1

STATISTIKA INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUGIH

NEDENARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ

mag. Petra Ziherl (petra.ziherl@bsi.si), Banka Slovenije

POVZETEK Zaradi potrebe po boljši harmonizaciji statistike je Evropska centralna banka konec julija 2007 sprejela Uredbo ECB/2007/8, po kateri so centralne banke dolžne poročati mesečne in kvartalne podatke o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov od decembra 2008 dalje po principu "fund by fund reporting". Stanja in transakcije so razdeljene glede na vrsto in valuto instrumenta, protisektor ter državo izdajatelja inštrumenta. Investicijski skladi so ločeni glede na naložbeno politiko, posamezne postavke pa se poročajo po t.i. kombiniranem pristopu. Glede na zahteve ECB-ja je BS za poročanje investicijskih skladov vzpostavila sodelovanje z Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Rezultat skupnega dela obeh institucij je vzpostavitev integriranega poročanja za investicijske sklade (vključno s skladi denarnega trga), ki zadostuje potrebam nadzora in statistike na nacionalni ravni in tako predstavlja minimalno obremenitev za poročevalce. Podobna vzpostavitev enotnega poročanja je v prihodnosti predvidena za zavarovalnice in pokojninske sklade, ki so bili do sedaj izvzeti iz zahtev statističnega poročanja ECB-ja, vendar se tudi na tem področju kmalu obetajo spremembe. Ključne besede: ECB uredbe, poročanje investicijskih skladov, sodelovanje ATVP in BS

STATISTICS OF INVESTMENT FUND AND

OTHER NONMONETARY FINANCIAL INSTITUTIONS

ABSTRACT As more harmonised data were needed, European Central Bank has passed the Regulation ECB/2007/8 at the end of July 2007 according to which EMU central banks are obliged to report monthly and quarterly data on investments funds' assets and liabilities from December 2008 on following the "fund by fund reporting" principle. The stocks and transactions are divided regarding the type and currency of the item, the opposite sector and the country of the issuer of the instrument. Investment funds are grouped as to their investment policy and individual items are reported according to so-called combined approach. Taking into consideration the ECB requirements, the Bank of Slovenia has established cooperation with Securities Market Agency. The result of this joined work is integrated reporting for investment funds (including money market funds) which fulfils the supervisory and statistical needs on the national level and in this way poses minimal burden for reporters. In the future, similar unified reporting is envisaged for insurance corporations and pension funds, which have been up to now excluded from ECB statistical requirements. However, changes in this area are to be expected soon. Key words: ECB regulations, investment funds reporting, cooperation between Securities Market Agency and Bank of Slovenia

2

1. UVOD

Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) zaradi naglega razvoja, dogajanj na kapitalskih trgih in posledično rastočega pomena drugih finančnih posrednikov zbira tudi podatke o drugih (nedenarnih) finančnih posrednikih ter zavarovalnicah in pokojninskih skladih. Poročanje podatkov za namene statistike drugih finančnih posrednikov (v nadaljevanju OFI) ter zavarovalnicah in pokojninskih skladov ima dva poglavitna namena in sicer:

• da je omogočen pregled in spremljanje dogajanja v finančnem posredništvu izven sektorja denarnih finančnih inštitucij (v nadaljevanju MFI), saj poslovne aktivnosti nedenarnih institucij so podobne in dopolnilne aktivnostim, ki jih in izvajajo MFI-ji

• da se zagotovi ažuren, točen in homogen seznam drugih finančnih posrednikov, kakor tudi zadostno in stabilno statistiko za nedenarne institucije, ki služi poglobljeni analizi za namene predvsem denarne politike

