Tržiški glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

ŽUPANOV POGLED DRUŠTVA ZANIMIVOSTI KULTURA

Lepše mesto in urejene vasiTržiški župan Borut Sajovicje zadovoljen, da končujejoobnovo ulic v mestu. Nada-ljujejo gradnjo vodovoda inkanalizacije v občini. Ker po-trebujejo denar, prodajo delobčinskih nepremičnin.

Gore jih družijo šestdesetletijPlaninsko društvo Križe bojunija proslavilo 60-letnicodela. Člani radi hodijo vgore, sami pa gostijo planin-ce v dveh kočah. PredsednikIvan Likar vabi na prireditvev Gozd.

Pesem je most prijateljstvaEnajsti koncert učiteljskihpevskih zborov v Tržiču soobarvali z ljubeznijo. Nasto-pilo je deset zborov iz Slove-nije, Avstrije, Italije in Hrva-ške, program pa so povezaligostje.

stran 3 stran 8 stran 9 stran 13

Stojan Saje

Tržič - Občina Tržič se jelani lotila uresničevanja ob-sežnega projekta Odvajanjein čiščenje odpadnih vodater oskrba s pitno vodo. Dokonca leta 2010 bo obnovila34 kilometrov primarnegavodovoda in zgradila 12,4 ki-lometra kanalizacije ter cen-tralno čistilno napravo.Skupna vrednost projekta je24,7 milijona evrov, ob pri-javi na razpis Kohezijskegasklada EU pa so jo ocenili lena 18,8 milijona evrov. Po-večanje stroškov je naložiloobčini večje finančne obvez-nosti, zato je letos dopolnilaproračun. Vanj se bo moralonateči kar 13,2 milijona ev-rov za poplačilo letošnjihdel.Kako obsežen je projekt,pove podatek, da je hkratiodprtih do 25 gradbišč povsej občini. Skoraj v celoti jezgrajen 1497 metrov dolgvodovod od zajetja Črnigozd do Podljubelja. Konču-jejo tudi gradnjo 5390 me-trov vodovoda Črni gozd -vodni zbiralnik Ibelc. Odtega zbiralnika so letos zače-li graditi 644 metrov vodo-voda do mesta in 1522 me-trov vodovoda med Preskoin Pristavo. V industrijski

coni Loka so zgradili skorajpol od 3961 metrov vodovo-da, gradijo novo cesto do bo-doče čistilne naprave, sledi-lo pa bo urejanje Kovornika.Na relaciji Snakovo-Križe-Sebenje je zgrajenih prek800 metrov od 2700 metrovvodovoda, na odseku Žiga-nja vas - Brezovo pa 700 od

2988 metrov vodovoda.Končujejo gradnjo 5357 me-trov vodovoda Žegnani stu-denec - zajetja Kovor-Zvirče,od tam pa so zgradili tudivečino 2310 metrov dolgegavodovoda do zbiralnikaPeko1. Aprila se je začelagradnja vodnega zbiralnikanad kopališčem v Tržiču.

Največje gradbišče za novokanalizacijo je v Bistrici,kjer so zgradili prek 600metrov od skupno 1512 me-trov kanala. Približno pol od755 metrov kanalizacije sozgradili na območju Zvirč,aprila pa so začeli graditiskoraj dvestometrska krakaKanala S in Kanala M.

Gradbišča za vodovod inkanalizacijo po vsej občiniObnova primarnega vodovoda in gradnja kanalizacije v tržiški občini poteka na več kot dvajsetihgradbiščih. Samo za letošnja dela bo morala Občina Tržič zagotoviti 13,2 milijona evrov.

