalne kakovosti ter soosnova za ekološko naravnane dejavnosti napodeželju.

(2) Naravne kakovosti so lastnost območij zveliko ohranjenostjo in raznolikostjo biotskeraznovrstnosti, območij s sklenjenimi gozdovi vnaravni krajini, območij s kvalitetnimi vodnimiekosistemi, območij visokogorskega sveta, kjer ječlovekov vpliv na naravo najmanjši in območij zohranjenimi naravnimi procesi.

(3) To so ekološko pomembna območja, posebnavarstvena območja, naravne vrednote in drugaobmočja, kjer so izpolnjene take lastnosti.

(4) Naravne kakovosti so značilne zlasti zaobmočje Julijskih Alp, za Kamniško Savinjske Alpein Karavanke, Snežnik, Krim in Kočevsko, Nanosin Trnovski gozd, porečje Ljubljanice, Soče, Drave,Mure, Kolpe, Dravinje in zgornji tok Save. Kotobmočja z naravnimi kakovostmi se štejejo tudidruga, manjša, pretežno naravno ohranjenaobmočja na celotnem območju Slovenije.

3.2.1 Ohranjanje narave(1) Ohranjena biotska raznovrstnost in naravnevrednote so pomemben del naravnih kakovostikrajine.

III

58

(2) Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvonaravnih vrednot se zagotavlja tudi s prostorskimrazvojem, ki te kvalitete spoštuje in jih na ustrezennačin vključuje.

(3) Na območjih pretežno naravne krajine so toobmočja, kot so primeroma našteta zgoraj, naobmočjih kulturnih krajin pa so to primeromaKras, Goričko, Kozjansko, Pohorje.

(4) Obstoječa državna zavarovana območja soTriglavski narodni park, Škocjanske jame,Škocjanski zatok, Sečoveljske soline, Goričko,Kozjanski park, Soča, Strunjan, Debeli Rtič, RtMadona, Kolpa, Predjamski in Postojnski jamskisistem.

(5) Država skrbi za naravne vrednote državnegapomena in območja, ki so pomembna za ohranjanjebiotske raznovrstnosti, to so ekološko pomembnaobmočja in posebna varstvena območja (Evropskoekološko omrežje). Lokalne skupnosti skrbijo zaohranjanje naravnih vrednot lokalnega pomena.

3.2.2 Usmeritve za ohranjanje naravnihkakovosti

(1) Na celotnem teritoriju Slovenije se značrtovanim prostorskim razvojem in umeščanjemposameznih dejavnosti zagotavlja ohranjanjenaravnih procesov in vitalnost večjih in manjšihobmočij z naravnimi kakovostmi. Zagotavlja seohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, kiso pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti(nepretrganost in povezanost), ugodno stanjehabitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, terhabitatov ogroženih vrst.

(2) Na posebnih varstvenih območjih (Natura2000) se biotsko raznovrstnost, zlasti pa habitaterastlinskih in živalskih vrst, ki so posebnegapomena za Evropsko skupnost, ohranja z raboprostora, ki omogoča vzpostavitev ali vzdrževanjeugodnega stanja teh vrst.

(3) V antropogenih ekosistemih, ki so pomembniza ohranjanje habitatov rastlinskih in živalskih vrst,posebnega pomena za Evropsko skupnost in soprisotne tudi kulturne kakovosti, predvsem pakulturna dediščina, se oblikuje take rešitve, kiomogočajo zadovoljivo ohranjanje tako naravnihkot kulturnih kakovosti.

(4) Velika poseganja v območja z naravnimikakovostmi morajo biti preudarna tako, da sezagotavlja nemoteno odvijanje naravnih procesov in

preprečuje fragmentacijo naravnih ekosistemov terizgubo vitalnih delov naravovarstveno pomembnihhabitatov. Obsega poplavnih območij ali odtočnihrežimov se načeloma ne spreminja. Kadar pa je topotrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev tehpovršin. Prostoživečim živalim se zagotovljaoptimalno prehajanje preko trajnih, antropogenopogojenih ovir v prostoru.

(5) V območjih, kjer je človekov vpliv na naravomajhen in prevladujejo naravni ekosistemi, se nespodbuja nove poselitve, je pa dopustna pod pogoji,kadar je to pomembno iz obrambnih razlogov innjeni vplivi ter vplivi infrastrukture, ki jo potrebuje,ne pomenijo fragmentacije naravnih območij.

(6) V območjih nad gozdno mejo, na območjih zostrimi vremenskimi razmerami ter v varovalnihgozdovih se ne dopušča posegov v podtalje alivegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalosposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebnopa, kadar bi to spodbudilo erozijske procese.

(7) V območjih z naravnimi kakovostmi sezagotavlja take oblike kmetijske dejavnosti, kiomogočajo sožitje med človekovimi dejavnostmi innaravo.

(8) V območjih z naravnimi kakovostmi sedopušča prilagojene, nemnožične in neagresivneoblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pričemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturopraviloma zagotavlja v poselitvenih območjih.

(9) V območjih koridorjev ogroženih vrst in vobmočjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovihpopulacij se ohranja gozdove in druge oblikenaravnih prvin v čim bolj naravnem stanju kotpodporno ekološko strukturo, novo poselitev indruge gospodarske in storitvene dejavnosti paprostorsko strukturira tako, da se omogočineovirane prehode.

(10) Ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnihvrednot ali naravnih kakovosti se zagotavlja tudi zzavarovanji, pri čemer se v večjih zavarovanihobmočjih ob varstvu in sočasni prostorski obravnaviskrbi za regionalni razvoj in spodbuja posebneoblike razvoja. Na območjih, kjer so poleg naravnihtudi kulturne in simbolne kakovosti, se zagotavljaskupne prostorsko razvojne rešitve.

(11) Na obmejnih območjih, kjer so naravnaobmočja na obeh straneh meja, se s celovitoobravnavo naravnih ekosistemov omogoči njihovo

III

59

povezanost in vključevanje v mednarodna ekološkaomrežja ter zavarovana območja.

3.3 Raba naravnih virov(1) Naravni viri, tla, voda, zrak, gozd, mineralnesurovine in prostor so pomembni za prostorskirazvoj države in kvaliteto bivanja, pri čemer sezagotavlja tako stopnjo samooskrbe in neodvisnostdržave od tujih virov, ki jo je glede narazpoložljivost gospodarsko izkoristljivih naravnihvirov, družbeno sprejemljivost izrabe in čim manjšeokoljske vplive mogoče doseči.

(2) Zagotavlja se gospodarno, preudarno inprostorsko racionalno rabo naravnih virov, da seohranjajo potenciali, obnovljivost in kvaliteta, da sezagotovi njihov dolgoročni obstoj in se ohranjabiotska raznovrstnost, naravne vrednote inkulturna dediščina.

(3) Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča vprostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnostiza izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnihvirov v prihodnosti ter tako, da je čim manjmožnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, kibi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto inuporabnost.

(4) Prostor je poleg vode najpomembnejšineobnovljiv naravni vir. Rabo prostora zaposamezne dejavnosti se določa glede na kakovostinaravnih virov, ki jih posamezne dejavnosti pri tempotrebujejo.

3.3.1 Pridelovalni potencial tal zakmetijsko rabo

(1) Kmetijske dejavnosti se prednostno usmerjana območja z visokim pridelovalnim potencialomtal za kmetijsko rabo. Taka območja v Sloveniji sov Vipavski dolini, na Ljubljanskem, Sorškem,Brežiško – Krškem, Dravskem, Murskem polju, vSlovenskih Goricah, na odcednih ravnicah ob rekahin na poljih ter predstavljajo med 15 in 20%kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Visok pridelovalnipotencial tal za kmetijsko rabo imajo tla znajboljšimi talnimi lastnostmi, kjer je možnanajširša kmetijska raba tal in tla z dobrimi talnimilastnostmi, predvsem na razgibanem reliefu, kjerso najprimernejše lege za trajne nasade.

