STANDARDI STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

2

Kazalo 1.

Zakonske in podzakonske podlage za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije

4

2.

Evropska načela odličnosti v rehabilitaciji

6

3.

Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije

9

3.2.

Storitev A: Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi

12

3.3.

Storitev B: Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov

14

3.4.

Storitev C: Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo

29

3.5.

Storitev D: Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev

31

3.6.

Storitev E: Razvijanje socialnih spretnosti in veščin

34

3.7.

Storitev F: Pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve

37

3.8.

Storitev G: Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida

39

3.9.

Storitev H: Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida

41

3.10.

Storitev I: Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo

43

3.11.

Storitev J: Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu

45

3.12.

Storitev K: Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju

49

3

3.13.

Storitev L: Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi

51

3.14.

Storitev M: Sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa

53

55

3.15.

Storitev N: Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov PRILOGE Priloga 1: Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve – vprašalnik za delodajalca Priloga 2: Ocena delovne učinkovitosti in delovnega vedenja – vprašalnik za delavca Priloga 3: Poročilo o izidu ocenjevanja in zaključna ocena

60 64 68

4

1. Zakonske in podzakonske podlage za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije

1.1. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju: ZZRZI) definira zaposlitveno rehabilitacijo kot storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero..S tem zakon daje možnost, da se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo tako za brezposelne, kot za zaposlene invalide. Posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacije se lahko izvajajo v postopkih za uveljavljanje pravic po drugih predpisih oziroma kot podporne storitve pri izvajanju poklicne rehabilitacije po drugih predpisih Inštitut je po zakonu temeljna razvojna inštitucija, ki opravlja naslednje naloge na področju zaposlitvene rehabilitacije:

- usklajuje in koordinira strokovni razvoj na tem področju, - pripravlja standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije, - pripravlja standarde usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce

zaposlitvene rehabilitacije, - opravlja raziskovalno delo, - ter druge naloge na podlagi vsakoletnega programa dela.

Zakon v 9. členu opredeljuje strokovne delavce in sodelavce, ki izvajajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in postavlja kriterije za njihovo usposobljenost:

- to so delavci z univerzitetno, visoko, oziroma višjo strokovno izobrazbo medicinske, pedagoške, psihološke, sociološke, socialne ali druge ustrezne usmeritve in znanji s področja rehabilitacije, zaposlovanja ali invalidskega varstva, pridobljenimi s specializacijo, dodatnim izobraževanjem ali usposabljanjem.

- podporne storitve invalidom v rehabilitaciji in zaposlitvi nudijo tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, imajo pa certifikat o poklicni kvalifikaciji ali druga ustrezna dokazila o usposobljenosti za opravljanje takih del.

Poleg Inštituta RS za rehabilitacijo in izvajalcev storitev zaposlitvene rehabilitacije izvajajo naloge na področju zaposlitvene rehabilitacije tudi rehabilitacijski svetovalci in rehabilitacijske komisije pri Zavodu RS za zaposlovanje. Pravica do zaposlitvene rehabilitacije je opredeljena kot pravica invalida do posameznih storitev, ki so opredeljene v individualnem rehabilitacijskem načrtu za invalida. V zakonu je opredeljenih štirinajst vrst storitev zaposlitvene rehabilitacije. Poleg določb zakona, ki se nanašajo na storitve zaposlitvene rehabilitacije, sta s 1. januarjem 2006 pričela veljati dva pravilnika, ki bolj podrobno opredeljujeta izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije:

• Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij

5

• Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide. 1.2 Mreža izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Izvajanje zaposlitvene rehabilitacije je opredeljeno kot javna služba v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. V mrežo so vključeni javni zavodi ter druge pravne ali fizične osebe, ki za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije pridobijo koncesijo. Mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije je sprejel minister za delo, družino in socialne zadeve 25.8.2005. Mreža opredeljuje pokritost celotne države z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Glede na to, da je v Sloveniji le en javni zavod, ki ima v temeljnem aktu opredeljeno tudi izvajanje storitev zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, je zaradi pokritosti celotnega območja države z izvajalci potrebno izvajanje teh storitev javne službe poveriti koncesionarjem. Koncesije za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije na podlagi prvega javnega natečaja so podeljene v letu 2006 za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja. Mreža je predpisala sestavo in delovanje tima za zaposlitveno rehabilitacijo:

- ¼ zdravnika (specialist medicine dela, psihiater ali druga ustrezna specializacija)

- štirje strokovni delavci iz 9. člena – 1. odstavka ZZRZI. Tim izvaja vse storitve zaposlitvene rehabilitacije. Na območju Slovenije delo opravlja 13,50 tima. 1.3 Javni natečaj za podelitev koncesije za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije Javni natečaj za podelitev koncesije za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, objavljen 23. 9. 2005 določa kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje glede na vrsto, obseg in standarde storitev. Kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci na področju zaposlitvene rehabilitacije so:

- strokovna izobrazba medicinske, pedagoške, psihološke, sociološke, socialne ali druge ustrezne usmeritve in z znanji s področja rehabilitacije, zaposlovanja ali invalidskega varstva ter z najmanj dve leti delovnih izkušenj na tem področju,

- reference za delo s ciljno skupino uporabnikov. Prostorski, tehnični, tehnološki in organizacijski pogoji morajo ustrezati določilom Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter več stanovanjskih stavb ter zagotavljati v smislu dostopnosti uporabnikom povezanost z javnimi prometnimi sredstvi, prilagojenosti stavbe, opreme fizičnim, psihičnim in zdravstvenim potrebam.

6

2. Evropska načela odličnosti v rehabilitaciji1 2.1. Izhodišče

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov omogoča uveljavljanje

sodobne rehabilitacijske doktrine v Sloveniji. Z namenom, da dosežemo v Sloveniji

evropsko primerljivo prakso, morajo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, pri svojem

delu upoštevati evropska načela odličnosti v rehabilitaciji.

1. Vodilna vloga Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije dokazujejo vodilno vlogo na področju rehabilitacije

in v širši skupnosti s promocijo pozitivne podobe, s postavljanjem visokih pričakovanj,

z dobro prakso, z učinkovito rabo in povezovanjem virov, z inovacijami in s

prizadevanji za bolj odprto in vključujočo družbo. 2. Pravice Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije so zavezani, da ščitijo in podpirajo pravice svojih

uporabnikov v smislu enakih možnosti, enake obravnave in enakega sodelovanja, z

zagotavljanjem informiranosti o možnostih in uveljavljanjem nediskriminatornih in

pozitivnih aktivnosti znotraj svojih dejavnosti,.

3. Etika Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije upoštevajo dostojanstvo uporabnikov in njihovih

družin ali skrbnikov, ščitijo jih pred nepotrebnim tveganjem in podpirajo socialno

pravičnost.

4. Partnerstvo Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije delujejo v partnerstvu z javnimi in zasebnimi

organizacijami, z delodajalci in delavskimi predstavniki, z upravljavci skladov, z

invalidskimi organizacijami, lokalnimi skupinami in družinami, ter s skrbniki invalidov z

namenom, da zagotovijo kontinuiranost storitev in dosežejo večjo učinkovitost

programov in bolj odprto družbo.

1 Vir: Evropska platforma za poklicno rehabilitacijo, prevod: Inštitut za rehabilitacijo

7

5. Participacija (aktivna udeležba, sodelovanje) Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije podpirajo sodelovanje in vključenost invalidov na

vseh ravneh organizacije in znotraj skupnosti. Pri omogočanju boljših možnosti

udeležbe in vključenosti se organizacije izvajalcev posvetujejo s predstavniki teles in

skupin, ki podpirajo zagovorništvo, odstranjevanje ovir, javno izobraževanje in

aktivno(promocijo) podporo enakih možnosti.

6. Osredotočenost na posameznika Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije izvajajo dejavnosti in storitve, ki zadovoljujejo

potrebe obravnavanih oseb in ostalih zainteresiranih ter vključujejo uporabnike kot

aktivne člane v procesu zaposlitvene rehabilitacije. Upoštevajo posameznikov

prispevek z njegovim vključevanjem v samooceno, povratno informacijo in

vrednotenje tako osebnih ciljev kot ciljev programa. Vsi procesi se redno evalvirajo.

7. Kompleksnost Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije zagotavljajo uporabniku dostop do različnih,

celostnih in v skupnost usmerjenih programov, ki cenijo prispevek vseh uporabnikov

in potencialnih parterjev, vključno z lokalno skupnostjo in delodajalci, od zgodnje

obravnave do podpore in spremljanja, ki so zagotovljeni skozi multidisciplinarni timski

pristop ter medorganizacijskim sodelovanjem.

8. Usmerjenost v rezultate Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije so usmerjeni v rezultate: tako na področju

prepoznavanja potreb kot tudi dosežkov, v koristi obravnavanih oseb, njihovih

družin/skrbnikov, delodajalcev, ostalih zainteresiranih in skupnosti. Prav tako si

prizadevajo k doseganju najboljše koristi za svoje odjemalce in financerje. Merijo in

spremljajo vplive svoje dejavnosti, kar jim omogoča nenehno izboljševanje,

preglednosti in odgovornosti procesov.

9. Nenehno izboljševanje Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije delujejo proaktivno pri zadovoljevanju potreb trga,

učinkovitejši izrabi virov, pri razširjanju in izboljševanju programov in uporabi raziskav

in razvoja za doseganje inovacij. Zavezani so razvoju zaposlenih in učenju,

prizadevajo si k učinkoviti komunikaciji in trženju, cenijo povratne informacije

8

uporabnikov, naročnikov/financerjev in zainteresiranih, in vodijo sisteme za nenehno

izboljševanje kakovosti.

9

3. STANDARDI STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE S standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije uveljavljamo strokovno doktrino, opredeljujemo rehabilitacijski proces, njegovo vsebino, metode dela, pričakovane cilje in učinke ter temeljne strokovne in organizacijske pogoje v katerih se storitve izvajajo. Standardi veljajo za izvajanje storitev za:

1. Osebe, ki jih napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu z določili Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju

2. Osebe, ki jih napoti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z določili Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

3. Osebe, ki jih napotijo upravne enote pristojne za vojne invalide v skladu z določili Zakona o vojnih invalidih

4. Osebe, ki jih napotijo delodajalci 3.1. Osnovni pogoji za izvajanje storitev: 3.1.1. Strokovni tim Vse storitve zaposlitvene rehabilitacije vodi, usklajuje in evalvira strokovni tim, na timskih sestankih. Posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo člani strokovnega tima v skladu s sprejetimi standardi storitev. Invalida, uporabnika storitev, je potrebno obravnavati kot enakovrednega člana v procesu rehabilitacije z namenom, da se mu omogoči pripadnost, soudeleženost in soodgovornost v rehabilitacijskem procesu. Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije morajo zagotoviti za izvajanje storitev strokovne delavce v skladu s 1. odstavkom 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. 3.1.2. Izvajanje evalvacijskih ocen Izvajalci storitev zaposlitvene rehabilitacije izvajajo evalvacijo na naslednjih nivojih:

1. Evalvacijo na timskem nivoju izvajajo člani tima in zajema evalvacijo individualnega programa za posamezno osebo. Evalvacija se izvaja na timskih sestankih, ki morajo biti izvedeni ob pričetku in zaključku rehabilitacijskega procesa ter ob pričetku in zaključku izvedbe posamezne storitve. Izvedba evalvacije mora biti razvidna iz zapisa timskega sestanka. (minimalni standard).

10

2. Končna evalvacija izvajalca zaposlitvene rehabilitacije, ki je podlaga za oceno Zavoda za zaposlovanje o zaposlitvenih možnosti invalida, mora vsebovati:

• Oceno invalida glede zaposljivosti: v običajnem delovnem okolju, v zaščitni, podporni zaposlitvi, ali nezaposljivosti

• Oceno invalida, za katera dela je usposobljen • Oceno potrebnih podpornih storitev in prilagoditev.

Kriteriji zaposljivosti so opredeljeni v »Pravilniku o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij«, v delu, ki se nanaša na ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter v »Pravilniku o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide«, v delu, ki se nanaša na postopek in merila za ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov.

3. Vsak izvajalec je dolžan izvajati evalvacijo izvajanja storitev na osnovi posebej pripravljenih vprašalnikov za uporabnike (invalide) in napotne ustanove (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugi napotitelji). Izvajalec mora zagotoviti anonimno izvedbo ocenjevanja. Uporabniki ocenjujejo izvajanje storitev ob njihovem zaključku, evalvacijo rezultatov pa izvede izvajalec najmanj enkrat letno (najkasneje do 1. marca za preteklo leto) in na njihovi osnovi sprejme ustrezne ukrepe. Napotne ustanove ocenjujejo izvajanje storitev enkrat letno. Poročilo posredujejo izvajalci Inštitutu za rehabilitacijo, ki oblikuje in posreduje skupno poročilo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Direktoratu za invalide.

4. Izvajalec je dolžan spremljati in najmanj enkrat letno (najkasneje do 1. marca

za preteklo leto) opraviti evalvacijo izhodov po zaključeni rehabilitaciji. Na osnovi doseženih rezultatov izvajalec sprejme ustrezne ukrepe. Poročilo posreduje Inštitutu za rehabilitacijo, ki oblikuje in posreduje skupno poročilo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Direktoratu za invalide.

Izvajalec uporablja za izvajanje evalvacije na vseh nivojih lastno metodologijo in z njo povezan instrumentarij, do sprejema enotne evalvacijske metodologije, ki jo bo pripravil Inštitut za rehabilitacijo. 3.1.3. Sodelovanje z delodajalci Izvajalci storitev zaposlitvene rehabilitacije so dolžni sistematično oblikovati mrežo potencialnih delodajalcev v lokalnih okoljih, v regijah, kjer izvajajo rehabilitacijske storitve. Mreža potencialnih delodajalcev se oblikuje v dolgoročno načrtovanem procesu medsebojnega sodelovanja na področju zaposlitvene/poklicne rehabilitacije. Izvajalci vodijo podatke o delodajalcih, ki zajemajo naslednje podatke:

• Naslov delodajalca, kontaktno osebo, področje dejavnosti, izvedene storitve za delodajalce (vrsta in obseg), izvedene druge naloge (vrsta in obseg),

11

• rezultati sodelovanja: število realiziranih usposabljanj, število realiziranih programov APZ (za invalide), število realiziranih novih zaposlitev invalidov.

Enkrat letno (najkasneje do 1. marca za preteklo leto) so izvajalci dolžni izvesti evalvacijo sodelovanja z delodajalci, ki zajema prikaz doseženih rezultatov, analizo sodelovanja in predloge sprememb. Poročilo posredujejo Inštitutu za rehabilitacijo, ki oblikuje in posreduje skupno poročilo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Direktoratu za invalide. 3.1.4. Lokacijski in prostorski pogoji Izvajalci morajo zagotavljati lokacijske in prostorske pogoje za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije tako, da dejavnost čimbolj približajo potencialnim uporabnikom in da zagotavljajo neoviran dostop, gibanje in izvajanje dejavnosti vsem uporabnikom. Izvajalci zagotavljajo prostore v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah (Ur.l.RS, št: 97) Izvajalci morajo izvajati storitve zaposlitvene rehabilitacije v skladu s predpisi o varnem in zdravem delu.

12

3.2. Storitev A: Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi 1. Opis in cilji storitve: S storitvijo svetovanje in motiviranje pričenjamo rehabilitacijski proces, vsekakor pa je tudi nujni in temeljni element vseh ostalih rehabilitacijskih storitev. Storitev je lahko sestavni del predhodnega mnenja – pripravljalnega postopka za oceno na rehabilitacijski komisiji Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje oziroma invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Storitev je usmerjena v osnovno orientacijo posameznika, prepoznavanje njegove življenjske situacije, njegovih zmožnosti, potencialov, ciljev in pričakovanj ter možnosti v okolju. Aktivna vloga temelji na realnem prepoznavanju ovir, zadostnih informacijah o možnih oblikah razreševanja ter pravici do lastnega načrtovanja, izbora ciljev in prevzemanju odgovornosti za njihovo realizacijo. Osnovni pogoji za prevzemanje aktivne vloge so:

• posamezniku je potrebno omogočiti, da spregovori o svojih ovirah, načinih spoprijemanja z njimi in o svojih načrtih

• potrebno mu je omogočiti realno oceniti možnosti v okolju – ocena podpore socialne mreže, informiranje o možnih rehabilitacijskih programih, oblikah zaposlitve, usposabljanja, izobraževanja, aktualnih programih aktivne politike zaposlovanja, možnih delodajalcih/delih,....

