2
STO LET ŠTUDIJA PEDAGOGIKE NA SLOVENSKEM Leto 1919 je bilo za slovensko znanost prelomno, saj smo Slovenci prvič v zgodovini dobili svojo univerzo. Ker je razvoj znanosti v slovenskem jeziku in s slovensko strokovno terminologijo slonel sprva zlasti na Filozofski fakulteti, je imela ta na univerzi še posebno mesto. Med prvimi štirimi rednimi profesorji, ki jih je septembra 1919 izvolila takratna vseučiliška komisija, je bil tudi pedagog Karel Ozvald, ki tako velja za začetnika akademske pedagoške misli na Slovenskem. Ponosni smo, da je pedagogika ena prvih znanstvenih disciplin, ki jih je začela sistematično razvijati naša univerza in po stoletju razvoja je čas, da se ozremo nazaj in obeležimo svoje dosežke, a hkrati tudi čas, da pogledamo naprej in oblikujemo nove vizije. Stoletnico študija pedagogike na Slovenskem obeležujemo na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na več načinov, osrednji dogodek bo potekal v okviru letošnjih Pedagoško- andragoških dnevov. Z njim želimo okrepiti povezanost naše strokovne skupnosti, ki jo tvorijo zaposleni in upokojeni profesorice in profesorji, diplomantke in diplomanti, doktorandke in doktorandi, študentke in študentje, raziskovalke in raziskovalci ter strokovne delavke in delavci na področju pedagogike in andragogike. Ta pomembni zgodovinski mejnik bomo proslavili z dogodkom, na katerem želimo povezati in slišati glas vseh, ki smo člani te raznolike in ustvarjalne skupnosti. 100 LET PEDAGOGIKE Karel Ozvald (1920–1945) Stanko Gogala (1946–1967) Milica Bergant (1950–1993) Vladimir Schmidt (1954–1975)

STO LET ŠTUDIJA PEDAGOGIKE NA SLOVENSKEMpad.splet.arnes.si/files/2019/03/Program.pdfŽVEGLIČ) 11.00–11.15 Odmor za kavo 11.15–11.30 Upokojeni profesorji in profesorice se spominjajo

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • STO LET ŠTUDIJA PEDAGOGIKE NA SLOVENSKEM

    Leto 1919 je bilo za slovensko znanost prelomno, saj smo Slovenci prvič v zgodovini dobili svojo univerzo. Ker je razvoj znanosti v slovenskem jeziku in s slovensko strokovno terminologijo slonel sprva zlasti na Filozofski fakulteti, je imela ta na univerzi še posebno mesto. Med prvimi štirimi rednimi profesorji, ki jih je septembra 1919 izvolila takratna

    vseučiliška komisija, je bil tudi pedagog Karel Ozvald, ki tako velja za začetnika akademske pedagoške misli na Slovenskem.

    Ponosni smo, da je pedagogika ena prvih znanstvenih disciplin, ki jih je začela sistematično razvijati naša univerza in po stoletju razvoja je čas, da se ozremo nazaj in obeležimo svoje

    dosežke, a hkrati tudi čas, da pogledamo naprej in oblikujemo nove vizije.

    Stoletnico študija pedagogike na Slovenskem obeležujemo na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na več načinov, osrednji dogodek bo potekal v okviru letošnjih Pedagoško-

    andragoških dnevov. Z njim želimo okrepiti povezanost naše strokovne skupnosti, ki jo tvorijo zaposleni in upokojeni profesorice in profesorji, diplomantke in diplomanti,

    doktorandke in doktorandi, študentke in študentje, raziskovalke in raziskovalci ter strokovne delavke in delavci na področju pedagogike in andragogike. Ta pomembni zgodovinski mejnik bomo proslavili z dogodkom, na katerem želimo povezati in slišati glas vseh, ki smo člani te

    raznolike in ustvarjalne skupnosti.

    100 LET PEDAGOGIKE

    Karel Ozvald(1920–1945)

    Stanko Gogala(1946–1967)

    Milica Bergant(1950–1993)

    Vladimir Schmidt(1954–1975)

  • PROGRAM 100 LET PEDAGOGIKE

    8.15–8.50Prihod udeležencev in registracija

    GODALNI KVARTET FILOZOFSKE FILHARMONIJE (MAŠA ANDROJNA, ANUŠA PLESNIČAR, METKA RAVNIK IN KARMEN LESJAK)

    9.15–10.00Uvodni nagovori• red. prof. dr. Barbara Novak, prorektorica Univerze v Ljubljani• red. prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniOsebni pogledi na pedagogiko• red. prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem• red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru• izr. prof. dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani

    TILEN ABRAM (BARITON), PIERINA CAVALIERE MRŠIĆ (KLAVIR)

    10.15–10.45Perspektive študija pedagogike v drugem stoletju njegovega razvoja (predavanje)• izr. prof. dr. Tadej Vidmar, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

    BALETNI NASTOP, KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA (MENTOR MIHAEL ŽVEGLIČ)

    11.00–11.15 Odmor za kavo

    11.15–11.30Upokojeni profesorji in profesorice se spominjajo (video in avdio predstavitev)zasl. prof. ddr. Barica Marentič Požarnik, zasl. prof. dr. France Strmčnik, red. prof. dr. Janez Sagadin, zasl. prof. dr. Ana Krajnc, zasl. prof. dr. Zdenko Medveš, red. prof. dr. Metod Resman, zasl. prof. dr. Sonja Kump, zasl. prof. dr. Boris Kožuh, red. prof. dr. Janko Muršak

    METKA DEMŠAR GOLJEVŠČEK (VOKAL, KLAVIR)

    11.30–12.45Delo in karierne poti diplomantov pedagogike in andragogike (video in avdio predstavitev)Mateja Maver (Šent, Slovensko združenje za duševno zdravje), Maja Milojkovič (Banka Slovenije), Maja Novljan (OŠ Brezovica), Barbara Smrekar (OŠ Polje), mag. Zdenka Birman Forjanič, Neda Đorđević (Andragoški center Slovenije), Tadej Bernik (samostojni novinar in fotograf ), Ines Paravan (Inspira), Polona Franko (CDI Univerzum), mag. Tina Klarič, Barbara Bauman, Andreja Vuk (Center za poklicno izobraževanje), Mateja Chvatal (OŠ Trzin), Vika Potočnik (Pionirski dom), dr. Janez Vogrinc (Pedagoška fakulteta UL), mag. Erika Povšnar (Zdravstveni dom Kranj), Polona Küssel (OŠ Cvetka Logarja)

    DUO AFRODITA (TINKARA MAJCEN IN ANA GORJANC), KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA

    12.45–13.00Študij: navodila za uporabo, Društvo študentov andragogike in pedagogike

    13.00–14.00 Kosilo

    14.00–16.00 Oblikovanje akademskega pedagoško-andragoškega prostora v Sloveniji (okrogla miza)red. prof. dr. Robi Kroflič, moderator (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), doc. dr. Sonja Rutar (Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem), red. prof. dr. Mojca Peček Čuk (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani), doc. dr. Maja Mezgec (Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem), red. prof. dr. Edvard Protner (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru)

    Zaključek s plenarno razpravo