UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

STATISTIČNA ANALIZA DEMOGRAFSKIH GIBANJ V SLOVENIJI

Kandidatka: Valerija Napast Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81625088 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Polona Tominc

Ptuj, junij 2007

2

PREDGOVOR Demografski problemi v Sloveniji so v zadnjem času prispevali k velikemu povečanju zanimanja tako politične in družbene javnosti. Države članice Evropske unije se zavedajo, da se mora stara celina nemudoma soočiti s problemom staranja prebivalstva in sprejeti ukrepe za njegovo naravno obnavljanje. Staranje prebivalstva predstavlja neizogibni dolgoročni zgodovinski trend, ki je povezan z družbeno-ekonomskim razvojem države ali družbe. Skozi ta razvoj lahko opazujemo prehod od tradicionalnega tipa obnavljanja prebivalstva, za katerega sta značilni visoka rodnost in smrtnost, k sodobnemu tipu obnavljanja prebivalstva, ki ga označujeta nizka rodnost in smrtnost. Potek spreminjanja ravni rodnosti v Sloveniji sledi podobnim družbenim trendom, kot potek spreminjanja rodnosti v večini evropskih držav. Prevladuje nizka smrtnost in rodnost ter sorazmerno nizek ali celo negativen naravni prirastek prebivalstva. V sedemdesetih letih se je razmerje med naravnim in selitvenim gibanjem v Sloveniji spremenilo. S hitrim gospodarskim razvojem je Slovenija postala zanimiva za delovno silo iz republik nekdanje Jugoslavije. Boljši življenjski pogoji, možnost pridobitve stanovanja, večje možnosti izobraževanja in boljše plače so poleg delovne sile pritegnile v Slovenijo tudi družinske člane tistih, ki so si delo poiskali v Sloveniji. V letih 1975–1982 je bil selitveni prirast izjemno visok. Ob dejstvu, da je začela v tem obdobju rodnost padati, je število prebivalstva raslo na račun selitvenega prirasta. V teh letih je k povečanju števila prebivalstva selitveni prirast v povprečju prispeval 35, 9 %. Upadanje rodnosti pod nivo enostavnega obnavljanja prebivalstva je tesno povezano z spremenjenim načinom življenja ljudi. Rodnost se znižuje zaradi načrtovanja družine v zakonih, kontrola rojstev je postala lastnost naše civilizacije. Zraven tega se znižuje smrtnost dojenčkov in majhnih otrok, povečujejo se stroški vzdrževanja otrok in njihovega šolanja. Drugačni so tudi pogoji življenja v urbanizirani in industrializirani družbi in nastale so spremembe v stališčih do žensk. Pomembne so tudi spremembe, do katerih je prišlo v socialni, ekonomski in poklicni strukturi prebivalstva. V Sloveniji je delež starih že večji od deleža mladih. Poleg tega se pričenja zniževati tudi že delež starih 15 – 64 let, to so praviloma delovno aktivne osebe. V Sloveniji lahko pričakujemo nadaljnje podaljševanje pričakovanega trajanja življenja, kar pa povečuje število prebivalcev v najstarejših skupinah. Napovedi kažejo, da bo Slovencev čedalje manj in da bodo povprečno čedalje starejši. Po projekcijah demografov bo imela Slovenija čez 50 let le še 1901000 ali celo manj prebivalcev, med katerimi bo tretjina starejših od 65 let. Če država ne bo bistveno povečala priseljevanja, bo upadlo tudi število zaposlenih. Možnosti verodostojnega demografskega napovedovanja so seveda omejene. To, kar demografske projekcije lahko povedo, je, kako lahko predvidevamo, da se bo razvijalo prebivalstvo, če bodo v bodoče veljale določene predpostavljene zakonitosti. Te se pri demografskem razvoju običajno le zelo počasi spreminjajo, zato ni težko napovedati vsaj osnovnih smeri njihovega razvoja, težje pa je definirati najbolj verjetno kombinacijo

3

razvoja posameznih komponent (osnovne so razvoj umrljivosti, rodnosti in selitev), saj je ta dalje odvisna od vrste determinant. Na nekatere od teh lahko vplivamo tudi z ukrepi socialne in ekonomske politike države. (Kraigher 1998, 3) Ugotovimo lahko, da je demografski razvoj v zadnjih desetletjih v Sloveniji privedel do resnih ekonomskih problemov. Demografske spremembe tako vplivajo na varčevanje in investicije, ponudbo dela in zaposlovanje, produktivnost in inovativnost ter na obseg in strukturo potrošnje. Tako lahko sklepamo, da sta ekonomska in demografska znanost med seboj tesno povezani.

4

KAZALO 1. UVOD............................................................................................................................. 4 1.1 Opredelitev področja in opis problema......................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve..................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave.............................................................................. 6 1.4 Uporabljene raziskovalne metode................................................................................. 6 2 DEMOGRAFSKI POJAVI V SLOVENIJI ..................................................................... 8 2.1 Poročnost....................................................................................................................... 8 2.1.1 Statistična analiza poročnosti..................................................................................... 9 2.2 Rodnost in smrtnost .................................................................................................... 12 2.2.1 Rodnost .................................................................................................................... 12 2.2.1.1 Statistična analiza rodnosti ................................................................................... 13 2.2.2 Smrtnost ................................................................................................................... 16 2.2.2.1 Statistična analiza smrtnosti.................................................................................. 17 2.2.3 Naravni prirastek...................................................................................................... 19 2.3 Migracije ..................................................................................................................... 20 2.3.1 Priselitve .................................................................................................................. 20 2.3.2 Odselitve .................................................................................................................. 21 2.3.3 Selitveni prirastek .................................................................................................... 21 2.4 Starostna sestava prebivalstva v Sloveniji .................................................................. 23 3 STATISTIČNA ANALIZA DEMOGRAFSKIH POJAVOV V SLOVENIJI .............. 26 3.1 Demografska statistika................................................................................................ 26 3.1.1 Popisi........................................................................................................................ 26 3.1.2 Vitalna statistika....................................................................................................... 27 3.1.3 Registri..................................................................................................................... 27 3.1.4 Ankete ...................................................................................................................... 27 3.2 Demografski modeli.................................................................................................... 28 3.2.1 Klasifikacije demografskih modelov ....................................................................... 28 3.3 Demografska analiza................................................................................................... 29 3.3.1 Vzdolžna ali longitudinalna ali kohortna analiza..................................................... 30 3.3.2 Prečna ali transferzalna ali »cross section« analiza ................................................. 30 3.4 Projekcije demografskih pojavov ............................................................................... 30 3.4.1 Matematične projekcije............................................................................................ 33 3.4.2 Analitične projekcije................................................................................................ 34 4 EKONOMIJA IN RAZVOJ PREBIVALSTVA V SLOVENIJI................................... 35 4.1 Projekcije izdatkov...................................................................................................... 36 4.1.1 Pokojninski izdatki................................................................................................... 37 4.1.2 Izdatki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo ............................................. 37 4.1.3 Drugi javni izdatki, povezani z demografskim razvojem ........................................ 38 5 SKLEP ........................................................................................................................... 39 6 POVZETEK................................................................................................................... 42 7 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 43 PRILOGE

5

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

V diplomski nalogi bom podrobneje predstavila demografske pojave kot sta rodnost in smrtnost ter posledično naravni prirastek. Rodnost in smrtnost se razlikujeta po posameznih pokrajinah v Sloveniji. Analizirala bom dejavnike negativnega naravnega prirastka ter ugotavljala starostno sestavo prebivalstva s starostnimi piramidami. Primerjava le teh nam kaže spremembe starostne sestave, ki so predvsem posledica zmanjševanja naravnega prirastka. Zaradi tega se bom ukvarjala tudi s projekcijami, čeprav predstavljajo le možni bodoči razvoj števila in sestave prebivalstva. Prav tako bom nekaj pozornosti posvetila nekaterim demografskim dejavnikom in načinom njihovega izračunavanja. Osnovni vir moje diplomske naloge je popis prebivalstva, ki je bil izveden leta 2002. Prebivalstvo v Sloveniji lahko spremljamo od srede 18. stoletja (leta 1753), saj so takrat prvič uvedli štetje prebivalstva. Popisi prebivalstva, ki so jih redno opravljali od leta 1857 (do prve svetovne vojne so opravili 6 takih popisov), so ti podatki osnova za zanesljivejšo analizo razvoja prebivalstva v Sloveniji. Del diplomske naloge bom posvetila tudi statističnim metodam, katerim se ne moremo izogniti, kadar imamo opravka z množičnimi pojavi. Demografska statistika temelji na matematičnih metodah in je močno prepletena z demografijo. Ker sta ekonomija in razvoj prebivalstva povezana, bom obdelala nekaj metodoloških, praktičnih in teoretičnih vidikov te povezave.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen moje diplomske naloge je, da preko statističnih podatkov iz popisov ugotovim, kakšno je stanje prebivalstva v Sloveniji. Zaradi premalo število rojstev in staranja prebivalstva je tematika diplomskega dela precej aktualna. Iz Popisa 2002 je razvidno, da število prebivalstva narašča še samo na račun selitvenega prirastka, saj je naravni prirastek že 6 let zaporedoma negativen. Za izbiro te diplomske naloge sem se odločila, ker nisem zasledila, da bi kdo že ta problem analiziral. Podobno kot druge razvite države se tudi Slovenija sooča z dejstvom, da se prebivalstvo konstantno stara. Ob koncu leta 2002, ko je Slovenija štela 1 995 033 prebivalcev, je bilo med njimi komaj 15 % mlajših od 15 let, istočasno pa raste število prebivalstva, starega 65 let ali več. S projekcijami bom skušala analizirati kakšni so mogoči trendi v prihodnosti. V diplomski nalogi sem se osredotočila na demografska gibanja v Sloveniji, vendar ne za posamezno občino oziroma na eno samo občino. Kot cilj svojega diplomskega dela sem si zadala, da analiziram vzroke, dimenzije in posledice problema negativnega prirastka s pomočjo časovnih statističnih vrst in grafičnih prikazov. Cilj moje raziskave je tudi starostna sestava po spolu, katera bo prikazana s starostnimi piramidami. Moj cilj diplomske naloge je tudi s pomočjo projekcij prebivalstva podrobneje preučiti kakšen razvoj prebivalstva lahko pričakujemo v prihodnosti. Poznavanje

6

dejstev in analiza vzrokov preteklega razvoja rodnosti, umrljivosti in selitev, omogočata oblikovanje predpostavk o bodočem razvoju in s tem oceno ali projekcijo bodočega števila in starostne sestave prebivalstva. Moja teza je, da se premalo zavedamo problema rodnosti in staranja prebivalstva in s tem povezanega negativnega naravnega prirastka. Ne predstavljamo si potencialnih nevarnosti, ki pretijo. Zato je potrebno demografske statistične podatke analizirati, da jih bomo pravilno razumeli. Demografska analiza, ki jo pogosto obogatimo z uporabo demografskih modelov in kazalnikov, nam šele osvetli medsebojno povezanost pojavov in v natančno določenih okoliščinah omogoči iskanje vzrokov in posledic. Vse dosedanje demografske analize in projekcije prebivalstva v Sloveniji in drugih evropskih državah že dalj časa opozarjajo na problem staranja prebivalstva, ki ga povzročata po eni strani podaljševanje pričakovanega trajanja življenja in po drugi strani upadanje rodnosti, ki je v večini evropskih držav pod ravnijo, ki bi zagotavljala obnavljanje generacij.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Osnovni vir mojega diplomskega dela je Popis prebivalstva 2002, kar pomeni da so statistični podatki stari že 5 let, vendar se popis prebivalstva običajno izvaja približno vsakih 10 let, čeprav je od predzadnjega do zadnjega popisa minilo 11 let. Predpostavljam pa, da zaradi tega analiziranje bodočih trendov, ne bo dalo bistveno različnih rezultatov, ko če bi bil popis prebivalstva novejši. Popis prebivalstva 2002 je zlahka dostopen na internetu, tako da ne vidim nobene omejitve pri dostopu do statističnih podatkov za celotno Slovenijo. Ker se omejujem le na določeno državo-Slovenijo, bom v diplomski nalogi v veliki meri uporabljala slovenske vire, saj ne veljajo enaki trendi v vseh državah, čeprav je bil leta 2002 naravni prirastek negativen v 17 evropskih državah, od katerih je bilo kar 8 novo pridruženih držav Evropske unije. Razlike v prebivalstvenem razvoju med Slovenijo in Evropo so nastale tudi zaradi drugačnih političnih in ekonomskih pogojev predvsem po drugi svetovni vojni.

1.4 Uporabljene raziskovalne metode

V primeru moje raziskave gre za makroekonomsko raziskavo, saj je analiza usmerjena v preučevanje celotnega območja Slovenije in njegovih posameznih agregatov. Moje raziskave ne bi mogla opredeliti zgolj kot statične ali dinamične, saj si bom v svojem delu pomagala s preteklimi dogodki oziroma podatki in očrtala pomembne pretekle dejavnike, kar je značilnost dinamične raziskave. Pretekli dogodki pa neposredno vplivajo na sedanje dogodke. Raziskala bom tudi trenutno stanje in trenutne pogoje ter se usmerila v prihodnost, zato smatram, da je moje raziskovalno delo mešanica statične in dinamične raziskovalne naloge.

7

K delu bom pristopila analitično, saj bom poudarila raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavljala njihove medsebojne odvisnosti. Uporabila pa bom tudi deskriptivni pristop, saj bom določene strukture in delovanja opisala. Analitični pristop k raziskovanju je kvalitativen (deduktiven) in kvantitativen (induktiven). Deduktivna metoda je način logičnega sklepanja na temelju splošnih zaznav oziroma teorij. Pri induktivni metodi pa na temelju posamičnih primerov oziroma pojavov, ki so kvantificirani s statističnimi in drugimi podatki, preverjamo teoretične ugotovitve, kvantificiramo smer odvisnosti med ekonomskimi pojavi in kvantificiramo intenzivnost te odvisnosti.

8

2 DEMOGRAFSKI POJAVI V SLOVENIJI Med demografske pojave uvrščamo poročnost, rodnost , smrtnost in migracije. Poročnost je tesno povezano s pojmom razpada skupnosti. Rodnost in smrtnost skupaj tvorita naravno (biološko) reprodukcijo prebivalstva in tako sestavljata naravni prirast. Priseljevanje in odseljevanje pa sestavljata selitveni prirast. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta v koledarskem letu imenujemo skupni prirast. Vsi ti demografski pojavi vplivajo na demografsko rast in starostno sestavo prebivalstva. Njihov razvoj je običajno dolgoročnejše narave, odvisen od kulturnih, tehnoloških, gospodarskih in političnih pogojev, ki določajo življenjske navade in možnosti posameznih prebivalstev. Dosedanji demografski razvoj Slovenije zaznamujejo trije pomembni zasuki: (UMAR 2006)

- Konec 19. stoletja se je začela zniževati rodnost. - V začetku 80. let 20. stoletja se je pričela zviševati povprečna starost žensk ob

rojstvu otrok, pričakovano trajanje življenja ob rojstvu pa je preseglo 70 let in celotna rodnost se je znižala pod vrednost 2,1. Prebivalstvo se je pričelo pospešeno starati.