(2) Kmetijska zemljišča z visokim in dobrimpridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo sepo predhodnem usklajevanju z drugimi interesi napodlagi ranljivosti sestavin okolja in prostora

opredeli kot najboljša kmetijska zemljišča. Mednajboljša kmetijska zemljišča se ne vključujemokrišč ob predpostavki izboljšanja njihovihlastnosti z osuševalnimi ukrepi. Izločilno merilo pridoločanju najboljših kmetijskih zemljišč so tuditista erozijska območja, kjer nevarnosti erozije nimogoče zmanjšati s tehnologijo kmetovanja.

(3) Kmetijska zemljišča s slabšimi talnimilastnostmi, lego, naklonom ali ekspozicijo seopredeli kot druga kmetijska zemljišča. Izjemne,redke talne oblike kot so na primer terra rossa inšotišča, se opredeli kot kmetijska zemljišča,namenjena trajni ohranitvi. Posebej se opredelijokmetijska zemljišča, ki so zaradi onesnaženjaneprimerna za pridelavo hrane ali primerna samoza določene kmetijske dejavnosti.

(4) Kmetijske dejavnosti se spodbuja na območjihs slabšim pridelovalnim potencialom tal zakmetijsko rabo, kadar se s tem omogoča ohranjanjekulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotskeraznovrstnosti ter naravnih vrednot.

3.3.1.1 Usmeritve za rabo tal(1) Na območjih z visokim in dobrimpridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo,kjer ne veljajo posebne omejitve izvajanja dejavnostizaradi varstva podzemnih voda kot virov pitne vode,se lahko izvaja ukrepe za posodabljanje kmetijskeproizvodnje oziroma agrarne operacije, pri čemerse upošteva obstoječo krajinsko strukturo, mrežopoti, prostorske smeri, naravne koridorje in logikokrajinskega vzorca.

(2) Kmetijsko dejavnost na zemljiščih z visokim indobrim pridelovalnim potencialom se zaradi varstvapodzemnih voda kot virov pitne vode, to je naDravskem, Murskem polju, Apaškem,Prekmurskem, Ptujskem, Sorškem, Kranjskem inLjubljanskem polju ter v Spodnji Savinjski dolini,dolini Kamniške Bistrice in Polskave ustreznotehnološko prilagodi ali preusmeri v gojenje drugihkmetijskih kultur. Za izboljšanje kvalitetepovršinskih voda se kot prostorski ukrep obupoštevanju oblikovne podobe krajine zasajaavtohtona vegetacija ter postopoma umikakmetijske dejavnosti iz priobalnih zemljišč voda.

(3) Kmetovanje se ustrezno prilagaja tudi nadrugih vodovarstvenih in drugih varstvenihobmočjih in na območjih, ogroženih zaradiškodljivega delovanja voda ter na območjih,ogroženih zaradi neugodnih vremenskih razmer.

III

60

(4) Reorganizacijo kmetij na podeželju sespodbuja na območjih z visokim pridelovalnimpotencialom tal za kmetijsko rabo, kadar je gledena pridelovalno usmeritev zagotovljena ustreznakoncentracija posesti, ob upoštevanju poselitvenegain krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja.

(5) Trajni nasadi se urejajo na območjihvinorodnih in sadjarskih okolišev. Z novimitrajnimi nasadi se ne posega v erozijska, plazljiva,plazovita območja oziroma nestabilna zemljišča. Priprenovi obstoječih trajnih nasadov se izbira takoobliko nasada, da je nevarnost proženja erozijezmanjšana na minimum.

(6) Območja, kjer so agrarne operacije povzročilekrajinsko in ekosistemsko osiromašenje, sepostopno sanira predvsem z uvajanjem večjegadeleža naravnih prvin, predvsem vegetacijskih alivodnih prvin in/ali z izločanjem določenega deležakmetijskih zemljišč iz rabe.

(7) Pri umeščanju nove poselitve, objektovgospodarske javne infrastrukture ter gospodarskihcon se zagotavlja dovolj velik odmik od območij zvisokim in dobrim predelovalnim potencialom alipa se zagotavlja ustrezne vegetacijske pasove zaradipotencialne nevarnosti onesnaževanja tal in s temzmanjševanja pridelovalnega potenciala.

(8) Pri zahtevah za spremembe namembnostikmetijskih zemljišč se upošteva tudi njihovostrukturno vlogo v krajini in socialno - gospodarskipomen. Objekti oziroma prostorske ureditvegospodarske javne infrastrukture se umeščajo nakmetijske površine z velikim pridelovalnimpotencialom tal za kmetijsko rabo le v primeru, koni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primernaza kmetijsko pridelavo in na način, da se v čimmanjši možni meri vpliva na drobljenje sklenjenihkmetijskih površin.

3.3.2 Povečana sonaravna lesna proizvodnja(1) Gozdovi so po površini najobsežnejša rabaprostora in največji naravni sistem. Zaradi velikegozdnatosti Slovenije se ne spodbuja povečevanjagozdnih površin. Povsod tam, kjer je to možnoglede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotjuz varstvom drugih virov, pa se lesno proizvodnjospodbuja, vendar tako, da se zagotavlja čimboljsonaravne načine lesne proizvodnje. Za lesnoproizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovoljveliko lesno zalogo, razen varovalnih gozdov ingozdnih rezervatov. V gozdovih s posebnim

namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu znjihovim posebnim namenom.

(2) V gozdovih se omogoči dejavnosti, kidolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozdain kakovosti naravnega vira ter ne ovirajogospodarjenja z gozdom.

(3) Gospodarjenje se prilagodi v gozdovih, kiimajo velik krajinski, ekološki, kulturni alirekreativni pomen. Ravninskih gozdov, skupindreves ali posamičnih dreves v kmetijski krajini sepraviloma ne krči. Na kmetijskih območjih zmajhnim deležem visoke vegetacije in na območjihvarstva vodnih virov se dopušča pogozdovanje zavtohtonimi vrstami.

(4) Gozdove v naseljih, ki imajo pomembnoekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani invključi v zelene sisteme naselij s primernimioblikami rekreacijske rabe. V bližini naselij se gozdlahko nameni za poselitev, kadar se s tem bistvenone posega v ekološko ravnovesje.

(5) Raba gozda zahteva celovit sistem gozdnihprometnic, ki mora biti urejen prostorskoracionalno in v skladu z okoljskimi zahtevami.Gradnja gozdnih prometnic ne sme pomeniti vidnihdegradacij, uničenja naravnih vrednot oziroma nesme sprožati erozijskih procesov.

(6) V gozdovih, razvrednotenih zaradionesnaženja zraka in drugih negativnih vplivov,predvsem v Zasavju, Mežiški in Šaleški dolini, se ssanacijskimi ukrepi postopoma vzpostavlja ekološkostabilne gozdne sestoje.

3.3.3 Raba voda(1) Vode so najpomembnejši vir za prostorskirazvoj ter hkrati najbolj ranljiv obnovljiv naravnivir. Za prostorski razvoj najpomembnejši sistemicelinskih voda so Savski hidrografski sistem zLjubljanico, Dravski, Murski in Soški hidrografskisistem, jezera in morje. Z vodami iz teh sistemov sezagotavlja osnova za oskrbo z vodo ter zagospodarsko in rekreacijsko rabo.

(2) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarskein turistično-rekreacijske namene, pri čemerse zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajneohranitve kemijskega in ekološkega stanja terobnovljivosti naravnega vira ter varstvaekološkega, krajinskega in doživljajskega pomenavoda v krajini, vključno s kvalitetnimi posegičloveka (mlinščice, pomoli, kulturni sloji in

III

61

podobno). V okviru priprave prostorskih aktov sezagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjihin porečjih.

(3) Zaradi ranljivosti podzemnih voda, kipredstavljajo največje zaloge pitne vode v Slovenijiin vodnih virov za oskrbo prebivalstva, se dejavnostiumešča v prostor v območja najmanjše ranljivostiter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da sekvaliteta podzemnih voda ali vodnih virov neposlabšuje in njihova količina ne zmanjšuje.Prostorski razvoj dejavnosti se praviloma načrtujetam, kjer je brez večjih prostorskih posegov možnozagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(4) Za rekreacijo se skladno s prostorskimimožnostmi in omejitvami namenja Sočo, zgornjedele Save, Krko, Kolpo, Ljubljanico, Savinjo, drugemanjše reke ter Bohinjsko, Blejsko, Cerkniškojezero in jezera antropogenega nastanka, nastala naprimer z zajezitvami ali zaradi rudarjenja. Medrekreacijska območja na vodah z ustrezno kvalitetovode se lahko uvrsti območja, kjer je mogočeorganizirati oblike dostopa, ki ne pomenijospreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjerrekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjovodnih ekosistemov, kulturnih in doživljajskihznačilnosti vodnih ter obvodnih krajin. Zaradizmanjševanja pritiskov turističnih dejavnosti namorsko obalo se za rekreacijske dejavnosti spodbujaizrabo celinskih voda.

