Embed Size (px)
Citation preview
POROČILO DIREKTORATA ZAMIGRACIJE IN INTEGRACIJOZA LETO 2011
Izdalo: Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijePripravil: Direktorat za migracije in integracijo, Žiga TomcOblikovanje: Mirsada DželadiniTisk: Čukgraf, d. o. o.Naklada: 700 izvodovLjubljana, marec 2012
www.mnz.gov.siwww.infotujci.si
KAZALO
1. Zakonite migracije 7
2. Mednarodna zaščita 29
3. Integracija 45
4. Črpanje sredstev iz evropskih skladov 59
5
UVODNIK
V Direktoratu za migracije in integracijo (DMI) smo leta 2011 začeli nekaj novih projektov ter nadaljevali s posodobitvijo zakonodaje s celotnega delovnega po-dročja. Junija je bil sprejet nov Zakon o tujcih. Poglavitna rešitev, ki jo je uvedel, je modra karta EU, ki je enotno dovoljenje za delo in prebivanje. Modra karta EU tujcu omogoča vstop, prebivanje in delo na ozemlju Slovenije. DMI je izvedel tudi zakonodajo EU o uvedbi nove oblike dovoljenja za prebivanje za državljane tret-jih držav in začel izdajati dovoljenja za prebivanje v obliki kartice z biometričnimi zaščitnimi elementi.
6
DIREKTORAT ZA MIGRACIJEIN INTEGRACIJO
Sektor za migracijeSektor za mednarodno
zaščitoSektor za integracijo
Oddelek za statusne zadeve mednarodne zaščite
Azilni dom
Nova organiziranost direktorata je razvidna iz spodnje organizacijske sheme:
V tem letu spremenili Uredbo o integraciji tujcev in državljanom tretjih držav omogočili udeležbo v brezplačnih programih vključevanja takoj po vstopu v Slo-venijo. Leta 2011 se je udeležba v programih vključevanja povečala, k čemur je bistveno pripomoglo informiranje državljanov tretjih držav. Zadnji uspešen pro-jekt informiranja je bila kampanja “Učim se slovensko, da bom lahko povedal, kdo sem”. Pred tem je ministrstvo odprlo spletno stran www.infotujci.si, ki je zaživela kot stična točka za vse informacije, namenjene tujcem v Sloveniji.
Novembra 2010 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel spremembe in dopol-nitve Zakona o mednarodni zaščiti, s katerim se je razširil obseg pravic prosilcev in oseb s priznano mednarodno zaščito (OMZ). V letu 2011 so bili kot posledica teh sprememb in dopolnitev sprejeti podzakonski akti, ki so med drugim omogo-čili izplačevanje žepnine prosilcem za mednarodno zaščito in boljšo obravnavo mladoletnikov brez spremstva ter oseb s pridobljeno mednarodno zaščito.
7
1. ZAKONITE MIGRACIJE
Direktorat za migracije je leta 2011 pripravil nov Zakon o tujcih in štiri podza-konske predpise na njegovi podlagi.
V skladu s pravnim redom EU je Republika Slovenija 18. maja 2011 začela izdajati nova dovoljenja za prebivanje v kartični obliki. Od vstopa Slovenije v Evropsko Unijo smo tujcem izdajali dovoljenje za prebivanje v obliki nalepke. DMI je vodil projekt in zagotovil pravočasno izdajanje dovoljenj za prebivanje v obliki izkaz-nice, ki vsebuje nove tehnološke rešitve, je zaščitena s posebnimi zaščitnimi ele-menti ter vsebuje brezkontaktni čip z biometričnimi podatki tujca.
Vzorec novega dovoljenja za prebivanje v kartični obliki:
8
1.1 Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) – izbrisani
Sektor za migracije DMI je pristojen za vodenje in odločanje v že začetih in do ob-jave Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/10) v Uradnem listu Republike Slovenije, to je do 24. 6. 2010 še nedokonča-nih upravnih postopkih v zadevah izdaje dovoljenja za stalno prebivanje po Za-konu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Re-publiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZUSDDD). Z dnem objave Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 50/10) v Uradnem listu Republike Slovenije, tj. od 24. 6. 2010, so za vodenje upravnih postopkov izdaje dovoljenja za stalno prebivanje pristojne upravne enote.
Leta 2011 je Sektor za migracije skupaj rešil 57 upravnih zadev, in sicer je bilo 19 zadevam za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji po ZUSDDD ugodeno, 13 prošenj je bilo zavrnjenih, štiri prošnje za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje so bile zavržene, v 19 primerih je bil postopek za izdajo do-voljenja za stalno prebivanje s sklepom ustavljen. Dne 31. 12. 2011 je bilo ne-rešenih še 53 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji po ZUSDDD.
9
Tabela prikazuje število rešenih prošenj ter način rešitve prošnje za izdajo dovo-ljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi ZUSDDD v obdo-bju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011. Podatki v oklepajih so za leti 2010 in 2009.
I. STOPNJA ZUSDDD 2011 (2010, 2009)
REŠENIH 57 (40, 47)
ugodeno 19 (20, 17)
zavrnjeno 13 (0, 8)
zavrženo 4 (3, 14)
ustavljeno 19 (17, 6)
prekinitev postopka 2 (0, 2)
Od 24. 6. 2010 do 31. 12. 2011 je bilo na upravnih enotah evidentiranih 211 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B (od tega so 152 prošenj vložili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: RSP), 17 prošenj so vložili otroci izbrisanih iz RSP, 42 prošenj pa so vložili tujci z razlogom “drugo/ni izbrisan iz RSP”). Izdanih je bilo 55 dovoljenj za stalno prebivanje, 80 pa je bilo zavrnjenih ali zavrženih prošenj ali ustavljenih postop-kov. Nerešenih je ostalo 76 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B.
Od 24. 6. 2010 do 31. 12. 2011 je bila na vseh upravnih enotah evidentirana 101 prošnja za izdajo posebne odločbe, od tega je za izdajo posebne odločbe zapro-
10
silo 24 izbrisanih iz RSP, štirje otroci izbrisanega iz RSP in 73 državljanov RS. Izdanih je bilo 74 posebnih odločb, od tega 10 izbrisanim iz RSP, dvema otro-koma izbrisanega iz RSP in 62 državljanom RS. Izdanih je bilo tudi 49 posebnih odločb po uradni dolžnosti. Število zavrnjenih, zavrženih prošenj in ustavljenih postopkov je skupaj 10. Nerešenih je ostalo 17 prošenj za izdajo posebne od-ločbe na prošnjo stranke.
1.2 Statistika upravnega odločanja na drugi stopnji
Sektor za migracije kot drugostopenjski organ rešuje pritožbe v postopkih izdaje dovoljenj za prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o tujcih in ZUSDDD.
Tabela prikazuje število prispelih in rešenih pritožb ter način rešitve pritožbe v zadevah izdaje dovoljenja za začasno in stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji ter potrdila o prijavi prebivanja za državljana države članice EGP za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 (številke v oklepajih so podatki za leti 2010 in 2009).
11
II. STOPNJAPRITOŽBE DOV. ZA
ZAČASNO P. 2011 (2010, 2009)
PRITOŽBE DOV. ZA STALNO P.
2011 (2010, 2009)
ZUSDDD 2011 (2010*)
POSEBNE ODLOČBE
2011
PRISPELIH* 126 (152, 180) 6 (13,17) 19 (7) 7
REŠENIH 178 (114, 70) 6 (5,9) 13 (1) 1
ugodeno 30 (27, 14) 0 (1,4) 6 (1) 0
zavrnjeno 132 (65, 41) 5 (4,5) 6 (0) 1
zavrženo 1 (0, 2) 1 (0,0) 0 (0) 0
ustavljeno 15 (22, 13) 0 (0,0) 1 (0) 0
* prispele pritožbe po 24. 7. 2010
V letu 2011 je Sektor za migracije prejel 126 pritožb, povezanih z izdajo dovolje-nja za začasno prebivanje, in šest zaradi dovoljenja za stalno prebivanje. Sektor za migracije je prav tako prejel 19 pritožb v zadevah izdaje dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD in sedem pritožb v postopkih izdaje posebne od-ločbe.