- V začetku 21. stoletja so se posledice opisanih sprememb pokazale v zniževanju števila tistih skupin prebivalstva, ki so bistvenega pomena za nadaljnji socialni in ekonomski razvoj Slovenije. Leta 2000 se je pričelo zmanjševati število žensk v rodni dobi, leta 2003 je število starih (osebe v starosti 65 let in več) prvič preseglo število mladih (osebe v starosti do 15 let), leta 2004 je prenehal naraščati delež delovno sposobnega prebivalstva (15 – 65 let) in ta se bo v nekaj letih pričel zniževati.

2.1 Poročnost S poročnostjo običajno označujemo nastajanje trajnejših skupnosti oseb nasprotnega spola. V veliki večini primerov se takšne skupnosti z rojstvom otrok spremenijo v družine. Prevladujoča oblika poročnosti je povezana s sklenitvijo zakonske zveze oziroma s poroko, po kateri je dobil pojav svoje ime. Hkrati proučevanje poročnosti zajema tudi razpad skupnosti, o katerih govorimo, zato pri poročnosti obravnavamo tudi razvezanost in ovdovelost (Malačič 2003, 63). Pri vsaki poroki imamo dve statistični enoti opazovanja:

• moža (moška poročnost) in • ženo (ženska poročnost)

Zaradi narave statističnih podatkov, ki so nam na voljo v Sloveniji, lahko izvedemo analizo v večini primerov le na transverzalen način. To pomeni, da imamo na voljo le prečne ali koledarske podatke o sklenjenih in razvezanih zakonskih zvezah. Tradicionalna univerzalnost porok in rojstev je postala del preteklosti. Zgodnjega ustvarjanja družine je vedno manj. S porokami se odlaša v kasnejša leta, prav tako pa tudi z rojstvom prvega otroka. Izvenzakonsko skupno življenje nadomešča zakon in zato raste število nezakonskih rojstev.

9

2.1.1 Statistična analiza poročnosti Tekoča demografska statistika nam nudi bogate letne podatke o porokah in razvezah pri nas v Sloveniji in za druge države. Na osnovi teh podatkov lahko oblikujemo običajne demografske kazalnike poročnosti in razveznosti. S primerjavo števila zakonskih zvez in razvez ter srednjega letnega prebivalstva Slovenije lahko oblikujemo splošne stopnje:

o Poročnosti. Poročnost pomeni sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalcev in je razmerje med številom zakonskih zvez v koledarskem letu in številom prebivalstva istega leta, pomnoženo s 1000.

1000∗=PZz (2.1)

: kjer predstavljajo: • z =splošna stopnja poročnosti • Z = število porok • P = število prebivalstva

o Razveznosti.

Razvezanost pomeni razveze zakonskih zvez na 1000 prebivalcev in je razmerje med številom razvez zakonskih zvez v koledarskem letu in številom prebivalstva istega leta, pomnoženo s 1000.

1000∗=P

RZrz (2.2)

kjer predstavljajo: • rz = splošna stopnja razvezanosti • RZ = število razvezanih • P = število prebivalstva

TABELA 1: SKLENITVE ZAKONSKIH ZVEZ NA 1000 PREBIVALCEV,

RAZVEZE NA 1000 PREBIVALCEV IN STOPNJA CELOTNE RODNOSTI, V LETIH 1955 DO 2005 ZA SLOVENIJO

Leto Sklenitve zakonskih zvez na 1000 prebivalcev

Razveze zakonskih zvez na 1000 prebivalcev

Stopnja celotne (totalne) rodnosti*

1955 9,2 0,8 2,58 1960 8,9 1,0 2,18 1965 9,2 1,1 2,45 1970 8,3 1,1 2,21 1975 8,5 1,2 2,16 1980 6,5 1,2 2,11 1985 5,4 1,3 1,72 1990 4,3 0,9 1,46 1995 4,2 0,8 1,29 2000 3,6 1,1 1,26 2001 3,5 1,1 1,21 2002 3,5 1,2 1,21 2003 3,4 1,2 1,20 2004 3,3 1,2 1,25 2005 2,9 1,3 1,26

Opombe: *Pojem stopnja celotne (totalne) rodnosti je pojasnjen na strani 14 Vir: SURS

10

Po stopnji poročnosti je Slovenija med zadnjimi v Evropi. Vendar je nizka tudi stopnja razvez, ki pa kaže tendenco naraščanja. To je razložljivo z nizko stopnjo poročnosti, saj če je porok malo, je tudi razvez manj. Za zadnjih deset let (razen za leto 1998) je za Slovenijo značilno, da ženske v povprečju rodijo prvega otroka prej, kot se prvič poročijo. V Sloveniji namreč upada število sklenjenih zakonskih zvez in narašča delež otrok, rojenih zunaj zakona. Z razsevnim diagramom bom proučila vpliv porok in razvez na rodnost v Sloveniji. Na sliki 1 vidimo vpliv neodvisne spremenljivke (število porok na 1000 prebivalcev) na odvisno spremenljivko (stopnja totalne rodnosti). Slika 2 pa kaže linearni vpliv neodvisne spremenljivke (število razvez na 1000 prebivalcev) na odvisno (stopnja totalne rodnosti). V obeh primerih govorimo o enostavni linearni regresiji. SLIKA 1: POVEZAVA MED ŠTEVILOM POROK IN RODNOSTJO V

SLOVENIJI, 1955 - 2005

y = 0,2026x + 0,5592R2 = 0,9542

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

2 4 6 8 10

Sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalvcev

Stop

nje

celo

tne

(tota

lne)

rodn

osti

Vir: Tabela 1 Na podlagi podatkov izračunam, da znaša korelacijski koeficient r = 0,977 kar pomeni, da je povezava med stopnjo totalne rodnosti in številom porok na 1000 prebivalcev linearna, močna (točke so dovolj blizu premice) in pozitivna (premica narašča). Izračun determinacijskega koeficienta znaša r² = 0,9542, kar pomeni da je 95,42% variance stopnje totalne rodnosti pojasnjene z linearno odvisnostjo od števila porok na 1000 prebivalcev.

11

SLIKA 2: POVEZAVA MED ŠTEVILOM RAZVEZ IN RODNOSTJO V

SLOVENIJI, 1955 - 2005

y = -0,7833x + 2,565R2 = 0,0589

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

0,5 0,7 0,9 1,1 1,3 1,5 1,7

Razveza zakonskih zvez na 1000 prebivalcev

Stop

nja

celo

tne

(tota

lne)

rodn

osti

Vir:Tabela 1 Na podlagi podatkov izračunam, da znaša korelacijski koeficient r = -0,243, kar pomeni, da je povezava med stopnjo totalne rodnosti in številom razvez na 1000 prebivalcev linearna, bolj šibka in negativna (premica pada). Izračun determinacijskega koeficienta znaša r²= 0,0589 , kar pomeni, da je 5,89% variance stopnje totalne rodnosti pojasnjene z linearnim vplivom števila razve na 1000 prebivalcev. Rezultati kažejo, da sta spremenljivki poročnost in rodnost močno pozitivno povezani, oziroma kaže, da imata v Sloveniji od leta 1955 do 2005 zelo podobno tendenco spreminjanja. Spremenljivki razvezanost in rodnost pa sta, ravno nasprotno, povezani šibko in negativno. Delež poročenega prebivalstva se znižuje. Čedalje več ljudi odlaga s poroko in vedno več je tistih, ki se odločijo da bodo živeli sami. Pri izračunu splošnih stopenj poročnosti in razvezanosti, se izloči iz imenovalca otroke do 15. leta starosti, ki se praviloma ne morejo poročiti. Med evropskimi državami ima Slovenija najnižjo stopnjo poročnosti (Slika 3). Zvišuje se povprečna starost ob sklenitvi prve zakonske zveze.

12

SLIKA 3: CELOSTNA POROČNOST IN CELOTNA RAZVEZANOST,

DRŽAVE EU 25, 2003

Vir: Socialni razgledi (2006, 79) Poročnost proučujemo tudi s tablicami poročnosti, vendar jih redko srečujemo zaradi pomanjkanja vseh potrebnih statističnih podatkov. Tablice poročnosti so podobne drugim demografskim tablicam. Kažejo odvisnost poročnosti od starosti. Pri tem lahko uporabljamo enoletne ali petletne starostne razrede. Zaradi omejitev pri podatkih smo včasih prisiljeni kombinirati enoletne in petletne starostne razrede. Izračunavamo jih za moško in žensko samsko prebivalstvo. 2.2 Rodnost in smrtnost Leto 1996 je bilo zadnje leto, ko je letna statistika kazala več rojstev kot smrti. Z novim tisočletjem se je statistična slika le še poslabševala. Čeprav svetovne organizacije še vedno beležijo visoko prebivalstveno rast na posameznih območjih sveta, rodnost pada povsod po svetu. Rodnost je pozitivna sestavina naravnega obnavljanja prebivalstva, medtem ko je smrtnost negativna sestavina. 2.2.1 Rodnost Rodnost je tista sestavina prebivalstva, ki omogoča njegov obstoj. Visoka rodnost povzroča mlado, nizka rodnost pa staro prebivalstvo. Prehod iz visoke k nizki rodnosti povzroča staranje prebivalstva. Rodnost ima v Sloveniji tendenco zniževanja že več kot 100 let, z različnimi nihanji in z različnimi hitrostmi upadanja, vendar je šele v obdobju po letu 1980 padla pod raven, ki še zagotavlja enostavno obnavljanje generacij. Za to obdobje je značilno nepretrgano

13

upadanje celotnega koeficienta rodnosti, ki se je do sedaj prekinilo le leta 2000. (Kraigher 2005) Odločanje za rodnost ter končne posledice le tega so rezultat zelo kompleksnih individualnih odločitev na eni strani ter spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov na drugi strani. Posredni dejavniki rodnosti so biološki, ekonomski, družbeni, kulturni, antropološki, psihološki,… Navedeni dejavniki se razlikujejo med razvitimi in nerazvitimi državami. 2.2.1.1 Statistična analiza rodnosti Rodnost kaže razmerje med živorojenimi in ženskim prebivalstvom v rodnem obdobju. Z upoštevanjem žensk v starostnem obdobju od 15 do 49 let izločimo moške, premlade in prestare ženske, ki ne morejo roditi. (Malačič 2003, 84) Kazalniki rodnosti:

o Živorojeni na 1000 prebivalcev (splošna stopnja natalitete). Je razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000.

1000*PNn = (2.3)

kjer predstavljajo: • n = živorojeni na 1000 prebivalcev • N = število živorojenih • P = število prebivalstva

o Splošna stopnja splošne rodnosti.

Definiramo jo kot razmerje med številom živorojenih v določenem koledarskem letu in srednjim letnim številom ženskega prebivalstva v rodnem obdobju. V Sloveniji imamo podatke za vsa leta, ker imamo register prebivalstva, katerega podatki pa se nekoliko razlikujejo s popisom.

1000*)4915(, −

=fP

Nf (2.4)

kjer predstavljajo: • f = splošna stopnja splošne rodnosti • N = število živorojenih • Pf,(15-49) = število žensk v rodni dobi

o Starostno specifična stopnja splošne rodnosti.

Pokaže značilnosti rodnosti v odvisnosti od starosti. Definiramo jo kot razmerje med številom živorojenih materam v starosti x let in srednje letnim številom žensk v starostnem razredu.

1000*,,xf

xx P

Nf = (2.5)

kjer predstavljajo: • fx = staro specifična stopnja splošne rodnosti

14

• Nx = število živorojenih otrok, ki so jih rodile matere, stare x let • Pf,x, = število žensk, starih x let

o Bruto stopnja obnavljanja prebivalstva za koledarsko leto.

Pomeni povprečno število živorojenih deklic, ki bi jih rodila generacija žensk v svoji rodni dobi (15-49 let), če bi bile njihove starostnospecifične stopnje rodnosti enake kot v opazovanem letu. Izračun iz podatkov za živorojene deklice po letih starosti mater in podatkov po letih starosti žensk.

∑=49

15 ,

,

xf

xf

PN

R (2.6)

kjer predstavljajo: • R = bruto stopnja obnavljanja prebivalstva • Nf,x = število živorojenih deklic, ki so jih rodile matere, stare x let • Pf,x = število žensk v rodni dobi, starih x let

o Neto stopnja obnavljanja prebivalstva za koledarsko leto.

Pomeni povprečno število živorojenih deklic, ki bi jih rodila generacija žensk v svoji rodni dobi (15-49 let), če bi bile njihove starostnospecifične stopnje rodnosti in umrljivosti enake kot v opazovanem obdobju. Izračun iz podatkov za živorojene deklice po letih starosti mater in podatkov po letih starosti žensk:

∑=49

15

,

,

,0 100000

* xf

xf

xf IPN

R (2.7)

kjer predstavljajo: • R0 = neto stopnja obnavljanja prebivalstva • Nf,x = število živorojenih deklic, ki so jih rodile matere, stare x let • Pf,x = število žensk v rodni dobi, starih x let • If,x = tablično število živih žensk, starih x let

o Stopnja totalne (celotne) rodnosti.

Vsota enoletnih starostno specifičnih stopenj rodnosti. Stopnja totalne rodnosti nam pove število otrok, ki jih v povprečju rodi ena ženska v svoji rodni dobi, s predpostavko, da je doživela 49. leto starosti. Je najbolj pogost kazalec pri merjenju zmanjševanja rodnosti.

∑=49

15xfF (2.8)

kjer predstavljajo: • F = celotna stopnja rodnosti • Fx = starostno specifična stopnja splošne rodnosti v starosti x let

Rodnost kot kazalnik označuje številčno razmerje med rojstvi in ženskami v rodni dobi. Rodna doba je obdobje, ko je ženska stara 15 – 49 let. Kadar gre za razmerje med številom živorojenih in številom vsega prebivalstva, je to nataliteta. Za enostavno obnavljanje prebivalstva pri sedanji ravni umrljivosti bi morala ženska v svoji rodni dobi v povprečju roditi 2,1 otroka (Slika 4). Zadnjič je bila ta vrednost dosežena leta 1980, potem pa je začela upadati in se ustalila pri 1,21. Sedanja rodnost

15

zagotavlja samo še 60 % ravni, ki bi jo v Sloveniji potrebovali za enostavno obnavljanje prebivalstva. Leta 1979 je bilo nepreklicno zadnje leto s 30000 živorojenimi otroki. To pa ni zadnji negativen mejnik, saj se število rojstev samo še zmanjšuje in leto 1991 je bilo zadnje, ko se je v Sloveniji rodilo več kot 20000 otrok. SLIKA 4: CELOTNA STOPNJA RODNOSTI V SLOVENIJI, 1954 – 2002.