Stojan Saje

Tržič - Mestno jedro Tržiča jez ohranjeno srednjeveško za-snovo zgodovinsko, arhitek-turno in kulturno srce kraja.Ker je zob časa močno načelkomunalne napeljave, se jeObčina Tržič lani odločila zanujne obnove. Projekt "Pre-nova ulic v starem mestnemjedru Tržiča", ki je ocenjen na1.330.000 evrov, je dobil pod-poro Evropskega sklada za re-gionalni razvoj. Od tam priča-kujejo dobrih 942 tisoč evrov,razliko do celotne vsote pa za-gotavlja občina s proračunom.S pomembno naložbo bodopridobili 645 metrov obnov-ljenega vodovoda, 370 me-trov obnovljene kanalizacije,10.670 kvadratnih metrovurejenih prometnih površinz javno razsvetljavo in drugoopremo ter nova parkirišča.Obnovitvena dela, ki so se za-čela v drugi polovici junija

lani, so že končana v ulicahZa Mošenikom in Prehod,Usnjarski in Čevljarski ulici.Tam so položili nove komu-nalne napeljave in asfaltiraliceste. Obnovili so tudi dotra-jan oporni zid ob Mošeniku,ki je dobil opečno ograjo. Ve-lika pridobitev je 48 novihparkirišč v tem delu mesta.Dela še potekajo v Fužinskiin Muzejski ulici, kjer obnav-ljajo vodovod, kanalizacijo injavno razsvetljavo. Napeljuje-jo tudi plinovod ter telefon-ske, električne in optične ka-ble. V Fužinski ulici urejajoprometne površine in novaparkirišča. Dela naj bi konča-li do konca junija.Vodstvo občine se zahvaljujevsem lastnikom zemljišč, kiso med obnovo omogočilidostop do gradbišč. Obnovaob stari pekarni in Fužinskiulici ne bi bila mogoča brezrazumevanja in sodelovanjaobčanov.

Nova podoba mestaV Tržiču končujejo obnovo ulic v starem jedrumesta. Za sodobnejšo komunalno opremo večkot 1,33 milijona evrov.

OB

ČIN

A TR

ŽIČ

, TR

G S

VOB

OD

E 18

, 429

0 TR

ŽIČ

Privlačna dediščina naraveMednarodni dnevi minera-lov, fosilov in okolja so priva-bili v Tržič številne razstav-ljavce in obiskovalce. Medslednjimi je bil tudi sloven-ski predsednik dr. DaniloTürk s soprogo.

Tine, ki je želelbiti Tito

Tine Tomazin iz Križev je dobilzlato plaketo Zveze združenjborcev za vrednote NOB Slovenije. Mladim priporoča samozavest, domoljubje in solidarnost.

stran 2

Zvesti petju in igri

Kulturno umetniško društvoLom pod Storžičem ima 90-letno tradicijo. Na akademiji stabila tudi nekdanji režiser LudvikSoklič in pesnik Janez Slapar -Temšak.

stran 11

tržiški glasČasopis občine Tržič, Junij 2009, številka 1

Na klancu v Bistrici končujejo gradbena dela pri komunalnih napeljavah.

ObvestiloTrenutno potekajo na projektu "Odvajanje in čiščenjeodpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v Občini Tržič" iz-redno intenzivna dela. Z namenom, da zagotovimo čimboljšo obveščenost občanov s potekom del in da posku-simo kar najbolje razreševati morebitne nevšečnosti, kise pojavljajo zaradi izvedbe del, občane pozivamo, da sez vsemi vprašanji in pobudami obrnejo na tajništvo Občine Tržič. Za vas smo dosegljivi vsak dan v časuuradnih ur po telefonu: 04/59 71 510 ali na e-naslovu: obcina.trzic@trzic.si. Odgovore na najpogostejša vpra-šanja bomo objavili tudi v Tržičanu.

2 Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Nagrajenci

Stojan Saje

Križe - Na domačiji pri Ši-menk' v Križah sta imelaFranc in Lenka Tomazin de-vet otrok. Le štirje so ostaliživi, Tine in tri sestre. Leta1925 rojeni sin je pri štirihletih izkusil, kaj je pašakrav. Še težje je bilo, ko jeoče leta 1936 umrl. Tine seje pridno učil v domači inmeščanski šoli. Izučil se jeza kovača. Še preden je dobilstik s partizani, so ga leta1943 mobilizirali Nemci."Po šolanju v Franciji so meposlali v München. Mama jevedela, da tam živi tržiškičevljar Andrej Stegnar. Na-šel sem ga in prosil, da mipomaga zbežati. Izkoristilsem nočni bombni napadna vojaško skladišče in ušelk Andreju. Tam sem se pre-oblekel. Skupaj sva odšla navlak in se peljala do Beljaka.Med postankom mi je vlakušel. Zjutraj sem sam poto-val v Kranj in Križe. Domovnisem upal. S'narjev Jankomi je svetoval, naj grem vGozd k Princ', če hočem vpartizane. Drugi dan je pri-šel pome kurir in me peljal v3. kranjsko četo. Borci so mirekli, naj izberem ilegalnoime. Jaz sem sestavil kraticisvojega imena in priimka v