• potrebno mu je omogočiti primerjavo lastnega položaja s položajem drugih oseb, njihovimi izkušnjami ter načini razreševanja ovir

Storitev vključuje tudi funkcijo osnovne triaže za oceno morebitnih potrebnih drugih storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije in svetovanje pri sprejemanju odločitev. 2. Časovni obseg: Skupno do 15 ur skupinskega dela in/ali individualne obravnave. 3. Ciljna skupina: Invalidi in osebe v pripravljalnem postopku, ki so zaradi posledic telesne ali duševne okvare ali bolezni ovirani pri vključevanju v delo oziroma pri ohranjanju zaposlitve. 4. Predvideni učinki storitve: Storitev omogoča udeležencem doseganje boljšega in celovitejšega uvida v lastno situacijo, pridobivanje informacij o možnih oblikah in načinih razreševanja ter nujne elemente za odločanje in načrtovanje. S tem so podani osnovni pogoji za odgovornejše soodločanje posameznika, višjo stopnjo motiviranosti, aktivno in enakopravno sodelovanje v rehabilitacijskem

13

procesu, prevzemanje kontrole nad lastno situacijo ter oblikovanje načrtov in ciljev, ki so realni in skladni z možnostmi v okolju. Storitev neposredno vpliva na kvaliteto odločanja in sprejemanja lastne odgovornosti, s tem pa posredno vpliva na kvaliteto celotnega rehabilitacijskega procesa 5. Metode in tehnike izvajanja storitve: Storitev vključuje naslednje metode in tehnike: - usmerjeni intervju, heteroanameza - pregled in analiza razpoložljive dokumentacije, - ocena stopnje motiviranosti za vključitev v nadaljnje programe, - osnovna ocena vrste in stopnje težav in ovir, - informiranja o možnostih v okolju, programih poklicne/zaposlitvene rehabilitacije,

pravicah in možnih izbirah, - individualno in skupinsko svetovanje, - izkustveno delo v skupini, - evalvacija izborov in povratne informacije. 6. Izvedbeni in kadrovski pogoji: Storitev izvajajo (individualno ali v paru) strokovni delavci iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, usposobljeni za individualno svetovanje in skupinsko delo. Izvajalci programa morajo biti dobro seznanjeni z obstoječimi možnostmi v okolju ter usposobljeni za izvajanje svetovanja in informiranja. Zaradi zagotavljanja skupinske dinamike se pri skupinskem delu priporoča velikost skupine 6 do 12 udeležencev. 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati poročilo tako, da bo poleg osnovnih podatkov o invalidu zajemalo še: vrsto storitve, skupni čas trajanja, izvajalca storitve, osnovne vsebine, uporabljene metode in tehnike, oceno doseženih rezultatov in predloge rehabilitacijskega načrta.

14

3.3. Storitev B: Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov 1. Opis in cilji storitve: Storitev B predstavlja, poleg storitve A, začetno, izhodiščno fazo v procesu poklicne/zaposlitvene rehabilitacije. Storitev je usmerjena v celostno oceno posameznikovega aktualnega delovnega in socialnega funkcioniranja, njegovih zmožnosti, potencialov, interesov in ovir, relevantnih dejavnikov v okolju, možnosti za vključitev v zaposlitev ali izobraževanje. Cilj storitve je opredelitev nadaljnjih aktivnosti in ukrepov, ki so potrebni za oblikovanje rehabilitacijskega načrta ter izboljšanje možnosti za napredovanje v poklicni karieri. Storitev B je osnova za izdajo mnenja Rehabilitacijske komisije I. stopnje, tako pri opredelitvi statusa invalida kot tudi pri določanju potrebnih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Po 31. členu ZZRZI lahko rehabilitacijska komisija pred izdajo mnenja, pridobi mnenje o ravni invalidovih sposobnosti, znanj, delovnih navad in interesov, ki ga izdela izvajalec zaposlitvene rehabilitacije (predhodno rehabilitacijsko mnenje). Storitev B je izhodišče za pripravo mnenja o možnostih, vrsti in načinu poklicne rehabilitacije ter pripravo rehabilitacijskega načrta na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. Časovni obseg storitve: Časovni okvir: minimalno 15 ur – maksimalno 90 ur

• Časovni obseg storitve je odvisen od kompleksnosti problematike in potreb posameznika. Pri izvedbi storitve obvezno sodelujejo vsi člani strokovnega tima.

• Program traja do šest ur dnevno, obseg in vsebino aktivnosti se oblikuje individualno, glede na posameznikove potrebe in zmožnosti ter zastavljene cilje.

• Časovni obseg storitve se lahko izjemoma tudi podaljša nad 90 ur v primerih kompleksnejših prizadetosti, kot so npr. možganske poškodbe, posamezniki s kronično potekajočimi duševnimi motnjami, pri katerih so pogosta izrazita nihanja in spremembe funkcioniranja tekom daljšega časovnega obdobja in v drugih primerih kompleksne prizadetosti.

15

3. Ciljne skupine: Poleg invalidov s pridobljenim statusom invalida se v storitev vključujejo tudi osebe, ki so vložile vlogo za priznanje statusa invalida pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje oziroma pri Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in osebe, ki jih napotijo upravne enote pristojne za vojne invalide v skladu z določili Zakona o vojnih invalidih. S stališča rehabilitacijskih načel se šteje, da je vključitev v storitev B primerna za vse posameznike, pri katerih se predhodno ugotavlja ali predpostavlja:

• navzočnost trajnih posledic telesne ali duševne bolezni oziroma okvare, ki pogojujejo zaposlitveno oviranost

• obstoj ovir in težav pri opravljanju dela, pri možnostih vstopanja v zaposlitev in pri napredovanju v poklicni karieri

4. Predvideni učinki storitve: Storitev je izhodišče za oceno statusa invalida in oceno potreb po storitvah zaposlitvene-poklicne rehabilitacije. 5. Vsebina, metode, tehnike in postopek izvajanja storitve: Načrt izvajanja storitve, vsebine, poudarki, izvajalci ter oblike in vrste situacijskega ocenjevanja se za vsakega posameznika, oblikujejo individualno, upoštevajoč njegove potrebe in zmožnosti. Storitev se izvaja individualno, potrebno pa je zagotoviti aktivnosti, ki se izvajajo v skupini, v delovnih in učnih situacijah. Potek storitve:

• Območne enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posredujejo razpoložljive podatke o napoteni osebi in opredelijo razlog in namen napotitve – praviloma na uvodnem, predstavitvenem sestanku

• zbiranje podatkov in vključitev v obravnavo (pregled dokumentacije, vzpostavitev stika, seznanitev s programom);

• uvodni timski sestanek celotnega tima in individualni načrt obravnave • ocena zdravstvenih dejavnikov, telesnega delovanja, obsega prizadetosti in

opredelitev omejitev in zmogljivosti; • ocena poklicnih in socialnih dejavnikov, • psihodiagnostična obravnava, svetovanje in ocena možnih terapevtskih

ukrepov; • ocenjevanje v delovni situaciji: funkcionalno ocenjevanje, standardizirani testi,

delovni vzorci, situacijsko ocenjevanje, ocenjevanje na delovnem mestu, opazovanje vedenja in socialnega vključevanja v delovni situaciji;

• zbiranje, analiza in interpretacija podatkov ter koordinacija in prilagajanje poteka storitve s člani tima;

16

• sinteza podatkov, predstavitev ugotovitev in uskladitev predlogov z obravnavanim posameznikom in napotiteljem, oblikovanje zaključnega mnenja in predlogov.

5. Področja – vsebine ocenjevanja: 5.1 Ocena zdravstvenih dejavnikov Vsebina in obseg dela: • celostna ocena funkcijskega stanja, telesnega in psihičnega delovanja

posameznika - dopolnitev ožje, klinične ocene zdravstvenega stanja; ocenjeno funkcijsko zmogljivost se presoja z znanimi standardi priporočenih fizioloških obremenitev človeka pri delu;

• ocena ali je dosežena zadostna stopnja zdravljenja, rehabilitiranosti in prilagojenosti osebe, ki omogoča načrtovanje postopkov zaposlitvene/poklicne rehabilitacije za vključitev v delo ali izobraževanje; (v dogovoru z drugimi specialisti pridobi ustrezne dopolnilne podatke ali se dogovori za dodatne postopke zdravljenja/rehabilitacije/opreme z medicinsko tehničnimi pripomočki)

• ocena opremljenosti posameznika z medicinsko tehničnimi pripomočki • za bolj utemeljeno odločanje se lahko obravnavano osebo opazuje tudi v

postopkih ocenjevanja ostalih članov tima npr. za presojanje varnega delovnega vedenja, telesnih položajev, gibanja prostoru, vzdržljivost za statične in dinamične obremenitve ipd.;

• presoja kako oseba razume in sprejema svoje zdravstvene težave, kako pozna svojo psihično in telesno vzdržljivost in ali je sposoben prevzeti zdrave življenjske navade, v kolikšni meri je sposoben zmanjšati stresnost dela, predvsem s poznavanjem različnih načinov varnega dela;

• preverjanje potreb po svetovanju: invalidom, svojcem, delodajalcem, izvajalcem izobraževalnih programov.

Metode dela:

• pregled in analiza razpoložljive medicinske in z njo povezane strokovne dokumentacije (različna izvedenska mnenja, analize in zdravstvene ocene delovnih mest);

• strukturirani intervju, heteroanamneza; • klinični pregled z oceno funkcijskega stanja vseh organskih sistemov (»od

glave do pete«); • spremljanje osebe v procesu ocenjevanja z delom, svetovanje osebi,

odločanje o možnih prilagoditvah pri delu; • metode in tehnike za analizo in zdravstveno oceno delovnega

mesta/izobraževalne ustanove, prilagojene potrebam invalidov; 5.2 Ocena izobrazbeno – poklicnih dejavnikov ter pridobljenih delovnih izkušenj Vsebina in obseg dela: • Pridobivanje podatkov o posameznikovi poklicni karieri, delovnem in učnem

funkcioniranju, delovni naravnanosti, motivaciji, delovnih izkušnjah, veščinah,

17

doseženi izobrazbi, specifičnih znanjih in usposobljenosti, uspehu in morebitnih posebnostih v času šolanja, njegovih interesih in lastnem videnju poklicne kariere.

• Natančna anamneza predhodnih zaposlitev, programov usposabljanj ali drugih delovnih izkušenj, zadovoljstva z delom, ocena lastne uspešnosti in težav pri delu.

• Doživljanje in reakcije na brezposelnost, zaposlitveno oviranost, spremembo delovnih zmožnosti

• Lastna aktivnost in načini iskanja zaposlitve, motivacija za vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlitev.

Metode dela:

• intervju, • heteroanamnestični podatki, • pregled delovne dokumentacije

5.3 Ocena socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja Vsebina in obseg dela: • Pridobivanje podatkov o posameznikovi socialni vključenosti, družinskem

položaju, podpori in funkcioniranju družine, njegovih aktivnostih v domačem okolju, vključevanju v interesne, prostočasne in socialne aktivnosti.

• Ocena relevantnih dejavnikov v okolju, ki lahko delujejo kot oteževalci ali olajševalci v rehabilitacijskem procesu.

• Ocena materialnega položaja, mobilnosti, dostopa do zaposlitve ali šolanja. • Potreba po vključitvi družine in drugih relevantnih dejavnikov ali ustanov v

rehabilitacijski proces Metode dela:

• strukturiran intervju, • heteroanamnestični podatki

5.4 Ocena sposobnosti, kognitivnih funkcij, sposobnosti učenja Vsebina in obseg dela: • Ocena splošnega nivoja intelektualnih sposobnosti in potencialov, skladnosti

potencialov in neposredne intelektualne učinkovitosti, po potrebi poglobljena ocena specifičnih kognitivnih funkcij. Ocena sposobnosti koncentracije, pozornosti, strategij reševanja problemov, mišljenja, fleksibilnosti.

• Ocena in prepoznavanje profila specifičnih deficitov in iskanje dobro ohranjenih področij, na katerih je možno razvijati strategije za kompenzacijo in obvladovanje morebitnih šibkejših področij in sposobnosti.

• Ocena motivacije za zaposlitev ali šolanje, poklicni interesi, realnost zaposlitvenih pričakovanj.

• Ocena sposobnosti učenja, spominska učinkovitost, vzdržljivost, stalnost in utrudljivost pri mentalni aktivnosti.

18

• Svetovanje pri izboru ustreznega poklicnega področja in nivoja zahtevnosti šolanja ali usposabljanja, opredelitev potrebnih prilagoditev in pomoči tekom šolanja

Metode dela:

Individualna psihodiagnostična in svetovalna obravnava. Standardizirani psihodiagnostični preizkusi splošnih intelektualnih sposobnosti in specifičnih kognitivnih funkcij,

Standardizirana testiranja učnih navad, pripravljenosti za samostojno učenje Preizkusi znanj in dosežkov, vprašalniki, preizkusi poklicnih interesov

5. 5 Ocena osebnosti in vedenja, sprejemanje invalidnosti, interesi in cilji Vsebine in obseg dela: • Ocena čustvene in vedenjske prilagoditve, adaptacijskih sposobnosti in

medosebnega delovanja, interesov, motivacije, stališč in pričakovanj v zvezi lastno poklicno kariero.

• Ocena strukture in dinamike osebnosti, sprememb na področju emocionalnega in razpoloženjskega odzivanja, obvladovanja in kontrole impulzov, vedenja, frustracijske tolerance, samozavedanja in uvida v lastne težave.

• Ocena vključevanja v socialne interakcije in skupino, komunikacija in socialne veščine.

• Ocena potrebe po vključitvi družine v rehabilitacijski proces Metode dela:

• Individualna psihodiagnostična, svetovalna in terapevtska obravnava. • Strukturiran intervju, usmerjena anamneza, standardizirani

psihodiagnostični preizkusi, projektivni testi, osebnostni vprašalniki in inventariji,

• Opazovanje v različnih delovnih in socialnih situacijah

5.6 Ocena posameznikovega delovnega funkcioniranja Vsebina in obseg dela: Ocena delovne učinkovitosti, delovnega vedenja in osebnostne prilagoditve delu in delovnemu okolju. Ocenjevanje poteka v različnih delovnih situacijah, z uporabo različnih delovnih vzorcev in oblik situacijskega ocenjevanja, ki so izbrani tako, da se čim bolj približajo pogojem realnega delovnega okolja ali potencialnega novega delovnega mesta/ dela. Ocenjevanje poteka individualno in v skupini in zajema naslednja področja: • Ocena delovnih lastnosti, naravnanosti, motivacije in interesov

19

• Ocena delovne vzdržljivosti, obremenljivosti, občutljivosti na dejavnike v okolju, stabilnosti, nihanj tekom dneva ali tekom daljšega obdobja, utrudljivosti, psihomotoričnega tempa, itd.

• Ocena delovnih veščin, spretnosti, samostojnosti, fleksibilnosti, sposobnost zagotavljanja ustrezne kvalitete pri delu, opažanje napak,

• Ocena doseganja kriterijev delovne učinkovitosti z vidika kvalitete in kvantitete • Sposobnosti razumevanja različno posredovanih navodil (pisna, ustna,

demonstracija) in njihovega upoštevanja, sposobnost praktičnega osvajanja novih znanj

• Telesne zmožnosti in ročne spretnosti: moč in spretnosti rok, lateralizacija, hitrost motoričnega odzivanja, koordinacija, obvladovanje telesnih položajev…

• Ocena doseženega nivoja znanj in sposobnost novega učenja, preizkusi znanja iz različnih področij, obvladovanje informacijsko komunikacijske tehnologije

• Ocena osebnostne prilagoditve delovnemu okolju, medosebnega delovanja, vključenost in položaj v skupini, komunikacija s sodelavci in nadrejenimi, način uveljavljanja v skupini

Metode dela:

• ocenjevanje skozi aktivnost, • standardizirani delovni vzorci, • standardizirani instrumentarij ocenjevanja v delovni terapiji, • situacijsko ocenjevanje v delovni situaciji • ocenjevanje z umestitvijo na realno delovno mesto, • preizkusi znanj, učljivosti

5. 7 Opredelitev predvidenega področja dela ali šolanja Vsebina in obseg dela: • Navezava stika z obstoječimi ali potencialnimi delodajalci, preverjanje potreb in

možnosti usposabljanja ali ustrezne zaposlitve. • Ocena telesnih, kognitivnih, senzornih in socialnih obremenitev in zahtev

dosedanjega in/ali potencialnega delovnega mesta ali programa šolanja. • Načrtovanje potrebnih podpornih ukrepov ob vključevanju v delo ali v šolanje. Metode dela:

• strukturirani intervju, heteroanamneza; • ogled in analiza delovnega mesta • ocena zahtev in primernosti programa izobraževanja • svetovanje – invalidom, svojcem, delodajalcem, izvajalcem izobraževalnih

programov. 1. Zaključno mnenje tima:

Zaključno mnenje strokovnega tima se oblikuje na osnovi sinteze vseh pridobljenih podatkov, ocene posameznikovega funkcioniranja ter prognostične ocene, ki jo oblikuje in uskladi strokovni tim skupaj s posameznikom.