Vir: Priloga 1 Ženske se odločajo za rojstvo otroka v poznejših letih, posebej intenzivno se zvišuje povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka. V zadnjih enajstih letih se je povprečna starost za rojstvo prvega otroka povišala za 3 leta in je v letu 2002 dosegla najvišjo vrednost, 27,2 leta. V tej starosti je ženska v letu 1971 v povprečju rodila že drugega otroka. Najbolj splošen razlog za te spremembe je spremenjeni način življenja. Samskost ter prostovoljna neplodnost postajata družbeno sprejeti. Načrtovanje družine se je bistveno spremenilo, saj so povzročeni splavi ter tradicionalni načini rojstev upadli, uporaba modernih kontracepcijskih sredstev pa narašča. V letih 1999, 2001 in 2002 je imel koeficient rodnosti do sedaj najnižjo vrednost (1,21) otroka na žensko v rodni dobi, kar uvršča Slovenijo med države z najnižjimi stopnjami rodnosti v Evropi (Slika 5). Leta 2004 in 2005 se je celotna rodnost nekoliko povečala, vendar je še vedno daleč pod vrednostjo, ki bi zadoščala za pozitiven naravni prirast. Rodnost je postala vse bolj načrtovana in zavestno omejevana. Zavestno omejevanje števila rojstev se je najprej pričelo v mestih, v višjih socialnih slojih, med bolj izobraženimi in med zaposlenimi ženskami, ter se postopno širilo med vse sloje in skupine.

16

SLIKA 5: CELOTNA RODNOST, EU 25, 2003

Vir: Socialni razgledi (2006, 79) Razlogi za nizko rodnost v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih so delno ekonomske narave, delno pa gre za demografski proces, ki je bil značilen za vse razvite države, in je posledica visoke vključenosti žensk v izobraževalni sistem. Zato se mlade družine in ženske odločajo za rojstva v kasnejših letih in za manj otrok. Povprečna starost žensk ob rojstvu otroka v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih povečala od 25,5 na 28,8 let, povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka pa od 23,0 na 27,2 let. (Kraigher 2005) 2.2.2 Smrtnost V demografiji se smrt obravnava kot neizogiben in neponovljiv dogodek, zato je smrtnost za proučevanje enostavnejša kot ostali demografski pojavi. To se kaže tudi v prednosti prečne analize smrtnosti pred vzdolžno (izraza sta definirana na strani 30). Na smrtnost vplivajo biološki, družbenoekonomski, geografski in klimatski dejavniki. Dejavnike, ki vplivajo na smrtnost, lahko razdelimo na tiste, ki so odvisni od starosti, spola in individualnega procesa staranja (endogeni dejavniki) in na tiste, ki so odvisni fizičnega in družbenega okolja posameznika in celotnega prebivalstva (eksogeni dejavniki). Tudi smrtnost v Sloveniji je v fazi upočasnjevanja že vsaj 150 let. Po krajšem zastoju v prvi polovici devetdesetih let, se po letu 1995 umrljivost v Sloveniji relativno hitro upočasnjuje, pričakovano trajanje življenja pa podaljšuje. Padec smrtnosti je posledica razvoja medicine, izboljšane higiene in izboljšanega socialnega varstva. Na smrtnost pa posredno vpliva tudi hiter razvoj proizvodnih sil, gospodarstva ter naraščanje življenjske ravni. Na smrtnost vplivata starost in spol. V razvitih državah je smrtnost žensk v vseh starostnih skupinah bistveno nižja kot smrtnost moških. V nerazvitih državah je bila smrtnost žensk pri majhnih otrocih in v rodni dobi višja kot smrtnost moških. Razen

17

starosti in spola pa na smrtnost prebivalstva delujejo še mnogi drugi znaki, kot so zakonski stan, aktivnost, brezposelnost, poklic, dejavnost, izobrazba, rasna pripadnost in drugi. Potrebno je upoštevati medsebojno povezanost teh znakov. 2.2.2.1 Statistična analiza smrtnosti Smrtnost prebivalstva je bistveno odvisna od starosti in spola. Kazalniki smrtnosti:

o Umrli na 1000 prebivalcev. Je razmerje med številom umrlih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Kazalec je primeren za primerjavo med različnimi časovnimi obdobji.

1000*PMm = (2.9)

kjer predstavljajo: • m = umrli na 1000 prebivalcev • M = število umrlih • P = število prebivalstva

o Starostno specifična stopnja umrljivosti.

Je razmerje med številom umrlih določene starosti v koledarskem letu in številom prebivalstva enake starosti sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Izračunavamo jih za vsak spol posebej.

1000*.)6.30(,

,,

xm

xmxm P

Mm = 1000*

.)6.30(,

,,

xf

xfxf P

Mm = (2.10)

kjer predstavljajo: • mm,x; mf,x = starostno specifična stopnja umrljivosti moških oziroma žensk,

starih x let • Mm,x; Mf,x = število umrlih moških oziroma žensk, starih x let • Pm,x(30.6.); Pf,x(30.6) = število moških oziroma žensk, starih x let, 30.junija

18

SLIKA 6: STAROSTNOSPECIFIČNE STOPNJE UMRLJIVOSTI PO SPOLU

V SLOVENIJI LETA 2002

Vir:SURS Starostno specifične stopnje smrtnosti lahko računamo kot petletna povprečja in pri tem izločimo slučajne vplive. Vidimo, da so starostno specifične stopnje smrtnosti višje za moške, in to v vseh življenjskih obdobjih. Prav tako je razvidno, da se starostno specifične stopnje smrtnosti v prvem obdobju, obdobju dojenčka, zajemajo dokaj visoko stopnjo, ki začne kasneje upadati in doseže najnižjo vrednost pri moških v starosti od 5 do 9 let. Pri ženskah se to zgodi v razredu višje, v starosti od 10 do 14 let. Kasneje začne starostno specifična stopnja smrtnosti naraščati, najprej počasi, nato pa čedalje hitreje in doseže svoj vrh v starostnem razredu 85 let in več.

o Pričakovano trajanje življenja. Za spremljanje gibanj smrtnosti danes ne uporabljamo več toliko splošne stopnje smrtnosti, saj je preveč odvisna od starostne strukture prebivalstva, pač pa kazalnik pričakovano trajanje življenja, ki je definirano kot razmerje med vsoto preostalih let življenja oseb, starih x let, in številom le-teh. Izračunavamo ga s pomočjo tablic umrljivosti za eno koledarsko leto ali za več koledarskih let skupaj. Izračunavamo jih za vsak spol posebej.

xm

xxm

xm l

Le

,

,

,

∑=

ω

xf

xxf

xf l

Le

,

,

,

∑=

ω

(2.11)

kjer predstavljajo: • em,x; ef,x = pričakovano trajanje življenja moških oziroma žensk, starih x let • x = starost • lm,x; lf,x = tablično število živih moških oziroma žensk, starih x let • Lm,x; Lf,x = tablično srednje število živih moških oziroma žensk, starih x let

Življenjsko pričakovanje ob rojstvu se v Sloveniji skoraj ves čas povečuje. Izračun kazalnikov smrtnosti ni odvisen od koledarskega prerazporejanja, kot pri rodnosti, kjer lahko ljudje zavestno prerazporejajo rojstva iz enega obdobja v drugo. Za Slovenijo je značilna velika razlika v umrljivosti moških in žensk. Moški so praviloma izpostavljeni več tveganjem, kot so na primer nezgode, samomori, uboji, ki običajno vplivajo na njihovo zgodnejše umiranje, poleg tega pa tudi opravljanje težjih fizičnih del in bolj nezdravo življenje. Ženske umirajo bistveno starejše. Leta 2002 je bila povprečna

19

starost umrlega moškega 67,9 leta, umrle ženske 77,0 leta, kar pomeni, da se je v zadnjih treh desetletjih povprečna starost umrlega moškega povečala za 5,5 leta, ženske za 7,5 let. Hkrati z zviševanjem povprečne starosti umrlih se iz leta v leto podaljšuje pričakovano trajanje življenja novorojenega otroka. Deček, rojen v letih 2001/2002, lahko pričakuje ob predpostavki, da se umrljivost ne bo spreminjala, 72,3 leta starosti, deklica pa 79,9 leta. Od leta 1972 se je pričakovano trajanje življenja moškega in ženske zvišalo za približno 7 let. 2.2.3 Naravni prirastek Naravni prirastek je razlika med številom živorojenih in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu.

NP = N – M (2.12) kjer predstavljajo:

• NP = naravni prirast • N = število živorojenih • M = število umrlih

Slovenija je bila pred drugo svetovno vojno, pa tudi še v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, država odseljevanja. Prebivalstvo je naraščalo počasi, saj je bil v letih 1950–1970 porast prebivalstva večinoma odvisen od naravnega prirasta prebivalstva. Do leta 1974 je k rasti prebivalstva, več kot 70 %, prispeval naravni prirast. Letna stopnja rasti prebivalstva je bila v petdesetih letih 0,7, v šestdesetih 0,9. (Prebivalstvo Slovenije 2002 2004) Leta 1993 je prvič po drugi svetovni vojni zabeležen negativni naravni prirast (Slika 7). Število rojenih se iz leta v leto zmanjšuje. Že šest let zaporedoma ima Slovenija negativni naravni prirast in leta 2002 je v Sloveniji umrlo 1200 prebivalcev več, kot se jih je rodilo. Skromno naraščanje prebivalstva po letu 1998 je posledica ponovnega priseljevanja tujega prebivalstva v Slovenijo. SLIKA 7 : NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA V SLOVENIJI, 1954 – 2002

Vir: Priloga 2

20

2.3 Migracije Migracije so sestavina mehanskega gibanja prebivalstva, ki se sestoji iz priselitev in odselitev, označuje pa ga selitveni upad ali prirastek. Mehansko gibanje prebivalstva vpliva na starostno in spolno sestavo prebivalstva ter na nekatere druge značilnosti, ko so etnična, verska in jezikovna struktura. V zaprtih prebivalstvih migracije nimajo nobene vloge pri splošnem gibanju prebivalstva, saj je zaprto prebivalstvo odvisno le od naravnega gibanja. Pri odprtih prebivalstvih pa obstaja mehansko gibanje različne intenzivnosti. Prebivalstvo Slovenije je tipičen primer odprtega prebivalstva. Ločimo notranje in zunanje migracije. Pri notranjih migracijah gre za svobodno gibanje prebivalstva znotraj nacionalnega prostora. Notranje migracije so odvisne od družbenega in gospodarskega razvoja posameznih delov znotraj države in ne vplivajo na obseg prebivalstva v državi, ampak le na njegovo porazdelitev. Zunanje migracije pa potekajo preko državnih meja. Nanje vplivajo predvsem ekonomski dejavniki, kot so razlike v dohodkih in v gospodarski razvitosti posamezne države. Vplivajo na število in razporeditev prebivalstva države. Migracije lahko razdelimo glede na vzrok selitve na ekonomske (možnost zaposlitve, višji dohodek) in na neekonomske. Nadalje lahko migracije razdelimo na prostovoljne in prisilne (gospodarski, politični vzrok). Migracije delimo tudi na posamične in skupinske. Naslednji kriterij razdelitve je razdelitev na primarne (stalno prebivališče) in sekundarne selitve (povratne). Migracije so lahko tudi organizirane in neorganizirane ter ruralne (vaške) in urbane (mestne). Po letu 1998 pa vse do leta 2004 je opaziti dokaj stabilen selitveni prirast, ki znaša okrog 2650 oseb na leto, in s katerim se nadomeščajo izgube iz naravnega gibanja prebivalstva Slovenije in se vzdržuje skupno število prebivalstva na ravni okrog 2 milijonov. Na ta način je zagotovljena tudi minimalna rast skupnega števila prebivalcev Slovenije. Taka politika se na dolgi rok ne more obnesti, saj je starostna struktura v Sloveniji že tako neugodna, da na ta način kmalu ne bo več mogoče nadomeščati demografskega primanjkljaja. Zaradi odseljevanja se je prebivalstvo odselitvenih področij zelo hitro staralo, prebivalstvo priselitvenih območij, zlasti mest, pa pomlajevalo ali pa vsaj počasneje staralo. Posledice takega razvoja so vsaj tri: ( UMAR 2006) - vedno večja koncentracija prebivalstva na območjih velikih mest - praznjenje prostora zunaj mestnih območij - demografska ogroženost zunaj mestnih območij, kar pomeni da naravni prirast ne zadošča niti za ohranjanje števila prebivalstva. To pomeni, da se bo na teh območjih število prebivalstva še naprej zniževalo, razen če bi se priselitveni tokovi zaradi kakršnega koli razloga usmerili prav na področja z zelo starim prebivalstvom. Verjetnost slednjega je zelo majhna. 2.3.1 Priselitve Priseljenec je oseba, ki se je preselila v naselje z namenom, da bi v njem stalno živela.

21

Priseljeni na 1000 prebivalcev. Je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

1000*.)6.30(P

Ii = (2.13)

kjer predstavljajo: • i = priseljeni na 1000 prebivalcev • I = število priseljenih • P(30.6.) = število prebivalstva 30.junija

Število priseljenih v Slovenijo se je v zadnjih šestdesetih letih iz leta v leto zelo spreminjalo, predvsem zaradi vplivov gospodarskih gibanj v Jugoslaviji. Za Slovenijo sta bila v tem obdobju značilna dva vrhunca priseljevanja. Prvi sredi šestdesetih let in glavni v drugi polovici sedemdesetih let, ko se je v Slovenijo priselila tretjina vseh v tridesetih letih priseljenih prebivalcev (93 897 oseb). (Prebivalstvo Slovenije 2002 2004) 2.3.2 Odselitve Odseljenec je oseba, ki zapusti naselje dotedanjega stalnega prebivališča z namenom, da se stalno naseli v drugem naselju. Odseljeni na 1000 prebivalcev. Je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

1000*.)6.30(P

Ee = (2.14)

kjer predstavljajo: • e = odseljeni na 1000 prebivalcev • E = število odseljenih • P(30.6.) = število prebivalstva 30.junija

Odseljevanje iz Slovenije v republike nekdanje Jugoslavije je bilo, razen leta 1981, enakomernejše od priseljevanja. Od leta 1971 do 1981 je število odseljenih na območje drugih jugoslovanskih republik v povprečju znašalo približno četrtino vseh priseljenih v posameznem letu. V osemdesetih letih se je odseljevanje na ta območja povečalo in v letih od 1987 do 1990, tudi zaradi manjšega priseljevanja v Slovenijo, za več kot polovico preseglo število priseljenih. (Prebivalstvo Slovenije 2002 2004) 2.3.3 Selitveni prirastek Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu.