(5) V Slovenskem Primorju se skladno sprostorskimi možnostmi in omejitvami omogočadejavnosti, ki zagotavljajo oblikovanje ali ohranjanjekvalitetne obale.

(6) Na morju in v obalnem pasu se omogočarazvoj tistih dejavnosti, ki ne zmanjšujejo kvalitetevode, povečujejo pa kvaliteto izrabe ter pri tem neovirajo javne dostopnosti morja in obale ter jihzaradi nujne prisotnosti morja ni mogoče izvajatinikjer drugje. V obalnem in priobalnem pasu se neizvaja posegov, ki bi zoževali poglede na morje terogrožali ohranjanje narave in kulturne dediščine.Obalne črte se ne krajša, lahko pa se jo podaljša, vskladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

(7) Za premoščanje vodnih območij se zagotavljatakšne ureditve in rešitve, ki ne povečujejopoplavne ogroženosti.

(8) Na površinskih vodah se z vodnoinfrastrukturo zagotavlja ustrezno upravljanjevodnih sistemov in se ob tem omogoči delovanje

naravnih procesov na vodah ali ob njih. Vodnoinfrastrukturo se umešča v skladu z naravnomorfologijo na vidno manj izpostavljena mesta, pričemer se praviloma uporablja take materiale, da jenegativni vizualni vpliv čim manjši. Vodnainfrastruktura se postavlja tako, da območje vplivaob potencialni porušitvi ne pomeni večjegaogrožanja človeka ali njegovih materialnih dobrin.

(9) Na reguliranih površinskih vodah se zustreznimi ukrepi omogoči izboljšanje njihovegahidromorfološkega stanja oziroma vzpostavljanjekrajinsko ekološke in strukturne vloge voda vkrajini, kadar to ni v nasprotju z zagotavljanjempoplavne varnosti.

3.3.4 Samooskrba z mineralnimi surovinami(1) Mineralne surovine so neobnovljivi naravnivir, s katerimi se gospodari tako, da je zagotovljenauravnotežena oskrba ter ohranjena dostopnost domineralnih surovin za prihodnje generacije.Uravnotežena oskrba, ki temelji na usklajenostiokoljskih, gospodarskih in družbenih vidikov,upošteva prostorsko racionalno organizacijodejavnosti glede na tržne in prostorske potrebe terobsega zmanjšanje števila površinskih kopovmineralnih surovin.

(2) Pri izkoriščanju mineralnih surovin se stremik optimizaciji pridobivanja in postopnemuzapiranju manjših objektov ter sanaciji nelegalnihkopov. Število objektov se optimizira glede naokoljska, gospodarska in družbena merila, kivključujejo tudi geološko ustreznost, zadostnokoličino zalog, dovolj veliko letno proizvodnjo,funkcionalno povezanost z uporabniki, transportniradij prodaje, vidno neizpostavljenost območij inprimerno oddaljenost od poselitve. Podana merilase uporabi tudi pri izdajanju koncesij zaizkoriščanje mineralnih surovin.

(3) Pri načrtovanju prostora se zagotavljavarovanje virov mineralnih surovin za prihodnjegeneracije, kar predvideva omejitve za druge rabena teh območjih.

(4) Nove objekte se odpira le v primerih, če gre zavečje povečanje potreb, ki jih ni mogoče zadostiti zže odprtimi objekti na območju gospodarnetransportne oddaljenosti.

(5) Prednostno se sanira kope, ki negativnovplivajo na sestavine okolja in bivalne kvalitete, terkope, ki so v območjih, pomembnih zaradinacionalne, regionalne ali lokalne prepoznavnosti.

III

62

(6) V območjih naravnih kakovosti prostora sekope praviloma sanira s povrnitvijo v naravnostanje ali v sekundarni biotop, v območjihprednostne rabe naravnih virov v zemljišča,namenjena primarnim dejavnostim, na območjihposelitve v urbane rabe, na območjihprepoznavnosti pa v tako obliko, ki je najboljoptimalna z vidika zagotavljanja prepoznavnostiprostora.

(7) Z vidika uporabe in dostopnosti se oblikujemesta strateških, gospodarsko pomembnih inavtohtonih, pogostih oziroma ostalih mineralnihsurovin.

(8) Mesta strateških mineralnih surovinvključujejo obstoječa in potencialna nahajališčaenergetskih mineralnih surovin, pomembnih zaoskrbo države z energijo. To so nahajališčapremoga, urana, nafte in plina ter geotermičnienergetski viri. Mesta energetskih surovin seprostorsko varuje.

(9) Mesta pridobivanja gospodarsko pomembnihin avtohtonih mineralnih surovin vključujejonahajališča kalcita, jezerske krede, bentonita, tufa,roženca, kremenovega peska in kremenovegaproda, keramične in opekarske gline ter mineralnesurovine za cementno industrijo. Z izkoriščanjemavtohtonih mineralnih surovin se zagotavljapredvsem tradicionalne gradbene materiale.

(10) Mesta pridobivanja ostalih (pogostih)mineralnih surovin so mesta izkoriščanjamineralnih surovin za gradbeništvo na podlagimeril enakomerne dostopnosti do mineralnihsurovin na ravni regij, možnosti obnove naravnihznačilnosti prostora ter družbene sprejemljivosti.Za mivko, gramoz in pesek se lahko izkoriščasprotne naplavine v rekah, vendar le, kadar seugotovi majhno ranljivost vodnega ekosistema,kvalitete vode, geohidroloških lastnosti reke gorin dol vodno ter doživljajskih kvalitet vodne inobvodne krajine.

(11) V območjih nacionalne prepoznavnosti innaravnih kakovosti so dopustne tudi lokacijeizkoriščanja redkih in edinstvenih mineralnihsurovin, npr. granitov, tonalitov in marmorjev, čegre za občasne odvzeme.

3.3.5 Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti(1) Primerjalne prednosti za turizem v Slovenijiimajo območja z naravnimi kakovostmi, kulturnodediščino in prepoznavna krajinska območja. Za

turizem so privlačna tudi območja, ki omogočajonekatere specifične in sezonsko vezane obliketurizma, predvsem dejavnosti, vezane na vodo inzimske športe ter območja, ki so opremljena zustrezno turistično-rekreacijsko infrastrukturo.Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti najzagotavlja dolgoročno najbolj optimalno izraboprimerjalnih prednosti v posameznih območjih.Vanj naj se vključuje lokalno prebivalstvo in lokalneskupnosti, posebno na obmejnih območjih, napodeželju in v mestih.

(2) Prostorski razvoj turističnih dejavnosti terpotrebne infrastrukture se omogoča predvsemv okviru temeljnih turističnih območij, in sicerJulijskih Alp, Obale, Krasa, Goriške, Ljubljane,Maribora s Pohorjem, Pomurja, Obsotelja,Dolenjske, slovenskega podeželja in mest zzaledjem. V navedenih območjih se razvijakulturni, zdraviliški, podeželski, rekreativni,doživljajski, ekološki, igralniško zabaviščni inposlovni turizem ter druge oblike turizmaskladno s prostorskimi značilnostmi inomejitvami.