20

Za osebe, ki jih napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je potrebno pri oblikovanju zaključnega mnenja upoštevati elemente mnenja rehabilitacijske komisije 1. stopnje. Zaključno mnenje tima za osebe, ki jih napoti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vsebuje vse spodaj navedene elemente, razen kodiranja (pod točko1. in 2.) in standardizirane priloge stopnje invalidnosti (tabela 1). Zaključno mnenje zajema: 1. Kodiranje po Mednarodni klasifikaciji bolezni: navede se diagnoze, ki odločilno

vplivajo na invalidnost ter ocena stabilnosti stanja, prognoze in uspeh zdravljenja 2. Kodiranje po Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, invalidnosti in zdravja:

navede se opis in obseg okvare funkcij, ki odločilno vplivajo na invalidnost (po priloženi listi funkcij)

3. Povzetek ugotovitev po področjih delovanja, z navedbo uporabljenega instrumentarija, metod in tehnik ocenjevanja.

4. Celostno oceno delovnih sposobnosti in aktualnega delovnega funkcioniranja 5. Opis pomembnih osebnih dejavnikov ter dejavnikov v okolju 6. Predlog nadaljnjih aktivnosti ki vključuje: (izbere se varianta A ali B ali C):

A/ opredelitev ustreznega področja in oblike vključitve v delo ali program usposabljanja, kadar se ocenjuje, da je posameznik sposoben vključitve v redno delovno okolje ali v programe usposabljanja (APZ) in ne potrebuje storitev zaposlitvene rehabilitacije. B/ kadar se ugotavlja, da bi posameznik z vključitvijo v programe izobraževanja (ali poklicne rehabilitacije z praktičnim usposabljanjem na delu) pridobil boljše možnosti za napredovanje v poklicni karieri (pravica po ZPIZ ali do programov APZ), mora zaključno poročilo vključevati naslednje elemente:

a/ opredelitev programa b/ način izvajanja c/ opredelitev sodelovanje delodajalca č/ mesto izvajanja d/ trajanje e/ pomoč, asistenco, spremljanje, mentorstvo f/ morebitne prilagoditve in pripomočke g/ opredelitev bodočega dela h/ dodatne informacije (vpisni pogoji, termini, kontaktne osebe…)

C/ predlog storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije za posameznike, pri katerih se ocenjuje, da bi z vključitvijo v proces zaposlitvene/poklicne rehabilitacije lahko dosegli bistven napredek in višjo stopnjo delovne prilagoditve. Predlog storitev zaposlitvene rehabilitacije mora biti utemeljen na osnovi vrste in stopnje ugotovljenih težav in ovir, pri čemer je zaradi poenotenja meril, kriterijev in terminologije potrebno upoštevati merila, ki so opredeljena v Pravilniku o merilih za priznanje statusa invalida, merilih za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in merilih za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov.

21

Merila za priznanje te pravice so določena v 14. členu ZZRZI in se uporabljajo tudi pri oblikovanju zaključnega mnenja za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Pri odločanju o smiselnosti vključevanja invalida v storitve zaposlitvene rehabilitacije je potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja:

• kako je invalid motiviran za reševanje zaposlitvenega problema • kako funkcionira na delovnem področju • kako sprejema lastno invalidnost, pozna možnosti, ki jih ponuja okolje za

vključevanje v usposabljanje in delo • kako primerna je njegova izobrazba, ali so poklicni cilji realni • kakšni so njegovi socialni odnosi v ožjem in širšem okolju, • kakšno pomoč in oporo mu nudi socialno okolje • kakšno pomoč potrebuje pri iskanju ustrezne zaposlitve • kakšno delovno mesto je zanj primerno, v kakšnem delovnem okolju lahko

funkcionira • kakšne prilagoditve bi potreboval na delovnem mestu, glede na težave, ki

se predvidevajo pri opravljanju konkretnega dela • ali bo pred zaposlitvijo potreboval daljši čas usposabljanja, spremljanje in

strokovno pomoč pri vključevanju v delovno okolje

Standardizirana priloga mnenja izvajalca zaposlitvene rehabilitacije sta tudi tabeli (Tabela 1) Stopnje invalidnosti in Merila za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije (Tabela 2). Za vsako izmed navedenih meril je potrebno navesti oceno na osnovi petstopenjske ocenjevalne lestvice. Kvantitativna lestvica v tabeli 1. predstavlja le orientacijsko vrednost za lažje razvrščanje in opredeljevanje stopenj omejitev. Funkcionalni opis omejitev, oziroma utemeljitev ocene mora biti jasno razvidna iz rehabilitacijskega poročila. Tabela 1: Stopnje invalidnosti STOPNJA OVIR IN TEŽAV OPIS STOPNJE OVIR IN TEŽAV KVANTITATIVNA

LESTVICA – ORIENTACIJSKA VREDNOST

Ni ovir in težav ne obstajajo, odsotne, zanemarljive

0-4%

Majhne ovire in težave lažje, blage 5-24% Zmerne ovire in težave srednje, znatne 25-49% Velike ovire in težave težke, resne, hude 50-95% Popolne ovire in težave najtežje, v celoti 96-100%

22

Tabela 2: Orientacijska lestvica ocenjevanja stopnje težav in ovir po izbranih merilih, ki so osnova za priznanje pravice invalida do storitev zaposlitvene rehabilitacije

OPIS STOPNJE TEŽAV IN OVIR MERILA 0

Ni težav in ovir

1 Lažje težave in ovire

2 Zmerne težave in ovire

3 Velike težave in ovire

4 Popolne težave in ovire

STOPNJA MOTIVIRANOSTI

Optimalna, realna motiviranost

Dobra, realna motiviranost z občasnim nihanjem

Nihajoča motivacija, odvisna od zunanjih vplivov

»Zunanja« motiviranost ali motiviranost, ki premalo upošteva realne možnosti

Popolna nemotiviranost, nestvarni motivi

STOPNJA ZNANJA Ni ovir, težav. Učinkovito znanje, skladno s pridobljeno izobrazbo ali poklicem

Lažje ovire in težave. Zadovoljivo znanje, skladno s pridobljeno izobrazbo ali poklicem

Zmerne ovire in težave. Potreba po pridobitvi dodatnega znanja za doseganje pričakovanih rezultatov

Težje ovire in težave. Raven znanja omogoča učinkovitost le pri manj zahtevnih nalogah

Popolne ovire in težave. Zelo omejene zmožnosti prenosa znanja

STOPNJA DELOVNIH IZKUŠENJ

Ni ovir in težav, Kvalitetne delovne izkušnje, ki zagotavljajo dobro delovno učinkovitost

Lažje ovire in težave. Manjkajoče delovne izkušnje je zmožen pridobiti v delovnem procesu

Zmerne ovire in težave. Potrebuje mentorstvo – do 6 mesecev, za pridobivanje potrebnih izkušenj

Težje ovire in težave. Potrebuje daljše obdobje (več kakor 6 mesecev), ustrezno mentorstvo

Popolne ovire in težave. Potrebuje stalno vodenje

STOPNJA PRIDOBLJENIH SPRETNOSTI

Ni ovir in težav. Pridobljene spretnosti v celoti ustrezajo zahtevam dela

Lažje ovire in težave. Manjkajoče spretnosti je zmožen učinkovito pridobiti v delovnem procesu

Zmerne ovire in težave. Potrebna je sistematična vadba spretnosti – vloga mentorja, posebno ob novih nalogah

Težje ovire in težave. Zelo omejena zmožnost pridobivanja novih spretnosti

Popolne ovire in težave. Potrebuje stalno vodenje

OMEJITVE ZMOGLJIVOSTI (ZA DELO)

Ni ovir in težav. Zmožen opravljati vse naloge v okviru delovnega mesta

Lažje ovire in težave. Zmožen opravljati vse naloge na ustrezno izbranem delovnem mestu

Zmerne ovire in težave. Zmožen opravljati samo nekatere – izbrane naloge oziroma opravila ali potreba po pogostih odmorih

Težje ovire in težave. Zmožnost za opravljanje posameznih faz ali opravil – praviloma v skrajšanem delovnem času

Popolne ovire in težave. Zmožnosti ne zadoščajo za redno zaposlitev

TEŽAVE IN OVIRE PRI UČINKOVITOSTI (PRI DELU)

Ni težav, ovir. Dosega najmanj povprečne – pričakovane rezultate

Lažje težave in ovire. Praviloma dosega pričakovane (povprečne) rezultate – občasno nihanje

Zmerne težave in ovire. Dosega 70 %–90 % pričakovane učinkovitosti

Velike težave in ovire. Dosega 30 %–70 % pričakovane učinkovitosti

Pričakovana učinkovitost pri znanih delih pod 30 %

TEŽAVE IN OVIRE PRI SPREJEMANJU LASTNE

Ni težav in ovir

Lažje težave in ovire

Zmerne težave in ovire

Velike težave in ovire

Popolno odklanjanje

23

INVALIDNOSTI IZBIRA POKLICNIH CILJEV

Optimalen, stvaren izbor

Lažje težave in ovire pri izboru

Zmerne težave in ovire pri izboru

Neučinkovit izbor, potrebuje pomoč pri izbiri poklicnih ciljev

Ni realne poklicne usmeritve, potrebuje popolno pomoč

STOPNJA SOCIALNIH SPRETNOSTI IN VEŠČIN

Optimalna stopnja učinkovitosti v socialnih položajih

Dobra stopnja učinkovitosti v socialnih položajih, potrebna podpora v obremenilnih okoliščinah

Zadovoljiva stopnja učinkovitosti v socialnih položajih, potrebno svetovanje in vodenje v novih okoliščinah

Neučinkovit odziv v novih položajih, potrebno daljše časovno vodenje in podpora

Potrebno stalno vodenje in podpora v običajnih življenjskih položajih

STOPNJA SOCIALNE PODPORNE MREŽE

Optimalna, stvarna podpora

Zadovoljiva, stvarna podpora

Nima zadovoljive opore v socialni mreži, potrebuje dodatno podporo

Ogrožajoče okolje, neustrezna socialna opora

Zelo ogrožajoče okolje, popolnoma neustrezna podpora

STOPNJA ISKANJA USTREZNEGA DELA IN ZAPOSLITVE

Nima težav pri iskanju, je popolnoma samostojen

Njegova samostojnost je še zadovoljiva, ima manjše težave pri iskanju ustreznega dela in zaposlitve

Obvladuje lažje okoliščine, težjih pa ne zmore in potrebuje pomoč

Potrebuje vodenje in pomoč pri iskanju zaposlitve, ne znajde se v novih položajih

Popolna odvisnost od zunanje pomoči, ne zmore sam iskati dela

STOPNJA OVIRANOSTI (GIBALNE, KOMUNIKACIJSKE IDR.)

Ni težav in ovir

Lažje ovire in težave

Zmerne težave in ovire. Potrebna dodatna pomoč za omogočanje vključenosti

Težka oviranost. Potrebna stalna pomoč za omogočanje vključenosti

Popolna oviranost

POTREBA PO ANALIZI DELOVNEGA MESTA IN DELOVNEGA OKOLJA

Ni težav in ovir

Lažje težave in ovire

Zmerne težave in ovire. Potrebna je analiza delovnega mesta pred zaposlitvijo

Težje ovire in težave. Potrebna je analiza delovnega mesta pred zaposlitvijo

Popolne težave -

POTREBA PO PRILAGODITVI DELOVNEGA MESTA IN DELOVNEGA OKOLJA

Ni ovir in težav

Lažje ovire in težave

Zmerne ovire in težave. Treba je preveriti in po potrebi izdelati predlog prilagoditev

Težje ovire in težave. Treba je preveriti in po potrebi izdelati predlog prilagoditev

Popolne težave in ovire

POTREBA PO NAČRTU OPREME IN SREDSTEV ZA DELO

Ni ovir in težav

Lažje ovire in težave

Zmerne ovire in težave. Treba je preveriti in po potrebi izdelati predlog

Težje ovire in težave. Treba je preveriti in po potrebi izdelati predlog

Popolne težave

SAMOSTOJNOST PRI USPOSABLJANJU IN IZOBRAŽEVANJU

Popolnoma neodvisen in samostojen, ne potrebuje podpore

Dobra raven učinkovitosti z manjšimi težavami in ovirami

Zmerne težave in ovire pri usposabljanju in izobraževanju, občasno potrebuje

Težje ovire in težave pri izobraževanju in usposabljanju, skoraj povsem

Popolna odvisnost od tuje pomoči pri izobraževanju

24

podporo in vodenje

odvisen od podpore

in usposabljanju

SAMOSTOJNOST NA DELOVNEM MESTU PO ZAPOSLITVI

Popolnoma neodvisen in samostojen, ne potrebuje podpore

Dobra raven učinkovitosti z manjšimi težavami in ovirami

Zmerne težave in ovire na delovnem mestu, potrebuje podporo in vodenje v novih ali spremenjenih okoliščinah

Potrebuje stalno mentorstvo

Popolnoma nesamostojen pri delu

Na osnovi ugotovitev ocenjevalno diagnostične obravnave se podajo funkcionalni opisi in kvalitativna ocena meril 1 do 7, merila 8 do 14 pa le kadar je to smiselno in možno glede na predlagane ukrepe. 7. Izvedbeni in kadrovski pogoji Za izvajanje storitve mora izvajalec zagotoviti celoten tim strokovnih delavcev v skladu s 1. odstavkom 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Izvajalec mora poleg pogojev za individualno delo in preizkuse zagotoviti tudi pogoje za izvajanje delovnega procesa v skupini, v simuliranih delovnih in učnih situacijah. Prav tako mora izvajalec zagotavljati ustrezen instrumentarij, psihodiagnostične pripomočke, delovne in druge preizkuse za ocenjevanje na vseh navedenih področjih.

25

Priloga: Lista funkcij po MKF

TELESNE FUNKCIJE 1. poglavje Duševne funkcije

Splošne duševne funkcije (b110-b139) b110 Funkcije zavesti b114 Funkcije orientacije b117 Umske funkcije b122 Splošne psihosocialne funkcije b126 Funkcije temperamenta in osebnosti b130 Funkcije energije in zagona b134 Funkcije spanja b139 Splošne duševne funkcije, druge opredeljene in neopredeljene

Specifične duševne funkcije (b140 – b189) b140 Funkcije pozornosti b144 Funkcije spomina b147 Psihomotorne funkcije b152 Funkcije čustev b156 Funkcije zaznavanja b160 Miselne funkcije b164 Višje spoznavne funkcije b167 Duševne funkcije jezika b172 Funkcije računanja b176 Duševna funkcija zaporednega urejanja kompleksnih gibov b180 Funkcije doživljanja sebe in časa b189 Specifične duševne funkcije, druge opredeljene in neopredeljene b198 Duševne funkcije, druge opredeljene b199 Duševne funkcije, neopredeljene

2. poglavje Funkcije čutil in bolečina

Vid in sorodne funkcije (b210-b229) b210 Funkcije vida b215 Funkcije zgradb v bližnini očesa b220 Občutki v povezavi z očesom in bližnjimi zgradbami b229 Funkcije vida in sorodne funkcije, druge opredeljene in neopredeljene

Sluh in vestibularne funkcije (b230-b249) b230 Funkcije sluha b235 Vestibularne funkcije b240 Občutki v povezavi s sluhom in vestibularnimi funkcijami b249 Sluh in vestibularne funkcije, druge opredeljene in neopredeljene

Dodatne funkcije čutil (b250-b289) b250 Funkcija okusa b255 Funkcija voha b260 Proprioceptivna funkcija b265 Funkcija dotika b270 Funkcije čutil v povezavi s temperaturo in drugimi dražljaji

b279 Dodatne funkcije čutil, druge opredeljene in neopredeljene

26

Bolečina (b280 -b289) b280 Zaznava bolečine b289 Zaznava bolečine, drugo opredeljeno in neopredeljeno b298 Funkcije čutil in bolečina, druge opredeljene b299 Funkcije čutil in bolečina, neopredeljene

3. poglavje Glasovne in govorne funkcije

b310 Glasovne funkcije b320 Funkcije izgovarjave b330 Funkcije govornega toka in ritma b340 Funkcije nadomestnega glasovnega izražanja b398 Glasovne in govome funkcije, druge opredeljene b399 Glasovne in govorne funkcije, neopredeljene 4. poglavje Funkcije srčnožilnega, krvnega, imunskega in dihalnega sistema

4. Funkcije srčnožilnega sistema (b410-b429) b410 Funkcije srca b415 Funkcije ožilja b420 Funkcije krvnega tlaka b429 Funkcije srčnožilnega sistema, druge opredeljene in neopredeljene

Funkcije krvnega in imunskega sistema (b430-b439) b430 Funkcije krvnega sistema b435 Funkcije imunskega sistema b439 Funkcije krvnega in imunskega sistema, druge opredeljene in neopredeljene

Funkcije dihalnega sistema (b440-b449) b440 Dihalne funkcije b445 Funkcije dihalnih mišic b449 Funkcije dihalnega sistema, druge opredeljene in neopredeljene Dodatne funkcije in občutki srčnožilnega in dihalnega sistema (b450-b469) b450 Dodatne dihalne funkcije b455 Funkcije vadbene vzdržljivosti b460 Občutki v povezani s srčnožilnim in dihalnim sistemom b469 Dodatne funkcije in občutki srčnožilnega in dihalnega sistema, druge opredeljene in neopredeljene b498 Funkcije srčnožilnega, krvnega, imunskega in dihalnega sistema, druge opredeljene b499 Druge funkcije srčnožilnega, krvnega, imunskega in dihalnega sistema, neopredeljene 5. poglavje Funkcije prebavnega, metaboličnega in endokrinega sistema