Od obravnavanih zadev je bilo rešenih skupaj 198 pritožb, od tega je bilo 36 pri-tožbam ugodeno, 144 pritožb je bilo zavrnjenih, zavrženi sta bili dve pritožbi, v 16 primerih pa je bil postopek ustavljen. Na dan 31. 12. 2011 je bilo nerešenih 8 pritožb v zadevah izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, 123 pritožb v zadevah izdaje dovoljenja za začasno prebivanje ter 5 pritožb v postopkih izdaje posebne odločbe.
12
Spodnji graf prikazuje skupaj prispele in rešene upravne zadeve na podlagi Za-kona o tujcih in ZUSDDD.
Prispele in rešene upravne zadeve v obdobju 2009-2011
0
50
100
150
200
250
300
350
2009 2010 2011
Prispele
Rešene
309
126
217
159 158
257
1.2 Število dovoljenj za prebivanje, veljavnih 31. 12. 2011
Dne 31. 12. 2011 je imelo v Republiki Sloveniji 100.910 tujcev veljavno dovolje-nje za prebivanje, od tega je:
− imelo 48.228 tujcev veljavno dovoljenje za stalno prebivanje (1.258 državlja-nov držav članic EGP in 46.970 državljanov tretjih držav),
13
− imelo 52.682 tujcev veljavno dovoljenje za začasno prebivanje oziroma po-trdilo o prijavi prebivanja (44.253 državljanov tretjih držav in 8.429 državlja-nov držav članic EGP).
Na dan 31. 12. 2011 je imel 27.001 državljan tretje države veljavno dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, en državljan tretje države zaradi sezonskega dela, 170 zaradi izvajanja storitev z napotenimi delavci, 1.196 je bilo dnevnih delovnih migrantov, 13.012 zaradi združitve družine, 1.753 zaradi štu-dija, 348 iz drugih utemeljenih razlogov, 705 državljanov tretjih držav je imelo veljavno dovoljenje za začasno prebivanje izdano kot otroku tujca, rojenemu v Republiki Sloveniji, 67 državljanov tretjih držav pa je imelo veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, izdano iz drugih razlogov (slovensko poreklo, raziskoval-ci, tujci s statusom rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU).
V letu 2011 se je zmanjšalo število veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje tuj-ca v Republiki Sloveniji, in sicer za 2,1 % v primerjavi z letom 2010.
14
Graf 1: Število dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja, veljavnih 31. 12. 2007, 31. 12. 2008, 31. 12. 2009, 31. 12. 2010 in 31. 12. 2011
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
L e to
EGP
TRETJE DRŽAVE
SKUPAJ
EGP 4.464 6.627 6.181 71 7.498 8.429
TRETJE DRŽAVE 39.261 59.174 55.359 46.308 44.253
SKUPAJ 43.725 65.801 61.540 53.806 52.682
2007 27 2008 2009 2010 20 2011
Štev
ilo v
elja
vnih
dov
olje
nj/p
otrd
il
Graf 2: Število dovoljenj za stalno prebivanje, veljavnih 31. 12. 2009, 31. 12. 2010 in 31. 12. 2011
0
20.000
40.000
60.000
EGP
TRETJE DRŽAVE
SKUPAJ
EGP 1.059 19 1.262 1.258
TRETJE DRŽAVE 37.656 41.812 46.970
SKUPAJ 38.715 43.074 48.228
2009 2010 2011
Štev
ilo v
elja
vnih
dovo
ljenj
/pot
rdil
Leto
15
V letu 2011 se je povečalo število veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, in sicer za 12 % v primerjavi s preteklim letom.
1.3 Število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja
Upravne enote so leta 2011 izdale skupaj 50.143 dovoljenj za začasno prebiva-nje tujca v Republiki Sloveniji/potrdil o prijavi prebivanja, od tega 11.471 prvih dovoljenj za začasno prebivanje, podaljšanih je bilo 29.255 dovoljenj za začas-no prebivanje, 713 dovoljenj za začasno prebivanje je bilo izdanih kot nadaljnje dovoljenje, 1.676 dovoljenj za začasno prebivanje je bilo izdanih družinskim članom državljanov držav članic EGP ali slovenskih državljanov, 215 dovoljenj za začasno prebivanje je bilo podaljšanih družinskim članom državljanov držav čla-nic EGP ali slovenskih državljanov, eno dovoljenje za začasno prebivanje je bilo izdano za izvajalca storitev iz Švicarske konfederacije, ki ni državljan Švicarske konfederacije, državljanom Švicarske konfederacije je bilo izdanih 13 dovoljenj za začasno prebivanje, tri dovoljenja za začasno prebivanje so bila državljanom Švicarske konfederacije podaljšana, državljanom držav članic EGP pa je bilo iz-danih 5.414 potrdil o prijavi prebivanja, 1.382 potrdil o prijavi prebivanja pa je bilo obnovljenih.
V letu 2011 se je povečalo število izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje (11.471), in sicer za 18,1 % glede na leto 2010 (9.717), za 20,9 % pa se je v
16
primerjavi s preteklim letom zmanjšalo število podaljšanj dovoljenj za začasno prebivanje državljanom tretjih držav.
Spodnji graf prikazuje gibanje izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje v obdobju od leta 2009 do 2011 glede na razlog prebivanja državljanov tretjih dr-žav v Republiki Sloveniji. Število izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje na podlagi zaposlitve ali dela v letu 2011 (6.589) je bilo za 10,7 % višje kot leta 2010 (5.951), prav tako se je glede na preteklo leto v 2011 povečalo število iz-danih prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi študija (za 58 %), združitve družine (za 21 %) in iz ostalih razlogov (za 44 %).
17
Graf 3: Število izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje v obdobju 2007–2011 glede na razlog prebivanja
18
Graf 4: Prikaz števila izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela v letih 2009, 2010 in 2011 – prvih sedem držav
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
7.000
Kosovo BIH
Srbija
Srbija
Srbi
Makedonija
Makedonija
Makedoni
Hrvašk
a
Kitajsk
a
Ukrajin
a
Država
Štev
ilo iz
dani
h do
volje
njŠt
evilo
izda
nih
dovo
ljenj
Štev
ilo iz
dani
h do
volje
n
2009
2010
2011
Državljanom Republike Kosovo je bilo v letu 2011 izdanih za 43,1 % manj prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela kot v letu 2010. V letu 2011 se je zmanjšalo tudi število izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela državljanom Republike Makedonije, in sicer za 19,4 % v primerjavi s preteklim letom, prav tako se je zmanjšalo število prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, izdanih državljanom Republike Hrvaške, in sicer za 7,7 % glede na preteklo leto.
19
Državljani Bosne in Hercegovine so imeli glede na leto 2010 v letu 2011 za 34,6 % več izdanih prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, državljani Republike Srbije za 24,3 %, državljani Ljudske republike Kitajske za 26,5 % in državljani Ukrajine za 37,9 %.
Graf 5: Struktura izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanom tretjih držav v letu 2011 glede na razlog/namen prebivanja
Glede na razlog oziroma namen prebivanja tujca v Republiki Sloveniji je bilo od vseh izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanom tretjih držav v letu 2011 največ dovoljenj za začasno prebivanje izdanih iz razloga zaposlitve ali dela (67 %), 26 % dovoljenj za začasno prebivanje je bilo izdanih zaradi združitve družine, 6 % zaradi študija in 1 % iz drugih razlogov.