EISP −= (2.15) kjer predstavljajo:

• SP = selitveni prirast • I = število priseljenih

22

• E = število odseljenih Na obseg selitvenega prirasta vplivajo predvsem ekonomski pa tudi politični razlogi. Z ekonomskega vidika so pomembna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela v posameznih državah ter razlike v dohodkih, delovnih in življenjskih razmerah ter možnostih poklicnega razvoja. Lahko predvidevamo, da bo Republika Slovenija, kot trenutno najbolj razvita od centralno- in vzhodnoevropskih držav, še naprej privlačevala delovno silo iz manj razvitih, najprej predvsem južno- in vzhodnoevropskih, kasneje morda tudi iz bolj oddaljenih držav. Po drugi strani pa je slovenski trg delovne sile majhen in praviloma nezadostno strukturiran. Slovenska ponudba delovnih mest bo še naprej premajhna ali ne dovolj stimulativna za določene specifične domače poklicne profile, zato bo poleg priseljevanja tujih delavcev v Slovenijo vedno prisotno tudi zaposlovanje slovenskih državljanov na tujih trgih. (Kraigher 2005) Slovenija se je v drugi polovici 20. stoletja spremenila iz pretežno odselitvenega v pretežno priselitveno območje. Negativni selitveni prirast je bil le leta 1991 - 1992 zaradi političnih sprememb v Sloveniji in 1998, ko so imeli verjetno težave z zbiranjem podatkov (Slika 8). V obdobju od leta 1993 do 2002 je bilo v selitvenem prirastu 64,1% moških in 35,9% žensk. Tako kot pred osamosvojitvijo, tudi po njej najmočnejši selitveni tokovi potekajo med Slovenijo in drugimi državami, nastalimi na območju bivše Jugoslavije. V letu 2002 je delež državljanov republik nekdanje Jugoslavije znašal 81,5 % vseh priseljenih tujcev, medtem ko so državljani držav članic Evropske unije predstavljali le 4 % vseh priseljenih tujcev. SLIKA 8: PRISELITVE IN ODSELITVE V SLOVENIJI, 1954 – 2002

Vir: SURS

23

2.4 Starostna sestava prebivalstva v Sloveniji Starostno sestavo prebivalstva ugotavljamo z starostnimi piramidami. Primerjava teh nam lepo kaže spremembe starostne sestave, ki so predvsem posledica nenehnega zmanjševanja naravnega prirastka. Na abscisni osi so prikazani deleži moškega in ženskega prebivalstva, na ordinatni osi pa starostni razredi, ki jih prikazujejo trakovi. Širši kot je spodnji del in ožji kot je zgornji del piramide, mlajše je prebivalstvo. V večini razvitih držav je srednji del piramide širši od spodnjega, ker so generacije, rojene v petdesetih letih danes v srednjih letih, mlade generacije pa so zaradi nizke rodnosti manj številčne. Starostne skupine v demografski statistiki so razdeljene takole:

• mladi (otroci): osebe v starosti 0 – 14 let • stari: osebe v starosti 65 let in več • stari stari: osebe v starosti 80 let in več

Za delovno sposobno prebivalstvo se štejejo vse osebe, stare od 15-64 let. Rodne osebe so od 15-49 let. SLIKA 9: PREBIVALSTVO PO SPOLU IN STAROSTI V SLOVENIJI LETA

2002

20000 15000 10000 5000 5000 10000 15000 20000

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

70

75

80

85

90

95

100 +

star

ost (

leta

)

število

ženskemoški

Vir: SURS

24

Z upadanjem števila rojstev in z zniževanjem umrljivosti se počasi zmanjšuje delež otrok, povečujeta pa se deleža delovno sposobnega in starega prebivalstva. Podobno kot druge razvite države se tudi Slovenija sooča z dejstvom, da se prebivalstvo konstantno stara. Ob koncu leta 2002, ko je Slovenija štela 1 995 033 prebivalcev, je bilo med njimi komaj 15 % mlajših od 15 let, medtem ko je pred štirimi desetletji njihov delež znašal več kot 27 %. Istočasno pa raste število prebivalstva, starega 65 let ali več. (Slika 10) SLIKA 10: DELEŽ PREBIVALSTVA, MLAJŠEGA OD 15 LET IN STAREGA

65 LET IN VEČ V SLOVENIJI, 1972 – 2002

Vir: SURS SLIKA 11: POVPREČNA STAROST PREBIVALSTVA PO SPOLU V

SLOVENIJI, 1971 – 2002

Vir: SURS

25

Pomembni sintetični kazalci starostne sestave prebivalstva so:

• Indeks staranja Je razmerje med starim (65 let in več) in mladim (0-14 let) prebivalstvom. Indeks staranja se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih podvojil in že presega 100, kar pomeni, da je število prebivalcev v starosti 65 let in več že višje od števila otrok.

• Indeks odvisnosti. Je razmerje med vsoto starega (65 let in več) in mladega (0 – 14 let) prebivalstva in delovno sposobnim prebivalstvom (15 – 64 let). Indeks odvisnosti se je v zadnjih dvajsetih letih zaradi upadanja števila otrok in povečanja delovno sposobnega prebivalstva znižal

• Indeks odvisnosti starega prebivalstva. Je razmerje med starim in delovno sposobnim prebivalstvom. Indeks odvisnosti starega prebivalstva se je zvišuje, ker se je obseg delovno sposobnega prebivalstva povečeval, obseg starega prebivalstva pa se tudi zvišuje.

Na obseg in starostno sestavo prebivalstva vpliva tudi spolno-starostna sestava selitvenega prirasta. Čim več je v selitvenem prirastu mladih in žensk, tem večje bo skupno število prebivalcev in tem manjši delež starega prebivalstva. Staranje prebivalstva je predvsem problem visoko razvitih držav. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na staranje prebivalstva so:

• Zniževanje rodnosti. Drugačna družinska politika in gospodarske razmere so razlogi, da se starši odločajo za manj otrok, zato v zadnjem času povprečno število otrok v družini strmo pada.

• Podaljševanje pričakovanega trajanja življenja, zmanjšuje smrtnost. Zaradi boljših gospodarskih razmer, višje življenjske ravni ter izboljšane zdravstvene tehnologije, smrtnost upada, kar pa je neposredno povezano s podaljševanjem življenjske dobe.

• Migracije. Mlajši ljudje so ponavadi bolj nagnjeni k selitvam, zato imajo odselitvena območja ponavadi starejše prebivalstvo.

26

3 STATISTIČNA ANALIZA DEMOGRAFSKIH POJAVOV V SLOVENIJI Prebivalstvo lahko opredelimo kot skupino ljudi, živečih na določenem ozemlju, ki se neprestano spreminja zaradi vstopov v skupino in zaradi izstopov iz skupine. Ena od temeljnih dejstev gibanja prebivalstva na nekem območju je, da na to gibanje vplivajo točno določeni in znani dejavniki. Tako lahko demografska gibanja za neko področje (državo) in neko obdobje (ponavadi leto) ponazorimo z naslednjo enačbo:

Pt + 1= Pt + Bt – Dt + (It – Et) (3.1) kjer predstavljajo:

• Pt +1 = število prebivalstva na nekem prostoru v obdobju t + 1 • Pt = število prebivalstva v nekem izhodiščnem obdobju t • Bt = število rojstev • Dt = število smrti • It = število imigrantov ali priseljencev v opazovano področje • Et = število emigrantov ali odseljencev iz opazovanega področja

Enačba je temeljna demografska enačba in nam pove, da na spreminjanje prebivalstva neke države vplivajo trije dejavniki:

• število rojstev ali rodnost • število smrti ali smrtnost in • migracije, ki pomenijo razliko med številom priseljencev in število

odseljencev. 3.1 Demografska statistika Demografsko statistiko sestavljajo popisi, vitalna statistika, registri in ankete. Popisi so vir za nastavitev različnih administrativnih registrov. Ti registri ne služijo samo administrativnim, pač pa v času med popisi tudi analitičnim potrebam.

3.1.1 Popisi Popis prebivalstva je statistično raziskovanje, s katerim statistični urad, praviloma vsakih 10 let, zbere podatke o številu in sestavi prebivalstva v določenem časovnem trenutku. Popisi prebivalstva pomenijo za zgodovino vsake države pomembne mejnike, saj si s primerjavo rezultatov zaporednih popisov ustvarimo sliko razvoja prebivalstva skozi desetletja in stoletja. Popisi so najobsežnejša in zato pogosto najdražja statistična raziskovanja. Popis je celoten proces zbiranja, vrednotenja, analiziranja demografskih, ekonomskih in socialnih podatkov. Popis prebivalstva je torej postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja. Razlikuje se od vzorčenja, kjer podatke dobimo le od podmnožice celotnega prebivalstva.

27

Prvi popis v Sloveniji je bil leta 1754 (Terezijanski popis), nakar so sledili popisi leta 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in najnovejši popis leta 2002.

3.1.2 Vitalna statistika Vitalna statistika je statistika rojstev, smrti, priselitev, odselitev, porok, razvez, posvojitev, priznanj in ugotovitev očetovstva. Razvoj vitalne statistike se je pričel s prvimi poročili status animarum (stanje duš), v katerih je naveden popis prebivalcev po gospodinjstvih. Leta 1763 se prične redno letno zbiranje podatkov o rojenih, umrlih in poročenih, katere so zbirali župniki. Uvajati se začne statistika preseljevanja. Leta 1829 začne Statistični urad na Dunaju objavljati letne podatke o naravnem gibanju prebivalstva od leta 1818 dalje. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo podatkov zelo malo (1/3 Slovencev je v Italiji). Leta 1946 registracija rojstev, smrti in porok preide v pristojnost državnih organov.

3.1.3 Registri Leta 1953 so v Sloveniji vzpostavljeni lokalni registri prebivalstva, leta 1971 pa je vzpostavljen centralni register prebivalstva. S centralnim registrom prebivalstva so se povezale vsebine registrov na lokalni in centralni ravni, upravljanje obojih pa je bilo zavezano k sodelovanju. Držav z ažuriranimi registri, potrebnimi za izvedbo popisa prebivalstva in stanovanj še ni veliko. Še manj pa je takih držav, ki bi imele te registre (temelječe na osebah) povezane na nedvoumen, enoznačen in zanesljiv način za zagotovitev nizov podatkov, ki so potrebni za popise prebivalstva. V Sloveniji na področju zbiranja podatkov dobro sledimo razvoju v svetu, ki poskuša s postopki avtomatizacije zmanjšati popisne stroške v vseh fazah dela. Občutno pa prispevajo k zmanjšanju stroškov zdaj še (delni) prevzemi (predizpisi) podatkov iz različnih administrativnih evidenc in registrov. (Vertot, Ilič 2007) Pri popisu 2002 so bile uporabljene predvsem naslednje podatkovne baze:

− statistični register prebivalstva, − statistični register teritorialnih enot, − statistični register delovno aktivnega prebivalstva, − poslovni register za statistične namene in − administrativni registri in zbirke podatkov javnega in zasebnega sektorja.

3.1.4 Ankete Anketiranje spada med terenske metode in predstavlja metodo empiričnega vpogleda v izbrano populacijo ali njen vzorec. Temeljno načelo, ki se ga moramo držati pri oblikovanju anketnega vprašalnika, je primerljivost anketnih podatkov s statističnimi podatki. (Josipovič 2004, 37)

28

3.2 Demografski modeli Demografski modeli prikazujejo, kaj bi se zgodilo v točno določenih pogojih in poskušajo čim natančneje posnemati realnost. Omogočajo odkrivanje in iskanje vzročnih povezav in razmerij med demografskimi pojavi in dejavniki, ki vplivajo nanje. Demografski modeli zahtevajo veliko matematičnega znanja in natančnosti. Največkrat imajo matematično, lahko pa tudi shematično in grafično obliko. Za sodobno modeliranje je zelo pomemben razvoj računalništva, obsežnega državnega in drugega zbiranja statističnih podatkov, obsežnega vlaganja v znanstveno raziskovalno delo, nastajanje novih inštitutov, širjenje univerzitetnega izobraževanja in mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Demografski modeli so primerni za testiranje teorij, uporabljamo jih lahko namesto eksperimentov, omogočajo nam simuliranje. 3.2.1 Klasifikacije demografskih modelov Klasifikacije demografskih modelov med posameznimi avtorji se razlikujejo. Posamezne razdelitve se med seboj ne izključujejo. (Malačič 2003, 259-260) Normativni modeli. Opisujejo, kaj bi se dogodilo pod določenimi natančno definiranimi in pogosto povsem nerealnimi predpostavkami. Primeri takšnih modelov so: tablice smrtnosti (stacionarno prebivalstvo), stabilno prebivalstvo, neto stopnja obnavljanja in analitične projekcije prebivalstva. Deskriptivni ali opisni modeli. Poskušajo reproducirati realnost, kolikor je mogoče natančno. Primeri takšnih modelov so: matematični prikazi smrtnosti, rodnosti ali poročnosti po starosti. Deterministični modeli. Vrednosti posameznih elementov so določene z vrednostni vseh ostalih elementov. Število prebivalstva v naslednjem obdobju je določeno s številom prebivalstva v začetnem obdobju ter z naravnim in migracijskim prirastkom. Stohastični modeli. Posamezni elementi modela imajo različne vrednosti z različnimi verjetnostmi. Za posamezne elemente modela veljajo določeni zakoni verjetnosti, ki določajo, s kakšno verjetnostjo se pojavljajo posamezne vrednosti elementa v samem modelu. Primer je proces reprodukcije prebivalstva. Sintetični modeli. Gradimo jih na osnovi določenih predpostavk. Primeri so: linearni, eksponencialni ali logistični modeli rasti prebivalstva. Analitični modeli. Temeljijo na prilagajanju posameznih matematičnih funkcij ali posameznih porazdelitev konkretnim statističnim podatkom.