Funkcije, povezane s prebavnim sistemom (b510-b539) b510 Funkcije zaužitja hrane b515 Funkcije prebave b520 Funkcije asimilacije b525 Funkcije odvajanja blata b530 Funkcije ohranjanja telesne teže b535 Občutki v povezavi s prebavnim sistemom b539 Funkcije v povezavi s prebavnim sistemom, druge opredeljene in neopredeljene

27

Funkcije v povezavi z metaboličnim in endokrinim sistemom (b540-b559) b540 Splošne metabolične funkcije b545 Funkcije ravnotežja vode, rudnin in elektrolitov b550 Funkcije termoregulacije b555 Funkcije endokrinih žlez b559 Funkcije v povezavi z metabolizmom in endokrinim sistemom, druge opredeljene in neopredeljene b598 Funkcije prebavnega, metaboličnega in endokrinega sistema, druge opredeljene b599 Funkcije prebavnega, metaboličnega in endokrinega sistema, neopredeljene

6. poglavje Genito-urinarne in reproduktivne funkcije Funkcije sečil (b610-b639) b610 Izločevalne funkcije sečil b620 Funkcije odvajanja urina b630 Občutki v povezavi s funkcijami sečil b639 Funkcije sečil, druge opredeljene in neopredeljene b640 Spolne funkcije

Genitalne in reproduktivne funkcije (b640-b679) b650 Menstruacijske funkcije b660 Plodilne funkcije b670 Občutki v povezavi z genitalnimi in reproduktivnimi funkcijami b679 Genitourinarne in reproduktivne funkcije, druge opredeljene in neopredeljene b698 Genitourinarne in reproduktivne funkcije, druge opredeljene b699 Genitourinarne in reproduktivne funkcije, neopredeljene

7. poglavje Funkcije živčevja, mišičja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije

Funkcije sklepov in kosti (b710-b729) b710 Funkcije gibljivosti sklepov b715 Funkcije stabilnosti sklepov b720 Funkcije gibljivosti kosti b729 Funkcije sklepov in kosti, druge opredeljene in neopredeljene

Funkcije mišičja (b730-b749) b730 Funkcije mišične moči b735 Funkcije mišičnega tonusa b740 Funkcije mišične vzdržljivosti b749 Funkcije mišičja, druge opredeljene in neopredeljene

Gibalne funkcije (b750-b779) b750 Funkcije motoričnih refleksov b755 Funkcije nehotnih odzivov z gibom b760 Funkcije nadzora hotnih gibov b765 Funkcije nehotnih gibov b770 Funkcije vzorca hoje b779 Gibalne funkcije, druge opredeljene in neopredeljene b780 Občutki v povezavi z mišičjem in gibalnimi funkcijami b798 Funkcije živčevja, mišičja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije, druge opredeljene

28

b799 Funkcije živčevja, mišičja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije, neopredeljene

8. poglavje Funkcije kože in sorodnih zgradb

Funkcije kože (b810-b849) b810 Zaščitne funkcije kože b820 Funkcije obnavljanja kože b830 Druge funkcije kože b840 Občutki v povezavi s kožo b849 Funkcije kože, druge opredeljene in neopredeljene

Funkcije las in nohtov (b850-b869) b850 Funkcije las b860 Funkcije nohtov b869 Funkcije las in nohtov, druge opredeljene in neopredeljene b898 Funkcije kože in sorodnih zgradb, druge opredeljene b899 Funkcije kože in sorodnih zgradb, neopredeljene Poleg kodiranja ustrezne funkcije se opiše težo okvare funkcije: 0-ni okvare funkcije 1- lažja okvara funkcije 2- zmerna okvara funkcije 3- velika okvara funkcije 4-popolna okvara funkcije

29

3.4. Storitev C: Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo 1. Opis in cilji storitve Storitev zajema niz različnih, predvsem socioterapevtskih, psihoterapevtskih in svetovalnih pristopov in metod, ki omogočajo udeležencem: • širjenje vpogleda v lastno situacijo in dejavnike, ki na njo vplivajo • možnost pridobivanje novih življenjskih izkušenj, • možnost predelave lastnih problemov in izkušenj • prepoznavanje in razvijanje lastnih interesov in potencialov, • sodelovanje pri sprejemanju skupinskih nalog, pravil in ciljev, • učenje soodločanja pri delu in sprejemanja odgovornosti, • pridobivanja informacij in znanj, ki jim omogočajo bolj kompetentno vključevanje

v socialno sredino. Storitev temelji na modelih izkustvenega učenja. Vsebine programa so prilagojene specifičnim potrebam posameznikov, ki sooblikujejo teme posameznih skupinskih srečanj.

2. Časovni obseg storitve

Storitev se izvaja kombinirano – individualno svetovanje in sodelovanje v skupini, s tem, da je časovni obseg: Za osebe z ocenjeno zmerno težavo: 6 – 24 ur individualnega svetovanja in/ali skupinskega dela Za osebe z ocenjeno veliko težavo: 18 - 35 ur individualnega svetovanja in/ali skupinskega dela 3. Ciljna skupina Invalidi in osebe, ki imajo zaradi posledic telesne ali duševne okvare ali bolezni ovire pri vključitvi v delo, oziroma zaposlitev in za katere se na podlagi predhodne ocenjevalno diagnostične obravnave ugotavlja, da bi jim tovrstna pomoč lahko pomagala izboljšati kvaliteto življenja in/ali možnosti za vključevanje v delovno in socialno okolje. 4. Pričakovani učinki: Storitev, pri skupinski izvedbi, omogoča udeležencem pridobivanje novih izkušenj in možnost predelave negativnih čustvenih vsebin v pogojih podpirajočega okolja skupine oseb z podobnimi izkušnjami, problemi in življenjsko situacijo.

30

Omogoča tudi poglobljen uvid v lastno situacijo in vedenje, povratne informacije o realnosti prepričanj, stališč ter ustreznosti reakcij, ki jih lahko nudi skupina. Ponuja možnost novega učenja po modelu drugih udeležencev. Prav tako skupina omogoča posamezniku preusmerjanje pozornosti od lastnih težav, ovir in občutkov nemoči k usmerjenosti na druge, izmenjavi izkušenj, nudenju pomoči in medsebojne podpore in s tem dvigu občutka kompetentnosti. Storitev, izvedena v individualni ali skupinski obliki, širi posamezniku možnost različnih izborov vedenja in spoprijemanja s problemi, s tem povečuje njegovo aktivno vlogo ter omogoča učinkovitejše vključevanje v delovno in širše socialno okolje ter bolj učinkovite načine razreševanja problemov. Posredno vpliva na izboljšanje njegove samopodobe, zmanjšuje socialno izključenost in vzpodbuja vključevanje posameznika v skupine za samopomoč. 5. Metode, tehnike, in oblike izvajanja storitve: Osnovna metoda dela je izkustveno učenje v skupini. Na osnovi sestave in potreb skupine se oblikujejo teme, ki so aktualne za posamezno skupino. Temeljno izhodišče je, da so udeleženci aktivni sooblikovalci programa. Pri skupinskem delu upoštevamo načela skupinskega dela, uporabljamo pa principe izkustvenega učenja, podporne terapije, metode vedenjsko kognitivne terapije, kratke dinamične psihoterapije ter druge, potrebam in ciljem skupine, primerne terapevtske pristope in tehnike. Poleg skupinske oblike dela zajema storitev tudi individualne psihoterapevtske, socioterapevtske in podporne terapevtske ukrepe. 6. Izvedbeni in kadrovski pogoji: Izvajalec mora opredeliti nosilce storitve, program skupinskega izkustvenega dela, izvajalce individualnega svetovanja in informativni material za udeležence. Storitev izvajajo (individualno ali v paru) strokovni delavci iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, usposobljeni za individualno svetovanje in skupinsko delo. Zaradi zagotavljanja skupinske dinamike se pri delu v skupini, priporoča velikost skupine 6 do 12 udeležencev. 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati poročilo tako, da poleg osnovnih podatkov o invalidu zajema še: vrsto storitve, skupni čas trajanja, izvajalca storitve, osnovne vsebine, uporabljene metode in tehnike in oceno doseženih rezultatov.

31

3.5. Storitev D: Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev 1. Opis in cilji storitve: Pri izbiri poklicnega cilja je potrebno predhodno poznavanje posameznikovih sposobnosti, interesov, motivacije, osebnostnih lastnosti in drugih potencialov ter ovir, ki so pomembne za načrtovanje nadaljnjega šolanja, usposabljanja ali zaposlitve. Zaradi tega lahko to storitev smatramo le kot nadaljevanje rehabilitacijskega programa,oziroma pomoč in podporo pri realizaciji ciljev rehabilitacijskega načrta, ki je bil oblikovan v okviru storitve B. V splošnem so cilji pomoči pri izboru poklicnega cilja naslednji: • poklicno informiranje, svetovanje in motiviranje za lastno aktivnost pri načrtovanju

poklicne poti in njenem uresničevanju; • prognoza uspešnosti načrtovanega poklicnega cilja in načrtovanje aktivnosti za

dosego cilja; • svetovanje pri izboru konkretnega poklicnega cilja, vrste in smeri izobraževanja ali

usposabljanja, svetovanje in pomoč pri načrtovanju učinkovitega pristopa k šolanju, oblikovanje morebitnih prilagoditev in podpornih ukrepov tekom šolanja in usposabljanja.

2. Časovni obseg storitve: Storitev se izvaja kombinirano – individualno svetovanje in sodelovanje v skupini, s tem, da je časovni obseg:

• Za osebe z ocenjeno zmerno težavo: do 12 ur individualnega svetovanja in/ali skupinskega dela

• Za osebe z ocenjeno veliko težavo: do 24 ur individualnega svetovanja in/ali skupinskega dela

3. Ciljna skupina: Invalidi z neizoblikovanimi, nejasnimi ali ne dovolj realnimi poklicnimi cilji ter invalidi, ki se odločajo o možnosti nadaljevanja šolanja ali poklicnega usposabljanja 4. Predvideni učinki storitve: V širšem smislu:

• intenzivnejše vključevanje invalidnih oseb v: - programe izobraževanja; - funkcionalnega usposabljanja; - poklicnega usposabljanja na konkretnem delovnem mestu; - zaposlitev (na odprtem trgu dela ali v prilagojenih delovnih

pogojih); • zmanjševanje osipa pri izobraževanju in preprečevanje neuspešnih

vključitev v usposabljanje in zaposlitev;

32

• načrtovanje in razvoj ustreznejših programov usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja za posamezne ciljne skupine invalidov in brezposelne težje zaposljive osebe;

• dolgoročnejše izboljšanje zaposlitvenih možnosti, večja socialna varnost in izenačevanje možnosti invalidnih in težje zaposljivih oseb.

Na nivoju posameznika:

• izbor realnejših, s posameznikovimi sposobnostmi in interesi usklajenih poklicnih ciljev,

• večja motivacija za izobraževanje, usposabljanje in zaposlitev; • vzpostavljanje in sprejemanje lastne odgovornosti za razvoj svoje poklicne

poti; • prispevek k večji socialni integraciji in napredovanju v poklicni karieri.

5. Metode, tehnike in pristopi izvajanja storitve: Vsebina in metode dela morajo biti prilagojene potrebam in potencialom posameznikov, oziroma ciljnim skupinam. Aktivnosti potekajo po metodah skupinskega in individualnega dela. Uporabljajo se metode informiranja, poklicnega svetovanja, ocenjevanja in odkrivanja poklicnih interesov, seznanjanja z možnostmi izobraževanja in zaposlovanja v okolju, zahtevami in značilnostmi različnih poklicev ali programov izobraževanja, Storitev se izvaja individualno in skupinsko: skupinsko delo: • samoocenjevanja lastnih potreb, sposobnosti, interesov, vrednot idr.; • razvijanje veščin za raziskovanje možnosti usposabljanja, izobraževanja in

zaposlitve; • sprejemanje ustreznih odločitev, ki temeljijo na oceni lastnih zmožnosti in realnih

možnosti v okolju ; • spoznavanje strategij uresničevanja poklicnega cilja. individualno delo: • pridobivanje in analiza anamnestičnih podatkov, dokumentacije in drugih

informacij (specifična znanja in zmožnosti, pomembne za določen poklic ali delo, morebitne specifične učne težave in oblikovanje predloga prilagoditev procesa šolanja ali usposabljanja)

• preizkusi poklicnih interesov • individualno poklicno informiranje in svetovanje; • izbor poklicnega cilja in individualni načrt njegovega uresničevanja. 6. Izvedbeni in kadrovski pogoji: Izvajalec mora opredeliti nosilce storitve, program izkustvenega skupinskega dela, izvajalce individualnega svetovanja in informativni material za udeležence.

33

Poleg osnovne opreme je pri izvedbi potrebno zagotoviti uporabo računalniško podprtih programov in dostopnost interneta, ki omogočajo udeležencem samostojno seznanjanje in iskanje informacij o izobraževalnih programih in različnih poklicih. Storitev izvajajo strokovni delavci tima iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, usposobljeni za poklicno svetovanje, ki morajo biti dobro seznanjeni z programi izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja v lokalnem okolju. 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati poročilo tako, da poleg osnovnih podatkov o invalidu zajema še: vrsto storitve, skupni čas trajanja, izvajalca storitve, osnovne vsebine, uporabljene metode in tehnike, oceno doseženih rezultatov in konkretne predloge šolanja oziroma usposabljanja.

34

3.6. Storitev E: Razvijanje socialnih spretnosti in veščin 1. Opis in cilji storitve: Temeljni cilj storitve je razvijanje socialnih spretnosti in veščin, ki omogočajo učinkovitejšo komunikacijo invalida z okoljem, širjenje možnosti izbora ravnanj v socialnih situacijah, učinkovitejše obvladovanje konfliktnih situacij, razvijanje sposobnosti zastopanja samega sebe v socialnih situacijah in učenje različnih strategij spoprijemanja s problemskimi situacijami. Storitev zajema zaokrožena tematska področja relevantnih socialnih spretnosti (komunikacijske spretnosti, obvladovanje konfliktov, zastopanje sebe, specifične spretnosti v delovnem okolju, ….) in učenje učinkovitejših strategij spoprijemanja z ovirami v delovnem in širšem socialnem okolju (tehnike reševanja problemov, sproščanja, obvladovanja problematičnih ravnanj, …) Storitev se izvaja individualno in skupinsko. Skupinsko izvajanje zajema naslednje elemente: • Usmerjeni intervju: se izvede pred pričetkom programa s potencialnimi kandidati.

Namenjen je prepoznavanju posameznikovih problemov povezanih s socialnimi interakcijami, določitvi individualnih ciljev, preverjanju potencialov za vključitev v skupinsko delo, preverjanju posameznikove motivacije, predstavitvi programa in zahtev programa.

• Uvodno skupinsko srečanje: je namenjeno predstavitvi programa, preverjanju pričakovanj, določitvi skupinskih ciljev, predstavitvi posameznikov v skupini, določitvi skupinskih pravil.

• Tematska srečanja: so strukturirane glede na skupno izbrane vsebine • Učenje veščin na skupinskih srečanjih ter njihovo prakticiranje v običajnih –

realnih socialnih situacijah z redno evalvacija izkušenj • Zaključno srečanje: je namenjeno skupni evalvaciji programa, povratnim

informacijam in oceni individualnega razvoja oziroma doseženih sprememb. 2. Časovni obseg storitve: Storitev se izvaja kombinirano – individualno svetovanje in sodelovanje v skupini, s tem, da je časovni obseg: • Za osebe z ocenjeno zmerno težavo: do 24 ur individualnega svetovanja in/ali

skupinskega dela • Za osebe z ocenjeno veliko težavo: do 32 ur individualnega svetovanja in/ali

skupinskega dela

35

3. Ciljna skupina: Storitev je namenjena invalidom z težavami, deficiti in ovirami na področju medosebnega delovanja, zlasti posameznikom s pomanjkljivimi ali neustreznimi socialnimi veščinami, bojaznimi pred socialnimi interakcijami in deficiti na področju komunikacijskih veščin, ki so:

• ovirani pri vstopanju v socialne situacije • manj učinkoviti pri komunikaciji z okoljem, • so manj zmožni ustreznega izbora ravnanj v socialnih situacijah, • niso učinkoviti v obvladovanju konfliktnih situacij, • imajo pomanjkljive sposobnosti zastopanja samega sebe v socialnih situacijah

4. Predvideni učinki storitve: Razvijanje socialnih spretnosti in veščin omogoča udeležencem učinkovitejše vključevanje v delovno in širše socialno okolje. Zmanjšuje možnosti čustvenih stisk, bojazni in umikanja pred socialnimi interakcijami ter zapletanja v konfliktne odnose iz katerih posameznik ne vidi izhodov. Posamezniku širi možnost različnih izborov vedenja in spoprijemanja s problemi, s tem povečuje njegovo aktivno vlogo in socialno kompetentnost. Posredno vpliva na izboljšanje njegove samopodobe in zmanjšuje socialno izključenost. 5. Metode, tehnike in pristopi izvajanja storitve: Storitev razvijanja socialnih spretnosti in veščin vključuje metode in tehnike, ki imajo osnovo v teoriji socialnega učenja. Izvaja se individualno in /ali v skupini. Pomembno dopolnilo programa je usposabljanje udeležencev v uporabi specifičnih strategij, ki jim omogočajo učinkovitejšo komunikacijo v delovnem in domačem okolju, zmanjševanje bojazni ter prepoznavanje obrambnih ravnanj. 6. Izvedbeni in kadrovski pogoji: Izvajalec mora opredeliti nosilce storitve, program skupinskega izkustvenega dela, izvajalce individualnega svetovanja in informativni material za udeležence. Storitev izvajajo: strokovni delavci tima iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, usposobljeni za skupinsko in individualno svetovanje ter ustrezno usposobitvijo na področju metod in tehnik razvijanja socialnih spretnosti.