2. POROČANJE DRUGIH FINANČNIH POSREDNIKOV

Zbiranje statističnih podatkov za OFI-je je preko Uredb ECB-ja zagotovljeno za investicijske sklade in družbe, ki se ukvarjajo z listninjenjem ("Financial vehicle corporation"). Banka Slovenije (v nadaljevanju BS) je v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ATVP) vzpostavila poročanje investicijskih skladov na podlagi Uredbe ECB (ES) št. 958/2007 z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8). Družb za listninjenje v Sloveniji zaenkrat še ni, se je pripravila samo pravna podlaga, kar bo omogočilo takojšnje poročanje za primer, če se ti subjekti pojavijo v državi. Sicer je zahteve za poročanje moč najti v Uredbi (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30). Uredbi ECB/2007/8 in ECB/2008/30 bosta v kratkem odpravili t.i. "short-term approach", ki trenutno še poteka vzporedno z novim poročanjem zaradi zagotovitve kvalitete podatkov. Podlaga za to poročanje je v Smernicah ECB 2003/2, priloga XVIII (Annex XVIII of the ECB Guideline 2003/2), Banka Slovenije pa za te namene podatke zagotavlja od začetka 2005 naprej pretežno iz vira za statistiko finančnih računov, kateri temeljijo na poročilih pridobljenih preko Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). Omenjen pristop pomeni, da centralne banke pošiljajo kvartalne podatke, ki so jim že na razpolago (zbiranje podatkov ni opredeljeno z uredbo). Različni razpoložljivi viri pa pomenijo manjšo usklajenost nacionalnih statistik in posledično tako slabšo primerjavo med državami, kot samo analizo pojava. Cilj novega poročanja pa je za ECB ravno v odpravi teh slabosti.

3

3. INVESTICIJSKI SKLADI 3.1. Definicija investicijskih skladov in poročevalska populacija

Obvezniki poročanja podatkov za investicijske sklade (v nadaljevanju IF) ECB-ju so vse države članice Evropske Monetarne Unije. Dejanska poročevalska populacija je sestavljena iz investicijskih skladov rezidentov na ozemlju sodelujočih držav članic. Delovna skupina ESCB za statistiko monetarnih, finančnih institucij in trgov (v nadaljnjem besedilu WGMFM) je z namenom identifikacije poročevalcev pripravila uporabno definicijo investicijskih skladov, ki je podlaga za poročanje (t.i. "steady-state approach") in je tudi vključena Uredbo o investicijskih skladih. Pri pripravi definicije je skušal WGMFM zajeti celotno populacijo investicijskih skladov in ne samo določene vrste. Zato je pri pripravi definicije bila, kot opora, uporabljena definicija UCITS, kot tudi nacionalne uredbe z upoštevanjem tistih skladov, ki niso predmet UCITS direktive. Tako definicija pokriva sklade, ki investirajo v finančna in nefinančna sredstva, kot tudi odprte in zaprte sklade. Sama definicija investicijskih skladov je bila potrjena s strani Odbora za statistiko ECB (STC) decembra 2003 in pregledana s strani Generalnega direktorata pravne službe ECB (ECB GD-Legal services). Definicija ECB se tako glasi: "Investicijski sklad pomeni vse kolektivne naložbene podjeme (v nadaljevanju CIU), ki investirajo v finančno in nefinančno premoženje do te mere, da je njihov edini cilj investiranje kapitala, ki ga pridobijo od javnosti. Za namene te definicije CIU vključuje tiste podjeme, katerih enote premoženja/delnice se na zahtevo imetnika ponovno odkupijo ali izplačajo iz sredstev teh podjemov, ali tiste podjeme, katerih delnice so fiksne, imetniki, ki vstopajo v sklad ali ga zapuščajo, pa morajo kupiti ali prodati obstoječe delnice. V tem smislu se CIU določi v skladu z zakonodajo EU ali nacionalnimi predpisi, bodisi: (i) v skladu s pogodbenim pravom (kot skupni skladi, s katerimi upravljajo upravljavska podjetja), bodisi (ii) v skladu z zakonodajo o skladih (kot naložbeni skladi) bodisi (iii) v skladu s statutom (kot investicijske družbe) ali (iv) v skladu s katerim koli drugim izkazom, ki ima podobne učinke. Ta definicija izključuje sklade denarnega trga v smislu Priloge 1 Uredbe ECB/2001/13. V skladu s členom 2(2)(a) in prilogo B Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 ta definicija izključuje tudi pokojninske sklade."