29

Individualni modeli. Temeljijo na posamezniku ali posameznih dogodkih in so zaradi tega kvantitativno zelo obsežni in zahtevni. Zato ne preseneča, da so se začeli hitreje razvijati šele z uvajanjem zmogljivejših elektronskih računalnikov. Računalniška podpora omogoča uporabo simuliranja, zato jih pogosto imenujemo tudi simulacijski modeli, ki jih dostikrat prikazujemo z grafičnimi shemami. Agregatni modeli. Vključujejo agregatne kategorije. Primer so: agregatno prebivalstvo ali agregati gospodinjstev, družin in podobno. Popolni modeli. Zajemajo vse elemente nekega procesa ali dogajanja. Popolni model reprodukcije prebivalstva mora vsebovati tako naravno reprodukcijo kot tudi migracije. Nepopolni modeli. Zajemajo samo del nekega procesa ali dogajanja. Nepopolni model reprodukcije prebivalstva pa lahko temelji samo na naravni reprodukciji. Čisti modeli. So zgrajeni s pomočjo homogenih podatkov. Primeri so tablice smrtnosti. Mešani modeli. So zgrajeni na osnovi heterogenih podatkov . Primer so analitične projekcije prebivalstva. Ekonomski demografski modeli. Razvijejo se na mejnem področju med demografsko in ekonomsko znanostjo. Zanje je značilno, da vključujejo makroekonomske modele s posebnimi demografskimi bloki. Na ta način poudarjajo povezanost med ekonomsko in demografsko reprodukcijo. Te modele najpogosteje uvrstimo v skupino razvojnih modelov. Obravnava številnih demografskih modelov je pokazala, da obstajajo med njimi zelo velike razlike. Vrsta modelov je preprostih, zlahka razumljiv in enostavnih za uporabo, mnogi pa so izredno zapleteni in abstraktni ter skoraj brez vsake uporabne vrednosti. V prihodnje moramo pričakovati nadaljnji hiter razvoj demografskega modeliranja, vendar ne moremo pričakovati da bodo demografski modeli nadomestili demografsko teorijo. (Malačič 2003, 275-276) 3.3 Demografska analiza Mnogi podatki demografske statistike kot taki niso neposredno uporabni. Velikokrat jih je potrebno podrobneje analizirati, da bi jih lahko pravilno razumeli in razlagali. (Malačič 2003, 13). Z analizo želimo pojasniti zveze, ločiti dejavnike, poenostaviti kompleksnost, izločiti pojave ter odstraniti motnje in nebistvene vplive. Brez analize ni mogoče razumeti demografskih pojavov in vsaj okvirno predvideti njihovega prihodnjega gibanja in razvoja.

30

Demografska analiza je skupek metod s pomočjo katerih iz absolutnih podatkov, ki jih zbere demografska statistika, pridobimo različne kazalnike. Današnje stanje je posledica preteklega razvoja, prihodnje gibanje pa bo v veliki meri nadaljevanje preteklih in sedanjih trendov. Demografska analiza določi intenzivnost in koledar, pri čemer intenzivnost predstavlja povprečno število dogodkov na eno osebo, koledar pa predstavlja razporeditev dogodkov po starosti. Intenzivnost in koledar sta bistveni značilnosti vsakega demografskega pojava. Tablica je tabela iz katere lahko razberemo intenzivnost in koledar pojava. 3.3.1 Vzdolžna ali longitudinalna ali kohortna analiza Vzdolžna ali longitudinalna analiza je analiza po generacijah. Generacija je skupina oseb, rojenih v istem koledarskem letu. Proučujejo se različni pojavi na primeru posamezne ali več skupin generacij. V generacijah je intenzivnost pojava praviloma manjša od 1. Izjema je umrljivost. V tej analizi spremljamo generacijo skozi čas, beležimo dogodke, ki nas zanimajo, da na koncu napravimo analizo za nazaj. Longitudinalna analiza je generacijsko homogena analiza. 3.3.2 Prečna ali transferzalna ali »cross section« analiza Za razliko od longitudinalne analize, je neke vrste presek večjega števila generacij in je generacijsko nehomogena in se več uporablja . Je analiza po koledarskih letih. Zgodovinsko se je prej razvila in uveljavila, saj je bila v skladu z načinom zbiranja in obdelave statističnih podatkov. Na področju neponovljivih in neizogibnih dogodkov je transverzalna analiza povsem ustrezna, medtem ko pri ponovljivih in izogibnih dogodkih (poroka, razveza, rojstvo otrok različnega reda, migracije…) pokaže vrsto pomanjkljivosti. 3.4 Projekcije demografskih pojavov Projekcija demografskih pojavov se ukvarja s predvidevanjem in napovedovanjem prihodnjega obnavljanja prebivalstva in njegovih sestavnih delov. Izraz projekcija prebivalstva pomeni izračun verjetnega prihodnjega števila in sestave prebivalstva določenega območja po različnih znakih, ki je zasnovan na hipotezah o bodočem razvoju rodnosti, smrtnosti in selivnosti. (SURS) V Sloveniji se z izdelavo projekcij prebivalstva ukvarja več institucij. Uradne projekcije na državni ravni izdeluje Statistični urad Republike Slovenije, Urbanistični inštitut Republike Slovenije izdeluje projekcije zlasti za nižje teritorialne ravni, za različne raziskovalne namene izdeluje projekcije tudi Raziskovalni center ekonomske fakultete. Z izdelavo projekcij se ukvarjajo tudi na Uradu za makroekonomske analize in razvoj.

31

Poznavanje dejstev in analiza vzrokov preteklega razvoja demografskih pojavov omogočata oblikovanje predpostavk o njihovem bodočem razvoju in s tem oceno ali projekcijo bodočega števila in starostne sestave prebivalstva, ki je praviloma izdelana v več različicah. Za dobro projekcijo prebivalstva je potrebno:

• veliko kvalitetnih, usklajenih in primerno urejenih statističnih podatkov, ki so osnova za analizo dosedanjega demografskega razvoja;

• dobro poznavanje razvojnih smernic tako območja, za katerega izdelujemo projekcije, kakor tudi širše;

• nekaj hrabrosti, ki izhaja iz strokovne podkovanosti v demografiji; • primerna programska oprema.

Rezultati projekcij so odvisni od začetnega stanja in od predpostavk o tem, kako se bodo v prihodnosti obnašali prebivalci in kakšni bodo rezultati politik v državi. (UMAR 2006) Najpogostejše variante projekcij prebivalstva so:

- Nizka varianta. Nizka varianta predpostavlja nizko življenjsko pričakovanje, konstantno stopnjo totalne rodnosti 1,3 od leta 2000 dalje ter konstantni selitveni prirast 1000 oseb letno.

- Srednja (osnovna) varianta. Srednja varianta predpostavlja srednje življenjsko pričakovanje, konstantno stopnjo totalne rodnosti 1,6 od leta 2010 dalje ter konstantni selitveni prirast 2000 oseb letno.

- Visoka varianta. Visoka varianta predpostavlja visoko življenjsko pričakovanje, stopnjo totalne rodnosti 1,9 od leta 2010 dalje ter konstantni selitveni prirast 3000 oseb letno.

Osnovna varianta naj bi bila po svojih predpostavkah in rezultatih čim bolj podobna osnovni varianti projekcij Eurostata in bi nam služila kot osnova za lastne vzporedne projekcije in analize različnih socialno-demografskih kategorij. Pogojuje jo predpostavka o relativno ugodnem gospodarskem okolju in zadostni rasti produktivnosti, ki bi ob zniževanju števila delovno aktivnih prebivalcev omogočila takšno gospodarsko rast, ki ne bi zavrla nadaljnjega upočasnjevanja umrljivosti in bi hkrati spodbudila nekoliko povečano rodnost, povečan selitveni prirast, ki naj bi ublažil zmanjševanje domačega delovno sposobnega prebivalstva, pa bi bil še na zgornji meji politične sprejemljivosti glede občutljivega ravnovesja nacionalne sestave prebivalstva. Varianta je pri svojih predpostavkah precej pogumna in optimistična, saj predpostavlja nadaljnje še precejšnje povišanje pričakovanega trajanja življenja, hkrati pa višjo rast rodnosti in selitev, kot jo kažejo dosedanji trendi.

32

TABELA 2: PROJEKCIJE SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA (V 1000) IN

ŽIVLJENJSKEGA PRIČAKOVANJA DO LETA 2070 Varianta 2001 2010 2020 2030 2040 2050 2060 2070

Nizka 1987 1976 1910 1790 1625 1437 1254 1086 Srednja 1992 2010 1995 1934 1835 1716 1599 1490

Število prebivalstva Visoka 1997 2042 2081 2081 2054 2015 1982 1955

Nizka 71,5 73,5 73,5 73,5 73,5 73,5 73,5 73,5 Srednja 71,5 73,5 74,1 74,7 75,3 75,9 76,4 77,0

Življenjsko pričakovanje (moški) Visoka 71,5 73,5 74,7 75,9 77,0 78,1 79,1 80,0

Nizka 79,0 80,7 80,7 80,7 80,7 80,7 80,7 80,7 Srednja 79,1 80,7 81,1 81,6 82,1 82,5 83,0 83,4

Življenjsko pričakovanje (ženske) Visoka 79,1 80,7 81,6 82,5 83,4 84,3 85,1 85,8 Vir: Kraigher 1998, 20, 24, 28 V nizki varianti demografskih projekcij so zadržane nizke stopnje rodnosti in ne toliko povečano pričakovano življenje. V visoki varianti pa so privzeta predpostavke o višji rodnosti in o daljšem pričakovanem življenju. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu predstavlja povprečno število let življenja, ki bi jih dočakala generacija živorojenih otrok, če bi bila umrljivost po starosti v teku njihovega življenja enaka umrljivosti za koledarsko leto, za katero je kazalnik izračunan. V bodoče lahko pričakujemo nadaljnje zniževanje stopenj umrljivosti pri obeh spolih, zlasti v starosti od 40. in 80. letom. Posledica zniževanja stopenj umrljivosti bi bilo podaljševanje pričakovanega trajanja življenja in povečanje obsega prebivalstva, starejšega od 65 let. K temu je pripomogel razvoj medicine in bolj zdrav način življenja. Projekcije se razlikujejo glede končnega števila ob posameznih kritičnih letih ter v strukturi, vendar je pri vseh opazno zavedanje, da je mogoče stagnacijo števila prebivalstva ali celo njegovo povečanje doseči predvsem z doseljevanjem novega prebivalstva. TABELA 3: SLOVENSKO PREBIVALSTVO PO STAROSTNIH SKUPINAH

(ABSOLUTNO IN V ODSTOTKIH) ZA LETA 2004, 2025 IN 2050 (EUROSTAT PROJEKCIJA)

2004 2025 2050 Leto Absolutno % Absolutno % Absolutno %

Starostne skupine 0 – 14 let 291416 14,6 269876 13,4 243328 12,8 15 – 64 let 1405184 70,4 1284932 63,8 1064560 56,0 65 let in več 299400 15,0 459192 22,8 593112 31,2 SKUPAJ 1996000 2014000 1901000 Indeks staranja 102,7 170,2 243,8 Vir: Prirejeno po Eurostat

33

Odstotek ljudi starejših od 65 let in več zelo očitno narašča in se bo skoraj podvojilo. Opazimo tudi trend zmanjševanja deleža ljudi (15-64) let, ki pripadajo aktivnemu delovnemu prebivalstvu in tako lahko prispevajo sredstva za javno pokojninsko blagajno. Odstotek mladih se sicer zmanjšuje počasi, a vseeno ta sprememba ni zanemarljiva. V skladu z rastjo starega prebivalstva se povečuje tudi indeks staranja, ki kaže na to, da je Slovenija država z izrazito starim prebivalstvom. Po teh projekcijah naj bi slovensko prebivalstva do leta 2050 upadlo na 1901000 prebivalcev, pričakovana življenjska doba pa naj bi se podaljšala za 5 let. V naslednjih letih bo selitveni prirast v Slovenijo zelo verjetno ostal podoben sedanjemu, v naslednjem desetletju pa se bo zaradi potreb po delovni sili v Sloveniji še povečal in ostal relativno visok tudi v bodoče Izbira primernih predpostavk o umrljivosti je najbolj pomembna z vidika ocenjevanja obsega starega prebivalstva, saj je umrljivost osnovni dejavnik, ki bo vplival na razvoj števila starega prebivalstva do leta 2050. Razvoj rodnosti bo vplival na ta razvoj šele po letu 2050, vpliv selitev, ki imajo na obseg starega prebivalstva kumulativen učinek, pa bo relativno precej manjši od vpliva umrljivosti. Pri teh projekcijah gre za izjemno dolgo obdobje (do leta 2050) in nobena študija na tako dolgi rok ne more povsem natančno ugotoviti prihodnjih trendov in vseh eksternih dejavnikov, ki lahko vplivajo na demografska gibanja (migracijski tokovi; kulturne,socialne in družbene razmere prihodnjih generacij). 3.4.1. Matematične projekcije Matematične projekcije prebivalstva izdelujemo s pomočjo ekstrapolacije izbranih matematičnih funkcij v prihodnosti. Obliko matematične funkcije določimo na osnovi poznavanja konkretne reprodukcije prebivalstva v preteklosti in pričakovane reprodukcije v prihodnje. (Malačič 2003, 201) Smiselno jih je uporabljati le za kratek rok, saj so rezultati zanesljivi le za obdobje petih do sedmih let. S pomočjo matematične enačbe izračunamo prihodnje število prebivalstva (linearna rast, eksponencialna, logistična…) Za izračun matematičnih projekcij prebivalstva najpogosteje uporabljamo naslednje matematične funkcije: (Malačič 2003, 201)

o enačba premice je najenostavnejša za računanje, y = a + bx (3.2)

o parabola druge in tretje stopnje uporabimo v primeru treh ali štirih popisov prebivalstva,

y = a + bx + cx² in y = a + bx + cx² + dx³ (3.3) o eksponentna funkcija,

xaby = (3.4) o modificirana eksponentna funkcija, xabky += (3.5)

o Verhulstova ali Pearl-Readova logistična krivulja je primerna za daljša obdobja v

naslednjih oblikah:

34

bxaeky ++

=1

2

112

1 cxbxaekk

ky+++

−+= (3.6)