36

7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati poročilo tako, da poleg osnovnih podatkov o invalidu zajema še: vrsto storitve, skupni čas trajanja, izvajalca storitve, osnovne vsebine, uporabljene metode in tehnike in oceno doseženih rezultatov.

37

3.7. Storitev F: Pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve 1. Opis in cilji storitve: Storitev: iskanje ustreznega dela (zaposlitve) je storitev, ki temelji na timsko oblikovanem mnenju o ravni invalidovih sposobnosti, znanj, delovnih navad in interesov ter drugih predhodno opravljenih storitvah, izdelanem rehabilitacijskem načrtu ter oceni zaposlitvenih možnosti, ki jo poda izvajalec zaposlitvene rehabilitacije v okviru predhodnih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Storitev vključuje tudi razvijanje veščin iskanja dela, ki se izvaja v individualni ali skupinski obliki. Sestavni element storitve je tudi oblikovanje mreže delodajalcev v posameznem lokalnem okolju, oziroma regiji. Storitev zajema naslednje sestavine: • vzpostavljanje stikov z delodajalci in širjenje mreže delodajalcev • spremljanje in ocena pogojev v lokalni skupnosti za izbor potencialnih delovnih

mest • vodenje seznama podjetij, ki so pripravljena zaposliti osebe z zaposlitvenimi

ovirami • izbor opisov ciljnih delovnih mest z opisom potrebnih znanj, veščin, pričakovane

delovne učinkovitosti • ugotavljanje specifičnih zahtev, delovnih veščin in zmožnosti za potencialna

delovna mesta • primerjavo profila interesov, znanj in zmožnosti posameznega invalida z možnimi

delovnimi mesti v okolju in izbor najprimernejšega dela/delovnega mesta • vzpostavitev stika med invalidom in delodajalcem ter podpora pri realizaciji

zaposlitve 2. Časovni obseg storitve: Časovni obseg za izvedbo storitve je do 32 ur. 3. Ciljna skupina: Vsi invalidi, vključeni v zaposlitveno/poklicno rehabilitacijo, ki so ocenjeni, da so zaposljivi. 4. Predvideni učinki storitve: Storitev omogoča uporabniku izbor ustreznega, z njegovimi interesi in zmožnostmi usklajenega delovnega mesta ter s tem zmanjšuje možnost neuspeha in izgube dela.

38

S tem se zmanjšuje nevarnost utrjevanja negativnih izkušenj pri vključevanju v realno delovno sredino in povečuje možnost ohranjanja in napredovanja v delu in zaposlitvi Posredno se zmanjšuje možnost oblikovanja negativnih stališč do invalidov pri delodajalcu, oziroma se skozi pozitivne izkušnje z zaposlenimi invalidi vzpostavljajo možnosti za nove vključitve in zaposlitve, boljšo informiranost in pripravljenost delodajalcev in širšega okolja za ustrezno integracijo invalidov v delo. 5. Metode, tehnike, oblike izvajanja storitve: Oblikovanje mreže potencialnih delodajalcev poteka po modelu dela v lokalnih skupnostih, na osnovi dobrega poznavanja značilnosti in možnosti lokalnega trga dela ter sistematičnem vodenju evidence seznama delodajalcev (osebno, telefonsko, e-naslov, značilnosti dela in potencialna delovna mesta). Pri vzpostavljanju in vzdrževanju mreže delodajalcev je nujno medsebojno sodelovanje z drugimi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije ter partnerji v lokalni skupnosti. Storitev za posameznega uporabnika se izvaja individualno po principih timskega dela. Izbor konkretnega dela temelji na primerjavi profila zahtev delovnega mesta s profilom sposobnosti, znanj in interesov konkretnega posameznika. Ob vključitvi v delo/delovno okolje je nujna seznanitev delovnega okolja z posameznikovimi težavami in zaposlitvenimi ovirami ter morebitnimi nujnimi prilagoditvami, oziroma ukrepi s katerimi lahko zagotavljamo boljšo prilagoditev invalida delu. Storitev vključuje tudi metode svetovanja in podpore invalidu za uspešno vključitev v delo in delovno okolje. 6. Izvedbeni in kadrovski pogoji: Za kvalitetno izvajanje storitve mora izvajalec zagotoviti računalniško podprt program zbiranja in obdelave podatkov o delodajalcih. Izvajalec mora opredeliti nosilce storitve, program dela, izvajalce individualnega svetovanja in informativni material za delodajalce. V izvedbo storitve se vključujejo vsi člani strokovnega tima, upoštevajoč potrebe invalida, naravo težav in ovir in specifične zahteve dela/delovnega mesta. 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati poročilo tako, da poleg osnovnih podatkov o invalidu zajema še: vrsto storitve, skupni čas trajanja, izvajalca storitve, osnovne vsebine, podatke o delodajalcu in vrsti zaposlitve (polni delovni čas, določen, nedoločen čas, podporna zaposlitev, zaščitna zaposlitev, itd) in podatke o specifičnih zahtevah potencialnega delovnega mesta.

39

3.8. Storitev G: Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida 1. Opis in cilji storitve: Analiza delovnega mesta je storitev, s katero na sistematičen način ugotavljamo zahteve, obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu, ki jim je delavec izpostavljen med izvajanjem dela (tehnično, tehnološki del vključno z organizacijo procesa dela, ekološkimi obremenitvami, nevarnostjo nesreč, telesnimi obremenitvami, psihosenzornimi zahtevami in socialnimi zahtevami dela. Analizi sledi zdravstvena ocena ugotovljenih dejstev, kar pomeni, da podatke analize presodimo glede njihovega vpliva na delavčevo zdravje (ocena ogroženosti zdravja). Namen storitve je ocena ustreznosti izbranega dela invalidovi stopnji izobrazbe, ugotovljenim sposobnostim, zmožnostim ter z delom ali usposabljanjem pridobljenim izkušnjam. Cilj je zaposlitev invalida in oblikovanje njegove poklicne kariere ( razvoja ). 2. Časovni obseg: Časovni obseg za izvedbo storitve je 8 ur na posameznega strokovnega delavca. 3. Ciljna skupina: Storitev je potrebno izvesti pred zaposlitvijo, praviloma pri vseh invalidih z zmerno in veliko težavo. 4. Predvideni učinki storitve: Storitev omogoča zaposlitev invalida na delovnem mestu:

• na katerem bo učinkovit po pričakovanjih delodajalca in bo za to delo lahko dobival ustrezno redno plačilo;

• ki ga bo opravljal brez nevarnosti za poslabševanje zdravstvenega zdravja; • ki ga bo opravljal varno zase in za druge delavce.

5. Metode, tehnike, oblike izvajanja storitve: Storitev zajema naslednje metode:

• usmerjen ogled delovnega mesta z zdravstveno oceno; • okvirno – ocenjevalna analiza delovnega mesta, prilagojena potrebam

timskega dela; združuje elemente okvirne in ocenjevalne analize delovnega mesta

• metode primerjanja profila zahtev dela in profila zmožnosti delavca – konkretno delovno mesto, (npr ERTOMIS metoda , ki omogoča hitro in

40

direktno oceno skladnosti v odnosu invalid – konkretno delovno mesto, ker delavca in delo ocenjujemo z istimi karakteristikami; metoda je zelo prikladna za enostavneje strukturirana dela),

• druge metode za analizo in zdravstveno oceno delovnega mesta, specifične za oceno ustreznosti delovnega mesta invalidom

Storitev vključuje naslednje elemente:

• dogovor z delodajalcem za obisk in izvedbo analize delovnega mesta; • prihod do delodajalca; • dostop do delovnega mesta; • dostopnost podatkov ocene tveganja za določeno delovno mesto; • razpoložljivost ustreznih strokovnjakov delodajalca, ki lahko posredujejo

pomembne podatke o delovnem mestu. 6. Izvedbeni in kadrovski pogoji: Storitev izvajajo zdravnik izvajalca ali drugi ustrezno usposobljeni strokovni delavci iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v sodelovanju z pooblaščenim zdravnikom. Potreben instrumentarij izvajalec prilagodi vsebini in obsegu analize. 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati poročilo tako, da poleg osnovnih podatkov o invalidu, za katerega je bila storitev opravljena, zajema še: vrsto storitve, skupni čas trajanja, izvajalca storitve, uporabljene metode in tehnike, zahteve, obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu, ekološke obremenitve, nevarnost nesreč, telesne obremenitve, psihosenzorne zahteve, socialne zahteve dela, ocena ogroženosti zdravja, ocena ustreznosti izbranega dela invalidovi stopnji izobrazbe, ugotovljenim sposobnostim, zmožnostim ter z delom ali usposabljanjem pridobljenim izkušnjam

41

3.9. Storitev H: Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida 1. Opis in cilji storitve: Storitev obsega različne predloge ukrepov za prilagoditev delovnega mesta in okolja, ki lahko na nivoju konkretnega dela zmanjšajo obremenitve, zahteve in različne škodljivosti in tako posredno povečajo delovno učinkovitost invalida. Storitev zajema tudi okvirno oceno višine stroškov potrebnih za prilagoditev delovnega mesta in okolja. Cilj storitve je invalidova večjo delovna učinkovitost, zanesljivost ter varno izvajanje dela, oziroma optimalna prilagoditev dela invalidu, s čemer lahko postane izvajanje dela in doseganje učinkov pri delu v največji možni meri primerljivo z ostalo delovno populacijo. 2. Časovni obseg: Časovni obseg za izvedbo storitve je do 8 ur na posamezno delovno mesto. 3. Ciljna skupina: Do storitve so upravičeni invalidi, za katere se predvideva možnost zaposlitve ob predhodni prilagoditvi delovnega mesta in/ali uporabi sodobnih tehnologij. Predlog o upravičenosti do storitve se oblikuje na osnovi ocenjenega nivoja in opredelitve vrste težav, ki so izražene kot omejitve zmogljivosti ali težave v učinkovitosti ter zmerne ali velike težave na gibalnem, kognitivnem ali senzornem/komunikacijskem področju. 4. Predvideni učinki storitve:

• povečanje možnosti uspešne zaposlitve in zadržanja dela, • povečanje učinkovitosti dela • preprečevanje poslabševanja zdravstvenega stanja. 5. Metode, tehnike, oblike izvajanja storitve: Storitev se izvede v skladu z izdelano usmerjeno analizo pogojev na konkretnem delovnem mestu, pri tem se uporabijo različne metode in tehnike s poudarkom na prepoznavanju ergonomskih pomanjkljivosti, ki so vzrok neustreznim zahtevam dela, obremenitvam in škodljivostim. Načrt prilagoditev zajema:

42

• delovne objekte, delovna sredstva, varovalna sredstva, delovno okolje,

dostopnost, sanitarije, delovno pohištvo, izvedbo delovne naloge s poudarkom na organizacijskih značilnostih izvedbe dela, za izvedbo dela potrebno usposabljanje, urjenje in izobraževanje;

• različne metode in tehnike za oceno primanjkljaja v invalidovi izvedbeni zmogljivosti na telesnem, psihičnem in vedenjskem področju, vključno z upoštevanjem znanja, veščin in učljivosti,

• načrtovanje ustreznih prilagoditev izvajanja postopkov dela. 6. Organizacijski in kadrovski pogoji: Vključitev v storitev je praviloma možna na osnovi predhodno izvedenega ocenjevanja potencialov in izdelanega predloga rehabilitacijskega načrta. Ob tem je potrebno upoštevati: • predhodno oceno psihofizičnih zmožnosti invalida; • izpolnjevanje pogojev za varno izvajanje delovnih postopkov kot ocenjevalne

situacije. • dogovor z delodajalcem za obisk in ogled delovnega mesta; • prihod do delodajalca; • dostop do delovnega mesta; • dostopnost podatkov ocene tveganja z zdravstveno oceno za določeno delovno

mesto; • razpoložljivost ustreznih strokovnjakov delodajalca, ki lahko posredujejo

dopolnilne podatke o delovnem mestu. Storitev izvajajo ustrezno usposobljeni strokovni delavci iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Potreben instrumentarij izvajalec prilagodi vsebini in obsegu analize. 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati poročilo tako, da poleg osnovnih podatkov o invalidu zajema še: vrsto storitve, skupni čas trajanja, izvajalca storitve, uporabljene metode in tehnike, predloge ukrepov za prilagoditev delovnega mesta in okolja, ki lahko na nivoju konkretnega dela zmanjšajo obremenitve, zahteve in različne škodljivosti, okvirno oceno višine stroškov potrebnih za prilagoditev delovnega mesta in okolja.

43

3.10. Storitev I: Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo 1. Opis in cilji storitve:

Storitev temelji na predhodno ugotovljenem izpadu psihofizične funkcijske zmogljivosti invalida, ki je osnova za pripravo načrta opreme in ustreznih tehničnih pripomočkov. Storitev zajema tudi preizkus ustreznosti pripomočkov v procesu izvajanja dela, presojo izboljšanja delovne učinkovitosti.. Cilj je optimalna delovna vključitev invalida, glede na njegovo konkretno oviranost, ohranitev delovne zmožnosti, omogočanje napredovanja in razvoja delovnih potencialov, preprečevanje upada delovne zmožnosti in okvare zdravja.

2. Časovni obseg: Časovni obseg za izvedbo storitve je do 8 ur na posamezno delovno mesto, oziroma invalida. 3. Ciljna skupina:

• invalidi z zmanjšano telesno funkcijsko zmogljivostjo, pogojeno z različnimi

zdravstvenimi okvarami • specifične potrebe invalidov, ki imajo težave zaradi omejitev na področju

psihičnega delovanja • invalidi, z ovirami na gibalnem, kognitivnem, senzornem /komunikacijskem

področju 1. Predvideni učinki storitve: • izboljšanje razpoložljivosti in učinkovitosti invalida za delo na različnih delovnih

mestih v okviru delovne kariere; • varna izvedba dela; • zmanjšanje možnosti poslabševanja zdravstvene okvare zaradi preobremenitev

pri delu; 5. Metode, tehnike, oblike izvajanja storitve:

• različne tehnike za ugotavljanje funkcijskih psihofizičnih zmogljivosti invalida:

antropometrijske lastnosti, izvedbena zmogljivost na nivoju dinamometrije, ergometrije, gibalnih zmožnosti, , enostavnih in kompleksnih aktivnosti po principih ocenjevanja fizikalne in rehabilitacijske medicine,

• za ugotavljanje posameznikovih potreb in preverjanje primernosti tehničnih

pripomočkov uporabimo standardizirane delovne vzorce, različne simulirane delovne situacije in konkretnemu delu podobna opravila, pri katerih ugotavljamo

44

vrsto funkcijske omejitve, njen pomen za izvedbo dela in preizkušamo učinkovitost in smotrnost uporabe tehničnega pripomočka glede na delovno učinkovitost. Upoštevati je potrebno: uporabo delovnih sredstev, predmetov dela, sredstev za varovanje, organizacijo in izvedbo dela.

6. Organizacijski in kadrovski pogoji: Izvajalec mora zagotoviti:

• ustrezno organizacijo in izvedbo meritev psihofizičnih zmožnosti; • izpolnjevanje pogojev za varno izvajanje delovnih postopkov, kot ocenjevalne

situacije; • zagotavljati mora vse tehnološke pogoje skladno z Zakonom o varnem in

zdravem delu.

Storitev izvajajo ustrezno usposobljeni delavci iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati poročilo tako, da poleg osnovnih podatkov o invalidu zajema še: vrsto storitve, skupni čas trajanja, izvajalca storitve, uporabljene metode in tehnike, pripravo načrta opreme in ustreznih tehničnih pripomočkov in rezultate preizkusa ustreznosti pripomočkov v procesu izvajanja dela, presojo izboljšanja delovne učinkovitosti.