20
Graf 6: Struktura dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja, izdanih zaradi zaposlitve ali dela v letu 2011, glede na državljanstvo oseb, ki so jim bila izdana
V letu 2011 je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje izdanih za zaposlitev ali delo, in sicer državljanom Bosne in Hercegovine (15.332), Republike Srbije (3.708), Republike Hrvaške (3.480), Republike Kosovo (2.725), Republike Make-donije (1.869), Ukrajine (651) in Ljudske republike Kitajske (345). Med državlja-ni držav članic EGP so prevladovali državljani Republike Bolgarije, ki jim je bilo zaradi zaposlitve ali dela izdanih 3.035 potrdil o prijavi prebivanja, državljani Slovaške republike, ki jim je bilo iz omenjenega razloga izdanih 463 potrdil o prijavi prebivanja, ter državljani Romunije, ki jim je bilo zaradi zaposlitve ali dela izdanih 358 potrdil o prijavi prebivanja.
21
Graf 7: Skupno število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja v obdobju 2007–2011 glede na namen prebivanja
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000Št
evilo
izda
nih
dovo
ljenj
/pot
rdil
Razlog/namen prebivanja
2007
2008
2009
2010
2011
2007 56.352 7.242 12 1.560 873
2008 75.829 9.957 2.242 703
2009 57.893 10.096 2.712 898
2010 40.486 10.347 2.886 885
2011 33.866 11.592 3.569 1.116
zaposlitev ali delo
združitevdružine študij ostali razlogi
V letu 2011 je bilo skupaj izdanih 50.143 dovoljenj za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji oziroma potrdil o prijavi prebivanja za državljane držav članic EGP, kar je za 4.461 oziroma 8,2 % manj kot v 2010 (54.604).
22
Glede na namen prebivanja tujca v Republiki Sloveniji je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja (33.866) izdanih zaradi zaposlitve ali dela, tem sledijo dovoljenja za začasno prebivanje, izdana zaradi združitve družine (11.592) in študija (3.569), ter dovoljenja za začasno prebiva-nje, izdana iz drugih razlogov (1.116). V primerjavi z letom 2010 se je zmanjšalo število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebiva-nja zaradi zaposlitve ali dela, in sicer za 16,4 %. Izdaja dovoljenj za začasno pre-bivanje iz razloga združitve družine, študija in iz drugih razlogov pa se je glede na leto 2010 povečala, in sicer zaradi združitve družine za 12 %, zaradi študija za 23,7 %, iz drugih razlogov pa za 26,1 %.
Graf 8: Struktura dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja v letu 2011 glede na državljanstvo oseb, ki so jim bila izdana
Bosna in Hercegovina
41%
Kosovo10%
Hrvaška10%
Srbija10%
Makedonija8%
Ostale države21%
Bosna in Hercegovina
Kosovo
Hrvaška
Srbija
Makedonija
Ostale države
23
V letu 2011 je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji izdanih državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, in sicer državljanom Bosne in Hercegovine (20.891), Republike Kosovo (4.985), Republike Hrvaške (4.974), Republike Srbije (4.915) in Republike Makedonije (3.904). Med drugimi državljani tretjih držav je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje v letu 2011 izdanih državljanom Ukrajine (799), Ruske federacije (516), Ljudske republike Kitajske (501), Črne gore (233), Turčije (218), Združenih držav Amerike (171) in Dominikanske republike (134). Med državljani držav članic EGP je bilo največ po-trdil o prijavi prebivanja izdanih državljanom Republike Bolgarije (3.260) in Slo-vaške republike (584), tem sledijo državljani Italijanske republike (430), Romu-nije (415), Španije (281), Zvezne republike Nemčije (279) ter Madžarske (227).
1.4 Število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji
V letu 2011 je bilo izdanih tudi 6.847 dovoljenj za stalno prebivanje, od tega je bilo državljanom tretjih držav izdanih 5.569 dovoljenj za stalno prebivanje, družinskim članom državljanov držav članic EGP ali slovenskih državljanov je bilo izdanih 1.035 dovoljenj za stalno prebivanje, 243 dovoljenj za stalno prebivanje pa je bilo izdanih državljanom držav članic EGP.
V primerjavi z letom 2010 (5.560) je bilo v letu 2011 za 23,1 % več izdanih do-voljenj za stalno prebivanje.
24
Graf 9: Število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje v obdobju 2007–2011
DSP za drž. EGP
DSP za druž. člana državljanaEGP ali slo. državljana
DSP za državljana tretje dretje dret žave
Skupaj
62 79 107 27 217 243
DSP za druž. članadržavljana EGP alislo. državljana
471 61 625 732 92 962 1.035
DSP za državljanatretje države
1.986 2.412 32 3.096 46 4.381 51 5.569
Skupaj 2.519 39 3.116 3.935 55 5.560 6.847
2007 2008 2009 2010 2011
DSP za drž. EGP
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
2007 2008 2009 2010 2011
1.5 Število neizdanih dovoljenj za prebivanje
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo leta 2011 zavrnjenih 819 prošenj za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja zavrnjenih, 110 prošenj zavrženih ter 1.391 postopkov za izdajo dovoljenj za začasno prebi-
25
vanje/potrdil o prijavi prebivanja ustavljenih. Pri izdaji dovoljenj za stalno prebi-vanje je bilo zavrnjenih 172 prošenj, 17 prošenj je bilo zavrženih, 210 postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje pa je bilo ustavljenih.
Državljanom tretjih držav je bilo zavrnjenih 631 prošenj za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje in 168 prošenj za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje, za-vrženih je bilo 98 prošenj za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje in 17 prošenj za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje, 1.031 postopkov za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje in 205 postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje dr-žavljanom tretjih držav pa je bilo ustavljenih.
Državljanom držav članic EGP je bilo leta 2011 zavrnjenih 188 prošenj za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja in štiri prošnje za izdajo dovolje-nja za stalno prebivanje, 12 prošenj za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja je bilo zavrženih, 360 postopkov za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja, pet postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje držav-ljanom držav članic EGP pa je bilo ustavljenih.
1.6 Število razveljavitev dovoljenj za prebivanje ter odpovedi prebivanja
Upravne enote so leta 2011 razveljavile 922 dovoljenj za začasno prebivanje, od tega 422 prvih dovoljenj za začasno prebivanje in dve dovoljenji za stalno prebiva-nje. Podatki za leto 2011 kažejo, da je število razveljavljenih dovoljenj za začasno prebivanje glede na leto 2010 (2.655) upadlo, in sicer za 65,3 %.
26
Graf 10: Razveljavljena dovoljenja za začasno prebivanje v obdobju 2008–2011
2.001
8.813
2.655
922
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
2008 2009 2010 2011
Leto
Štev
ilo ra
zvel
javl
jeni
h do
volje
nj
DZP
1.7 Število izdanih potnih listov za tujca
Leta 2011 je bilo tujcem izdanih 70 potnih listov, opravljene so bili tudi trije vpisi sprememb naslova stalnega prebivališča v veljavni potni list za tujca.
29
2 MEDNARODNA ZAŠČITA
Sektor za mednarodno zaščito DMI je pristojen predvsem za sodelovanje pri pri-pravi politike Republike Slovenije na področju mednarodne zaščite ter za njeno iz-vajanje. Prikazani statistični podatki se nanašajo na posamezne dejavnosti, ki jih sektor izvaja skladno s pristojnostmi, določenimi z Zakonom o mednarodni zaščiti.
2.1 Nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v letu 2011
Azilni dom je v letu 2011 sprejel 358 novih prošenj za mednarodno zaščito iz 36 držav. Največ (67) je bilo državljanov Afganistana, sledijo državljani Turčije (51), Pakistana (28), Tunizije (25), Somalije (20), Kosova (19), Srbije (17), Alžirije (13), Maroka (po 12) in Sirije ter Irana (11).