V teh funkcijah sta y in x oznaki za trend in čas, ostalo pa so parametri funkcij, ki jih izračunavamo s pomočjo originalnih podatkov časovnih vrst. 3.4.2 Analitične projekcije Analitične projekcije si primerne za daljša obdobja, saj rast prebivalstva razčlenijo še na njene sestavine, to je rodnost, smrtnost in migracije. Izhajajo iz starostno-spolne strukture moškega in ženskega prebivalstva. (Malačič 2003, 206). Zato so vsebinsko bogatejše. Pri analitičnih modelih projekcij prebivalstva je potrebno upoštevati, da na demografske procese vplivajo tudi socialno-ekonomski (izobrazba, gospodarstvo, zdravstvo, tehnologija) ter kulturni dejavniki (konzervatizem, razdalja moči, enakopravnost spolov, individualizem, postmaterializem). Slabost je, da jih zaradi obsežnosti potrebnih podatkov ne moremo izdelati za majhna področja in regije, saj zanje preprosto ni vseh potrebnih podatkov (Malačič 2003, 206). Z analitičnimi projekcijami lahko dobimo relativno zanesljive rezultate za okoli 25 prihodnjih let. Podrobno moramo poznati dosedanji potek demografskih procesov v prebivalstvu, za katerega izdelujemo projekcije. Koristno je tudi poznavanje sosednjih in drugih prebivalstev. Razen demografskih vidikov preteklega in prihodnjega razvoja pa moramo upoštevati, da so demografska dogajanja odvisna še od širših družbenih dogajanj. Zaradi tega je potrebno upoštevati tudi splošni položaj v družbi, razmere v gospodarstvu in negospodarstvu, pa tudi izglede prihodnjega razvoja družbe na vseh glavnih področjih. Hkrati se moramo zavedati, da mnogih stvari preprosto ni mogoče predvidevati (vojne, ekonomske in politične krize…). (Malačič 2003, 207)

35

4 EKONOMIJA IN RAZVOJ PREBIVALSTVA V SLOVENIJI Prebivalstvo je najpomembnejši dejavnik velikosti, dinamike in strukture družbenega proizvoda. Pomen gibanja in spreminjanja prebivalstva za gospodarski razvoj neke družbe in tudi vplivanje gospodarskega razvoja na gibanje prebivalstva je zato vedno predmet zanimanja ekonomistov. (Žižmond 1996, 25) Posledica staranja prebivalstva je spreminjanje strukture prebivalstva, kar prinaša ekonomske posledice. S projekcij je razvidno, da bi ob spremenjeni starostni strukturi prebivalstva in ob enakih parametrih, predvsem pri enakem vzorcu upokojevanja in aktivnosti, prišlo do povečanja javnih izdatkov. Davčno breme delodajalcev in delojemalcev se tako povečuje in posledično se slabšajo pogoji poslovanja in konkurenčnost. Najbolj primeren način uskladitve potreb in možnosti je povečanje aktivnosti. Med družbeno-ekonomske dejavnike zmanjšanja rodnosti sodijo:

• upadanje smrtnosti dojenčkov in otrok, • obseg industrializacije in urbanizacije, saj je rodnost v mestih nižja kot na

podeželju, • naraščanje življenjske ravni, • izobrazba in čas, ki je potreben za pridobitev izobrazbe, • dohodek, saj se ekonomski položaj družine z rojstvom vsakega naslednjega

otroka poslabša, • težko usklajevanje poklicnega in družinskega življenja • omejene možnosti zaposlitve in zato visoka brezposelnost mladih • pomanjkanje stanovanj • manjše zaposlitvene možnosti žensk, če je pričakovati, da bodo še rodile • naraščajoči stroški vzdrževanja in šolanja otrok. Starejši kot je otrok, večji

strošek predstavlja. Ti dejavniki vplivajo negativno. Vedno višji so družbeni stroški, ki bremenijo državni proračun in vsakega zaposlenega posameznika z vrsto prispevkov, ki pokrivajo vedno višje izdatke za zdravstvo in starostne pokojnine. Zaradi vseh teh prispevkov je vedno nižji razpoložljivi individualni dohodek. Zmanjšanje števila in deleža aktivnih prebivalcev ob hkratnem samo delno zmanjšanem skupnem številu prebivalcev, bo zmanjšalo možnosti rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Učinek sprememb v prebivalstveni strukturi in v obsegu posameznih skupin prebivalstva na zmanjšanje rasti BDP in s tem učinek v produktivnosti in zaposlenosti, je v Sloveniji modelsko ocenjen in kaže, da bi se rast BDP v obdobju do leta 2035 več kot prepolovila. (UMAR 2006) Zato bi se moralo v Sloveniji ukrepati na več področjih, predvsem z aktivno prebivalstveno, zaposlovalno, pokojninsko in delovno politiko. Pri prebivalstveni politiki bi morala Slovenija voditi politiko rahle rasti prebivalstva, sestavni del politike pa bi morala biti politika do rojstev, skrb za otroka, družinska politika in politika priseljevanja. Pri zaposlovalni politiki bi si morala Slovenija prizadevati za povečevanje stopnje zaposlenosti, pri čemer naj bi se usmerili v večanje zaposlenosti

36

mladih in starejših. Pokojninska politika pa naj bi spodbujala poznejše upokojevanje, dodatno pokojninsko zavarovanje in varčevanje za starost. (Jenko 2007) 4.1 Projekcije izdatkov Zniževanje stopenj umrljivosti in s tem podaljševanje pričakovanega trajanja življenja in povečanje obsega prebivalstva, starejšega od 65 let, lahko povzroči določene ekonomske probleme in s tem rast proračunskih izdatkov:

• financiranja povečanega obsega pokojnin, ker je število ljudi, ki so upravičeni do le-teh vedno večje

• zdravstveno varstvo starega prebivalstva, saj so le-ti bolj dovzetni za poškodbe in bolezni in bolj pogosto potrebujejo zdravniško pomoč

• nižja stopnja varčevanja, ker so starejši ljudje ponavadi največji porabniki privarčevanih sredstev

Spremembe so na področju trgu dela in v produktivnosti, ki vplivajo na gospodarsko rast, finančni trg in javne finance. Vse to privede do nižjega agregatnega varčevanja v določeni družbi, ki ima za posledico manj investicij v gospodarstvu. V okviru Evropske komisije so bile opravljene projekcije izdatkov, ki so povezani s staranjem. Pokojninske izdatke so z uporabo svojih modelov pripravile države same, za izdatke zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in za izobraževanje ter za brezposelne pa jih je po enotni metodologiji pripravila Evropska komisija. Ker je bilo treba fiskalne učinke posamezne države primerjati v okviru EU, je bila pri ugotavljanju finančnih posledic staranja uporabljana samo srednja (EU) varianta projekcije. (UMAR 2006) TABELA 4: UČINKI STARANJA NA JAVNOFINANČNE IZDATKE,

SLOVENIJA, 2005 IN PROJEKCIJE ZA OBDOBJE 2010-2050

Vir: Socialni razgledi( 2006, 105)

37

4.1.1 Pokojninski izdatki Pokojnine naj bi posameznikom omogočale razporeditev potrošnje skozi čas. V času ekonomske aktivnosti ljudje namreč sodelujejo pri ustvarjanju BDP in pri tem potrošijo manj, kot proizvedejo. Ko pa se ljudje upokojijo, ne prispevajo več k ustvarjanju BDP gospodarstva, pač pa trošijo. Torej so njihovi stroški oziroma potrošnja večji od njihovega prispevka k proizvodu družbe. Razporeditev potrošnje skozi čas je potrebna, da lahko ljudje trošijo tudi po upokojitvi. (Žagar 1998, 12) Po projekcijah naj bi se izdatki za pokojnine s sedanjih 11,2% BDP do leta 2050 namreč povečali na 18,5% BDP, pokojninski prispevki pa z 9,9% na 10,9%. Pokojninska reforma je z letom 2000 močno zaostrila glavne parametre javnega in obveznega pokojninskega sistema. Povečala je minimalno upokojitveno starost , uvedla nov inštitut polne upokojitvene starosti, zmanjšala letno odmerno stopnjo, podaljšala obdobje za ugotavljanje pokojninske osnove, vpeljala izenačevanje starih , že veljavnih pokojninskih prejemkov s prejemki tistih, ki se po letu 2000 upokojujejo pod novimi pogoji, odpravila možnost predčasnega upokojevanja, uvedla nagrajevanje aktivnosti po polni upokojitveni starosti s trajnimi povečanji (bonusi) odmerjene pokojnine in trajno zmanjšala pokojnine za tiste, ki se upokojujejo pred polno upokojitveno starostjo. (UMAR 2006) Povečevanje pokojninskih prejemkov je možno z dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Ker ni obvezno in univerzalno, temveč prostovoljno, je odločanje delodajalcev in posameznikov o dodatnem pokojninskem zavarovanju odvisno od njihovih dohodkov in od davčnih spodbud. Sedanja pokritost z dodatnim zavarovanjem je več kot 50-odstotna. Predvsem tisti zaposleni, ki imajo nizke dohodke, se dodatno ne zavarujejo in bodo v prihodnosti prejemali relativno nizke pokojnine iz obveznega zavarovanja. V primeru zvišanja dejanske upokojitvene starosti (za ženske 58 let, za moške 60 let) bi se razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom zadržalo nad količnikom 1, kar pomeni, da bi bilo več aktivnih kot upokojenih prebivalcev. Izdatki za socialno varnost so vse bolj neobvladljivi, to pa je trajni vir nestabilnosti v nacionalnih javnih financah. Rastoči proračunski primanjkljaji, katerih osnovni vzrok so ravno neobvladljivi izdatki za socialno varnost, imajo neugodne makroekonomske učinke. Proračunski primanjkljaji vplivajo na rast obrestnih mer in s tem neposredno izrivajo privatne investicije, kar posledično zmanjšuje gospodarsko rast. (Suša 2005, 23) 4.1.2 Izdatki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo Poleg obsega in strukture prebivalstva, njihove kupne moči, ki določa povpraševanje, vplivajo na izdatke tudi spremenjene zdravstvene doktrine, nove zdravstvene tehnologije in nov oziroma spremenjen odnos do življenjskega sloga. Evropska komisija je izdelala projekcije, ki upoštevajo:

• povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah v prihodnosti • stroške, ki jih povzroča zdravljenje v zadnjih letih življenja tik pred smrtjo • spremembe v obnašanju, ki bodo posledica večje kupne moči oziroma rasti

dohodka na prebivalca • večje stroške medicinskega osebja, ki bo plačano skladno z rastjo

produktivnosti

38

• dejstva, da bodo ljudje v prihodnosti živeli dlje in bolj zdravo. Poleg izdatkov za zdravstveno varstvo lahko v prihodnosti z gotovostjo pričakujemo tudi povečane izdatke za dolgotrajno oskrbo. Povečano število in podvojen oziroma potrojen delež prebivalcev v starosti nad 65 oziroma 85 let bo ob nespremenjeni politiki zahteval približno 2,5-krat večji delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo v BDP, kot pa jih iz različnih javnih in deloma zasebnih virov Slovenija namenja sedaj. 4.1.3 Drugi javni izdatki, povezani z demografskim razvojem Drugi javni izdatki so odvisni tudi od sistemskih podlag, od politike na posameznem področju ter od ekonomske politike. Obseg izobraževalnih izdatkov, je opredeljen s številom šolajočih. Zmanjšanje števila otrok in mladine v šolah že vpliva na zmanjšanje potreb po učiteljih, zaradi česar lahko pričakujemo odpuščanja, problem pa bo nastal pri zaposlovanju bodočih pedagogov. Obseg izdatkov za pomoč in nadomestila za brezposelnost, je opredeljen s številom brezposelnih. Zmanjšanje aktivne populacije zaradi konstantno visoke brezposelnosti je eden od vzrokov za primanjkljaj v javnih pokojninskih blagajnah. Delež brezposelnih prispeva k poslabšanju razmerja med aktivno populacijo in upokojenimi, po drugi strani pa povzroča visoke socialne stroške (nadomestila in podpore za brezposelne) ( Suša 2005, 30)

39

5 SKLEP Demografski trendi, ki jim sledimo, niso samo slovenski problem temveč svetovni. Skoraj povsod se zmanjšuje število otrok, ki jih rodi posamezna ženska. Podaljšuje se pričakovana življenjska doba, deloma zaradi povečane blaginje, deloma zaradi napredka medicine. Mlade generacije vstopajo v partnersko zvezo (poročno ali ne) kasneje, kot so stopale starejše generacije in tudi čedalje več jih je, ki se izogibajo zakonske partnerske zveze. Za Slovenijo je značilna ena najnižjih stopenj poročnosti v Evropi, saj znaša stopnja poročnosti v letu 2005 samo 2,9‰, medtem ko je leta 1995 znašala 4,2‰. Ženske odlašajo z rojstvom otroka dlje kot kdajkoli prej. Razlog temu je precej tudi podaljšano sožitje staršev in odraslih otrok. Ti ostajajo pri starših predvsem zaradi podaljšanega izobraževanja ter karierne usmerjenosti in s tem odrinjenega pričetka reprodukcijske dobe. Razvezanost je poleg poročnosti eden od vplivov, ki delujejo na rodnost. Tudi pri razvezanosti se v Sloveniji srečujemo s podobnimi vplivi kot v razvitem svetu. Padajoča rodnost vodi Slovenijo pod raven enostavnega obnavljanja prebivalstva. Rodnost v Sloveniji leta 2005 znaša 1,26 otroka na žensko v rodni dobi, za enostavno obnavljanje prebivalstva pri sedanji ravni umrljivosti pa bi morala ženska v svoji rodni dobi v povprečju roditi 2,1 otroka. Nizko stopnjo rodnosti povzročajo predvsem gospodarski razvoj, višje stopnje izobrazbe in posledično višja enakopravnost spolov. Torej so odločanje za rodnost ter končne posledice le tega rezultat zelo kompleksnih individualnih odločitev na eni strani ter spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov na drugi strani. Smrtnost kot negativna komponenta gibanja prebivalstva povzroča zmanjševanje števila prebivalstva. Nanjo najbolj vplivata starost, kot osnovni faktor smrtnosti in spol. Pri spolu je smrtnost žensk v vseh starostnih skupinah bistveno nižja kakor smrtnost moških. Razen starosti in spola pa na smrtnost prebivalstva delujejo še mnogi drugi znaki, kot so zakonski stan, aktivnost, brezposelnost, poklic, dejavnost, izobrazba, rasna pripadnost in drugi. Smrtnost v Sloveniji je doživela velik padec, kar pa je neposredna posledica razvoja medicinskih znanosti, izboljšanega socialnega zdravstva, posredno pa nanjo vpliva tudi hiter razvoj proizvodnih sil, gospodarstva in naraščanje življenjskega standarda. Za Slovenijo je značilna velika razlika v umrljivosti moških in žensk. Ženske umirajo bistveno starejše, saj praviloma niso izpostavljene tolikim tveganjem. Izračun kazalnikov smrtnosti ni odvisen od koledarskega prerazporejanja, kot pri rodnosti, kjer lahko ljudje zavestno prerazporejajo rojstva iz enega obdobja v drugo. Slovenijo uvrščamo med odprta prebivalstva in zato ni odvisna le od naravnega gibanja prebivalstva ampak tudi od selitvenega. V Sloveniji ločimo tako notranje (znotraj nacionalnega prostora), kot zunanje selitve (preko državnih meja). Notranje selitve so odvisne od družbenega in gospodarskega razvoja posameznih delov znotraj države. Pri zunanjih selitvah pa prevladujejo ekonomski dejavniki (razlike v plačah, dohodku in gospodarski razvitosti posamezne države).