45

3.11. Storitev J: Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu 1. Opis in cilji storitve: Storitev: usposabljanje oziroma pomoč pri usposabljanju na konkretnem delovnem mestu zajema sistematično izkustveno učenje v izbranih delovnih situacijah in na izbranih delovnih mestih. Program je individualiziran, prilagojen rehabilitacijskih potrebam posameznih udeležencev. Ker ima vsak posameznik, kljub morebitnim enakim diagnozam in okvaram, individualne rehabilitacijske potrebe, izkazuje specifične omejitve, potenciale in interese, mora biti načrt usposabljanja pazljivo prilagojen potrebam konkretnega posameznika. Storitev temelji na celostni oceni aktualnega stanja ovir in potencialov, ki predstavlja podlago za individualiziran načrt rehabilitacijskih aktivnosti, oziroma programa usposabljanja. Med izvajanjem programa je potrebna stalna evalvacija napredovanja, preverjanje ustreznosti programa in sprotno prilagajanje rehabilitacijskih ukrepov. Odvisno od možnosti okolja in potreb invalida, se lahko uspešno in kreativno uporabi množica različnih delovnih aktivnosti, vsekakor pa je ključni dejavnik za uspešno in ekološko naravnano rehabilitacijo uporaba realnih delovnih opravil, bodisi v obliki prenosa teh del v program usposablja v rehabilitacijski ustanovi, bodisi z umestitvijo invalida na realno delovno mesto. Storitev predstavlja kontinuiran in usklajen proces, ki omogoča udeležencem: • pridobivanje delovnih znanj, veščin, in izkušenj • izboljševanje delovne učinkovitosti in kvalitete dela • razvijanje delovne vzdržljivosti, obremenljivosti in tolerance na dejavnike v okolju, • razvoj in utrjevanje delovne osebnosti, delovnih lastnosti in prilagajanje na

zahteve in omejitve delovnega okolja, • oblikovanje in utrjevanje poklicne identitete, • učenje sodelovanja v delovni skupini, • učenje organiziranja dela, prevzemanja odgovornosti. • učenje upoštevanja varnostnih norm in principov zdravega dela Namen storitve je razvijanje delovnih veščin, delovne učinkovitosti in osebnostne prilagoditve delovnemu okolju, s ciljem zagotavljanja učinkovitejšega vključevanja v delovni proces, izboljšanja zaposljivosti invalida in možnosti za napredovanje v poklicni karieri. Neposredno se preko procesa učenja in osvajanja znanj in veščin konkretnega delovnega mesta ali poklicnega področja povečuje možnost, da posameznik pridobi in ohrani delovno mesto. Za učinkovito in uspešno izvajanje storitve mora izvajalec storitve zagotavljati:

46

• strukturiranost delovnega okolja, postopkov in organizacije dela, jasno določitev vlog, pravil in norm delovnega vedenja

• strukturiranost rehabilitacijskih aktivnosti, • soodgovorno in enakopravno načrtovanje programskih aktivnosti in ciljev

usposabljanja skupaj z vključenim invalidom, • strukturiranost delovnega procesa: dogovori ob začetku in zaključku dnevnega

delovnega procesa, jasne informacije o pričakovanih delovnih učinkih in zagotavljanje rednih povratnih informacij.

Za doseganje cilja storitve je potrebno izvajati naslednje aktivnosti: • dnevno spremljanje in evalvacija storilnosti in kvalitete dela • tedenske skupne analize delovnega procesa in doseganja individualnih ciljev • odprtost komunikacije in reševanje problemov po principu: tukaj in sedaj • razreševanje konfliktov po principih učinkovite komunikacij 2. Časovni obseg: Za osebe z ocenjeno zmerno težavo traja storitev do 6 mesecev, za osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe z motnjami v razvoju in osebe z možganskimi poškodbami lahko traja izvajanje storitve do 1 leta. Za osebe z ocenjeno veliko težavo lahko traja usposabljanje do 2 leti. 3. Ciljna skupina:

Invalidi, ki imajo zaradi posledic telesne ali duševne okvare ali bolezni ovire pri vključitvi v delo oziroma vključevanju v zaposlitev oziroma osebe, ki so pridobile pravico do poklicne rehabilitacije po določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 4. Predvideni učinki storitve: Usposabljanje na delovnem mestu omogoča udeležencem razvoj delovnih veščin, delovne učinkovitosti in osebnostne prilagoditve delovnemu okolju. S tem lahko pričakujemo izboljšanje zaposljivosti ter učinkovitejše in uspešnejše vključevanje invalidov v delo. Z usposabljanjem na konkretnem delovnem mestu, lahko skozi daljši čas in v pogojih realnega delovnega okolja, pridobimo tudi zanesljivejšo oceno nivoja in stabilnosti delovnega funkcioniranja. S tem je možno preprečiti zaplete in neuspehe pri vključevanju v realno delovno sredino, kar zmanjšuje nevarnost utrjevanja negativnih izkušenj, posredno pa se zmanjšuje tudi možnost oblikovanja negativnih stališč pri delodajalcih in povečuje možnost ohraniti delovno mesto.

47

5. Metode, tehnike, oblike izvajanja storitve: Storitev zajema naslednja področja in naloge: • sistematično razvijanje osnovnih delovnih veščin in kompetenc, nujnih za

učinkovito delo, • učenje delovnih postopkov in metod dela, • pridobivanja izkušenj in znanj iz konkretnega poklicnega področja, • učenje principov učinkovitega načrtovanja, organizacije in izvajanja dela, • razvijanje kvalitete dela, • učenje učinkovite uporabe delovnih orodij in opreme, • spoznavanje delovnega materiala, • osvajanje ukrepov za varno in zdravo delo, • navajanje na uporabo zaščitnih sredstev, • utrjevanje delovnega ritma in delovne vzdržljivosti, • razvijanje delovnih navad, • trening pridobivanja preciznosti in varnosti gibov, V neposrednem delovnem procesu se koristijo metode: • modeliranja • demonstracije • dela po navodilih • analize dela in postopkov • analize doseženih rezultatov Storitev je individualno načrtovana (vsebina, metode, obseg in trajanje), izvaja pa se v skupini s 6 – 12 udeleženci. Izvajalec mora v okviru storitve zagotoviti možnost praktičnega dela na izbranih delih v realnih delovnih situacijah. 6. Organizacijski in kadrovski pogoji:

Izvedbo storitve načrtuje, vodi in evalvira strokovni tim, usposabljanje pa izvajajo strokovni delavci z ustrezno usposobljenostjo iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Izvajalec mora zagotavljati prilagoditev delovnega okolja, delovnih nalog in pogojev za varno delo posameznih udeležencem. Oprema delovnih prostorov mora zagotavljati delovne vzorce in delovna opravila, ki omogočajo prehod od enostavnih nalog s prirejenimi delovnimi pripomočki, do kompleksnih nalog z uporabo sodobne tehnologije.

48

7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati:

1. Mesečno poročilo o izvedbi storitve, ki poleg osnovnih podatkov o invalidu in prisotnosti na delu, zajema še osnovne podatke o doseženih rezultatih pri razvijanju delovnih veščin, delovne učinkovitosti in osebnostne prilagoditve delovnemu okolju.

2. Zaključno poročilo po izvedeni storitvi zajema oceno:

pridobljenih delovnih znanj, veščin, in izkušenj delovne učinkovitosti in kvalitete dela delovne vzdržljivosti, obremenljivosti in tolerance na dejavnike v

okolju, oblikovane poklicne identitete, zmožnosti sodelovanja v delovni skupini, zmožnosti organiziranja dela, prevzemanja odgovornosti. nivo upoštevanja varnostnih norm in principov zdravega dela

Zaključno poročilo morajo temeljiti na timsko oblikovani oceni doseženih rezultatov.

49

3.12. Storitev K: Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju 1. Opis in cilji storitve: Storitev je individualna, vanjo se vključi uporabnik po zaključeni storitvi B in drugih načrtovanih rehabilitacijskih storitvah na osnovi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlog za vključitev oblikuje strokovni tim. Storitev je namenjena invalidom, za katere se utemeljeno predvideva, da brez ustreznega vodenja in podpore ne bi bili uspešni v procesu izbranega usposabljanja, oziroma izobraževanja in potrebujejo specifične oblike podporne pomoči, prilagojene potrebam posameznega uporabnika. Storitev se izvaja individualno, na osnovi timsko izdelanega načrta in zajema naslednje vsebine: • opredelitev načrta spremljanja in vrste strokovne pomoči pri usposabljanju in

izobraževanju, • opredelitev ustreznih metod in tehnik pri spremljanju, • opredelitev izvajalcev spremljanja, • opredelitev pretoka informacij med izvajalcem, uporabnikom in delodajalcem

oziroma izobraževalno ustanovo, • opredelitev morebitnih specifičnih oblik učne pomoči. 2. Časovni obseg: Osebe ocenjene z zmerno težavo: do 12 ur mesečno Osebe ocenjene z veliko težavo: do 24 ur mesečno 3. Ciljna skupina: Invalidi, ki se vključujejo v usposabljanje ali izobraževanje in potrebujejo specifično in sistematično učno pomoč, strokovno vodenje, podporne ukrepe in spremljanje v času izvajanja programa oziroma storitev usposabljanja ali izobraževanja. 4. Predvideni učinki storitve: Storitev omogoča tako invalidu kot tudi njegovemu okolju specifično, individualizirano pomoč in strokovno vodenje pri razreševanju ovir na področju usposabljanja in izobraževanja. Na ta način se pravočasno prepoznavajo morebitne težave, načrtujejo in izvajajo potrebni ukrepi za njihovo razreševanje in tako zmanjšuje možnost neuspeha. Uspešno izvedena storitev pripomore k temu, da invalid uspešno zaključi izobraževanje ali usposabljanje ali/in se bolj konstruktivno in učinkovitejše spoprijema z razreševanjem konfliktov oziroma odpravljanjem ovir.

50

Ker storitev vključuje tudi strokovno pomoč in svetovanje delodajalcu in okolju se posredno zmanjšuje tudi možnost oblikovanja negativnih stališč pri delodajalcu. 5. Metode, tehnike, oblike izvajanja storitve: Storitev se izvaja z uporabo metod individualnega svetovanja. Na področju pomoči v procesu izobraževanja se uporabljajo metode in tehnike izobraževanja odraslih. Storitev se izvaja v individualni obliki. 6. Kadrovski in izvedbeni pogoji: Izvedbo storitve načrtuje, vodi in evalvira strokovni tim, izvajajo pa jo različni strokovni delavci iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, upoštevajoč cilje programa in individualne potrebe invalida. Izvajalec mora zagotoviti: 1. vzpostavljen informacijski sistem, 2. dostopnost informativnega gradiva, 3. vzpostavljeno komunikacijsko mrežo z izvajalci izobraževanja in usposabljanja 4. dogovorjen način zbiranja dokumentacije 5. procesno naravnan način izvajanja storitve 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati:

1. Mesečno poročilo o izvedbi storitve, ki poleg osnovnih podatkov o invalidu zajema še osnovne podatke o doseženih rezultatih pri razvijanju delovnih veščin, delovne učinkovitosti in osebnostne prilagoditve delovnemu okolju oziroma podatke o poteku procesa izobraževanja.

2. Zaključno poročilo po izvedeni storitvi spremljanja na delovnem

mestu zajema oceno: pridobljenih delovnih znanj, veščin, in izkušenj delovne učinkovitosti in kvalitete dela delovne vzdržljivosti, obremenljivosti in tolerance na dejavnike v

okolju, oblikovane poklicne identitete, zmožnosti sodelovanja v delovni skupini, zmožnosti organiziranja dela, prevzemanja odgovornosti. nivo upoštevanja varnostnih norm in principov zdravega dela

Zaključno poročilo o spremljanju izobraževanja zajema poročilo o doseženih rezultatih v času izobraževanja. Zaključno poročilo mora temeljiti na timsko oblikovani oceni doseženih rezultatov.

51

3.13. Storitev L: Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi 1. Opis in cilji storitve: Storitev je namenjena invalidom, ki se zaposlijo na odprtem trgu dela ali v invalidskih podjetjih in se zanje utemeljeno predvideva, da brez ustreznega strokovnega vodenja in podpore ne bodo uspešni pri ohranitvi delovnega mesta, oziroma da za uspešno prilagoditev delu in delovnem okolju, ohranitev dela in napredovanje v poklicni karieri, potrebujejo specifične in individualizirane oblike podporne pomoči. Cilj storitve je pomagati invalidu in njegovemu delovnemu okolju, da uspešno osvoji delo, da se zadovoljivo vključi v delovno okolje in da delo zadrži, oziroma v delu napreduje. Storitev se izvaja individualno, na osnovi timsko izdelanega načrta in zajema naslednje vsebine: • opredelitev ciljev programa spremljanja, • opredelitev načina spremljanja in metod dela • izvajanje potrebnih oblik pomoči (svetovanje, trening, prilagajanje dela) na

delovnem mestu • redna – mesečna evalvacija delovnega funkcioniranja in vključevanja v delovno

okolje, ki se izvede skupno z invalidom in mentorjem na delovnem mestu • opredelitev pretoka informacij med izvajalcem, uporabnikom in delodajalcem

2. Časovni obseg:

Časovni obseg storitve je do 12 mesecev v skupnem obsegu do 60 ur. 3. Ciljna skupina: Invalidi, ki imajo zaradi posledic telesne ali duševne okvare ali bolezni ovire pri vključitvi v delo oziroma zaposlitev in ki potrebujejo individualizirano podporo v obdobju prilagajanja delu in delovnem okolju. Osebe napotujeta v storitev Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 4. Predvideni učinki storitve: Storitev omogoča uporabniku in njegovemu delovnemu okolju specifično pomoč pri razreševanju ovir v delovnem okolju in medosebnih odnosih. Uspešno opravljena storitev v pomembni meri zmanjša možnost neuspeha in izgube zaposlitve, s pa tem se tudi zmanjša nevarnost utrjevanja negativnih izkušenj.

52

5. Metode, tehnike, oblike izvajanja storitve:

Storitev se izvaja na podlagi metod individualnega svetovanja ter metod socialnega učenja in učinkovitega razreševanja konfliktnih situacij. Storitev je individualizirana, izvaja pa se v individualni ali skupinski obliki. obliki. 6. Kadrovski in izvedbeni pogoji: Izvedbo storitve načrtuje, vodi in evalvira strokovni tim, spremljanje pa izvajajo posamezni strokovni delavci iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, upoštevajoč cilje programa in individualne potrebe invalida. 7. Shema poročila o opravljeni storitvi Do oblikovanja enotne sheme poročila, ki ga bo, na osnovi spremljanja in evalvacije, izdelal Inštitut za rehabilitacijo, je izvajalec dolžan oblikovati: 1. Mesečno poročilo o izvedbi storitve, ki poleg osnovnih podatkov o invalidu zajema še osnovne podatke o doseženih rezultatih pri razvijanju delovnih veščin, delovne učinkovitosti in osebnostne prilagoditve delovnemu okolju.

2. Zaključno poročilo po izvedeni storitvi spremljanja na delovnem mestu zajema oceno:

pridobljenih delovnih znanj, veščin, in izkušenj delovne učinkovitosti in kvalitete dela delovne vzdržljivosti, obremenljivosti in tolerance na dejavnike v

okolju, oblikovane poklicne identitete, zmožnosti sodelovanja v delovni skupini, zmožnosti organiziranja dela, prevzemanja odgovornosti. nivo upoštevanja varnostnih norm in principov zdravega dela

Zaključno poročilo mora temeljiti na timsko oblikovani oceni doseženih rezultatov.

53

3.14. Storitev M: Sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa 1. Opis in cilji storitve:

Storitev sprotnega ocenjevanja uspešnosti rehabilitacijskega procesa je sestavni del vseh rehabilitacijskih storitev. Storitev se izvaja na več ravneh: • ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa posameznega uporabnika • ocenjevanje uspešnosti – učinkovitosti posameznih storitev • ocenjevanje uspešnosti – učinkovitosti rehabilitacijskih procesov Ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa posameznega uporabnika poteka na osnovi timskega spremljanja in evalvacije napredovanja invalida v rehabilitacijskem procesu. Pomemben element evalvacije je ocena samega invalida o poteku rehabilitacijskega procesa, doseženimi cilji in lastnim videnjem napredovanja v rehabilitacijskem procesu. Poleg rednih individualnih, skupinskih in timskih evalvacij mora izvajalec storitev za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa uporabljati tudi ustrezen instrumentarij, ki vključuje samooceno uporabnika-invalida in oceno neposrednega mentorja. Ocenjevanje učinkovitosti posameznih storitev, ki zajema kvalitativno in kvantitativno oceno, izvede izvajalec najmanj enkrat letno, najkasneje do 1. marca za preteklo leto. 2. Časovni obseg: Časovni obseg vseh postopkov evalvacije je 1 uro na posameznega uporabnika 3. Ciljna skupina: V storitev so vključene vse osebe, ki jih izvajalec obravnava v storitvah zaposlitvene rehabilitacije. 1. Predvideni učinki storitve: Sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa posameznega uporabnika vključno s samoocenjevanjem, omogoča krepitev aktivne vloge uporabnika, višjo stopnjo motivacije in prevzemanje odgovornosti za lastni razvoj, učinkovitost in oblikovanje realnih ciljev. Storitev omogoča in vzpodbuja izvajalce zaposlitvene rehabilitacije k usmerjenosti v

rezultate: tako na področju prepoznavanja potreb kot tudi dosežkov, v koristi

obravnavanih oseb, njihovih družin/skrbnikov, delodajalcev, ostalih zainteresiranih in

54

skupnosti. Merjenje in spremljanje vplivov svoje dejavnosti omogoča nenehno

izboljševanje, preglednost in odgovornost procesov. Ocenjevanje uspešnosti na ravni strokovnega tima omogoča doseganje optimalnih učinkov rehabilitacijskega procesa, izbor ustreznih metod in postopkov, kontinuiteto rehabilitacijskega procesa in strokovno utemeljeno načrtovanje nadaljnjih programov. Ocenjevanje rehabilitacijskih procesov, storitev in programov omogoča strokovni razvoj rehabilitacijskih programov in rehabilitacijske stroke v celoti. 5. Metode, tehnike, oblike izvajanja storitve: Storitev sprotnega ocenjevanja se izvaja na osnovi metodologije longitudinalnega spremljanja z uporabo izdelanega instrumentarija evalvacije napredovanja v rehabilitacijskih programih. Ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa je naloga, ki jo izvaja celoten strokovni tim na osnovi primerjave poteka programa, napredovanja invalida in doseženih ciljev z zastavljenim rehabilitacijskim načrtom. Izvajalec mora zagotoviti začetni in zaključni sestanek strokovnih delavcev tima v začetni in zaključni fazi izvajanja posamezne storitve, po zaključku storitve B in ob zaključku celotnega procesa zaposlitvene rehabilitacije pa praviloma tudi razširjeni zaključni timski sestanek. 2. Kadrovski in izvedbeni pogoji: V storitev ocenjevanja uspešnosti rehabilitacijskega procesa so vključeni vsi člani tima. Za vsako storitev mora biti opredeljen: sistem spremljanja, instrumentarij ocenjevanja in nosilci programa. 3. Shema poročila o opravljeni storitvi Storitev sprotnega ocenjevanja uspešnosti rehabilitacijskega procesa je sestavni del vseh rehabilitacijskih storitev, rezultati izvedene storitve so zajeti v poročilih o izvedbi posameznih storitev in v letnih poročilih, ki jih je izvajalec dolžan pripraviti..