Tabela 1: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po državljanstvu
DRŽAVA ŠTEVILO %Afganistan 67 19Turčija 51 14Pakistan 28 8Tunizija 25 7Somalija 20 6Kosovo 19 5Srbija 17 5Alžirija 13 4Maroko 12 3
30
DRŽAVA ŠTEVILO %Sirija 11 3Iran 11 3Irak 8 2Palestina 7 2BiH 6 2Nigerija 6 2Egipt 6 2Libija 6 2Ukrajina 5 1Sudan 5 1Gambija 4 1Zahodna Sahara 4 1Rusija 4 1Moldavija 3 1Indija 3 1Kazahstan 3 1Hrvaška 2 1Črna Gora 2 1Kongo, DR 2 1Albanija 1 0Belorusija 1 0Gruzija 1 0Eritreja 1 0Kamerun 1 0brez državljanstva 1 0Jemen 1 0Sierra Leone 1 0SKUPAJ 358 100
31
Glede na starost je bilo največ nastanjenih prosilcev iz starostne skupine od 18 do 34 let (179), sledijo prosilci, stari od 35 do 64 let (49), en prosilec pa je bil starejši od 65 let. Otrok in mladoletnih prosilcev je bilo 93, od tega 54 mlado-letnikov brez spremstva.
Po spolu so prevladovali moški (285 ali 89 %), žensk pa je bilo 37 (11 %).
Tabela 2: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po starosti
STAROST ŠTEVILO %
0 do 13 let 38 1214 do 17 let 55 1718 do 34 let 179 5635 do 64 let 49 15nad 65 let 1 0
SKUPAJ 322 100
Graf 11: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po starosti
12%
17%
56%
15%0%
0 do 13 let
14 do 17 let
18 do 34 let
35 do 64 let
nad 65 let
32
Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito se je leta 2011 gle-de na leto 2010, ko je bilo na novo nastanjenih 246 prosilcev, povečalo za 76,3 %. Upoštevajoč trajanje nastanitve prosilcev v Azilnem domu je bilo leta 2011 skupaj 29.144 nastanitvenih dni, kar je 39,3 % več v primerjavi z letom 2010 (20.920 nastanitvenih dni).
Na podlagi 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti 37 prosilcem za mednarodno zaščito omejeno gibanje. 34 prosilcem je bilo gibanje omejeno na prostore Centra za tujce Veliki Otok, trem pa na prostore Azilnega doma. Največkrat je bilo giba-nje omejeno državljanom Pakistana in Turčije (5), Afganistana, Gambije in Maroka (4), Moldavije (3), Indije (2) ter Alžirije, Bosne in Hercegovine, Gruzije, Iraka, Irana, Kosova, Nigerije, Sirije, Somalije in Ukrajine (po 1).
2.2 Odločanje o prošnjah za mednarodno zaščito v letu 2010
Sektor za mednarodno zaščito je dne 1. 1. 2011 reševal še 118 prošenj za med-narodno zaščito iz preteklega obdobja. Leta 2011 je bilo vloženih 358 prošenj za mednarodno zaščito (od tega 51 vnovičnih prošenj), 19 zadev pa je bilo med letom 2011 vrnjenih v ponovni postopek. Glede na navedeno je bilo do 31. 12. 2011 v reševanju 476 prošenj, od katerih je bilo rešenih 392, kar pomeni, da so na ta dan ostale nerešene še 103 prošnje za mednarodno zaščito.
33
Tabela 3: Primerjalni pregled vloženih prošenj za mednarodno zaščito
LETO ŠTEVILO NOVIH PROŠENJ
PRENOS IZ PREDHODNEGA
LETA
PONOVNA VLOGA
VRNJENO V PONOVNI POSTOPEK
SKUPAJ
1995 6 12 / / 18
1996 35 1 / / 36
1997 72 10 / / 82
1998 337 31 / / 368
1999 744 286 / / 1030
2000 9244 589 / / 9833
2001 1511* 8864 / / 10375*
2002 640 305 / 60 1005
2003 1066 195 35 45 1341
2004 1173 170 35 70 1448
2005 1597 323 77 160 2157
2006 518 309 61 339 1227
2007 395 183 39 56 673
2008 242 97 18 52 409
2009 187 84 15 22 308
2010 211 80 35 31 357
2011 307 118 51 19 495
34
Graf 12: Primerjalni pregled vloženih prošenj za mednarodno zaščito
0
500
1000
1500
2000
2500
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
ŠTEVILO NOVIHPROŠENJ
PRENOS IZPREDHODNEGA LETAPREDHODNEGA LETAPREDHODNEGA LET
PONOVNA VLOGA
VRNJENO V PONOVNIPOSTOPEK
SKUPAJ
Tabela 4: Primerjalni pregled odločanja o prošnjah za priznanje mednarodne zaščite
LETOŠTEVILO VLOG V
ODLOČANJU
PRIZNAN STATUS
ZAVRNJENE PROŠNJE
USTAVITEV POSTOPKA ZAVRŽENE VARNA
TRETJAREŠENE VLOGE
PRENOS V NASLEDNJE
LETO
1995 18 2 4 10 1 / 17 1
1996 36 0 0 5 21 / 26 10
1997 82 0 8 15 28 / 51 31
1998 368 1 27 13 41 / 82 286
1999 1030 0 87 237 117 / 441 589
35
2000 9833 11 46 831 0 81 969 8864
2001 10375* 25 97 9911 9 0 10042 333
2002 1005 3 105 619 12 0 739 266
2003 1341 37 123 964 17 25 1166 175
2004 1448 39 317 737 20 12 1125 323
2005 2157 26 661 1120 38 3 1848 309
2006 1227 9 561 288 43 0 901 326
2007 673 9 276 238 53 0 576 97
2008 409 4 145 164 12 0 325 84
2009 308 20 89 96 23 0 228 80
2010 357 23 55 120 27 14 239 118
2011 495 24 78 177 40 73 392 103
Graf 13: Primerjalni pregled odločanja o prošnjah za priznanje mednarodne zaščite v letu 2010
10%
23%
50%
11% 6%PRIZNAN STATUS
ZAVRNJENE PROŠNJE
USTAVITEV POSTOPKA
ZAVRŽENE
VARNA TRETJA
Zgornja tabela prikazuje, da se je leta 2011 v primerjavi z letom 2010 poveča-lo število vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Nekoliko več (36 % glede na število vseh postopkov v reševanju) – v primerjavi z letom 2010 – je bilo v letu
36
2011 postopkov, ki so bili ustavljeni, v veliki večini primerov zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma. Leta 2011 je bilo približno enako število vsebinskih odločitev oz. prošenj, ki so bile zavrnjene, trend iz leta 2010 pa se je ohranil tudi pri številu priznanih statusov mednarodne zaščite. V primerjavi z letom 2010 se je leta 2011 bistveno povečalo število rednih postopkov za priznanje mednarod-ne zaščite. V letu 2010 je bilo v rednem postopku rešenih 46 % vseh vsebinsko rešenih zadev, leta 2011 pa se je število tako rešenih zadev povečalo na 70 %. Do 31. 12. 2011 je bilo 73 prošenj obravnavanih na podlagi instituta varne tretje države, kar predstavlja nekaj manj kot 15 % vseh obravnavanih zadev.
Leta 2011 je bilo izdanih tudi 11 odločb o prenehanju statusa mednarodne za-ščite. V vseh 11 primerih je mednarodna zaščita prenehala zaradi sprejema v dr-žavljanstvo Republike Slovenije.
2.3 Sodna praksa na področju mednarodne zaščite
Do 31. 12. 2011 je bilo zoper 392 odločitev v postopkih za priznanje mednarodne zaščite vloženih 78 tožb na Upravno sodišče Republike Slovenije. V 20 primerih je sodišče tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V 251 primerih je minis-trstvo vložilo pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v 132 prime-
1 V statistiko pravnih sredstev so štete tudi pritožbe, zoper odločitve Upravnega sodičitve Upravnega sodič ščitve Upravnega sodiščitve Upravnega sodi a Republika Slovenije, iz-šča Republika Slovenije, iz-ščdane v letu 2010, ki so bile vložene v letu 2011.