Tito. Smejali so se, ker ni-sem vedel, kdo je to. Dejaliso, da je to vrhovni povelj-nik, jaz naj bom pa Tine," sespominja Tine Tomazin.Svoj ognjeni krst je doživeljanuarja 1944 v boju podMalo Polano. Ostal je živ indočakal konec vojne. Voja-ško uniformo je slekel šele

leta 1946. V tovarno pri Kaj-tan' se ni želel vrniti. Ker jebila mama tkalka, je tudi onhotel v tovarno BPT. Ponu-jali so mu delo v pisarni, a jeodšel med tkalce. Naredil jeekonomsko šolo in fakulte-to. Pridružil se je ekipi v ko-merciali. Nato so ga zvabilina Občino Tržič, kjer je bil

kot podpredsednik odgovo-ren za gospodarstvo."Leta 1965 so me izvolili zapredsednika Skupščine obči-ne Tržič. Naslednje leto semizpeljal pobudo za pobrate-nje Tržiča s francoskim me-stom Ste Marie aux Mines. Vgovoru na slovesnosti v Trži-ču sem dejal, da nobeno po-bratenje nima takega teme-lja; v obeh krajih sta bili kon-centracijski taborišči. SFrancozi sem ohranjal stiketudi po vrnitvi v BPT Tržič.Leta 1980 sem postal direk-tor podjetja in želel uresniči-ti projekt preusmeritve pro-izvodnje ob pomoči franco-ske kemične industrije. Prinas ga niso sprejeli, zatosem se leta 1982 upokojil.Takrat sem vedel, da tekstilnima prihodnosti," ugotavljasogovornik.Tine Tomazin je dolgo delo-val v borčevski organizaciji vTržiču in Križah. Ko je umrlnjegov prijatelj Janko Tišler,je prevzel vodenje Krajevne-ga odbora ZB NOB Križe.Všeč mu je, da se je organi-zacija preimenovala in odpr-la vrata mlajšim. Slednji bimorali sprejemati vrednoteborcev, zlasti samozavest,domoljubje in solidarnost,je prepričan prejemnik zlateborčevske plakete.

Tine, ki je želel biti TitoTine Tomazin je dobil zlato plaketo ZZB NOB Slovenije. Mladim priporoča samozavest, domoljubje insolidarnost.

Ana Hartman

Križe - "Zanimanje za Trži-ške športne igre, ki potekajože 25 let, je bilo pred leti ne-koliko v upadu, zdaj pa seznova povečuje. Očitno sevse več ljudi zaveda korist-nosti športa in rekreacije, kivplivata na boljšo telesnozmogljivost in zdravje," pra-vi Biserka Drinovec, sekre-tarka Športne zveze Tržič(ŠZ), ki v sodelovanju z Ob-

čino Tržič prireja športneigre. Vanje je bilo v sezoni2008/09 vključenih 1.238udeležencev, od tega 915moških in 323 žensk iz 26organizacij. Pomerili so se vštirinajstih športnih pano-gah, in sicer v teku, smuča-nju, smučarskem teku, san-kanju, kegljanju, streljanjuz zračno puško, balinanju,namiznem tenisu, šahu,plavanju, atletiki, krosu,gorskem teku in tenisu.Vsak tekmovalec je moraltekmovati v treh panogah,največ zanimanja pa je bilopo besedah Drinovčeve zakegljanje, streljanje in smu-čanje.Zmagovalce minule sezoneso razglasili v petek v Teni-škem centru v Križah. V toč-kovanje posameznic je bilovključenih 74 žensk; največtočk je zbrala Milena Dolčič(Območna obrtna zbornica