55

3.15. Storitev N: Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov 1. Opis in cilji storitve: Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov je storitev, namenjena:

• določanju subvencije plače invalidov zaradi nižjih delovnih rezultatov, ki so posledica njihove invalidnosti, v skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide.

• storitev je tudi strokovna podlaga za oceno zaposlitvenih možnosti brezposelnih invalidov v skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij in Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide.

Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov temelji na primerjavi doseganja delovnih rezultatov zaposlenih na običajnih delovnih mestih. Postopek ocenjevanja doseganja delovnih učinkov nezaposlenega invalida se izvede kot zaključna faza zaposlitvene rehabilitacije – ob zaključku usposabljanju na konkretnem delovnem mestu, oziroma ob prehodu v zaposlitev na istem delovnem mestu. K postopku ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov za zaposlene invalide je možno pristopiti, če so izpolnjeni določeni predpogoji in sicer:

• zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskih podjetjih,

• izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu, • usposobljenost delavca-invalida za opravljanje del in nalog.

Izpolnjevanje navedenih pogojev predstavlja vstopni kriterij za začetek postopka ocenjevanja doseganja delovne učinkovitosti invalida. Glede na osnovna izhodišča je potrebno izključiti dejavnike, ki lahko vplivajo na manjšo delovno učinkovitost invalida, kot so: neprimerna izobrazba, nezadostna usposobljenost za delo ali neupoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu s strani delodajalca in/ali invalida, ker le-ti ne izhajajo iz njegove invalidnosti, zaposlitev na neustreznem delovnem mestu glede na njegovo invalidnost. 2. Časovni obseg: Časovni obseg storitve je do 20 ur na posameznega invalida.

56

3. Ciljna skupina: Brezposelni ali zaposleni invalidi: • invalidi, vključeni v storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki jih Zavod za

zaposlovanje napoti na oceno doseganja delovnih rezultatov • invalidi zaposleni v invalidskem podjetju, podporni zaposlitvi ali zaščitni

zaposlitvi, in jih na oceno napoti delodajalec, 4. Predvideni učinki storitve. Zagotavljanje enakih možnosti za zaposlitev invalidom, ki zaradi posledic bolezni ali okvar ne dosegajo pričakovanih delovnih učinkov. 5. Pogoji in načela pri izvajanju storitve: Pri izvajanju storitve je potrebno upoštevati naslednja načela:

• Metodologija se uporablja le takrat, ko je jasno, da invalid ne dosega polne produktivnosti. Sama prisotnost invalidnosti namreč ne pomeni, da invalid ne more dosegati polne produktivnosti.

• Na željo invalida lahko pri ocenjevanju sodeluje izbrani zaupnik ali predstavnik invalidske organizacije.

• Vsak invalid je individualno ocenjen. • Postopek mora biti prilagojen stopnji razumevanja invalida. • Vsi procesi morajo ščititi zasebnost invalida, ki ima pravico, da dokumentacijo

pregleda na zahtevo. • Ocenjevalno orodje naj bi izboljšalo prehode med različnimi oblikami

zaposlovanja (zaščitno, podporno, običajno, zaposlitev v invalidskem podjetju).

• Ocenjevanje mora biti neodvisno in mora zagotavljati kontrolo kvalitete ocenjevanja.

• Metodologija se uporablja za nezaposlenega invalida, ko je zaključil ustrezno usposabljanje na konkretnem delovnem mestu ali za zaposlenega delavca, ki svoje delo opravlja najmanj 3 mesece.

• Ocenjevanje se lahko ponovi na zahtevo invalida ali delodajalca, če so nastopile okoliščine, ki med ocenjevanjem ne dajejo prave slike o rezultatih dela invalida.

1. Metode, tehnike in postopek izvajanja storitve: Izvajanje storitve poteka v skladu s sprejetim Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide. 6.1 Dogovor med delodajalcem, invalidom in izvajalcem storitev zaposlitvene rehabilitacije Ocenjevanje delovne učinkovitosti ni možno brez dogovora, konsenza med invalidom, delodajalcem in izvajalcem storitev zaposlitvene rehabilitacije. Vsi

57

udeleženi morajo biti seznanjeni z namenom ocenjevanja, načinom spremljanja in trajanjem postopkov. Udeleženci uskladijo datum izvedbe ocenjevanja. 6.2 Izvedba ocenjevanja Izvedba ocenjevanja je sestavljena iz dveh delov: Prvi del je namenjen zbiranju in analizi podatkov/informacij o dosedanjem poteku poklicne kariere posameznika in njegovi zaposlitvi. Zajame tudi vse dosedanje odločbe o invalidnosti, poročila o vključitvah v različne rehabilitacijske programe, ocene zaposlitvenih možnosti, poročila neposrednih vodij o delavcu-invalidu, ipd, Pri izvedbi prvega dela uporabljamo naslednje vire: - razpoložljivi podatki o delovni anamnezi, poklicni karieri in usposobljenosti

delavca: delovno anamnestični podatki, ki jih posredujeta delavec in delodajalec - podatki o invalidnosti, prevladujočih področjih prizadetosti in oviranosti

posameznika: obstoječa zdravstvena dokumentacija, odločbe invalidskih in drugih komisij, poročila iz programov zaposlitvene rehabilitacije,….

- opis del in nalog, zahteve delovnega mesta in pričakovani delovni rezultati: dokumentacija delodajalca - sistematizacija delovnih mest, ocene tveganja, interni akti o postopkih vrednotenja delovnih učinkov in nagrajevanja za konkretno delovno mesto…

Drugi del vsebuje pripravo celovite ocene funkcioniranja invalida na delovnem mestu, določanje konkretnih področij dela in nalog ter načina ocenjevanja kvantitativnih in kvalitativnih značilnosti delovne učinkovitosti delavca na teh delih in nalogah. V nadaljevanju naštevamo možne vire informacij: - ogled in analiza delovnega mesta, neposredno opazovanje, ocenjevanje in

spremljanje delavca na delovnem mestu: situacijsko ocenjevanja delavca na delovnem mestu, ocena primernosti delovnega mesta, oziroma skladnosti zahtev in pogojev dela z posameznikovim profilom zmožnosti in omejitev, izobrazbo in usposobljenostjo, ustreznost delovnih pogojev, morebitne prilagoditve delovnega mesta in delovnih postopkov. Pred določitvijo stopnje delovne oviranosti za konkretnega posameznika in določitvijo stopnje subvencije, je potrebno preveriti ustreznost pogojev dela, po potrebi predlagati smiselne prilagoditve dela, delovnega mesta in pogojev v okolju ter na ta način optimizirati posameznikovo delovno učinkovitost, stopnjo zadovoljstva z delom, oziroma v največji možni meri zmanjšati ovire, ki izvirajo iz delovnega okolja.

- ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve, ki jo poda delodajalec:

vprašalnik za delodajalca (priloga1), dokumentirani podatki delodajalca o doseganju pričakovanih delovnih rezultatov delavca na opredeljenem delovnem mestu za obdobje zadnjih treh mesecev, oziroma za opazovano obdobje usposabljanja.

- samoocena delavca: vprašalnik za delavca (priloga 2), ter intervju z delavcem o

stopnji zadovoljstva z delom, lastnem videnju svojega delovnega funkcioniranja, težavah pri delu, primernosti dela in pogojev dela ter njegovih predlogih za odpravljanja ovir in težav pri delu.

58

6. Poročilo o izidu ocenjevanja in zaključna ocena: Poročilo o izidu ocenjevanja (priloga3) poleg anamnestičnih podatkov in celovite ocene funkcioniranja invalida na delovnem mestu vsebuje tudi konkretne podatke o delovni učinkovitosti invalida na delih in nalogah, ki smo jih pridobili v opazovanem obdobju. Zaključno mnenje predstavlja kvalitativno, celostno oceno zmogljivosti in stopnje oviranosti na področju delovne prilagoditve, doseganja pričakovanih delovnih učinkov, obsega potrebne pomoči in delovne stabilnosti delavca na določenem delovnem mestu v konkretnem delovnem okolju. Ker ocena delovnega funkcioniranja ne pomeni zgolj vrednotenja količinskih kriterijev dela, oziroma produktivnosti, je v tej oceni poleg podatkov o doseganju pričakovanih učinkov potrebno upoštevati in smiselno povezati informacije o celostnem funkcioniranju delavca v obstoječem delovnem okolju, stopnji in področjih oviranosti, obsegu potrebne pomoči pri delu, odstopanjih na področju osebnostne prilagoditve, medosebnega delovanja, nihanjih delovne učinkovitosti in delovne zmožnosti v daljšem časovnem obdobju, odsotnosti iz dela zaradi zdravstvenih težav itd. Te ocene nikakor ne smemo enačiti zgolj s podatki o doseganju pričakovane storilnosti pri delu, prav tako ne more biti narejena zgolj na osnovi enkratnega opazovanja ali ocenjevanja, temveč jo je potrebno oblikovati na osnovi celovitih informacij iz daljšega časovnega obdobja. Zato je potrebno pri ocenjevanju pridobiti podatke o delovni učinkovitosti in delovni prilagoditvi delavca v obdobju najmanj zadnjih treh mesecev na delovnem mestu oz. v obdobju na usposabljanju (po potrebi in v določenih primerih invalidnosti, kot so npr. osebe s kronično potekajočimi duševnimi motnjami, pa tudi z upoštevanjem daljšega obdobja). Ker ne obstaja univerzalni instrumentarij merjenja delovnih učinkov, ki bi jih lahko smiselno aplicirali na vsa področja dela in ocenjevana delovna mesta, mora zaključna ocena temeljiti predvsem na analizi in primerjavi profila specifičnih zahtev delovnega mesta s profilom delovnega funkcioniranja, zmogljivosti in oviranosti delavca, ki so relevantna za konkretno delovno mesto. Na podlagi ocene vseh navedenih meril, podatkov o doseganju pričakovanih delovnih učinkov delavca v ocenjevanem obdobju, upoštevanju obsega in stopnje težav ter pomenu, ki jih imajo za uspešno opravljanje konkretnega delovnega mesta, se določi skupna ocena delovne učinkovitosti.

Ocena doseganja delovnih rezultatov Zaposlitev Subvencija v % minimalne plače

nad 90 do vključno 95 % 10 nad 80 do vključno 90 % 20 nad 70 do vključno 80 %

Invalidsko podjetje Podporna zaposlitev

30 nad 60 do vključno 70 % 40 nad 50 do vključno 60 % 50 nad 30 do vključno 50 %

Zaščitna zaposlitev 70

59

2. Izvedbeni in kadrovski pogoji: V postopku ocenjevanja sodelujejo:

• Rehabilitacijski svetovalec Zavoda RS za zaposlovanje, ki posreduje razpoložljivo dokumentacijo in predstavi informacije o poklicni/ zaposlitveni karieri invalida

• Izbrani izvajalec storitev zaposlitvene rehabilitacije • Delavec/invalid • Delodajalec (neposredni vodja-predpostavljeni, pooblaščeni zdravnik, ing.

varstva pri delu)

• Oceno izdela tim strokovnih delavcev iz 1. odstavka 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

8. Priloge: 1. Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve (obrazec 1), ki ga izpolni delodajalec. Oceno poda neposredni vodja ali mentor na osnovi opažanj in rezultatov iz daljšega časovnega obdobja (zadnjih treh mesecev zaposlitve oz. za čas usposabljanja), za delovno mesto in dela, za katera je delavec ustrezno usposobljen in jih opravlja pretežni del delovnega časa. Vprašalnik izpolni delodajalec že v pripravljalnem postopku in se ga na dan ocenjevanja skupaj z člani ocenjevalne skupine pregleda, analizira in po potrebi dopolni. 2. Samoocena delovnega vedenja (obrazec 2), ki ga izpolni delavec - invalid. Oceno poda delavec, na osnovi lastnega videnja svojega dela v obdobju zadnjih treh mesecev, za delovno mesto in dela, ki jih opravlja pretežni del delovnega časa. Delavcu je potrebno zagotoviti, da so informacije, ki jih bo podal zaupne in da delodajalec nima vpogleda v vprašalnik. Prav tako je potrebno delavcu pojasniti namen ocenjevanja. Vprašalnik izpolni delavec neposredno na dan ocenjevanja, tekom razgovora, ki ga opravi član ocenjevalne skupine z delavcem. Na ta način je možno tudi pojasniti vsa vprašanja in po potrebi delavcu nuditi ustrezno pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika. Vprašalnik je potrebno razumeti predvsem kot pripomoček pri vodenem intervjuju z delavcem. 3. Zaključna ocena in poročilo o izidu ocenjevanja (obrazec 3), ki ga izpolni strokovni tim izvajalca zaposlitvene rehabilitacije

60

Priloga1: OCENA DELOVNE UČINKOVITOSTI IN DELOVNE PRILAGODITVE vprašalnik za delodajalca

IME IN PRIIMEK DELAVCA:

OCENJEVALEC:

PODJETJE:

DATUM OCENJEVANJA:

DELOVNO MESTO, OZIROMA DELA, KI JIH DELAVEC OPRAVLJA: ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

PREDPOGOJI OCENJEVANJA: ZAPOSLITEV INVALIDA NA ZAŠČITENEM DELOVNEM MESTU, V PODPORNI ZAPOSLITVI ALI V INVALIDSKEM PODJETJU (USTREZNO OBKROŽITI) a. zaščiteno delovno mesto b. podporna zaposlitev c. invalidsko podjetje USTREZNO IZVAJANJE PRAVNIH TEHNIČNIH IN ORGANIZACIJSKIH UKREPOV O VARNEM IN ZDRAVEM DELU a. da b. ne USTREZNOST RAZPOREDITVE INVALIDA GLEDE NA VRSTO TEŽAV (OMEJITEV) NA PODROČJU ZAPOSLITVENE DEJAVNOSTI a. da, ustrezno b. ne, neustrezno Pri naslednjih področjih označite trditve, ki najbolje opisujejo delovno vedenje ocenjevanega delavca: 1. SAMOSTOJNOST PRI DELU:

vsa dela opravlja povsem samostojno, večino del opravlja samostojno, skuša se sam znajti, potrebuje pa občasno pomoč, je pomanjkljivo samostojen, opravlja lahko le najenostavnejša rutinska dela, je nesamostojen, brez stalne pomoči in vodenje se ne znajde;

2. PRILAGAJANJE SPREMEMBAM PRI DELU nima nobenih težav z osvajanjem novih nalog in prilagajanjem spremembam pri delu, potrebuje nekoliko več pomoči pri prilagajanju na spremembe kot drugi delavci

61

potrebuje intenzivno uvajanje in usposabljanje ob spremembah pri delu potrebuje dolgotrajno, postopno in individualizirano prilagajanje ob vsaki spremembi v

delovnem procesu ali po dolgotrajnejši odsotnosti iz dela. potrebuje stalno vodenje in nadzor tudi pri poznanih in utrjenih delovnih opravilih

3. KVALITETA DELA:

v celoti je kvaliteta dela odlična in ustreza vsem danim zahtevam, so le manjše ali občasne pomanjkljivosti, v celoti je kvaliteta dela sprejemljiva, kvaliteta je v pretežni meri slabša in pod zahtevanim nivojem, kvaliteta dela je neustrezna; opravlja lahko le zelo omejen obseg del kvaliteta dela je izrazito nihajoča