2 V statistiko za leto 2011 so štete tudi odločitve Vrhovnega sodičitve Vrhovnega sodič ščitve Vrhovnega sodiščitve Vrhovnega sodi a Republike Slovenije, izdane v letu 2011, za šča Republike Slovenije, izdane v letu 2011, za ščpritožbe, vložene v letu 2010. Do 31. 12. 2011 Vrhovno sodiščene v letu 2010. Do 31. 12. 2011 Vrhovno sodiščene v letu 2010. Do 31. 12. 2011 Vrhovno sodi e Republike Slovenije šče Republike Slovenije šč še ni odločilo o vseh pri-čilo o vseh pri-čtožbah, ki so bile vložene v letu 2011.
37
rih pritožbi ministrstva ugodilo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je do 31. 12. 2011 skupno obravnavalo 63 pritožb v postopkih za priznanje mednarodne zaščite, skupno 47 jih je zavrnilo.
Do 31. 12. 2011 je bilo vsebinsko odločeno o 102 prošnjah za mednarodno za-ščito, od tega je bilo 24 prošnjam ugodeno, pravna sredstva zoper odločitve v teh postopkih pa so bila vložena v enem samem primeru, iz statistike pravnih sred-stev izhaja, da je zoper odločbe ministrstva, s katerimi so bile prošnje za medna-rodno zaščito zavrnjene, v 80 % vseh primerov sprožen upravni spor.
V zadevah omejitve gibanja je bilo do 31. 12. 2011 zoper 45 odločitev ministr-stva vloženih 25 tožb na Upravno sodišče Republike Slovenije. Sodišče je v treh primerih tožbam ugodilo, zoper tri pa je ministrstvo vložilo pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V dveh primerih je Vrhovno sodišče Republike Slove-nije ugodilo pritožbi ministrstva in potrdilo sklep o omejitvi gibanja.
2.4 Osebe, ki so za mednarodno zaščito zaprosile tudi v drugi državi članici EU
Po t. i. Uredbi EURODAC se od leta 2004 v centralno zbirko prstnih odtisov (zbirka EURODAC) v Luksemburgu vnašajo prstni odtisi naslednjih kategorij tujcev:
I. kategorija – tujci, ki v državi članici zaprosijo za mednarodno zaščito;II. kategorija – tujci, ki so prijeti zaradi nezakonitega prehoda državne meje in
niso bili vrnjeni v drugo državo;
38
III. kategorija – tujci, ki so nezakonito na ozemlju države članice EU, pa se država odloči preveriti, ali so morda kdaj prej v drugi državi zaprosili za mednarodno zaščito. Vnos ni obvezen, prstni odtisi pa ne osta-nejo v zbirki in niso podlaga za določitev odgovornosti za obra-vnavanje njihove morebitne prošnje za mednarodno zaščito.
Na podlagi prstnih odtisov iz zbirke EURODAC se ugotovi, katera država je pristoj-na za obravnavanje prošnje prosilca za mednarodno zaščito, in sicer je to tista država članica EU, v kateri je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito ali tista država članica EU, preko katere je prosilec prišel v državo, v kateri prosi za mednarodno zaščito, pri čemer pa mora biti pot prosilca dokazljiva (npr. slo-venski vizum ali dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji).
V letu 2011 je bilo iz “dublinske enote” v centralno zbirko EURODAC posredovanih 554 prstnih odtisov tujcev vseh kategorij, in sicer:
I. kategorija Nadgradnja I. kategorije II. kategorija III.
kategorija Skupaj
2009 176 27 362 565
2010 231 36 28 301 596
2011 267 37 32 218 554
Iz tabele je razvidno, da je skupno število vnosov prstnih odtisov v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 v porastu samo pri kategoriji prosilcev za mednarodno
39
zaščito in kategoriji tujcev, ki so bili prijeti zaradi nezakonitega prečkanja dr-žavne meje in niso bili vrnjeni v drugo državo, transakcij pa je bilo manj kot leta 2010.
V letu 2011 smo v Sloveniji vnesli 267 novih prstnih odtisov prosilcev v centralno zbirko EURODAC, nadgradili pa smo 37 obstoječih (starih – ponovne vloge) prst-nih odtisov prosilcev. V zbirko se vnašajo odtisi prosilcev, starejših od 14 let.
Iz zbirke podatkov smo v 61 primerih prejeli odgovor, da je tujec že zaprosil za mednarodno zaščito v eni ali več državah članicah Evropske unije, 37 obstoječih odtisov prosilcev, ki so bili v bazo vneseni s strani RS že v prejšnjih letih, pa smo nadgradili s podatki o novi prošnji.
To pomeni, da je malo manj kakor 23 % tujcev, starejših od 14 let, po vložitvi prošnje v eni od držav članic Evropske unije, za mednarodno zaščito zaprosilo še v Republiki Sloveniji.
22,85 %
brez zadetka
zadetek
77,15 %
40
V letu 2011 smo prejeli 168 zahtevkov drugih držav za prevzem odgovornosti za obravnavanje tujcev v postopku za priznanje mednarodne zaščite. Od tega jih je 137 temeljilo na prstnih odtisih tujca, ki so bili v zbirko vneseni v Sloveniji.
Slovenija je odgovornost za obravnavanje prošnje sprejela v 100 primerih: v 88 primerih, v katerih je bila pravna podlaga za prevzem odgovornosti obstoj prstnih odtisov, in v 12 primerih, v katerih je bila pravna podlaga za zaprosilo drug dokaz ali okoliščina (izdani vizum, začasno bivanje, prosilec na podlagi dokumenta).
SPREJEM OSEB 2010
SPREJEM OSEB 2011
PREDAJA OSEB 2010
PREDAJA OSEB 2011
POZITIVNI ODGOVORI 177 100 22 44
IZVEDBA 87 (49,15 %) 49 (49 %) 24 (109,1 %)* 17 (41,46 %)*
* Leta 2010 je izvedba presegla 100 %, ker so v transferje vključeni tudi primeri, za katere smo pozitivne odgovore prejeli proti koncu leta 2009.
Leta 2011 je realizacija predaj oseb upadla predvsem zaradi razmer v Grčiji in z njimi povezane uvedbe začasnega suspenza transferjev (začasne nezmožnosti vračanja).
41
2.5 Podatki o številu oseb s priznano mednarodno zaščito
Od leta 1995 do 31. 12. 2011 je bila v Sloveniji 233 osebam priznana mednarodna zaščita. Spodnje tabele prikazujejo osebe s priznano mednarodno zaščito, njihov spol in izvorno državo ter status, ki jim je bil priznan.
PRIZNAN STATUSSKUPAJ
M Ž
status begunca poŽenevski konvenciji
71 39
110
azil iz humanitarnihrazlogov
57 35
92
subsidiarnazaščita
23 8
31
SKUPAJ151 82
233
DRŽAVA SKUPAJ
AFGANISTAN 8
ALBANIJA 1
BELORUSIJA 4
BOSNA IN HERCEGOVINA 22
BURUNDI 1
42
DRŽAVA SKUPAJ
HRVAŠKA 1DR KONGO 7ETIOPIJA 1ERITREJA 1GRUZIJA 4IRAN 15IRAK 6KAMERUN 3KAZAHSTAN 16KOSOVO 13LIBERIJA 2MAKEDONIA 3NIGERIJA 3RUSIJA 10SRBIJA 6SRBIJA IN ČRNA GORA 49SIERRA LEONE 8SOMALIJA 11SUDAN 5ŠRILANKA 2NEZNANO 2UZBEKISTAN 1ZAIRE 1ZIMBABVE 1ZR JUGOSLAVIJA 26
SKUPAJ 233
45
3 INTEGRACIJA
3.1 Integracija tujcev
Ministrstvo za notranje zadeve zagotavlja izvajanje brezplačnih tečajev sloven-skega jezika in programe seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustav-no ureditvijo za vse državljane tretjih držav, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo pogoje, določene v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o integraciji tujcev, ki je začela veljati 1. januarja 2011. Novi pogoji so bili določeni na podlagi spremljajočih analiz, ugotovljenih potreb ter finančnih možnosti in so se nanašali na širitev kroga upravičencev do brezplačnih integracijskih progra-mov, med katerimi so tudi družinski člani slovenskih državljanov in državljanov EGP ter novo prispeli državljani tretjih držav. Ukinjen je bil razvrstitveni test kot pogoj za določitev števila ur učenja slovenščine, spremenili pa so se tudi pogoji za opravljanje brezplačnega izpita iz slovenskega jezika na osnovni ravni.