Z opredelitvijo tako niso zajeti skladi denarnega trga, ki spadajo pod definicijo MFI. 3.2. Zbiranje podatkov Za poročanje statističnih informacij so odgovorni investicijski skladi ali v primeru, da sklad ni pravna oseba, pravni subjekt, ki sklad zastopa po zakonu. Za Slovenijo to konkretno pomeni, da podatke poročajo družbe za upravljanje (v nadaljevanju DZU). BS pridobi podatke preko ATVP-ja.

4

Obvezniki poročanja so obvezani poročati podatke o sredstvih in obveznostih za vsak sklad posebej (t.i. "Fund-by-Fund reporting"). Na ravni države članice so pridobljeni podatki agregirani po skupinah skladov, ločenih glede na naložbeno politiko investicijskega sklada (delniški, obvezniški, mešani, nepremičninski sklad itd) in posredovani na ECB. Podatki se zagotavljajo na mesečni in četrtletni ravni. Posamezna nacionalna centralna banka lahko investicijskim skladom, ki ne igrajo ključne vloge oz. je njihov delež v agregatni vrednosti države poročevalke relativno majhen, odobri odstopanja in sicer praviloma, da poročajo samo četrtletno. Slovenija takšnih odstopanj nima, podatki pa se zbirajo na mesečni ravni, ki se potem naknadno preoblikujejo na četrtletno raven v skladu z zahtevami ECB-ja. 3.3. Enotno poročanje ter sodelovanje med BS in ATVP

Oddelek Finančna statistika BS je pri načrtovanju novega poročanja investicijskih skladov upošteval sklepe, ki jih je sprejel Governing Council ECB 6.12.2007 na svoji 223. seji na podlagi zaključnega poročila Statistical Task Force: • Statistična funkcija Evrosistema ima namen vzpostaviti poročevalski sistem, v katerem

bodo morale poročevalske institucije zagotoviti informacije samo enkrat in bo poročevalsko breme minimalno.

• Centralne banke Evrosistema proučijo možnosti usklajenega oziroma integriranega poročanja za potrebe nadzora in statistike na nacionalni ravni.

V ta namen je bilo načelno soglasje o skupnem poročanju med ATVP in BS je doseženo v septembru 2007. Usklajevanje statističnih in nadzornih zahtev za skupno racionalnejše poročanje se je pričelo v decembra 2007. Statistične zahteve Banke Slovenije do ECB-ja, ki so bile med sabo v tem procesu poenotene so naslednje:

• zahteve Uredbe ECB/2007/8, • zahteve Uredbe (ES) št. 2423/2001 Evropske Centralne banke z dne 22. novembra

2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13),

• zahteve statistike finančnih računov (v nadaljevanju SFR) do investicijskih skladov na podlagi smernice ECB/2007/13 oziroma Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 in

• zahteve podatkov za analizo in zagotavljanje finančne stabilnosti. V novo poročanje se je izkazala kot smiselno vključitev denarnih skladov (čeprav ti skladi po Uredbi ECB/2007/8 ne spadajo v poročevalsko populacijo), saj bi ATVP od njih v vsakem primeru zahtevala enake podatke, kot od ostalih skladov. Poleg tega za denarne sklade ne veljajo razširjene statistične zahteve ECB do MFI in zahteve nadzora do kreditnih institucij. Usklajevanje vsebine poročanja za investicijske sklade je potekalo na enak način kot usklajevanje poročanja za MFI. To pomeni enotne šifrante (in kjer je to mogoče, s povsem enakimi šifranti kot za MFI) in v obliki matrike. S tem je v BS olajšana povezljivost poročila IF z poročilom MFI. Poleg tega je to omogočilo nadaljnji razvoj bolj primerljivih poročil institucij finančnega sektorja, kar je pomembno tudi za funkcijo analize finančne stabilnosti. V procesu vzpostavljanja matričnega poročanja je potekal dialog z DZU-ji, ki so bili predlagani rešitvi izjemno naklonjeni. Imeli so možnost tudi podati svoje pripombe.