4. STORILNOST PRI DELU:

učinek je boljši od pričakovanega, oziroma od povprečnega učinka ostalih delavcev, učinek se večino časa giblje v okviru pričakovanega, učinek je rahlo podpovprečen, učinek je izrazito slabši od pričakovanega, učinek je konstantno nizek in daleč pod pričakovanimi zahtevami učinek je izrazito nihajoč

V kolikor je pričakovana delovna storilnost kvantitativno opredeljena, navedite natančne podatke o odstotku doseganja norme za ocenjevanega delavca za obdobje zadnjih treh mesecev (po posameznih mesecih): ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 6. ODNOS DO DELA:

je izredno pozitivno razpoložen do dela, se zelo trudi in teži za uspehom, je zainteresiran za delo in pripravljen delati, kaže dovolj zanimanja za delo, potrebuje pa priložnostne vzpodbude, kaže premalo zanimanja za delo, si malo prizadeva, treba ga je pogosto

opozarjati in vračati k delu, je povsem nezainteresiran in neangažiran pri delu; tudi vzpodbude na zaležejo

7. DELAVČEVI MEDOSEBNI ODNOSI Z OKOLICO:

so zgledni – je tovariški, priljubljen in sodelujoč, so povprečni – ne izstopa, okolica ga sprejema, ni opaznejših težav, so delno moteni – občasno prihaja v konflikte s sodelavci in nadrejenimi, so zelo moteni – je pogosto v konfliktih s sodelavci ali nadrejenimi, se ne zmore vključiti v skupino in ostaja ob strani,

8. ALI GA/JO INVALIDNOST OVIRA PRI NJEGOVEM DELU invalidnost ga pri delu ne ovira, invalidnost ga ovira včasih, toda ne bistveno, invalidnost ga pogosto ovira, posebno pri posameznih nalogah ali dejavnostih, invalidnost ga zelo in stalno ovira pri veliki večini delovnih aktivnosti; invalidnost ga ovira v določenih obdobjih, npr. v obdobju poslabšanja zdravstvenega

stanja 9. PRITOŽBE V ZVEZI Z BOLEZNIJO IN OMEJITVAMI:

nikoli ne navaja pritožb v zvezi s svojimi zdravstvenimi težavami le redko se pritožuje, se pritožuje, vendar to ne ustvarja večjih problemov pri delu in v odnosih z okolico, zelo pogosto navaja razne bolezenske težave in omejitve pri delu,

62

izrazito poudarja svoje zdravstvene težave in nezmožnost za delo;

Navedite natančne podatke koliko časa je bil delavec v času zadnjih šestih mesecev odsoten z dela zaradi bolniškega staleža: ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 10. STABILNOST DELOVNEGA FUNKCIONIRANJA SKOZI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE:

nivo delovnega funkcioniranja je stabilen in zadovoljiv, brez izrazitejših nihanj prisotna so občasna in blažja nihanja delovne učinkovitosti kaže se postopen upad delovnega funkcioniranja in poglabljanje težav tekom trajanja

zaposlitve prisotna so izrazita in dolgotrajnejša obdobja poslabšanja delovnega in/ali splošnega

funkcioniranja, vendar so prisotna obdobja, ki je delovno funkcioniranje boljše delovno funkcioniranje je ves čas in konstantno znižano

11. OCENA DELOVNEGA VEDENJA Pri vsaki postavki označite ustrezno oceno od 0 do 4, kjer se ne morete opredeliti izberite x. OCENA

STOPNJA TEŽAV (Ovir)

OPIS STOPNJE TEŽAV (Ovir)

KVANTITATIVNA LESTVICA

0 Ni težave (ni ovire) ne obstaja, odsotna, zanemarljiva 0-4%

1 Majhna težava (ovira) lažja, blaga 5-24%

2 Zmerna težava (ovira) srednja, znatna 25-49%

3 Velika težava (ovira) Težka, resna, huda 50-95%

4 Popolna težava (ovira) najtežja, v celoti 96-100%

Povsem drži delno drži ne drži

PODROČJE DELOVNE PRILAGODITVE

0 1 2 3 4 X

1. Pri svojem delu je točen in natančen 0 1 2 3 4 X 2. Navodila hitro razume in osvoji 0 1 2 3 4 X 3. Pri delu je zanesljiv, napake opazi in ustrezno ukrepa 0 1 2 3 4 X 4. Sposobnost koncentracije pri izvedbi nalog je dobra 0 1 2 3 4 X 5. Svoje delo in delovne naloge dobro načrtuje 0 1 2 3 4 X

63

6. Delovne pripomočke učinkovito uporablja 0 1 2 3 4 X 7. Spremembam v delovnem procesu se je sposoben hitro prilagoditi

0 1 2 3 4 X

8. Upošteva pravila in predpise na delovnem mestu 0 1 2 3 4 X 9. Fina ročna spretnost je zadovoljiva 0 1 2 3 4 X 10. Groba ročna spretnost je zadovoljiva 0 1 2 3 4 X 11. Kakovost dela je povsem v skladu s standardi 0 1 2 3 4 X 12. Učinkovitost na normiranih delih je zadovoljiva 0 1 2 3 4 X 13. Učinkovitost na nenormiranih delih je zadovoljiva 0 1 2 3 4 X 14. Delovni rezultati se sčasoma izboljšujejo 0 1 2 3 4 X 15. Delovni rezultati so stabilni in konstantni 0 1 2 3 4 X PODROČJE OSEBNOSTNE PRILAGOJENOSTI 16. Je usmerjen k delu, motiviran, rad dela 0 1 2 3 4 X 17. Razpoložljivi delovni čas aktivno porabi za delo 0 1 2 3 4 X 18. Pri delu je vztrajen 0 1 2 3 4 X 19. Pri delu je samoiniciativen 0 1 2 3 4 X 20. Sposoben je samostojno opravljati zadane delovne naloge 0 1 2 3 4 X 21. Pri delu je zanesljiv, dela na pričakovan način 0 1 2 3 4 X 22. Čustveno je obvladan in se ustrezno odziva 0 1 2 3 4 X 23. Vedenje je primerno, brez motečih odstopanj 0 1 2 3 4 X 24. Osebnostno je stabilen, na dejavnike v okolju ali stres ni pretirano občutljiv

0 1 2 3 4 X

25. Sposoben je skrbeti za urejen zunanji videz 0 1 2 3 4 X PODROČJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV 26. Vodenje sprejema ustrezno 0 1 2 3 4 X 27. Sposoben je sprejeti kritiko in jo upoštevati 0 1 2 3 4 X 28. Zmore poiskati pomoč, kadar jo potrebuje 0 1 2 3 4 X 29. S sodelavci se dobro razume, ustrezno navezuje stike 0 1 2 3 4 X 30. Sposoben je delati v skupini 0 1 2 3 4 X 31. Delovno okolje in skupina ga sprejema 0 1 2 3 4 X 32. V skupini se na primeren način uveljavlja 0 1 2 3 4 X

X - ocene ni mogoče podati

Vaše mnenje, pripombe in predlogi: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Navedba ukrepov in programov, s katerimi je delodajalec prilagodil delovno mesto invalidu (tehnične prilagoditve, pomoč, usposabljanje, izobraževanje ipd.):

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

64

Priloga 2: OCENA DELOVNE UČINKOVITOSTI IN DELOVNEGA VEDENJA vprašalnik za delavca

IME IN PRIIMEK: IZOBRAZBA:

ZAPOSLEN:

DATUM OCENJEVANJA:

DELOVNO MESTO, OZIROMA DELA, KI JIH OPRAVLJATE:

___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Pri naslednjih vprašanjih izberite in označite enega ali več ustreznih odgovorov 1. Kako ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate:

zelo zadovoljen dokaj zadovoljen, motijo me le manjše stvari srednje zadovoljen večinoma nezadovoljen popolnoma nezadovoljen, želel bi opravljati drugo delo

Če niste zadovoljni, napišite zakaj: ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2. Če se primerjate z drugimi delavci, opravljate vaše delo:

mnogo boljše nekoliko boljše enako dobro nekoliko slabše mnogo slabše

3. Če delate na normo, napišite koliko norme običajno dosežete: ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 4. Vaše težave pri delu so posledica:

65

bolezni, telesne okvare neprimernega ravnanja z menoj neprimernega (pretežkega, prenapornega dela) slabe organizacije in neprimernih pogojev dela nimam težav drugo_____________________________________________________________

5. Kako na vas in na vaše težave gledajo na delovnem mestu:

me povsem razumejo in mi pomagajo me razumejo, a ne povsem me bolj malo razumejo me ne razumejo, od mene zahtevajo preveč za moje težave ne vedo nimam težav

6. Pri delu mi povzroča težave (izberete lahko več odgovorov):

norma in prevelike zahteve preveliki telesni napori - fizično delo prevelike psihične obremenitve prisilni telesni položaj nezanimivo, enolično delo odnosi s sodelavci odnos s predpostavljenimi (šefom, vodjo) stiki s strankami slabi delovni pogoji pogoste spremembe pri delu nič, nimam težav drugo:_______________________________________________________________

7. Ali vas vaše težave ovirajo pri vašem sedanjem delu:

da, zelo, delo je povsem neustrezno, mislim, da za delo nisem sposoben/bna moje zdravstvene težave me ovirajo občasno in pri nekaterih fazah dela težave imam le redko in na moje delo ne vplivajo v večji meri moje zdravstvene težave me pri delu ne ovirajo drugo:______________________________________________________________

8. SAMOOCENA DELOVNEGA VEDENJA Poskušajte odgovoriti, koliko naslednje trditve veljajo za vas, ko delate na vašem delovnem mestu. Pri vsaki trditvi označite eno izmed ocen od 0 do 4, kjer ne morete odgovoriti pa izberite x. Ocena 0 pomeni, da trditev za vas popolnoma in vedno velja (da se z njo v celoti strinjate) Ocena 1 pomeni, da ta trditev za vas večinoma velja Ocena 2 pomeni da ta trditev včasih (delno) velja Ocena 3 pomeni, da trditev večinoma ne velja Ocena 4 pomeni, da trditev za vas absolutno ne velja.

66

povsem drži delno drži ne drži 1. Pri svojem delu sem točen/na in natančen/na 0 1 2 3 4 X 2. Navodila hitro razumem in mi jih ni treba ponavljati

0 1 2 3 4 X

3. Pri delu sem zanesljiv/a, napake opazim in ustrezno ukrepam

0 1 2 3 4 X

4. Delo opravljam zbrano in se lahko skoncentriram na naloge

0 1 2 3 4 X

5. Svoje delo dobro načrtujem 0 1 2 3 4 X 6. Z delovnimi pripomočki in orodji sem spreten/na

0 1 2 3 4 X

7. Spremembam pri delu se hitro prilagodim 0 1 2 3 4 X 8. Vedno upoštevam pravila in predpise na delovnem mestu

0 1 2 3 4 X

9. Sem spreten/na pri finem ročnem delu 0 1 2 3 4 X 10. Dober/ra sem pri delu, kjer je potrebna groba ročna spretnost in moč rok

0 1 2 3 4 X

11. Če se primerjam z sodelavci, delam enako dobro ali še bolje kot drugi

0 1 2 3 4 X

12. Če se primerjam s sodelavci, naredim enako veliko ali še več kot drugi

0 1 2 3 4 X

13. Tudi pri delu, kjer ni norme, naredim toliko kot se od mene zahteva

0 1 2 3 4 X

14. Pri delu sem ščasoma vedno bolj uspešen/na 0 1 2 3 4 X 15. Moji delovni rezultati so stabilni 0 1 2 3 4 X 16. Zelo rad/a delam 0 1 2 3 4 X 17. Ves delovni čas porabim za delo, delo le redko prekinjam

0 1 2 3 4 X

18. Pri delu sem vztrajen/na 0 1 2 3 4 X 19. Sem iniciativen/na, naredim več kot je zahtevano

0 1 2 3 4 X

20. Svoje delo opravljam samostojno, ne potrebujem dodatne pomoči drugih

0 1 2 3 4 X

21. Pri delu se lahko zanesejo name 0 1 2 3 4 X 22. Problemi me ne vržejo hitro iz tira 0 1 2 3 4 X 23. Moje vedenje med delom je vedno primerno 0 1 2 3 4 X 24. Nisem pretirano občutljiv/va 0 1 2 3 4 X 25. Na delo prihajam urejen/na 0 1 2 3 4 X 26. Z nadrejenimi nimam težav 0 1 2 3 4 X 27. Če mi povedo, da kaj ne delam v redu, to sprejmem in upoštevam

0 1 2 3 4 X

28. Zmorem poiskati pomoč, kadar jo potrebujem 0 1 2 3 4 X 29. S sodelavci se dobro razumem 0 1 2 3 4 X 30. Rad/a delam v skupini 0 1 2 3 4 X 31. S sodelavci imam primerne stike, znam sodelovati

0 1 2 3 4 X

32. Mislim, da me sodelavci cenijo 0 1 2 3 4 X

67

Vaše mnenje, pripombe in predlogi: ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

68

Priloga 3: POROČILO O IZIDU OCENJEVANJA IN ZAKLJUČNA OCENA 1. Osebni podatki:

- Ime in priimek:

- Rojen dne:

- Stanujoč:

- Izobrazba:

- Zaposlen:

2. Delovna anamneza (podatki o zgodovini dela, delovni dobi, izobrazbi, usposobljenosti in

delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v preteklosti, podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih):

69

3. Podatki o invalidnosti, povzetek zdravstvene dokumentacije, mnenja invalidskih komisij, ocene delazmožnosti in ugotovitve iz programov zaposlitvene rehabilitacije:

4. Opis delovnega mesta, zahtev in pogojev dela ter pričakovanih delovnih učinkov:

70

5. Ocena ustreznosti delovnega mesta (humanizacija dela in ergonomske rešitve, prilagoditev delovnih mest in delovnih prostorov, psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju, ustreznost programov usposabljanja in uvajanja v delo), predlogi izboljšav, prilagoditev ali sprememb delovnega mesta:

6. Ocena doseganja delovnih rezultatov

MERILA - ELEMENTI OCENJEVANJA

OCENA

VIRI PODATKOV

01. Zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, v invalidskih podjetjih

DA NE

02. Izvajanje pravnih, tehničnih in organizacijskih ukrepov o varnem in zdravem delu

DA NE

03. Ustrezna usposobitev invalida za njegovo delo

DA NE

04. Ustreznost razporeditve invalida glede na vrsto težav in ovir na področju zaposlovanja

DA NE

- opis del in nalog, - delovna dokumentacija, - zdravstvena dokumentacija

1. Delovna učinkovitost invalida Ocena ustreznosti od 0 do 4 (0- ni težave, 4 - popolna težava)

Kvaliteta dela v primerjavi s postavljenimi zahtevami

Kvantiteta dela v primerjavi s postavljenimi zahtevami (ocena v %) Stabilnost skozi daljše obdobje /prisotnost izrazitih nihanj delovnega funkcioniranja.

Odsotnost iz dela zaradi bolezni

Samoocena delovne učinkovitosti s strani delavca

- podatki o delovni učinkovitosti v opazovanem obdobju

- podatki

delodajalca - podatki

delavca - zdravstvena

dokument.

71

2. Področje prilagajanja invalida delu Ocena ustreznosti od 0 do 4 (0- ni težave, 4 - popolna težava)

Delovne veščine, zmožnosti, kvaliteta in kvantiteta dela

- Samostojno in zanesljivo opravljanje dela - Prilagajanje spremembam, možnost prehajanja na druga dela

- Obseg potrebne pomoči pri delu - Upoštevanje pravil o varnem delu - Doseganje kriterijev kvalitete dela - Doseganje kriterijev količine dela - Stabilnost delovnih učinkov - Delovna vzdržljivost in obremenljivost

Delovne lastnosti, osebnostna prilagoditev - Motivacija, prizadevnost - Iniciativnost - Vztrajnost - Čustvena obvladanost in stabilnost - Vedenjska prilagoditev - Sprejemanje vodenja - Vključevanje v skupino/komunikacija - Samoocena delovnega funkcioniranja s strani invalida

- ocena delodajalca vprašalnik 1

- samoocena

delavca vprašalnik 2

- intervju z

delavcem - opazovanje

na delovnem mestu

- delovna

anamneza

3. Področje prilagajanja dela invalidu

Ocena ustreznosti od 0 do 4 (0- ni težave, 4 - popolna težava)

Humanizacija dela in ergonomske rešitve Prilagoditev delovnih mest in delovnih prostorov

- ogled delovnega mesta

- podatki

delodajalca - podatki

delavca Psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju

Ustreznost programov usposabljanja in uvajanja v delo

7. Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene:

72

8. Zaključna ocena delovnega funkcioniranja in opredelitev višine subvencije (USTREZNO OBKROŽITI):

Ocena doseganja delovnih rezultatov

Zaposlitev Subvencija v % Minimalne plače

nad 90 do vključno 95 % 10 nad 80 do vključno 90 % 20 nad 70 do vključno 80 %

Invalidsko podjetje Podporna zaposlitev

30 nad 60 do vključno 70 % 40 nad 50 do vključno 60 % 50 nad 30 do vključno 50 %

Zaščitna zaposlitev 70

Oceno pripravili: Datum: ____________________________

____________________________

____________________________