(3) Turistične dejavnosti se usmerja tako, daje v turistično ponudbo vključenih kar se da velikoštevilo območij z regionalnimi posebnostmi,kjer je mogoče oblikovati kakovostne in raznolikein regionalno prepoznavne turistične produkte sčim manjšimi vplivi na sestavine okolja, naravo in kulturno dediščino. Zagotavlja se programskopovezanost in dopolnjevanje turistične ponudbe,optimalno koriščenje turistične infrastrukture terspodbujanje prestrukturiranja turističnih območijna Obali in v Julijskih Alpah v smeri okoljske,programske in storitvene kakovosti.S preprečevanjem pretiranih zgostitev turističnihprogramov in turistične infrastrukture v prostoruse zmanjšuje pritisk na obremenjenih območjih,kot sta obrobje Julijskih Alp in Obala.Izkoristi se razvojne možnosti, ki jih imajo zaturistične ali prostočasne dejavnosti različnesestavine kulturne dediščine ali krajina.

(4) Na Obali se razvoj turističnih dejavnostiusmerja v večanje kvalitete in rabo sodobnihtehnologij, s katerimi se zmanjšuje raba naravnihvirov in prispeva k zmanjševanju obremenitevokolja in prostora. Spodbuja se razvoj kopališkihmest na Obali, ki vključujejo zagotavljanjesodobnih in privlačnih kopaliških zmogljivosti,javnega in drugega potniškega pomorskegaprometa ter zagotavljanje nastanitvenih zmogljivostiter drugih programov v povezavi s Slovensko Istro

III

63

in Krasom. Pri načrtovanju novih območij zaturizem se najprej preveri možnosti uporabedegradiranih ali opuščenih območij.

(5) V alpskem in drugem gorskem svetu, kjer za toobstajajo prostorske možnosti, se razvija zimskošportne in dopolnjujoče celoletne aktivnosti.Prostorske ureditve, namenjene zimskim športom,se načrtuje tako, da jih je mogoče uporabljati vdrugih letnih časih za druge dejavnosti in danjihova ureditev ne sproža drugih neželenihposledic ali erozijskih procesov.

(6) V panonskem svetu se razvija zlasti dejavnosti,vezane na izrabo termalne vode, pri čemer sezdravilišča razvija kot privlačna, kvalitetno urejenain zdrava območja sprostitve z upoštevanjempotencialov za izrabo termalne vode, prostorskihmožnosti za razvoj zdravilišč in okoljskih omejitev.V sodelovanju s Hrvaško se načrtuje rekreacijskoizrabo mejnih rek in oblikovanje skupnihturističnih območij.

(7) V kraških območjih Slovenije se turizemrazvija v povezavi z naravnimi posebnostmi krasa,kot so jame, presihajoča jezera, gozdovi ipd. in zupoštevanjem občutljivosti teh območij.

(8) Posebno pozornost namenjamo tudiprostorskemu razvoju prostočasnih dejavnosti, kiso namenjene predvsem prebivalstvu Slovenije zarekreacijske aktivnosti in oddih. Prostočasnedejavnosti se razvija v okviru jedrnih območij, kiobsegajo večje naselbinske zgostitve, povezano znjihovim zaledjem. V jedrna območja se zaradiracionalnosti in dostopnosti umešča rekreacijskoinfrastrukturo, v zaledja pa se umešča prostočasnedejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijskeinfrastrukure in programsko dopolnjujejo jedrnaobmočja.

(9) Jedrna območja za prostočasne dejavnosti seenakomerno razporeja po prostoru, da se zagotovipribliževanje prostočasne ponudbe prebivalcem,preprečevanje razvoja novih pretiranih zgostitevprogramov v prostoru ter razprševanje dejavnostiv prostoru zaradi optimalne izrabe primerjalnihprednosti.

(10) Na Obali in v Julijskih Alpah, predvsem vdolinah Save Bohinjke, Save Dolinke in Soče seturistične in prostočasne dejavnosti kvalitativnoprogramsko prestrukturira in prostorskouravnoteži. Na drugih jedrnih območjih, na Krasu

s Podgrajskim podoljem, na Ljubljanskem,Novogoriškem, Kranjskem, Krško–Brežiškem,Novomeškem, Celjskem, Mariborskem,Murskosoboškem, Zasavskem, Cerkljanskem,Notranjskem, Koroškem, Sotelskem območju, vZgornji Savinjski dolini, v Beli krajini s spodnjodolino Kolpe in v Goteniški dolini z gornjo dolinoKolpe se medsebojno povezuje posamične obstoječeali nove programe in se izogiba pretiranimkoncentracijam programov in infrastrukture vprostoru.

3.4 Obrambne dejavnosti(1) Prostor je eden najpomembnejših dejavnikovpri zagotavljanju obrambe države, zato se območja,ki imajo zaradi svojih posebnih naravnih lastnostistrateški pomen za obrambo države, pravilomaohranja v primarni, to je gozdni ali kmetijski rabi.

(2) Za razvoj obrambnega sistema se zagotavljaustrezno vojaško infrastrukturo in njenorazporeditev v prostoru, s katero se omogočauspešno izvajanje obrambe v primeru agresijeoziroma napada na Republiko Slovenijo.Obrambne dejavnosti se izvaja v obrambnihobmočjih.

(3) Razvoj obrambnih dejavnosti se usmerjaprednostno v območja, ki že služijo obrambnemunamenu. Postopno se zmanjšuje območja zaobrambne dejavnosti v urbanih območjih. Razvojobrambnih dejavnosti vključuje prilagajanjeobstoječe vojaške infrastrukture novim potrebam,predvsem reorganizaciji obrambnega sistema,povezanega z vključitvijo Republike Slovenije vevroatlantske integracije.

(4) Pri načrtovanju nadomestne in noveinfrastrukture za potrebe obrambnih dejavnosti seposebno pozornost nameni ustrezni prostorskiumestitvi, zmanjševanju vplivov na okolje terzagotavljanju potrebnih varnostnih odmikov odstanovanjskih območij, gospodarskih in storitvenihdejavnosti, kulturnih spomenikov in naravovarstvenopomembnih območij.

3.5 Prostorske omejitve za razvoj na območjihpotencialnih naravnih ali drugih nesreč inna območjih vododeficitarnosti

(1) Na območjih z izrazito naravno dinamiko sevarne življenjske razmere omogoči s sanacijo žariščnaravnih procesov in omejevanjem razvoja,sorazmerno glede na izrazitost in pogostostnaravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo

III

64

življenje ali njegove materialne dobrine. Območja,kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, seprepušča naravni dinamiki.

(2) Za zagotavljanje ustrezne varnosti se naogroženih območjih določi območja, kjer sopotrebni zaščitni ukrepi ter območja, kjer seobstoječe, z naravnimi procesi nezdružljive dejavnostidolgoročno umikajo in se prostor prepušča naraviali drugim manj konfliktnim dejavnostim.

(3) V poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih sene načrtuje prostorskih ureditev oziromadejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(4) V območjih tveganj zaradi možnosti porušitvevisokih pregrad se načrtuje dejavnosti tako, damorebitna porušitev ne bi imela hujših prostorskihin materialnih posledic. Poselitev se načrtuje izvendosega udarnih voda, obstoječo pa se pred njihovimdelovanjem zaščiti z ustreznimi ukrepi.

(5) V potresno ogroženih območjih se ne načrtujeprostorskih ureditev in dejavnosti, ki bi v primeru

rušitvenega potresa predstavljale tveganje za okolje.V potresno ogroženih poselitvenih območjih senačrtuje objekte, ki bodo ustrezali zahtevam zaseizmično varne objekte.

(6) V vododeficitarnih območjih se prioritetnozagotavlja urejeno oskrbo z vodo prebivalcem tehobmočij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemnopovečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtujev vododeficitarnih območjih.

(7) V območjih s pojavom suše se kmetijskodejavnost tehnološko prilagodi, zamenja kmetijskekulture ter na osnovi celovite obravnave voda nadoločenem območju zagotovi ustrezne dolgoročneprostorske ukrepe za zmanjševanje možnostiškodljivih posledic.

(8) V območjih velike požarne ogroženosti gozdovse praviloma ne načrtuje dejavnosti oziromaprostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatnotveganje za življenje ljudi ter materialne dobrinein naravo. Gozdne sestoje se postopno vrstnopreoblikuje, da bodo bolj odporni in hitreje obnovljivi.