5

Oktobra 2008 je bil podpisan Sporazum o sodelovanju v enotnem sistemu poročanja, ki natančno opredeljuje vsebinske in tehnične podrobnosti glede izmenjave podatkov ter opredelitev medsebojnih odnosov med ATVP in BS pri vzpostavitvi in delovanju enotnega sistema za poročanje družb za upravljanje (DZU). Sporazum določa, da ATVP v enotnem sistemu poročanja kot vstopna točka poročil prevzema odgovornost za pravočasen in ustrezen prenos podatkov v BS. Jeseni 2008 je sledila uradna objava Sklepa o poročanju investicijskih skladov in Navodil za poročanje investicijskih skladov. V skladu s potrebnimi pravnimi postopki, je bila s strani obeh institucij ločena in prilagojena objava Navodila, ki je sledila medsebojno dogovorjenim in usklajenim zahtevam. V Banki Slovenije je tako na voljo nekaj manj razpoložljivih atributov podatkov, ki služijo izključno izvajanju nadzorne funkcije ATVP. Rezultat vseh opisanih prizadevanj je vzpostavljeno mesečno poročanje investicijskih skladov od 1. oktobra 2008 dalje, katerega poglavitna prednost je, da se z enim samim poročilom izpolnijo vse zahteve tako statističnih, kot nadzornih funkcij. Za denarne sklade so ob tem že odpravljena poročila MFI, ki so jih do vključno marca 2009 poročali skupaj z ostalimi denarnimi institucijami. 2. kvartal 2009 je bil hkrati tudi zadnji kvartal v katerem so DZU-ji poročali podatke za posamezne investicijske sklade AJPES-u, preko katerega je Banka Slovenija črpala podatke za SFR. Dvojno poročanje v začetnih fazah je bilo potrebno zaradi zagotovitve kvalitete podatkov, za 3. kvartal pa bo poročanje po novi matriki edini vir podatkov za investicijske sklade v SFR-ju. 3.4. Vsebina poročanja

Podatki se na ECB poročajo ločeno vrstah skladov. Tabela 1: Vrste skladov in število skladov v Sloveniji

Odprti Zaprti Delniški skladi 97 3 Obvezniški skladi 10 0 Mešani skladi 17 1 Nepremičninski skladi 0 0 Hedge skladi 0 0 Ostali skladi 1 0 Na mesečni in kvartalni ravni se poroča o stanjih sredstev in obveznostih skladov in pripadajočih vrednotenjih (dobljenih iz transakcij). Podatki investicijskih skladov so razdeljeni glede na vrsto instrumenta, ki so ločene geografsko (Slovenija, ostala EMU, ostali svet) in sektorsko (monetarne finančne institucije, nefinančne družbe, gospodinjstva, ostali). Nekatere postavke pa so nadalje razčlenjene na ročnost in valuto. Ob tem kvartalni podatki zajemajo še nekoliko natančnejšo sektorsko delitev. Na mesečni ravni se poroča še podatke izdanih in prodanih točkah/delnicah posameznega investicijskega sklada.