40

Zunanje selitve imajo v Sloveniji velik vpliv na naraščanje in upadanje njenega prebivalstva. Konec devetdesetih zunanje selitve celo nadomestijo naravni prirast, kar ima za posledico povečanje števila prebivalcev. Po letu 1998 pa vse do leta 2004 je opaziti dokaj stabilen selitveni prirast, ki znaša okrog 2650 oseb na leto, in s katerim se nadomeščajo izgube iz naravnega gibanja prebivalstva Slovenije in se vzdržuje skupno število prebivalstva na ravni okrog 2 milijonov. Med migranti prevladuje predvsem mlado prebivalstvo. Staranje prebivalstva, zmanjševanje števila aktivnih prebivalcev, nefleksibilnost trga dela in strukturna nesorazmerja na trgu dela so vzroki za večje priseljevanje v Slovenijo. Zato je napovedovanje razvoja migracij najmanj zanesljivo. Starostne piramide kažejo, da se prebivalstvo stara, visoka rodnost prehaja v nizko. Glavni vzrok staranja prebivalstva so nizke stopnje rodnosti, višanje pričakovanega trajanja življenja ter pričakovanje negativne stopnje naravnega prirastka. Posledice staranja so težave javnih pokojninskih sistemov, izdatki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo in drugi javni izdatki povezani z demografskim razvojem. Število prebivalstva v zadnjem obdobju zelo počasi narašča, saj rodnost konstantno pada, podaljšuje se pričakovano trajanje življenja, naravni prirast je negativen, selitveni pa skromno pozitiven. V zadnjih letih je skromen porast prebivalstva zgolj posledica pozitivnega selitvenega prirasta, saj je naravni prirast že od leta 1997 pa do leta 2002 negativen. Številčno stanje prebivalstva vsakega območja je večinoma odvisno od naravnih, gospodarskih in socialnih razmer, saj le-te bistveno vplivajo na podatke o število rojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih ljudi, pa tudi na sestave prebivalstva. Demografsko statistiko sestavljajo popisi, vitalna statistika, registri in ankete. Pri analizi demografskih pojavov v Sloveniji je bil moj glavni vir Popis leta 2002. Z demografskimi modeli lahko odkrivamo in iščemo razmerja med demografskimi pojavi in dejavniki, ki vplivajo nanje. Največkrat imajo matematično, lahko pa tudi shematično in grafično obliko. Demografski modeli so primerni za testiranje teorij, uporabljamo jih lahko namesto eksperimentov, omogočajo nam simuliranje. Demografska analiza je skupek metod s pomočjo katerih iz absolutnih podatkov, ki jih zbere demografska statistika, pridobimo različne kazalnike demografskih pojavov. Izraz projekcija prebivalstva pomeni izračun verjetnega prihodnjega števila in sestave prebivalstva določenega območja po različnih znakih, ki je zasnovan na hipotezah o bodočem razvoju rodnosti, smrtnosti in selivnosti. Ločimo matematične in analitične projekcije. Prve je smiselno uporabljati le na kratek rok, medtem ko so analitične projekcije primerne za daljša obdobja, saj rast prebivalstva razčlenijo še na njene sestavine, to je rodnost, smrtnost in migracije. Izhajajo iz starostno-spolne strukture moškega in ženskega prebivalstva. Posledica staranja prebivalstva je spreminjanje strukture prebivalstva, kar prinaša ekonomske posledice. S projekcij je razvidno, da ob spremenjeni starostni strukturi prebivalstva in ob enakih parametrih, predvsem pri enakem vzorcu upokojevanja in aktivnosti, prišlo do povečanja javnih izdatkov. Zmanjšanje števila in deleža aktivnih prebivalcev ob hkratnem samo delno zmanjšanem skupnem številu prebivalcev, bo zmanjšalo možnosti rasti bruto domačega proizvoda.

41

Zato bi se moralo v Sloveniji ukrepati na več področjih, predvsem z aktivno prebivalstveno, zaposlovalno, pokojninsko in delovno politiko. Nižja je tudi stopnja varčevanja, ker so starejši ljudje ponavadi največji porabniki privarčevanih sredstev.

42

6 POVZETEK Demografski trendi, ki jim sledimo, napovedujejo probleme v razvoju prebivalstva. Mlade generacije vse redkeje vstopajo v partnersko zvezo, odločajo se tudi za vedno manjše število otrok. Tudi razvezanost je poleg poročnosti eden od dejavnikov , ki vplivajo na padajočo rodnost, ki Slovenijo vodi pod raven enostavnega obnavljanja prebivalstva. Nizko stopnjo rodnosti povzročajo predvsem družbeno-ekonomski dejavniki. Smrtnost žensk in moških se v vseh starostnih skupinah niža, kar je posledica spremenjenega načina življenja . Slovenijo uvrščamo med odprta prebivalstva in zato ni odvisna le od naravnega gibanja prebivalstva ampak tudi od migracij. Predvsem zunanje migracije imajo v Sloveniji velik vpliv na naraščanje in upadanje njenega prebivalstva. Starostna piramida kaže, da se prebivalstvo stara, kar je posledica nizke stopnje rodnosti, višanja pričakovanega trajanja življenja ter pričakovanje negativne stopnje naravnega prirastka. Posledice staranja so težave javnih pokojninskih sistemov, izdatki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo in drugi javni izdatki povezani z demografskim razvojem. Čeprav so projekcije prebivalstva odvisne od začetnega stanja in od predpostavk o tem kako se bodo v prihodnosti obnašali prebivalci in kakšni bodo rezultati politik v državi, pa skoraj vse napovedujejo zmanjšanje števila prebivalstva in podaljšanje pričakovane življenjske dobe. Ključne besede: poročnost, rodnost, smrtnost, naravni prirastek, migracije, starostna sestava, demografska statistika, demografski modeli, demografska analiza, projekcije prebivalstva, posledice demografskega razvoja ABSTRACT Demographic trends forecast problems in the future development of population. Younger generations do not easily enter marriage, and when they do, they generally decide on an ever smaller number of children. Divorces represent another factor causing an important dicrease in birhtrate, which renders the Slovene population uncapable of natural renewal. Low birthrate is also caused by social – economic factors. Changes in life stile are rising life expectancy, and dicreasing mortality. Slovenia is an open country, which does not depend only on natural population development but also on migrations. Especially outside migrations, migration inside wide region, are very important for Slovenia. The age pyramid clearly shows that the entire population is getting older, as a consequence of extremely low birthrate, increased life expectancy, and forercasted negative level of birthrate. The ageing of the population entails problems, especially in terms of finaning, in public pension funds, public health care services and prolonged care, and other costs related to the demographic growth. Although population projections depend on basic data and future projections, they all show negative growth in near future and all predict that the size of population will decrease and get older. Key words: nuptial, Fertility, Mortality, natural increase, Migration, age structure, demographic statistics, demographic models, demographic analysis, population projections, consequence of demographic development

43

7 LITERATURA

1. Bertoncelj Popit, Vesna. Včasih po 40 tisoč otrok na leto, zdaj samo še 17 do 18 tisoč. Delo, Gospodarsko finančni tednik 10, aprila, 6.

2. Bizjak, Jože. 2002. Razvoj evropskega prebivalstva v prihodnjih desetletjih in

ekonomske posledice. Diplomsko delo [online]. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/bizjak534.pdf [7.5.2007]

3. Breznik, Dušan. 1972. Demografski metodi i modeli. Beograd: Centar za demografska istraživanja.

4. Federal Reserve Bank of Kansas City. 2004. Global demographic change:

Economic impacts and policy challenges. Kansas City: Federal Reserve Bank of Kansas city.

5. Hočevar Kneževič, Duška. Rodnost, etničnost in nacija: nekateri razmisleki o

preučevanju demografskih značilnosti nacionalnih populacij [online]. Dostopno na:

http://www.inv.si/RIG/RIG%2050-51/hocevar.pdf [7.5.2007]

6. Inštitut za geografijo. Družba in prostorski razvoj Slovenije [online]. Dostopno na:

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/pr ostor_s lo2020/1_6_dokument.pdf [7.5.2007]

7. Jenko, Miha. 2007. Demografija, pokojnine in javne finance. Delo, Gospodarsko finančni tednik 10. aprila, 4-6.

8. Jenko, Miha. 2007a. Več otrok za bogatejšo Slovenijo. Delo, Gospodarsko

finančni tednik 10. aprila, 4.

9. Josipovič, Damir. 2004. Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC.

10. Josipovoč, Damir. Rodnostno obnašanje in priseljevanje v Sloveniji v obdobju po

drugi svetovni vojni [online]. Dostopno na: http://www.inv.si/RIG/RIG%2050-51/josipovic.pdf [7.5.2007]

11. Knap, Tomaž. 2002. Novejši demografski razvoj in prebivalstvena politika v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo [online]. Dostopno na:

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/knap261.pdf [7.5.2007]

12. Kraigher, Tomaž. 1998. Projekcije prebivalstva Slovenije 1996 – 2070. Ljubljana: UMAR.

44

13. Kraigher, Tomaž. 2005. Srednjeročna in dolgoročna projekcija demografskega razvoja Slovenije in njegovih socialno-ekonomskih komponent [online]. Dostopno na:

http://www.gov.si/umar/public/dz/2005/dz10-05.pdf [7.5.2007]

14. Malačič, Janez. 2003. Demografija. Teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

15. Progar, Tanja. 2004. Ekonomske posledice staranja prebivalstva. Diplomsko delo

[online]. Dostopno na: http://www.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/progar-tanja.pdf [7.5.2007]

16. Repovž, Mija. 2007. Alarmantne projekcije, previdni odzivi. Delo, Gospodarsko finančni tednik 10. aprila, 4-5.

17. Repovž, Mija. 2007a. Demografski trendi: Svetle in temne strani dolgega

življenja. Delo, Sobotna priloga 14. aprila, 6-7.

18. Sedlak, Sabina. 2004. Demografski razvoj Rusije. Diplomsko delo [online]. Dostopno na:

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/sedlak1292.pdf [7.5.2007]

19. SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2004. Prebivalstvo Slovenije 2002 [online]. Dostopno na:

http://www.stat.si/pub_rr816-04.asp [7.5.2007]

20. Suša, Matej. 2005. Staranje prebivalstva v Evropski uniji. Diplomsko delo [online]. Dostopno na:

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/susa1910.pdf [7.5.2007]

21. Šircelj, Milivoja, in Nelka Vertot. 1995. Projekcije prebivalstva Republike Slovenije: 1995 – 2020 = Population projections of the Republic of Slovenia. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko.

22. Šircelj, Milivoja. 2003. Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva

Slovenije: popisi 1921 – 2002. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

23. Šircelj, Milivoja. 2006. Rodnost v Sloveniji od 18. do 21.stoletja. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

24. Šircelj, Vojka. 2007. Demografija – veda o prebivalstvu. Ljubljana: Statistični

urad Republike Slovenije [online]. Dostopno na: http://www.mf.uni-lj.si/ibmi/biostat-center/gradiva/SirceljDemografija.ppt [7.5.2007]

25. UMAR – Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. 2006. Socialni razgledi [online]. Dostopno na:

http://www.sigov.si/zmar/projekti/socr/SR2006.pdf [7.5.2007]

45

26. Urbanc, Darja. 2003. Demografski problemi tranzicijskih držav. Diplomsko delo [online]. Dostopno na:

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/urbanc744.pdf [7.5.2007]

27. Vogelnik, Dolfe. 1969. Demografska statistika. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

28. Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 1998. Rodnostno vedenje Slovencev:

nacionalno poročilo. Ljubljana: Založba ZRC.

29. Žižmond, Egon. 1996 . Ekonomika narodnega gospodarstva. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

VIRI

1. Economic policy committee. The 2005 EPC projection of age-related expenditure: Agreed underlying assumptions and projection methodologies [online]. Dostopno na:

http://ec.europa.eu/economy_finance/epc/documents/2005/ageing2005en.pdf [7.5.2007]

2. Global Population profile: 2002. Global population growth [online]. [January 25, 2007]. Dostopno na:

http://www.census.gov/ipc/prod/wp02/wp-02003.pdf [7.5.2007]

3. Global Population rofile: 2002. Global population composition [online]. [January 25, 2007]. Dostopno na:

http://www.census.gov/ipc/prod/wp02/wp-02004.pdf [7.5.2007]

4. SURS – Statistični urad Republike Slovenije[online]. http://www.stat.si [7.5.2007]

5. SURS – Statistični urad Republike Slovenije. Popis 2002 [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/Popis2002/si/default.htm [7.5.2007]

6. Eurostat [online]. Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1090,1&_dad=portal&_sche ma=PORTAL [7.5.2007]

46

PRILOGE

47

Priloga 1: Živorojeni, živorojeni na 1000 prebivalcev, celotna rodnost, bruto stopnja obnavljanja in neto stopnja obnavljanja za Slovenijo od leta 1954 - 2002.