III

65

III

66

III

67

III

68

III

69

(1) Ukrepi za izvajanje prostorske strategijeobsegajo:– koordinacijo programov, ki so pomembni za

izvajanje prostorske strategije,– naloge in aktivnosti nosilcev urejanja prostora

ter drugih subjektov, pristojnih za uresničevanjeprostorske strategije,

– aktivnosti za zagotavljanje skladnosti razvojnihdokumentov in prostorskih aktov s prostorskostrategijo,

– spremljanje uspešnosti izvajanja prostorskestrategije.

(2) Prostorska strategija se uresničuje zlastis koordinacijo razvojnega in prostorskeganačrtovanja, državnimi in evropskimi finančnimispodbudami ter spodbujanjem prostorskegarazvoja s pomočjo izmenjave informacij, usmerjanjaraziskovanja, kordinacijo delovanja organovjavne uprave ter institucij urejanja prostora.

1 Programi, pomembni za izvajanjeprostorske strategije

(1) Izhodišča za koordinacijo programov inaktivnosti za izvajanje prostorske strategije so:– udejanjanje načel in ciljev vzdržnega prostorskega

razvoja na državni, regionalni in lokalni ravni,– izvajanje zasnove prostorskega razvoja Slovenije s

prioritetami in usmeritvami za razvoj posameznihprostorskih sistemov: poselitve, gospodarske javneinfrastrukture in krajine,

– izvajanje mednarodnih pogodb in drugihmednarodnih obveznosti ter vključevanje vmednarodne prostorsko naravnane programe,

– pridobivanje razvojnih sredstev evropskihskupnosti ali drugih sredstev naddržavnihorganizacij.

(2) Na področju razvoja poselitve so nujnipredvsem programi za:– razvoj mest in njihovih širših mestnih območij ter

drugih naselij s poudarkom na urejanju innačrtovanju prometa, stanovanjskih območij,gospodarskih con in podobno,

– razvoj mesta Ljubljane v mednarodnokonkurenčno državno prestolnico, izhajajoč izureditve medsebojnih odnosov med državo inglavnim mestom,

– intenziviranje rabe urbanih površin z usmerjanjemrabe na premalo izkoriščena zazidana, opuščena alinezazidana, a za gradnjo predvidena zemljišča,

– razvoj urbane zemljiške politike in vzpostavljanjepravočasne ponudbe lokacij za gradnjo,

– načrtovanje javnih prostorov v naseljih ter

oblikovanje zelenih sistemov in njihove javnefunkcije,

– sanacijo degradiranih urbanih območij, kot sostanovanjska, industrijska in druga podobnaobmočja,

– celostno ohranjanje naselij s poudarkom narevitalizaciji in rehabilitaciji varovanihnaselbinskih območij,

– celostno prenovo historičnih naselbinskih jeder,– razvoj energetsko varčnih objektov,– razvoj novih oblik učinkovitega pridobivanja,

distribucije in upravljanja z energetskimi sistemi spovečevanjem rabe obnovljivih virov v naseljih,

– uporabo novih oblik informacijskih tehnologij prizagotavljanju kvalitetnejših pogojev za življenje vurbanem okolju,

– razvoj mest s posebnim poudarkom na prilagajanjuprostorskim omejitvam in zaščiti že ogroženihstrnjeno poseljenih območij,

– spodbujanje razvoja mest in drugih naselij naobmočjih, kjer je zaradi ohranjanja narave omejennjihov razvoj (npr. na Kočevskem, Notranjskem,Cerkljanskem, na Krasu).

(3) Na področju prostorskega razvoja podeželja sonujni predvsem programi za:– medsebojno funkcijsko povezovanje podeželskih in

urbanih območij,– prenovo podeželskih naselij s poudarkom na

zagotavljanju potrebnih urbanih funkcij ininfrastrukturne opremljenosti, kmetijskegaprostora za doseganje potrebne konkurenčnostikmetijstva ob upoštevanju prepoznavnihznačilnosti krajine, biotske raznovrstnosti innaravnih vrednot,

– vključevanje in celostno obravnavo kulturnedediščine kot razvojnega dejavnika na podeželju,

– zagotavljanje ustreznih prostorskih ingospodarskih pogojev za razvoj turizma napodeželju,

– integralno načrtovanje prostorskega razvoja vposebnih varstvenih območjih in zavarovanihobmočjih narave, kulturne dediščine in naravnihvirov,

– integralno načrtovanje prostorskega razvoja vobmočjih nacionalne prepoznavnosti,

– sanacijo razvrednotenih krajinskih območij,– primeren prostorski razvoj podeželja v območjih

prostorskih omejitev.

(4) Na področju gospodarske javne infrastrukturese spodbuja zlasti razvojne programe, ki prispevajok uresničevanju vzdržnega prostorskega razvoja inpodajajo izhodišča za načrtovanje prostorskihureditev državnega pomena z lokacijskimi načrti.

Ukrepi za izvajanje prostorske strategije IV

70

(5) Na območjih s posebnimi potenciali inproblemi (obmejna, hribovita in gorska območja,območja z naravnimi kakovostmi in nacionalnopomembna krajinska območja, območja ogroženazaradi dinamičnih naravnih procesov,vododeficitarna območja in podobno) se spodbujaprograme, s katerimi se opredeli skupna razvojnain varstvena izhodišča za pripravo skupnihprostorskih aktov (regionalnih zasnov prostorskegarazvoja). Za posamezna problemsko ali geografskohomogena območja ob meji s Hrvaško (na primerIstra, območje ob Kolpi, Gorjanci, Kozjansko,Haloze, območje med Dravo in Muro ipd.) se znamenom spodbujanja razvoja opredeljujeprograme prostorskega razvoja, ki vključujejo razvojnaselij, cestne povezave, turistični razvoj,energetsko oskrbo, ohranjanje narave in podobno.

(6) Programi iz prejšnjih odstavkov sepripravljajo tako, da se z njimi uresničujejo ciljiprostorskega razvoja Slovenije. Programi nadržavni, regionalni in lokalni ravni se oblikujejona osnovi medsektorskega sodelovanja indogovarjanja tako, da so podlaga tudi za pridobitevrazvojnih sredstev Evropskih skupnosti ali drugihsredstev naddržavnih organizacij.

2 Naloge in aktivnosti nosilcev urejanjaprostora ter drugih subjektov, pristojnih zaizvajanje prostorske strategije

(1) Za doseganje vzdržnega prostorskega razvojain njegovih sinergijskih učinkov nosilci urejanjaprostora pri pripravi svojih razvojnih politik,strategij in programov skladno s področnimi zakoniupoštevajo cilje Zakona o urejanju prostora inusmeritve te prostorske strategije.

(2) Ministrstvo, pristojno za prostor, v okvirusvojih nalog izvaja koordinacijo aktivnosti napodročju urejanja prostora, ugotavlja skladnostrazvojnih in prostorskih aktov s prostorskostrategijo, skrbi za nadzor nad zakonitostjo, skrbiza vzpostavitev spremljanja stanja in pripravoporočil o stanju na področju urejanja prostora,informira in omogoča participacijo javnosti vzadevah urejanja prostora, promovira prostorskonačrtovanje in prostorske dokumente.

(3) Za doseganje vzdržnega prostorskega razvoja innjegovih sinergijskih učinkov lokalne skupnostizagotavljajo izdelavo prostorskih aktov v skladu spredpisi o urejanju prostora in strateškimi prostorskimiakti na državni ravni ter zagotavljajo pripravoporočil o stanju na področju urejanja prostora.

(4) Posebno pozornost se nameni tudi finančnimin davčnim mehanizmom, strukturi javnofinančnihprihodkov ter sistemu državnih pomoči, ki se jihstrukturira skladno z usmeritvami prostorskestrategije. Uvaja se prostorsko diferencirane davčnestopnje, dodatne obdavčitve nezazidanih zazidljivihzemljišč ter stimulira občine, da urejajo evidencozemljišč.

(5) V okviru izobraževalnega in raziskovalnegadela na področju urejanja prostora se spodbujapridobivanje praktičnih znanj in oblikovanjemetodoloških izhodišč za sodobno prostorskonačrtovanje. Za ustrezno podporo urejanju prostorase zagotavlja tudi usklajeno, ažurno, zanesljivo insistemsko povezano državno statistiko terdopolnjevanje statističnih zbirk podatkov s podatkis področja urejanja prostora.