6

Tabela 2: Bilanca stanja slovenskih investicijskih skladov za 2. kvartal 2009 (po postavkah za ECB)

SREDSTVA (v mio EUR) 1008,6

Depoziti in vloge 90,8

Dolžniški vrednostni papirji 7,0

Izvedeni finančni inštrumenti 0,0

Delnice in drug kapital 906,5

Nefinančna sredstva 0,0

Ostala sredstva 4,2

OBVEZNOSTI (v mio EUR) 1008,6

Posojila in prejeti depoziti 0,0

Enote/delnice kolektivnih naložbenih podjemov 1003,5 Izvedeni finančni inštrumenti 0,0

Ostale obveznosti 5,1

Nacionalnim centralnim bankam je bilo omogočeno, da so se odločile za enega od dveh pristopov k poročanju in sicer za kombinirani ali agregatni pristop. Kombinirani pristop temelji na poročanju informacij po posameznih vrednostnih papirjih (t.i."Security-by-security" poročanje), ki jih posedujejo investicijski skladi in imajo javno dostopne identifikacijske kode1 ter agregatne informacije o postavkah, ki niso vrednostni papirji in vrednostnih papirjih, ki nimajo javno dostopnih identifikacijskih kod. Po tem načinu poročanja se zahtevajo informacije za vrednostne papirje z javno dostopno identifikacijsko kodo, kot je prikazano v spodnji tabeli: Tabela 3: Zahtevane security-by-security (s-b-s) informacije

Polje Naziv

1 Koda vrednostnega papirja 2 Število enot ali nominalni agregatni znesek 3 Cena 4 Skupni znesek 5 Transakcije 6 Nakup vred. papirjev (sredstva) ali izdani (obveznosti) 7 Prodaja vred. papirja (sredstva) ali dospelost vred. papirja (obveznosti) 8 Valuta knjiženja vrednostnega papirja

(a) Podatki za polje 1 so obvezni. (b) V primeru, da nacionalna banka neposredno ne zbira s-b-s informacije o transakcijah, sta obvezna za poročanje najmanj dva podatka od treh polj 2, 3 in 4, ki se poročata (i.e. 2 in 3; 2 in 4; ali 3 in 4).

1 Večina vrednostnih papirjev ima enolično ISIN ("International Securities Identification Number") oznako vrednostnega

papirja, ki je po mednarodnem standardu ISO 6166 sestavljena iz dveh črk, ki predstavljata državo izdajatelja in 10 cifer. Po pooblastilu Association of National Numbering Agencies (ANNA) je za dodeljevanje ISIN kod v Sloveniji pristojna KDD-Centralna klirinško depotna družba.

7

(c) V primeru, da nacionalna banka neposredno zbira s-b-s informacije tudi o transakcijah, so obvezna sledeča polja: (i)polje 5

ali polje 6 in 7 ter (ii)polje 4 ali polje 2 in 3. (d) nacionalna banka lahko zahteva tudi polje 8, kot obvezen podatek poročanja. Za agregatne informacije o postavkah, ki niso vrednostni papirji in o vrednostnih papirjih, ki nimajo javno dostopnih identifikacijskih kod, se na mesečni in četrtletni ravni poročajo podatki razdeljeni glede na vrsto in ročnost instrumenta, valuto in protisektor. Po kombiniranem pristopu se poročajo s-b-s informacije, ki se nanašajo na naslednje postavke: • točk in delnic investicijskih skladov (pasiva) • delnice (aktiva) • dolžniški vrednostni papirji (aktiva) • izvedeni finančni inštrumenti (aktiva in pasiva) Po kombiniranem pristopu se poročajo še agregatne informacije (stanja, transakcije/prevrednotenja), ki zadevajo izdaje točk/delnic investicijskih skladov, ki nimajo javno dostopne kode in vse ostale postavke, ki se ne zbirajo s-b-s. Agregatni pristop temelji na poročanju celotnega niza agregatnih informacij, ki se nanašajo bilanco stanja investicijskega sklada v smislu stanj in transakcij ali prevrednotenj (na mesečni in kvartalni ravni). Na mesečni ravni so dodane še agregatne informacije, ki se nanašajo na izdaje delnic/točk investicijskega sklada. Za Slovenijo velja kombiniran pristop k poročanju, kar je hkrati tudi zaželjen način poročanja. Slika 1: Shematski prikaz različni pristopov poročanja