Za neprekinjeno izvajanje programov vključevanja (tečaj slovenskega jezika, pro-gram seznanjanja z zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo, izpit iz slovenskega jezika) je bil izveden razpis za 11 sklopov programov vključevanja, ki pokrivajo geografska območja z največ tujci v Sloveniji. Bistvena razlika pri izvajanju pro-gramov leta 2011 je bila, da so se tečaji izvajali tudi v okoliških krajih večjih mest, če je bilo dovolj zainteresiranih. S tem je ministrstvo programe lokalno približalo ciljni populaciji.
46
Ob začetku izvajanja programov vključevanja v letu 2011 je ministrstvo skupaj z izbranim izvajalcem izvedlo program informiranja državljanov tretjih držav o možnostih udeležbe v programih vključevanja v slovensko družbo. Program se je kot medijska kampanja izvajal januarja 2011, njegov namen pa je bil informirati, promovirati in obveščati o možnostih udeležbe v programih vključevanja. Kampa-nja je zajemala oglaševanje s plakati, zloženkami, promocijskim materialom, ra-dijskimi in televizijskimi oglasi ter preko interneta. Hkrati je bilo na stične točke med tujci in različnimi institucijami (upravne enote, šole, enote Zavoda za zapo-slovanje RS, infotočka za tujce, enote centra za socialno delo, društva, nevladne organizacije) poslanih 75.000 zloženk, prevedenih v devet jezikov, s podrobnimi opisi novih pogojev ter načinov udeležbe v programih integracije za tujce.
Spodnji grafični prikaz kaže zanimanje tujcev za tečaje slovenskega jezika, pro-gram seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo ter izpit iz slovenskega jezika po mesecih, iz katerega je razvidno, da je omenjena kampanja dosegla namen, saj je bilo število izdanih potrdil za udeležbo v programih inte-gracije v času njenega izvajanja najvišje.
47
Izpit Tečaj slo. Tečaj kultura ...
0
100
200
300
400
500
600
700
JANUAR
FEBRUARMAREC
APRILMAJ
JUNIJJULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
48
IZPIT SLO. JEZIK KULTURA*
JANUAR 14 585 4
FEBRUAR 1 565 4
MAREC 2 406 3
APRIL 1 172 0
MAJ 123 188 0
JUNIJ 92 151 0
JULIJ 18 84 2
AVGUST 73 119 0
SEPTEMBER 42 187 1
OKTOBER 100 121 3
NOVEMBER 262 129 2
DECEMBER 122 139 2
SKUPAJ 850 2846 21 3717
* Seznanjanje s kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo v RS
Uspešnost programa informiranja državljanov tretjih držav dokazuje tudi primer-java števila izdanih potrdil za udeležbo v programih integracije za leti 2010 in 2011. V letu 2010 je bilo skupno izdanih 2.266 potrdil, v 2011 pa 3.717; gre za 64-odstotno rast.
Aprila 2010 je ministrstvo oblikovalo samostojno spletno stran www.infotujci.si, namenjeno informiranju tujcev. Stran deluje v slovenskem in šestih tujih jezikih.
49
Do 30. 11. 2011 je bilo zabeleženih 61.847 obiskov, povprečno 5.154 na mesec, kar v primerjavi z letom 2010 predstavlja povprečno 66 % višjo mesečno obiska-nost. V primerjavi z letom 2010 je zabeležen tudi povečan obisk tistih obiskoval-cev spletnega portala, ki se na to mesto vračajo drugič ali tretjič.
Vrsta obiskovalcev spletne strani
71 71 %
29 %%
novi obiskovalci
ponovni obiskovalci
Med izvajanjem programov vključevanja za tujce ministrstvo z anketnim vprašal-nikom redno zbira informacije o podatkih udeležencev, njihovem informiranju o možnostih udeležbe v programih ter ugotavlja, v kolikšni meri tujci pripisujejo pomen programom. Prva analiza podatkov je bila kot Analiza učinkovitosti dose-danjega izvajanja integracijskih ukrepov ministrstva za notranje zadeve na pod-lagi Zakona o tujcih in Uredbe o integraciji tujcev izdelana februarja 2010, druga pa januarja 2011. Slednja je poleg velike zavzetosti izvajalcev programov ter do-brega sodelovanja med upravnimi enotami in ministrstvom ponovno poudarila velik pomen ozaveščanja javnih uslužbencev o pomenu in procesu integracije.
50
Že leta 2010, dejavneje pa v 2011, so med ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za šolstvo in šport potekale dejavnosti za pripravo enotnega pro-grama, v katerem bi združili vsebine učenja slovenščine in spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve. Tako je 16. 7. 2011 začela veljati Odredba o sprejetju izobraževalnega programa za odrasle Začetna integracija priseljen-cev, ki bo podlaga za izvajanje enotnega integracijskega programa v prihodnje.
Ob izvajanju integracijskih programov so bile izražene specifične potrebe alban-sko govorečega prebivalstva, kar je privedlo do skupnega projekta s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Konec leta 2011 je DMI dal ponatisniti 500 izvodov učbeni-ka za albansko govoreče udeležence tečajev slovenskega jezika.
Za informiranje delodajalcev o možnostih vključevanja zaposlenih državljanov tretjih držav v programe integracije, o dodanih vrednostih, ki jih ti programi za zaposlene prinašajo, in preučitvi možnosti sodelovanja delodajalcev v procesu vključevanja državljanov tretjih držav v slovensko družbo, je ministrstvo leta 2011 podpisalo pogodbo z izvajalcem pilotnega projekta “Ozaveščanje delodajalcev o pomenu vključevanja državljanov tretjih držav v slovensko družbo”, ki je v začetni fazi izvajanja, končal pa se bo 30. 11. 2012. Rezultati in ugotovitve bodo strnjeni v evalvacijo, ki bo pokazala, kakšni so doseženi cilji projekta, na njeni podlagi pa bo ministrstvo načrtovalo nadaljnje izvajanje podobnih projektov. Projekt po-meni nov in aktualen pristop k spodbujanju državljanov tretjih držav za dejavno vključevanje v slovensko družbo, tj. preko delodajalcev, hkrati pa spodbuja delo-
51
dajalce, da tudi sami prepoznajo pozitivne vidike vključevanja državljanov tretjih držav v slovensko družbo in jih spodbudijo k vključitvi v programe integracije.
Pri integraciji tujcev je bil dejaven tudi Svet za integracijo tujcev, ki se je leta 2011 sestal štirikrat. Svet je spremljal področne integracijske programe in ukre-pe, seznanil se je s področnimi zakonskimi spremembami ter drugimi dejavnost-mi, vezanimi na integracijo tujcev.
3.2 Integracija oseb s priznano mednarodno zaščito
Konec leta 2010 je bil sprejet Zakon o mednarodni zaščiti (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB2), na podlagi katerega so bili leta 2011 sprejeti naslednji podzakonski pred-pisi: Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito (Ur. l. RS, št. 55/11), Pravilnik o organizaciji in pravilih bivanja v inte-gracijski hiši (Ur. l. RS, št. 48/11) ter Pravilnik o vsebini, obliki in načinu izdaje potnega lista za begunca (Ur. l. RS, št. 55/11). Glavne novosti na področju pravic oseb z mednarodno zaščito so enkratna denarna pomoč ob izselitvi iz azilnega doma, učenje slovenskega jezika na različnih ravneh, izdaja biometričnih potnih listov za begunce ter izdaja biometričnih dovoljenj za prebivanje za OMZ, ki so nadomestila stare identifikacijske izkaznice. Nova dovoljenja za prebivanje kot samostojne listine so bila določena z novim Zakonom o tujcih (Ur. l. RS, št. 50/11), z njihovo izdajo pa je ministrstvo začelo v mesecu maju 2011.