(6) Za podporo izvajanju začrtanega prostorskegarazvoja, ki izhaja iz te prostorske strategije, se izvajakoordinacijo delovanja organov javne uprave,vzpostavlja in krepi institucije urejanja prostora terspodbuja kvaliteto njihovega dela na vseh ravneh.

2.1 Naloge in aktivnosti posameznih nosilcevurejanja prostora za izvajanje prostorskestrategije

(1) Nosilec urejanja prostora za področje razvojaposelitve:– usmerja razvoj poselitve tako, da se

dekoncentrirano zagotavlja prostorske možnosti zarazvoj različnih dejavnosti družbene javneinfrastrukture, povečuje konkurenčnost slovenskihmest v evropskem prostoru ter krepi kvalitetenrazvoj in privlačnost mest ter drugih naselij,kvaliteta bivanja in prepoznavnost prostora,

– usmerja razvoj poselitve tako, da se krepifunkcijsko in infrastrukturno povezanost mest indrugih naselij, pri čemer je poseben poudarek napovezanosti urbanih naselij z zaledjem,

– usmerja poselitev v urbana naselja, ki imajoprostorske in druge potenciale za gospodarski,družbeni in kulturni razvoj,

– zagotavlja racionalno rabo tal, preprečuje insanira stihijsko razpršeno gradnjo,

– svetuje občinam, v katerih živijo Romi, priurejanju romskih naselij,

– predlaga ukrepe za izboljšanje nepremičninskihevidenc,

– določi območja funkcijskih regij.

(2) Nosilec urejanja prostora za področje aktivnezemljiške politike in stanovanjske gradnje:– oblikuje program ukrepov zemljiške politike za

IV

71

spodbujanje delovanja trga zemljišč in s temrazširja dostopnost do zemljišč, namenjenih zagradnjo,

– spodbuja uveljavljanje različnih vrst ukrepovurbane zemljiške politike v lokalnih skupnostihtako, da se poveča ponudbo opremljenihzemljišč,

– oblikuje kriterije za uveljavljanje prostorskihukrepov: zakonite predkupne pravice občine,preoblikovanje obstoječih ureditev plačilkomunalnega prispevka, začasnih ukrepov zazavarovanje prostora na območju predvideneprostorske ureditve, razlastitve in omejitvelastninske pravice ter komasacije stavbnihzemljišč,

– predlaga razvoj finančnih spodbud za nakup inopremljanje stavbnih zemljišč za potrebeneprofitne stanovanjske gradnje in drugihjavnih interesov,

– skrbi za zadostno ponudbo različnih tipovstanovanj glede na tipologijo in lastniškostrukturo ter s tem zagotavlja zadosten fondneprofitnih in najemniških stanovanj terspodbuja večjo izkoriščenost obstoječegastanovanjskega sklada.

(3) Nosilec urejanja prostora za področje oskrbe,odvajanja in čiščenja voda:– skrbi za zagotavljanje zanesljive oskrbe z vodo in

spodbujanje varčne rabe vode v vseh naseljih,– skrbi za razvoj integralnega vodovodnega omrežja

na vseh območjih v državi, prednostno pa vurbanih naseljih in na vododeficitarnihobmočjih,

– skrbi za razvoj integralnega kanalizacijskegaomrežja na vseh območjih v državi, ki sezaključujejo s čistilnimi napravami, prednostno pana občutljivih območjih.

(4) Nosilec urejanja prostora za področje varstvakulturne dediščine:– razvija dejavnosti varstva kulturne dediščine ter

druge dejavnosti kulture v skladu s prostorskostrategijo tako, da se krepi kulturna raznovrstnost,

– skrbi za strokovno in pravno varstvo kulturnedediščine, predvsem območij dediščine inposameznih kulturnih spomenikov ter izboljšujefinančne mehanizme za dolgoročno ohranjanjespomeniških lastnosti dediščine,

– evidentira kulturno dediščino, vodi in vzdržujeregister dediščine, valorizira dediščino glede nadržavni ali lokalni pomen in določa območjavarstva, skrbi za spomenike državnega pomena inspomenike v lasti države,

– evidentira arhitekturo 20. stoletja,

– zagotavlja ustrezne konzervatorske programe terfinancira ali sofinancira obnovo kulturnihspomenikov, vključno s povojno stavbno dediščino,

– za potrebe ocenjevanja vplivov na dediščinozagotovi strokovne zasnove za varstvo spomeniškihlastnosti dediščine in za uveljavljanje kulturnefunkcije posameznega varovanega območja,

– sodeluje pri pripravi skupnih programov prenove,revitalizacije, turizma in drugih programih,

– usmerja razvoj različnih tematskih kulturnih poti,– pripravlja strokovne podlage za zavarovana

območja, v katerih je večje število objektov inobmočij kulturne dediščine ter pripravlja smernice,mnenja, pogoje in soglasja na tej osnovi.

(5) Nosilec urejanja prostora za področje kulture:– razvija dejavnosti kulture skladno z načrtovanim

razvojem poselitve.

(6) Nosilec urejanja prostora za področje varstvaokolja:– določa stopnjo občutljivosti okolja oziroma

okoljska izhodišča ter skrbi za celovito presojovplivov planov in programov na okolje,

– pripravlja načrte upravljanja z naravnimi viritako, da se zagotavlja ravnovesje med danostmi,možnostmi oskrbe in potrebami po naravnih virihter prostorska sprejemljivost potrebnih prostorskihureditev.

(7) Nosilec urejanja prostora za področjeohranjanja narave:– pripravlja strokovne podlage za določitev ekološko

pomembnih območij, naravnih vrednot terposebnih varstvenih območij,

– pripravlja strokovne podlage za ustanovitevzavarovanih območij in upravljavske načrte,

– skrbi za izvajanje presoje sprejemljivosti vplivovplanov, programov, načrtov, prostorskih ali drugihaktov in posegov na naravo,

– pripravlja strokovne podlage za pripravoprostorskih aktov za zavarovana območja,

– pripravlja naravovarstvene smernice za prostorskeakte ter morebitne druge strokovne podlage vskladu s sprejetimi programi priprave zaprostorske akte,

– pripravlja predpise za presojo vplivov na naravo.

(8) Nosilec urejanja prostora za področjeupravljanja z vodami:– določa merila za rabo in varstvo voda ter

podeljevanje koncesij za rabo voda,– pripravlja načrte upravljanja z vodami vodnega

območja Donave in vodnega območja Jadranskihrek z vodami povodij, porečij ali njihovih delov,

IV

72

– določa vodovarstvena območja površinskih inpodzemnih voda ter režime na teh območjih,

– določa območja kopalnih voda, kjer se običajnokopa večje število ljudi in kopanje niprepovedano,

– določa območja, ki so ogrožena zaradidelovanja voda in režime na teh območjih (ocenein karte ogroženosti),

– pripravlja programe in projekte zmanjševanjaogroženosti pred vodami (poplave in erozija,plazovi) skladno z načrtovanim razvojemposelitve,

– določa območja vodnih in priobalnih zemljiščter javno dostopnost do voda in obale,

– določa ukrepe aktivne zaščite voda skladno sstopnjo občutljivosti vodnih virov ter določadegradirana območja ter programe za njihovosanacijo.

(9) Nosilec urejanja prostora za področjezaščite in reševanja ter varstva pred drugiminesrečami:– pripravlja strategije in programe zaščite pred

nesrečami, ki predstavljajo največjo nevarnost,skladno z načrtovanim razvojem poselitve,

– pripravlja načrte zaščite in reševanja.

(10) Nosilec urejanja prostora za področje ravnanjaz odpadki:– spodbuja racionalno prostorsko organizacijo

objektov in naprav za ravnanje s komunalnimi indrugimi odpadki ter celovito pokritost državnegaozemlja z njimi,

– določi tehnološke in varnostne kriterije zalociranje objektov in naprav za ravnanje zodpadki ter spodbuja sanacijo in zapiranjeneustreznih odlagališč.