Poročanje

Kombinacija agregatnega in s-b-s Popolnoma agregatno

S-b-s zahtevane spremenljivke: set B

(referenčne informacije)

- Sektor izdajatelja

- Država izdajatelja

- Korporativne akcije

- …

CSDB ali lokalna s-b-s baza podatkov

Poročevalec

Agregatne informacije

- Skupna vsota vr. papirjev

- Zahtevana razčlenitev bilance stanja za ostale postavke

- Zahtevana razčlenitev bilance stanja

- Informacije o transakcijah (transakcije ali prevrednotenja)

S-b-s zahtevane spremenljivke:

set A

(informacije o bilanci stanja)

- ISIN koda

- Število vrednostnih papirjev

- Cena ali znesek na vr. papir

- …

8

4. ZAVAROVALNICE IN POKOJNINSKI SKLADI TER NADALJNI RAZVOJ Zaenkrat se po 2. členu Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (ECB/1998/11) zavarovalne družbe in pokojninski sklade (v nadaljevanju ZDPS) ne vključujejo med referenčno populacijo, kar pomeni, da je ECB onemogočeno zbiranje podatkov o tem sektorju po t.i. "steady state approach". Priporočilo za uredbo Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (ECB/2008/9) predlaga spremembo tega, saj ZDPS predstavljajo drugi največji podsektor finančnih družb v evro območju. Daljšanje življenjske dobe, premik h kapitalskim pokojninskim sistemom in vedno aktivnejše upravljanje sredstev zavarovalnic in pokojninskih skladov bo bistveno povečal pomen omenjenega podsektorja pri oblikovanju denarnih politik ECB. Glede na zgornje povedano, se za ECB trenutno zbirajo kvartalni podatki za zavarovalnice in pokojninske sklade s pomočjo že predhodno opisanega t.i. kratkoročnega pristopa, za vzpostavitev katerega je bila znotraj ECB delovne skupine za denarno in finančno statistko ustanovljena posebna podskupina (ITIP - Implementation Task Force on Insurance Corporations and Pension Funds). Podatki se nanašajo na obdobje od 1. kvartala 2006 dalje. Tabela 3: Bilanca stanja slovenskih zavarovalnic in pokojninskih skladov za 2. kvartal 2009 (po postavkah

za kratkoročno poročanje ECB-ju)

SREDSTVA (v mio EUR) 5.881

Gotovina 10 Depoziti 845 Dolžniški vrednostni papirji 3.005 Izvedeni finančni inštrumenti 4 Posojila 97 Delnice in drug kapital 966 Enote/delnice kolektivnih naložbenih podjemov 613 Predplačila zavarovalnih premij 34 Ostala sredstva 308 Nefinančna sredstva 154 OBVEZNOSTI (v mio EUR) 6.494

Dolžniški vrednostni papirji 46 Izvedeni finančni inštrumenti 0 Posojila 46 Delnice in drug kapital 964 Zavarovalno-tehnične rezervacije 4.412 Ostale obveznosti 1.026 Neto izravnava -459

Inštrumenti našteti v zgornji tabeli se za potrebe ECB-ja delijo še geografsko in sektorsko. Nekatere postavke pa so nadalje razčlenjene še na ročnost in valuto. V Banki Slovenije kot vir uporabljamo podatke statistike finančnih računov, podatki poročil monetarnih finančnih institucij, podatke KDD (Klirinško depotna družba) in poročilo VRP (poročanje o poslih z vrednostnimi papirji).

9

Skladno z pripravami ECB-ja na spremembo krovne uredbe (ECB/1998/11), se tudi Banka pripravlja na novo poročanje. Trenutno je v delu priprava enotne matrike za poročanje Agenciji za zavarovalni nadzor (ki nadzira zavarovalnice in pokojninske družbe), Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ki nadzira vzajemne pokojninske sklade) in Banki Slovenije na podoben način kot v primeru investicijskih skladov. Seveda pa je do končne uskladitve skupnega poročanja še dolga pot.