52
OMZ začne po prejemu statusa in izselitvi iz azilnega doma teči triletno obdobje intenzivnega vključevanja v družbo. Deležni so individualne pomoči svetovalca za begunce, s katerim sledijo osebnemu integracijskemu načrtu, ki se pripravi na podlagi potreb, znanj, zmožnosti in sposobnosti osebe z mednarodno zaščito.
Na dan 31. 12. 2011 je imelo 142 oseb priznan status mednarodne zaščite, od teh je v triletnem integracijskem obdobju 64 oseb, ki so dejavni udeleženci progra-mov vključevanja. OMZ, ki jim je poteklo 3-letno integracijsko obdobje, se vklju-čujejo v programe glede na svoje potrebe. Trije svetovalci zagotavljajo pomoč pri uveljavljanju pravic, informiranju in reševanju individualnih težav.
Za OMZ se tečaj slovenskega jezika izvede v najkrajšem možnem času po prido-bitvi statusa. Po končanem tečaju opravljajo preskus znanja slovenskega jezika. Ministrstvo zagotavlja plačilo stroškov izvedbe tečaja slovenskega jezika v ob-segu največ 300 ur, izjemoma še dodatnih 100 ur, enkratno opravljanje preizku-sa znanja slovenskega jezika ter plačilo s tem povezanih stroškov prevoza. Leta 2011 je ministrstvo krilo stroške učenja slovenskega jezika za 23 oseb ter stroške opravljanja prvega opravljanja izpita iz slovenskega jezika za 8 oseb.
Mladoletne osebe z mednarodno zaščito so v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju izenačene s slovenskimi državljani. V letu 2011 je bilo v predšolsko varstvo vključenih devet otrok, v osnovno šolo 14 učencev, v srednješolsko izob-raževanje 11 dijakov, tri osebe so vpisane na fakulteto, osem jih je vključenih v osnovnošolski program izobraževanja za odrasle.
53
Število oseb z mednarodno zaščito, vključenih v sistem izobraževanja
9 %
14 %
11 %
3 %
8 %
predšolska vzgoja
osnovna šola
srednja šola
fakulteta
osnovna šola – odrasli
Za pomoč na področju šolanja in izobraževanja (pomoč pri nakupu nujnih šolskih potrebščin za osebe vključene v redno izobraževanje, stroški priznavanja doka-zil o formalni izobrazbi, stroški prevoza do izvajalca tečaja slovenskega jezika in stroški prevoza do izobraževalne institucije za mladoletne osebe brez spremstva) je ministrstvo osebam, ki so brez lastnih sredstev za preživljanje, leta 2011 za-gotovilo sredstva v višini 3.745,71 evrov.
Ministrstvo za notranje zadeve je za lažje vključevanje oseb z mednarodno za-ščito leta 2011 izvedlo sedem programov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za begunce. V spodnjih tabelah je prikazana mesečna prisotnost oseb z mednarodno zaščito v programih.
54
Pomoč pri urejanju življenjskih situacij
število udeležencev/ mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
5 11 19 29 28 26 29 13 27 21 24 11
Program psihosocialne pomoči mladoletnim OMZ in drugim ranljivim osebam
število udeležencev/ mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
10 7 18 25 17 17 22 35 18 26 29 29
Program izobraževanja za izboljšanje zaposlitvenih možnosti OMZ
število udeležencev/ mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
/ / 19 10 9 8 10 13 14 15 16 13
Tečaj slovenskega jezika v Mariboru
število udeležencev/ mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
/ / / / / 11 8 9 9 9 9 7
Tečaj slovenskega jezika v Ljubljani
število udeležencev/ mesec
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12
/ / / / / 8 10 12 9 5 4 5
Za ozaveščanje širše javnosti o begunski problematiki s poudarkom na vzpodbuja-nju medkulturnega dialoga, je ministrstvo preko javnega razpisa izbralo izvajalca, ki je preko sodobnih informacijskih poti (spletna stran www.begunec.si, upora-
55
ba Oktobra je bil izveden program Spoznavanje slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve, v katerega se je vključilo devet oseb.
Takoj po izselitvi iz Azilnega doma so OMZ upravičene do enkratne denarne po-moči. Ta je bila do 31. 12. 2011 v višini 3.611,53 evrov izplačana 16 osebam. OMZ so upravičene do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev največ dve leti po poteku nastanitve v integracijski hiši ali tri leta po pridobitvi statusa, če bivajo na zasebnem naslovu. Upravičenci zaprosijo za denarno nadomestilo vsake tri mese-ce. Tako je ministrstvo v letu 2011 izdalo 56 odločb in z izplačili v višini 50.815,08 evrov pomagalo pri nastanitvi 39 osebam.
Do 31. 12. 2011 je bilo izdanih oziroma podaljšanih 116 potnih listov za begunce. V letu 2011 je bila izvedena nadgradnja registra Evidence potnih listin, tako da omogoča izdajo novega podtipa biometričnega potnega lista, prav tako pa je bil na testnem okolju izveden test nadgradnje. Izveden je bil tudi razpis in podpisana pogodba s proizvajalcem potnih listin.
Leta 2011 je ministrstvo začelo izdajati biometričnega dovoljenja za prebivanje kot samostojne listine za osebe z mednarodno zaščito; izdanih je bilo 115 dovo-ljenj.
Posebna skrb je bila namenjena tudi mladoletnim osebam brez spremstva. Po prenovi pritličja integracijske hiše v Ljubljani so bile omogočene bivalne razme-re za skupino mladoletnih oseb. Objavljen bil razpis za projekt celostne oskrbe re za skupino mladoletnih oseb. Objavljen bil razpis za projekt celostne oskrbe
56
mladoletnih oseb brez spremstva, ki so nastanjene v integracijski hiši Ljubljana, vendar ni prispela nobena ponudba. Na pobudo ministrstva je bila oktobra 2010 ustanovljena medresorska delovna skupina za problematiko mladoletnikov brez spremstva, ki se je leta 2011 sestala šestkrat in se na sejah seznanjala s stanjem in pripravljala smernice in predloge za celovito in sistemsko zaščito, oskrbo in po-moč mladoletnikom brez spremstva.
3.3 Nastanitvene zmogljivosti
Za uspešno integracijo OMZ je bistveno, da se zagotovi ustrezna in finančno do-stopna nastanitev, zlasti takoj po pridobitvi mednarodne zaščite. Ministrstvo je v ta namen leta 2007 ustanovilo dve integracijski hiši kot obliko začasne nasta-nitve; eno v Ljubljani in drugo v Mariboru. Leta 2011 je bilo v integracijskih hišah nastanjenih 30 oseb z mednarodno zaščito, po 15 v vsaki. Izdanih je bilo osem odločb o nastanitvi v integracijski hiši.
Nastanitvene centre je kot obliko nastanitve oseb z začasnim zatočiščem določil Zakon o začasnem zatočišču (Ur. l. RS, št. 20/1997, 94/2000). Novela tega zako-na (Ur. l. RS, št. 65/2005) določa, da imajo ranljive skupine oseb, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi novele Zakona o začasnem zatočišču, pravico do nadaljnjega bivanja v nastanitvenih centrih. Danes kot oblika nasta-nitve za bivše osebe z začasnim zatočiščem delujeta dva nastanitvena centra, in sicer v Mariboru in Celju. Dne 31. 12. 2011 je bilo v nastanitvenih centrih nasta-njenih še 22 oseb, od tega štiri v Mariboru in 18 v Celju.
57
Januarja 2011 je Vlada RS sprejela sklep o določitvi denarnega nadomestila za nastanitev v skladu z Zakonom o dopolnitvah Zakona o začasnem zatočišču (Ur. l. RS, št. 21400-1/2011/3). Na podlagi tega sklepa je ministrstvo leta 2011 izpla-čalo še preostanek denarnega namestila v višini 4.295,87 evrov, in sicer 14 ne-kdanjim osebam z začasnim zatočiščem, ki so se iz nastanitvenih centrov izselile v zasebno nastanitev že leta 2010.