(11) Nosilec urejanja prostora za področjeodlaganja radioaktivnih odpadkov:– poskrbi za pravočasno določitev lokacije

odlagališča za nizko in srednje radioaktivneodpadke,

– opredeli vse tehnične pogoje za izvedbo odlagališčaNSRAO kot tudi za delovanje, saniranje inzapiranje lokacij že obstoječih odlagališč oziromaskladišč.

(12) Nosilec urejanja prostora za področje prometa:– skrbi za dopolnjevanje prometnega sistema ter

integracijo državnega regionalnega in lokalnegaprometnega sistema tako, da se zagotovracionalna povezava urbanih naselij inevropskih prometnih koridorjev,

– izvaja kategorizacijo javnih prometnih povezav

glede na potrebe po povezanosti posameznihobmočij,

– prednostno razvija integriran medmestni inspodbuja razvoj mestnega javnega prometapredvsem v širših mestnih območjih in drugihposelitvenih območjih z namenom, da sezagotovi čim boljša dostopnost do javnih storitev indelovnih mest,

– zagotavlja standarde načrtovanja in gradnjejavnih cest in prostorov za mirujoči promet,zagotovlja standarde večje varnosti za pešce indruge oblike nemotoriziranega prometa, zaumirjanje prometa na ulicah in v stanovanjskihobmočjih, skrbi za razvoj kolesarskih poti,

– spodbuja javni pomorski promet ter skrbi za razvojin posodabljanje pristanišč,

– spodbuja zračni promet ter razvija, gradi aliposodablja javna letališča/heliporte v skladu zusmeritvami prostorske strategije,

– zagotavlja radarske sisteme in drugo opremonavigacijskih služb zračnega in pomorskegaprometa v skladu z usmeritvami prostorskestrategije,

– pripravlja programe sanacije in obnoveobstoječih objektov in naprav prometneinfrastrukture ter graditve novih skladno značrtovanim razvojem poselitve in mednarodnihpovezav,

– skrbi za finančno podporo države zahtevnejšimoblikam javnega prevoza na regionalni ravni.

(13) Nosilec urejanja prostora za področjeenergetike:– zagotavlja zanesljivo, ekonomično, kvalitetno in

zadostno oskrbo z energijo v skladu s ciljivzdržnega prostorskega razvoja,

– spodbuja izvajanje programa izdelaveenergetskih zasnov mest in drugih naselij,

– spodbuja programe varčne rabe energije,izkoriščanja različnih vrst virov energije,

– spodbuja povečanje deleža izkoriščanjaobnovljivih virov energije skladno z usmeritvamiprostorske strategije.

(14) Nosilec urejanja prostora za področjerudarstva:– določa potencialna nahajališča mineralnih

surovin, določa perspektivne kope oziroma kope,kjer je predvideno prenehanje izkoriščanjamineralnih surovin in območja prednostnihsanacij,

– spremlja tržne potrebe po mineralnih surovinahter izdeluje regionalne bilance potreb in porabemineralnih surovin,

– vodi evidenco vseh kopov (tudi nelegalnih), jih

IV

73

valorizira glede na potrebe v državi in posamezniregiji ter skrbi za izdelavo programov sanacije,

– upošteva prostorske pogoje pri dodeljevanjurudarskih pravic in pri izdajanju dovoljenj zaizvajanje rudarskih del.

(15) Nosilec urejanja prostora za področjegospodarstva, ki obsega zagotavljanje 90-dnevnihobveznih rezerv naftnih derivatov:– zagotavlja lokacije za skladiščenje in transport

nafte ter naftnih derivatov skladno z usmeritvamiprostorske strategije.

(16) Nosilec urejanja prostora za področjegospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskihdejavnosti, industrije, malega gospodarstva terrazvoja gospodarskih con:– zagotavlja učinkovit, prostorsko varčen in raznolik

razvoj gospodarskih dejavnosti v prostoru skladnoz načrtovanim razvojem poselitve in cilji vzdržnegaprostorskega razvoja.

(17) Nosilec urejanja prostora za področjegospodarskega razvoja, ki obsega razvoj turizma:– spodbuja raznovrstno turistično dejavnost tako, da

zagotavlja optimalno izrabo primerjalnihprednosti za turizem na celotnem območju države,

– spodbuja kakovostno prestrukturiranjeturističnih programov in turistične ponudbe vobmočjih koncentracije turističnih dejavnosti,

– spodbuja pripravo turističnih programov, kiomogočajo razvoj na podeželju in vključujejokulturno dediščino in biotsko raznovrstnost terprograme, ki omogočajo razvoj kopališkegapotenciala naših rek, jezer in morja,

– oblikuje kriterije za razvoj turizma ter turistične inrekreacijske infrastrukture,

– oblikuje prepoznavno turistično ponudbo zarazlična območja skladno s prostorsko strategijotako, da se krepi prepoznavnost Slovenije.

(18) Nosilec urejanja prostora za področjestrukturne politike in skladnega regionalnegarazvoja:– zagotavlja pripravo razvojnih programov za

skladen razvoj v prostoru s posebnim poudarkomna skladnem razvoju regionalnih območij in širšihmestnih območij ter območij s posebnimi potencialiin problemi, kot so zlasti obmejna območja,hribovita in gorska območja, območja z naravnimiin kulturnimi kakovostmi, območja, ogroženazaradi nevarnih procesov in vododeficitarnaobmočja ter druga območja, opredeljena vprostorski strategiji,

– zagotavlja ukrepe za povezovanje partnerjev na

lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravnipri regionalnih projektih za zmanjševanje razlik vslovenskem prostoru in zmanjševanje razlikslovenskih regij do najrazvitejših evropskih regij,

– zagotavlja usklajenost regionalnih razvojnihprogramov s strateškimi razvojnimi dokumentidržave in s prostorsko strategijo,

– zagotavlja ukrepe za preprečevanje nastajanjaobmočij z večjimi razvojnimi problemi,

– spodbuja razvoj na obmejnih območjih zadoseganje konkurenčnosti obmejnih slovenskihregij v odnosu do obmejnih regij sosednjih držav.

(19) Nosilec urejanja prostora za področjetelekomunikacij in informacijski razvoj:– skrbi za razvoj telekomunikacijskega omrežja

skladno z načrtovanim razvojem poselitve,– skrbi za pokritosti celotnega območja države s

telekomunikacijskim omrežjem in navezanost namednarodna telekomunikacijska omrežja terzagotavlja univerzalne storitve tudi v najboljodročnih območjih,

– skrbi za povezovanje in združevanje terprednostno uporabo obstoječih omrežij, ki morajobiti dostopna vsem operaterjem pod enakimipogoji,

– pripravi posebne ukrepe za zaščito prebivalstvapred škodljivimi učinki elektromagnetnih sevanjbaznih postaj mobilne telefonije in zazmanjševanje vplivov na prostor.

(20) Nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva:– spodbuja ohranjanje pridelovalnega potenciala

kmetijskih zemljišč, ekološko naravnanokmetijstvo, diverzificirane oblike kmetijskeproizvodnje in razvoj dopolnilnih dejavnosti,

– pripravi kategorizacijo kmetijskih zemljišč naosnovi pridelovalnega potenciala tal kot podlagoza njihovo razvrstitev,

– skrbi za pripravo programov kmetijstva in prenovevasi, in to prioritetno za območja izjemnih krajin,za obmejna, obalna, hribovita in zavarovanaobmočja.

(21) Nosilec urejanja prostora za področjegozdarstva in lovstva:– ohranja sklenjenost gozdov,– spodbuja intenzivnejše, vendar sonaravno

izkoriščanje gozdov,– določa varovalne gozdove in gozdne rezervate,– določa gozdove s posebnim namenom skladno z

usmeritvami prostorske strategije ter zagotavlja, dase lesna proizvodnja v njih odvija skladno znjihovim namenom,

IV

74

– skrbi za populacije prosto živečih živali tako, dase zagotavlja ugodno stanje posameznih vrst.

(22) Nosilec urejanja prostora za področje obrambe:– opredeli območja za potrebe obrambe skupaj z

varovalnimi in varstvenimi zahtevami teh območij,– zagotavlja prostorsko razporeditev vojaške

infrastrukture v skladu z usmeritvamiprostorske strategije,

– zagotavlja pogoje, s katerimi bo omogočenoprilagajanje obstoječe vojaške infrastruktureperspektivnim potrebam obrambnega sistema.

