Stik z bolnikom – seminarska naloga

Prof.prim.dr. Marko Kolšek, dr.med., Asist.dr. Danica Rotar Pavlič, dr.med.

Katedra za družinsko medicino Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani

Vsebina predavanja

•  Uvod (teoretična izhodišča) •  Namen in cilji seminarske naloge •  Osnovna izhodišča naloge •  Vsebina seminarske naloge •  Obveznosti

Stik z bolnikom – ključni del oskrbe bolnika

•  Stik z bolnikom predstavlja najbolj pomembno dejanje, ki ga zdravnik, medicinski tehnik in zdravstveni sodelavci zagotovijo bolniku.

•  Doživljanje bolezni je pomembna življenjska izkušnja. •  V takšnem obdobju bolnik razmišlja tudi o odnosih

do bližnjih ter čuti odzive bližnjih do njegove bolezni. •  Za to ustrezno usposobljeni delavci bolniku in

svojcem lahko stojijo ob strani, odgovarjajo na zastavljena vprašanja in v proces zdravljenja poleg klasičnega biomedicinskega pristopa vnesejo primerno človeško, socialno in psihološko razsežnost.

Odzivi bolnika na bolezen V okviru stika z bolnikom želi zdravnik (študent) podpreti bolnika, ki se

lahko sooča z naslednjimi odzivi na bolezen: 1.  Jeza 2.  Zagrenjenost 3.  Obžalovanje 4.  Občutek kazni 5.  Dvom 6.  Strah in negotovost 7.  Osamljenost 8.  Izguba upanja Dobra podpora in pogovor so lahko za mnoge ljudi podpora in vir moči

za soočanje s takšnimi položaji.

Pomen pogovora z bolnikom

V okviru stika z bolnikom vključujemo naslednje vsebine: 1.  Cilji zdravljenja 2.  Bolnikova stališča in skrbi, s katerimi se sooča 3.  (Samo)spoštovanje z opogumljajočim pogledom 4.  Odkrivanje upanja 5.  Odkrivanje vprašanj, ki so povezana z življenjem, boleznijo in

trpljenjem.

Koncepti stika z bolnikom Obstaja več modelov ali konceptov stika z bolnikom: •  biomedicinski model •  biopsihosocialni model •  koncept osredotočenja k bolniku (»patient centredness«) •  koncept bolnika kot uporabnika in partnerja v zdravstveni oskrbi

Elementi stika z bolnikom

•  Prispevanje, sodelovanje, vključevanje

•  Partnerstvo z bolnikom in osredotočenost k bolniku

•  Deljena moč in odgovornost

•  Osveščena izbira in skupno sprejemanje odločitev

•  Zaupanje bolnika

•  Avtonomija bolnika •  Zadovoljstvo bolnika •  Vloga svojcev •  Zadovoljstvo zaposlenih v

timu, ki dela z bolnikom •  Izgorelost zdravstvenih

delavcev •  Izgorelost negovalcev

•  Čim bolj celovito poznavanje stanja, v katerem se znajde bolnik; njegovo doživljanje ob tem in pridobivanje veščin za čim bolj učinkovito in dobro sporazumevanje.

Namen in cilji seminarske naloge

•  Osnove stika z bolnikom in obravnave bolnika •  Načela celovitega pristopa k bolniku •  Vloga empatije do ljudi z omejitvami ter osnovno

spoznavanje in razumevanje doživljanja teh bolnikov

•  Pomen medsebojnih odnosov med bolnikom in zdravnikom

Osnovna izhodišča pristopa v okviru seminarske naloge Osnova stika z bolnikom in priprave seminarske naloge so: •  aktivno poslušanje, •  empatija, •  razumevanje in upoštevanje bolnikovih predstav, pogledov in potreb,

brez vsiljevanja svojih razmišljanj, brez nestrpnosti.

Bolnika v pogovoru ne smemo privesti v nelagoden položaj.

Če v pogovoru bolnik pokaže nelagodje ali nezadovoljstvo, je treba napraviti »korak nazaj« in prilagoditi način pogovora.

V ospredju morajo biti potrebe bolnika, ne potrebe in želje študenta.

Kaj mora študent v okviru obravnave bolnika ugotoviti in predstaviti (1)?

•  Vzrok za sprejem bolnika v URI Soča

•  Zdravstvene probleme bolnika

•  Funkcionalno stanje bolnika •  Psihosocialne težave bolnika •  Pričakovanja bolnika •  Vlogo bolnikovih svojcev •  Zadovoljstvo bolnika

Kaj mora študent v okviru obravnave bolnika ugotoviti in predstaviti (2)?

•  Študent ob praktičnem delu in pogovorih z bolnikoma pripravi seminar/esej o celoviti obravnavi dveh bolnikov, ki mu ju bodo določili na URI Soča.

•  V nalogi študent predstavi širši bolezenski kontekst. •  Kritično mora presoditi ovire oz. omejitve, s katerimi se srečuje

bolnik, in predlagati možnosti za njihovo rešitev. •  Seminarska naloga naj obsega najmanj tri tipkane strani (Times New

Roman, velikost črk 12, razmik 1,15; standardni robovi).

Protokol seminarske naloge •  http://www.mf.uni-lj.si/kdm/drugi-letnik

Rok oddaje seminarske naloge

Seminar mora pravočasno (najkasneje do konca vaj na URI Soča) poslati na vse 4 elektronske naslove:

•  ela.loparic@ir-rs.si •  marincek.crt@ir-rs.si •  marko.kolsek@mf.uni-lj.si •  danica.rotar@gmail.com

Predstavitev seminarja

•  Seminar predstavi študent pred svojo skupino v naslednjem tednu po koncu vaj.

•  Vsak študent ima za predstavitev seminarske naloge na voljo 10 minut (predstavi ključne elemente iz naloge in pridobljeno znanje oz. izkušnje – kaj sem se naučil).

•  Dodatnih 5 minut je namenjenih razpravi, v kateri sodelujejo drugi študenti iz skupine ter učitelji predmeta.

Zaključek - pasti sporazumevanja

Neizogibno je, da v množici gibov, besed in drobnih pripetljajev, ki izpolnjujejo pogovor, mimogrede prezremo prav tiste, za katerimi se skriva resnica, ki jo slutimo in iščemo na slepo srečo, medtem ko se nasprotno ustavimo pri tistih, za katerimi ni ničesar.

• Marcel Proust: V Swannovem svetu

Zaključek – pozitivni odnosi

Pozitivni odnosi med bolniki in njihovimi svojci,

zdravniki in zdravstvenimi delavci ter osebjem, ki zagotavlja oskrbo, je vedno v vsestransko

korist in ključnega pomena.

Najlepša hvala.