59
4 ČRPANJE SREDSTEV IZ EVROPSKIH SKLADOV
4.1 Evropski sklad za begunce
V letu 2010 je sedem izvajalcev podpisalo pogodbe za izvajanje osem programov pomoči pri vključevanju v slovensko družbo obdobje do konca meseca julija 2012. Programi so namenjeni osebam, ki so v Sloveniji že pridobile mednarodno za-ščito.
Financiranje projektov se deli tako, da EU krije 75 %, Slovenija pa 25 % stroškov programa.
PROGRAM IZBRANI IZVAJALEC VREDNOST PROGRAMA V EUR
Program pomoči pri urejanju življenjskih situacij
SLOVENSKA FILANTROPIJA 34.000,00*
Program psihosocialne pomoči mladoletnim osebam z mednarodno zaščito in drugim ranljivim osebam
SLOVENSKA FILANTROPIJA 43.999,00*
Tečaj slovenskega jezika za osebe z mednarodno zaščito v Ljubljani
MITRA d.o.o. 45.000,00*
Tečaj slovenskega jezika za osebe z mednarodno zaščito v Mariboru
ANDRAGOŠKI ZAVOD MARIBOR – LJUDSKA UNIVERZA
50.000,00*
60
PROGRAM IZBRANI IZVAJALEC VREDNOST PROGRAMA V EUR
Izobraževanja za izboljšanje zaposlitvenih možnosti oseb z mednarodno zaščito
RACIO SOCIAL 33.996,98*
Spoznavanje slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve
CENE ŠTUPAR – CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE
7.300,00
Osveščanje širše javnosti o pomenu vključevanja oseb z mednarodno zaščito v slovensko družbo s poudarkom na vzpodbujanju medkulturnega dialoga
MAKROSKOP d.o.o. 47.000,00*
SKUPAJ 261.296,00
* vrednost programa od podpisa pogodbe do 30. 6. 2012
Na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito so se v letu 2011 s po-močjo sredstev Evropskega sklada za begunce (ERF LP 2010) izvajali naslednji programi:
PROGRAM IZVAJALECVREDNOST LETNEGA PROGRAMA ERF LP
2010Ugotavljanje posebnih potreb ter nudenja posebne obravnave ranljivim skupinam, s poudarkom na mladoletnikih brez spremstva
JRS 70.000 EUR
61
PATS – informiranje prosilcev z namenom zaznavanja potencialnih žrtev trgovine z ljudmi – pogodba podpisana
JRS 7.800 EUR
Program izvajanja pomoči pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito v Azilnem domu
Inštitut za afriške študije
115.000 EUR
Zagotavljanje brezplačne pravne pomočisvetovalci za begunce
70.000 EUR
Zagotavljanje tolmačenja in prevajanja v azilnih postopkih
individualne pogodbe s prevajalci
65.000 EUR
Tečaj slovenskega jezika v Azilnem domu CPI Cene Štupar 21.988 EUR
Informiranje tujcev, ki izrazijo namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, in prosilcev za mednarodno zaščito v postopkih za priznanje mednarodne zaščite ter o njihovih pravicah in dolžnostih
Pravno informacijski center
59.554 EUR
Vzpostavitev registra sodne prakse Lucis d.o.o. 50.000 EUR
SKUPAJ 459.342 EUR
Za izvajanje projektov na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito v letu 2011, ki so se črpali iz LP ERF 2010, je bilo zagotovljenih 459.342,00 evrov.
4.1.1 Projekt Intra – premestitve v EU (EUREMA)
Decembra 2009 je ministrica za notranje zadeve podpisala Deklaracijo o partner-stvu, po kateri je Slovenija decembra 2010 sprejela osem beguncev z Malte. Ose-be so bile nastanjene v Integracijski hiši Maribor, za potrebe njihove vključitve v
62
slovensko družbo pa sta bila izvedena 210-urni orientacijski program in 90-urni uvajalni tečaj slovenskega jezika v pogodbeni vrednosti 12.084,00 evrov, ki sta se končala aprila 2011. Financiranje projektov se je delilo tako, da je EU krila 90 %, Slovenija pa 10 % vrednosti programa. Po uvajalnih programih so se osebe vklju-čile v ostale projekte pomoči, namenjene osebam z mednarodno zaščito.
V okviru izvedbe pilotnega projekta je ministrstvo pridobilo koristne izkušnje, ki bodo vplivale na morebitne nadaljnje dejavnosti v okviru projektov preselitev. Orientacijski program, ki je zajemal pomoč tako pri socialni kot tudi ekonomski integraciji, je zahteval dejaven pristop oseb z mednarodno zaščito z Malte.
4.2 Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav
Leta 2011 je bilo izbranih enajst izvajalcev za izvajanje tečajev slovenskega jezi-ka in programov seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvi-jo za tujce, državljane tretjih držav.
Financiranje projektov se deli tako, da EU krije 75 %, Slovenija pa 25 % vrednosti programa.
63
PROGRAM IZVAJALEC VREDNOST PROGRAMA V EUR
Tečaj slovenskega jezika v Ljubljani, Grosupljem, Kamniku, Vrhniki in Domžalah
Cene Štupar 324.141,67
Tečaj slovenskega jezika v Mariboru, Ptuju in Slov. Bistrici
Ljudska univerza Ormož 100.750,00
Tečaj slovenskega jezika v Velenju in Žalcu
Mocis 42.625,00
Tečaj slovenskega jezika v Kranju, Jesenicah in Škofji Loki
Ljudska univerza Škofja Loka
66.650,00
Tečaj slovenskega jezika v Kopru, Izoli, Piranu in Sežani
Ljudska univerza Koper 62.775,00
Tečaj slovenskega jezika v Celju, Zagorju, Trbovljah in Slov. Konjicah
Ljudska univerza Celje 56.575,00
Tečaj slovenskega jezika v Novi Gorici, Ajdovščini, Postojni, Idriji in Tolminu
Ljudska univerza Ajdovščina
46.500,00
Tečaj slovenskega jezika v Novem mestu
Razvojno-izobraževalni center Novo mesto
41.850,00
Tečaj slovenskega jezika v Krškem Ljudska univerza Krško 24.800,00
Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Ljubljani
Ljudska univerza Kočevje 4.166,67
Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Mariboru
Ljudska univerza Ptuj 4.166,67
SKUPAJ 775.000,01
64
V letu 2011 je ministrstvo poleg tečajev jezika in zgodovine ob sofinanciranju Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav izvedlo še šest do-datnih projektov, in sicer so bile sklenjene tri pogodbe za izvajanje medkulturne-ga dialoga na lokalni ravni (v Celju, Ljubljani in Novem mestu), ena pogodba, ki je nagovarjala prvenstveno državljane tretjih držav k udeležbi v programih, ena pogodba za tisk učbenika za albansko govoreče udeležence tečaja slovenskega jezika ter pilotni projekt informiranja delodajalcev o možnostih vključevanja za-poslenih državljanov tretjih držav v programe integracije.
PROGRAMI IZVAJALEC VREDNOST PROGRAMA V EUR
Spodbujanje medkulturnega dialoga v Celju Racio social 23.301,88*
Spodbujanje medkulturnega dialoga v Ljubljani Slovenska filantropija 27.000,00*
Spodbujanje medkulturnega dialoga v Novem mestu
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto
23.500,00*
Informiranje državljanov tretjih držav o možnostih udeležbe v programih vključevanja v slovensko družbo
Mens Mentis 57.901,20
Pilotni projekt Osveščanje in informiranje delodajalcev o pomenu vključevanja državljanov tretjih držav
Gospodarska zbornica Slovenije – Center za poklicno usposabljanje
29.272,00**
Reprodukcija in distribucija učbenika “ABC ... 123 ... gremo” Čuk graf, K2 print 5.879,20
SKUPAJ 161.564,28
** vrednost programa do 15. 12. 2012, * vrednost programa do 30. 6. 2012.