(23) Nosilec urejanja prostora za področje dela,družine in socialnih zadev, socialnega razvoja invarstva:– razvija omrežja javnih služb za potrebe socialnega

razvoja in varstva skladno z načrtovanim razvojemposelitve.

(24) Nosilec urejanja prostora za področjezdravstvenega varstva:– razvija omrežje ustanov zdravstvene dejavnosti

skladno z načrtovanim razvojem poselitve.

(25) Nosilec urejanja prostora za področje šolstva:– razvija omrežja šol skladno z načrtovanim

razvojem poselitve.

(26) Nosilec urejanja prostora za področje športa:– razvija športne objekte in naprave skladno z

načrtovanim razvojem poselitve.

(27) Nosilec urejanja prostora za področje pravosodja:– razmešča funkcije in objekte pravosodnih organov

skladno z načrtovanim razvojem poselitve.

(28) Nosilec urejanja prostora za področje urejanjanotranjih zadev, varnostnih dejavnosti in lokalnihskupnosti:– razmešča funkcije in objekte državnih upravnih

organov skladno z načrtovanim razvojemposelitve.

(29) Nosilci urejanja prostora, pristojni za ostalapodročja, svoje dejavnosti ter omrežja objektov innaprav uskladijo s prostorsko strategijo.

(30) Nosilec za urejanje prostora na lokalni ravni:– pripravlja strategijo prostorskega razvoja občine

skladno s to prostorsko strategijo in s predpisi spodročja urejanja prostora ter pri temzagotavlja in pridobiva strokovne podlage, vkaterih opredeli zlasti omrežje naselij sfunkcijami in vlogo posameznih naselij,

poselitvena območja, gospodarsko javnoinfrastrukturo lokalnega pomena, komunalnoinfrastrukturo, arhitekturne in krajinske regije,usmeritve za ohranjanje arhitekturneprepoznavnosti, rabo naravnih virov,prepoznavnost krajin, naravnih kakovosti terprostorske omejitve,

– pripravlja prostorski red občine skladno s strategijoprostorskega razvoja občine in s predpisi spodročja urejanja prostora,

– pripravlja lokacijske načrte ob upoštevanjuveljavnih državnih in lokalnih prostorskihaktov,zlasti za načrtovanje lokalnegainfrastrukturnega omrežja, območij sanacij,prenove in širitve naselij v skladu z urbanističnozasnovo krajinskih območij v skladu skrajinskozasnovo in območij, kjer so predvideni prostorskiukrepi za zavarovanje urejanja prostora,

– za zagotavljanje usklajenega prostorskega razvojasodeluje z drugimi občinami pri razreševanjuskupnih prostorskih vprašanj, pri pripraviregionalnih zasnov prostorskega razvoja inskupnih lokacijskih načrtov,

– izvaja davčne mehanizme kot podporonačrtovanemu prostorskemu razvoju,

– pripravlja energetske zasnove v skladu z načelivarčne rabe energije,

– zagotavlja izvajanje vseh nalog s področjadelovanja lokalnih skupnosti, ki se nanašajo naurejanje prostora in s katerimi se zagotavljavzdržen prostorski razvoj.

3 Zagotavljanje skladnosti razvojnihdokumentov in prostorskih aktov s prostorsko strategijo

3.1 Usmeritve za usklajevanje razvojnih potrebin varstvenih zahtev

(1) Pri načrtovanju prostorskega razvoja nastajajonavzkrižja pri uresničevanju razvojnih potrebin varstvenih zahtev v prostoru. Zato se prisoočanju razvojnih potreb z varstvenimizahtevami v prostoru:– preveri, ali načrtovana prostorska ureditev sledi

temeljnim ciljem vzdržnega prostorskega razvoja,– preveri utemeljenost razvojne potrebe oziroma

varstvene zahteve ali drugega interesa podoločenih prostorskih ureditvah glede nausmeritve strateških prostorskih aktov,

– za zagotavljanje uravnoteženosti razvojnih potrebin varstvenih zahtev preprečuje prevlada interesaposamezne dejavnosti,

– pri ugotovljeni javni koristi za razvoj posameznedejavnosti v največji možni meri zagotavljausklajenosti gospodarskih, družbenih inokoljskih vidikov prostorskega razvoja.

IV

75

(2) V postopkih priprave in sprejemanjaprostorskih aktov se med seboj uskladi razvojnepotrebe, razvojne potrebe z varstvenimi zahtevamiin varstvene zahteve med seboj, kadar so njihovezahteve za rabo prostora nasprotne. Podlaga zausklajevanje so analize razvojnih možnostiposameznih dejavnosti v prostoru, v katerih seugotovi primernost prostora za razvoj posameznihdejavnosti, in študije ranljivosti prostora, v katerihse ugotovi vplive načrtovanih dejavnosti nasestavine prostora.

(3) Kadar se prostorski razvoj načrtuje v variantah,se te medsebojno preverjajo skladno s predpisi ourejanju prostora.

(4) Na osnovi analiz primernosti in ranljivosti alimedsebojnega primerjanja variant se pripraviustreznost prostora oziroma predlog najustreznejševariante, ki je podlaga za (sprejem) odločanje oprostorskem razvoju in pripravo predlogaprostorskega akta.

(5) Za ugotavljanje primernosti, ranljivosti inustreznosti prostora ter primerjalnih študij seuporabijo pravila za urejanja prostora, določena vpredpisu, ki ureja prostorski red Slovenije.

3.2 Načini ugotavljanja skladnosti prostorskihaktov s prostorsko strategijo

(1) Skladnost prostorskih aktov s to prostorskostrategijo se ugotavlja tako, da se preveri:– ali so izhodišča in cilji prostorskega razvoja

občine skladni z izhodišči in cilji prostorskegarazvoja Slovenije,

– ali načrtovane dejavnosti oziroma prostorskeureditve sledijo ciljem in prioritetam iz zasnoveprostorskega razvoja Slovenije,

– ali načrtovane dejavnosti oziroma prostorskeureditve upoštevajo usmeritve za razvojposameznih prostorskih sistemov iz te prostorskestrategije,

– ali načrtovani ukrepi za izvajanje prostorskihaktov predstavljajo operacionalizacijo ukrepovza izvajanje te prostorske strategije.

3.3 Načini ugotavljanja skladnosti razvojnihdokumentov s prostorsko strategijo

(1) V postopku priprave predpisov in razvojnihdokumentov, ki so v neposredni ali posrednipovezavi z urejanjem prostora in s to prostorskostrategijo, pristojna ministrstva sodelujejo zministrstvom, pristojnim za prostor (v nadaljnjembesedilu: pripravljavec) kot pripravljavcemprostorske strategije.

(2) Po uveljavitvi te prostorske strategije,pripravljavec ves čas spremlja razvojne dokumenteposameznih območij in dejavnosti ter v okvirusvojih pristojnosti opozarja na njihova morebitnaneskladja ter predlaga njihovo uskladitev s toprostorsko strategijo.

(3) Za zagotavljanje skladnosti razvojnihdokumentov skrbi Vlada Republike Slovenije vpostopku medresorskega usklajevanja. Obugotovljeni neskladnosti Vlada RepublikeSlovenije naloži predlagatelju razvojnegadokumenta uskladitev le-tega s to prostorskostrategijo.

4 Spremljanje izvajanja prostorske strategije(1) Izvajanje te prostorske strategije spremljaministrstvo, pristojno za prostor, ki vsaka štiri letapo njeni uveljavitvi pripravi poročilo o stanju napodročju urejanja prostora. Poročilo o stanju napodročju urejanja prostora je lahko podlaga zaspremembo prostorske strategije.

(2) Poročilo o stanju na področju urejanjaprostora temelji na obveznih minimalnih enotnihkazalnikih, ki so podlaga za analizo stanja intrendov prostorskega razvoja ter za analizoizvajanja te prostorske strategije.

(3) Za pripravo poročila o stanju na področjuurejanja prostora se skladno z obveznimiminimalnimi enotnimi kazalniki vzpostaviučinkovito spremljanje stanja na področju urejanjaprostora.

IV