Leto Živorojeni skupaj

Živorojeni na 1000

prebivalcev

Celotna rodnost

Bruto stopnja obnavljanja

Neto stopnja obnavljanja

1954 31828 20,9 2,58 1,27 1,15 1955 32096 20,9 2,58 1,23 1,12 1956 31466 20,4 2,51 1,21 1,10 1957 30086 19,3 2,38 1,16 1,07 1958 28284 18,1 2,22 1,07 0,98 1959 28429 18,0 2,23 1,07 0,98 1960 27825 17,6 2,18 1,07 0,98 1961 28955 18,1 2,26 1,11 1,06 1962 29035 18,1 2,27 1,10 1,05 1963 29174 18,1 2,28 1,11 1,06 1964 29184 17,9 2,32 1,13 1,08 1965 30587 18,5 2,45 1,21 1,16 1966 30941 18,5 2,48 1,19 1,14 1967 29824 17,6 2,38 1,17 1,13 1968 28580 16,8 2,28 1,08 1,04 1969 27883 16,3 2,17 1,06 1,01 1970 27432 15,9 2,21 1,04 1,00 1971 28278 16,3 2,16 1,03 0,99 1972 28713 16,4 2,14 1,05 1,00 1973 29548 16,7 2,18 1,06 1,02 1974 28625 16,0 2,10 1,00 0,97 1975 29786 16,5 2,16 1,06 1,02 1976 30339 16,8 2,17 1,07 1,03 1977 29904 16,2 2,16 1,05 1,01 1978 30354 16,3 2,19 1,05 1,01 1979 30604 16,2 2,22 1,06 1,03 1980 29902 15,7 2,11 1,03 1,00 1981 29220 15,2 1,96 0,95 0,93 1982 28894 15,0 1,93 0,93 0,91 1983 27200 14,1 1,82 0,88 0,86 1984 26274 13,5 1,75 0,85 0,84 1985 25933 13,1 1,72 0,84 0,82 1986 25570 12,9 1,65 0,81 0,79 1987 25592 12,9 1,64 0,81 0,80 1988 25209 12,6 1,63 0,79 0,78 1989 23447 11,7 1,52 0,74 0,73 1990 22368 11,2 1,46 0,72 0,71 1991 21583 10,8 1,42 0,69 0,68 1992 19982 10,0 1,34 0,64 0,64 1993 19793 9,9 1,33 0,65 0,64 1994 19463 9,8 1,32 0,65 0,64 1995 18980 9,5 1,29 0,65 0,64 1996 18788 9,5 1,28 0,62 0,61 1997 18165 9,1 1,25 0,61 0,60 1998 17856 9,0 1,23 0,59 0,58 1999 17533 8,8 1,21 0,59 0,58 2000 18180 9,1 1,26 0,61 0,60 2001 17477 8,8 1,21 0,58 0,58 2002 17501 8,8 1,21 0,59 0,58

Vir: SURS

48

Priloga 2: Živorojeni, umrli in naravni prirastek v Sloveniji, 1954 – 2002

Živorojeni Umrli Leto

Skupaj Moški Ženske

Živorojeni na 1000

prebivalcev Skupaj Moški Ženske

Umrli na 1000

prebivalcev

Naravni prirastek

1954 31828 16211 15617 20,9 14897 7495 7402 9,8 16931 1955 32096 16728 15368 20,9 15109 7570 7539 9,8 16987 1956 31466 16286 15180 20,4 16351 8381 7970 10,6 15115 1957 30086 15343 14743 19,3 14545 7366 7179 9,3 15541 1958 28284 14684 13600 18,1 14082 7066 7016 9,0 14202 1959 28429 14750 13679 18,0 15357 7858 7499 9,7 13072 1960 27825 14202 13623 17,6 15145 7833 7312 9,6 12680 1961 28955 14793 14162 18,1 14013 7218 6795 8,8 14942 1962 29035 15021 14014 18,1 15866 8145 7721 9,9 13169 1963 29174 14990 14184 18,1 15102 8027 7075 9,4 14072 1964 29184 14819 14365 17,9 16729 8761 7968 10,3 12455 1965 30587 15477 15110 18,5 15987 8488 7499 9,7 14600 1966 30941 16063 14878 18,5 15248 8167 7081 9,1 15693 1967 29824 15109 14715 17,6 16353 8561 7792 9,7 13471 1968 28580 14478 14102 16,8 17446 9227 8219 10,2 11134 1969 27883 14332 13551 16,3 18564 9942 8623 10,8 9319 1970 27432 13901 13531 15,9 17353 9234 8119 10,1 10079 1971 28278 14794 13484 16,3 17425 9310 8115 10,0 10853 1972 28713 14847 13866 16,4 18153 9711 8442 10,4 10560 1973 29548 15274 14274 16,7 17614 9142 8472 9,9 11934 1974 28625 14941 13684 16,0 17206 9108 8098 9,6 11419 1975 29786 15217 14569 16,5 18180 9592 8588 10,1 11606 1976 30339 15587 14752 16,8 18157 9441 8716 10,0 12182 1977 29904 15448 14456 16,2 17633 9427 8206 9,6 12271 1978 30354 15822 14532 16,3 18357 9812 8545 9,9 11997 1979 30604 15920 14684 16,2 18148 9561 8587 9,6 12456 1980 29902 15276 14626 15,7 18820 9874 8946 9,9 11082 1981 29220 15021 14199 15,2 18733 9776 8957 9,8 10487 1982 28894 14917 13977 15,0 19647 10329 9318 10,2 9247 1983 27200 13930 13270 14,1 20703 10878 9825 10,7 6497 1984 26274 13439 12835 13,5 20214 10436 9778 10,4 6060 1985 25933 13347 12586 13,1 19854 10228 9626 10,0 6079 1986 25570 13075 12495 12,9 19499 9985 9514 9,8 6071 1987 25592 13064 12528 12,9 19837 10247 9590 10,0 5755 1988 25209 12999 12210 12,6 19126 9899 9227 9,6 6083 1989 23447 12101 11346 11,7 18669 9732 8937 9,3 4778 1990 22368 11454 10914 11,2 18555 9517 9038 9,3 3813 1991 21583 11116 10467 10,8 19324 9798 9526 9,7 2259 1992 19982 10333 9649 10,0 19333 9948 9385 9,7 649 1993 19793 10188 9605 9,9 20012 10265 9747 10,0 - 219 1994 19463 9899 9564 9,8 19359 9815 9544 9,7 104 1995 18980 9741 9239 9,5 18968 9630 9338 9,5 12 1996 18788 9710 9078 9,5 18620 9498 9122 9,5 168 1997 18165 9323 8842 9,1 18928 9649 9279 9,5 - 763 1998 17856 9256 8600 9,0 19039 9726 9313 9,6 - 1183 1999 17533 9049 8484 8,8 18885 9671 9214 9,5 - 1352 2000 18180 9368 8812 9,1 18588 9557 9031 9,3 - 408 2001 17477 9064 8413 8,8 18508 9654 8854 9,3 - 1031 2002 17501 9025 8476 8,8 18701 9696 9005 9,4 - 1200 Vir: SURS

49

Priloga 3: Pričakovano trajanje življenja po spolu v Sloveniji, 1960 - 1961 in 1992 – 2002. Starostne skupine

Leto

1960-1961

1992-1993

1993-1994

1994-1995

1995-1996

1996-1997

1997-1998

1998-1999

1999-2000

2000-20001

2001-2002

Moški 0 66,11 69,40 69,58 70,27 70,79 71,01 71,05 71,37 71,94 72,13 72,33

1 – 4 67,65 69,02 69,08 69,70 70,22 70,43 70,47 70,77 71,31 71,51 71,68 5 – 9 64,06 65,11 65,19 65,82 66,32 66,51 66,56 66,87 67,39 67,55 67,74

10 – 14 59,25 60,17 60,26 60,90 61,38 61,59 61,66 61,94 61,45 62,60 62,80 15 – 19 54,40 55,24 55,33 55,97 56,46 56,69 56,74 57,00 57,51 57,66 57,86 20 – 24 49,75 50,48 50,62 51,26 51,72 51,92 51,97 52,26 52,72 52,89 53,10 25 – 29 45,12 45,92 46,03 46,62 47,05 47,24 47,31 47,58 48,02 48,20 48,41 30 – 34 40,53 41,25 41,42 41,96 42,35 42,58 42,60 42,84 43,28 43,47 43,69 35 – 39 35,98 36,68 36,82 37,32 37,68 37,90 37,93 38,15 38,56 38,76 39,00 40 – 44 31,41 32,18 32,31 32,74 33,06 33,31 33,35 33,55 33,94 33,14 34,36 45 – 49 26,95 27,83 27,97 28,36 28,66 28,89 28,93 29,10 29,45 29,64 29,64 50 – 54 22,78 23,62 23,79 24,18 24,46 24,66 24,70 24,88 25,23 25,40 25,57 55 – 59 18,74 19,70 19,91 20,28 20,50 20,73 20,74 20,89 21,21 21,36 21,55 60 – 64 15,14 16,23 16,37 16,64 16,81 17,01 17,04 17,15 17,48 17,67 17,84 65 – 69 11,97 13,17 13,26 13,49 13,59 13,80 13,79 13,83 14,11 14,24 14,45 70 – 74 9,15 10,40 10,44 10,66 10,81 10,91 10,89 10,96 11,20 11,24 11,38 75 – 79 6,87 7,78 7,88 8,12 8,32 8,30 8,30 8,36 8,64 8,62 8,72 80 – 84 5,02 5,75 5,83 5,98 6,38 6,07 6,01 6,00 6,39 6,36 6,38

85 + 3,94 4,14 4,15 4,19 4,24 4,23 4,23 4,24 4,29 4,29 4,31

Ženske 0 71,96 77,29 77,38 77,76 78,25 78,62 78,68 78,75 79,10 79,57 79,87

1 – 4 72,95 76,81 76,85 77,22 77,58 77,94 78,02 78,08 78,43 78,88 79,13 5 – 9 69,28 72,93 72,95 73,28 73,64 74,02 74,10 74,15 74,48 74,92 75,17

10 – 14 64,44 67,98 68,02 68,37 69,69 69,05 69,13 69,17 69,52 69,97 70,21 15 – 19 59,52 63,03 63,06 63,41 63,74 64,09 64,18 64,22 64,55 65,00 65,24 20 – 24 54,68 58,14 58,16 58,53 58,84 59,18 59,29 59,32 59,65 60,09 60,33 25 – 29 49,84 53,27 53,30 53,65 53,96 54,29 54,38 54,43 54,74 55,17 55,41 30 – 34 45,02 48,38 48,43 48,77 49,07 49,38 49,46 49,51 49,83 50,26 50,48 35 – 39 40,23 43,53 43,59 43,92 44,20 44,50 44,57 44,63 44,95 45,37 45,59 40 – 44 35,49 38,75 38,81 39,13 39,42 39,72 39,77 39,78 40,11 40,54 40,76 45 – 49 30,85 34,06 34,13 34,45 34,71 35,00 35,06 35,11 35,42 35,79 36,00 50 – 54 26,35 29,53 29,55 29,89 30,19 30,43 30,48 30,53 30,84 31,20 31,39 55 – 59 21,98 25,10 25,12 25,47 25,79 25,99 26,02 26,11 26,43 26,77 26,94 60 – 64 17,82 20,82 20,85 21,15 21,45 21,68 21,67 21,76 22,07 22,43 22,60 65 – 69 13,90 16,81 16,82 17,06 17,34 17,55 17,52 17,58 17,89 18,23 18,36 70 – 74 10,56 12,98 13,00 13,27 13,52 13,67 13,64 13,72 13,98 14,27 14,37 75 – 79 7,86 9,57 9,55 9,81 10,06 10,11 10,09 10,23 10,46 10,67 10,74 80 – 84 5,68 6,82 6,83 6,96 7,12 6,99 6,97 7,03 7,25 7,45 7,47

85 + 4,23 4,51 4,51 4,53 4,56 4,57 4,56 4,57 4,60 4,63 4,64 Vir: SURS

50

Priloga 4: Povprečna starost umrlih v Sloveniji, 1954 – 2002

Povprečna starost umrlih Leto Moški Ženske 1957 57,3 63,2

1958 58,2 64,5

1959 59,4 65,5

1960 60,7 66,8

1961 59,9 66,7*

1962 61,0 67,7

1963 59,9 66,5

1964 61,5 67,8

1965 59,2 67,0

1966 59,1 66,7

1967 61,2 68,0

1968 61,5 68,4

1969 62,0 68,8

1970 61,7 68,5

1971 61,4 68,8

1972 62,4 69,5

1973 61,9 70,0

1974 62,8 70,1

1975 63,1 70,6

1976 62,6 71,0

1977 62,8 70,4

1978 63,3 71,0

1979 63,4 71,2

1980 63,5 71,8

1981 63,7 71,7

1982 63,7 72,3

1983 64,1 71,7

1984 63,7 72,2

1985 63,8* 72,8*

1986 64,3 73,0

1987 63,9 72,9

1988 64,4 73,0

1989 64,6 73,2

1990 65,8 74,8

1991 65,4 75,0

1992 65,9 74,8

1993 65,7 75,2

1994 65,6 75,1

1995 66,5 75,4

1996 66,6 75,7

1997 66,4 75,6

1998 66,5 75,4

1999 67,3 75,3

2000 67,2 75,6

2001 67,3 76,6

2002 67,9 77,0 Vir: SURS

51

Priloga 5: Selitve po tipu in spolu v Sloveniji, 1991 - 2002 Leto Meddržavne selitve Notranje selitve

Priseljeni iz tujine Odseljeni v tujino Selitveni prirast v tujino Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske

1991 5989 3638 2351 9060 4965 4095 -3071 -1327 -1744 35954 16946 19008 1992 3461 1738 1723 3848 2055 1793 -387 -317 -70 42662 20245 22417 1993 2745 1357 1388 1390 638 752 1355 719 636 34997 16439 18558 1994 1919 940 979 983 460 523 936 480 456 31420 14667 16753 1995 5879 3656 2223 3372 2202 1170 2507 1454 1053 25736 11801 13935 1996 9495 5979 3516 2985 1757 1228 6510 4222 2288 28655 13377 15278 1997 7889 5388 2501 5447 4174 1273 2442 1214 1228 29313 13717 15596 1998 4603 2817 1786 6708 5131 1577 -2105 -2314 209 30110 14035 16075 1999 4941 3683 1258 2606 1732 874 2335 1951 384 30509 14186 16323 2000 6185 4397 1788 3570 2376 1194 2615 2021 594 29781 13709 16072 2001 7803 5321 2482 4811 3503 1308 2992 1818 1174 30967 14503 16464 2002 9134 6216 2918 7269 4596 2673 1865 1620 245 34868 16827 18041 Vir: SURS

52

Priloga 6: Odseljeni v tujino in priseljeni iz tujine leta 2002 Država državljanstva Odseljeni v tujino Priseljeni iz tujine SKUPAJ 7269 9134 EVROPA 7050 8817 Albanija 29 23 Avstrija 9 27 Belgija 8 11 Bolgarija 7 23 Bosna in Hercegovina 1323 2531 Češka republika 12 18 Danska - 9 Francija 17 41 Hrvaška 779 1307 Italija 15 85 Jugoslavija 485 1221 Madžarska 26 27 Makedonija 1269 1217 Nemčija 2 41 Nizozemska 9 21 Poljska 4 13 Romunija 1 49 Ruska federacija 112 135 Slovenija 2624 1432 Švedska 5 18 Švica 2 11 Ukrajina 239 269 Združeno kraljestvo 24 20 Druge države 49 268 AFRIKA 10 18 AZIJA 116 158 JUŽNA AMERIKA 17 32 SEVERNA IN SREDNJA AMERIKA

51 81

Kanada - 4 Združene države 49 61 AVSTRALIJA IN OCEANIJA 19 2 Neznana država 6 22

Vir: SURS