Tržič), druga je bila MartinaŠmitek (Športno društvoLom), tretja pa Antonija Mo-horč (Športno društvo Jelen-dol Dolina). V točkovanjuposameznikov je sodelovalo261 moških, slavil pa jeMarjan Mohorč (Modri dir-kač) pred Borutom Sajovi-cem (Tekaški klub Tržiškestrele) in Ladom Sedejem(Društvo upokojencev Tr-žič). Posebno priznanje zanajboljšega športnika invali-

da je pripadlo Janezu Pav-šku (Društvo upokojencevTržič), ki je bil v skupni raz-vrstitvi uvrščen na 35. me-sto. Najboljše športno druš-tvo je postal tekaški klub Tržiške strele, ki se je v pre-tekli sezoni prvič pridružilTržiškim športnim igram,drugo mesto je pripadloŠportnemu društvu Lom,tretje pa Sankaškemu klubuPodljubelj. V kategoriji ekipposameznih organizacij jeprvo mesto osvojilo tržiškodruštvo upokojencev, drugaje bila Območna obrtnazbornica Tržič, tretji pa Mo-dri dirkač. Priznanja so naj-boljšim podelili župan in dr-žavnozborski poslanec Bo-rut Sajovic, predsednik ŠZBoris Tomazin, predsednikkomisije za šport mladihAnže Rener in predsednikkomisije za športno rekrea-cijo pri ŠZ Žare Štrukelj.

S športom do zdravjaV Tržiških športnih igrah je v minuli sezoni sodelovalo 1.238 udeležencev, ki so tekmovali v štirinajstih panogah.

Najboljše tekmovalke v družbi župana Boruta Sajovica. Največ točk je zbrala Milena Dolčič (četrta z leve).

Najboljši tekmovalci v moški kategoriji, kjer je slavil Marjan Mohorč (spodaj povsem desno).

Tine Tomazin je dobil zlato plaketo ZZB NOB Slovenije.

Stojan Saje

Tržič - Rodil se je marca1930 na Slapu pri Tržiču. Všolo je hodil v Lom in Tržič,se izučil za trgovca in meddelom končal šolo za goz-darskega tehnika. V Gozd-nem gospodarstvu Kranj jeostal do upokojitve. Z ženoMiro nimata otrok. Ker jeimela razumevanje za nje-gove konjičke, je še aktivenv več društvih."Od mladosti sem imel radsankanje in smučanje. Leta1949 sem začel tekmovati valpskem smučanju. Največjiuspeh je bilo tretje mesto nadržavnem prvenstvu v slalo-mu. Večkrat sem bil jugoslo-vanski prvak na tekmah goz-darjev in lesarjev. V šestde-setih letih sem vodil tehničniodbor Smučarskega klubaTržič. Predsednik kluba sempostal, ko je Bojan Križajvstopil v smučarsko šolo. Obkoncu njegove kariere semvodenje prepustil drugim,"se je spomnil Franc Primo-žič, ki je bil tudi funkcionarTVD Partizan Tržič. Po letu1960 je sodeloval v upra-vnem odboru, več mandatov

opravljal dolžnost podpred-sednika, dve desetletji pa jedelal v kopališkem odboru."V Splošnem športnem druš-tvu Tržič sem še član upra-vnega odbora. Zelo sem ve-sel plakete Športne zveze Tr-

žič za življenjsko delo. To jepotrditev, da domača občinaceni moj prispevek za razvojšporta," je povedal 79-letninagrajenec.Doma hrani tudi vrsto pri-znanj, ki jih je v preteklosti

prejel od planinskih organi-zacij, gorske reševalne služ-be in lovskih zvez. "Planin-skemu društvu Tržič sem sepridružil leta 1947, postajiGRS Tržič pa leto zatem.Kdor je plezal, je bil tudi re-ševalec. Opravil sem prekpetsto alpinističnih vzponovv naših in tujih gorah. Ta-krat je bil podvig že vzponna Mont Blanc. Pet let semvodil alpinistični odsek inbil še dalj blagajnik v postajiGRS. Še vedno sem povezanz reševalci in lovci. Lovca stabila že moj oče Franc in dedJakob. Jaz sem član Lovskedružine Tržič od leta 1948.Kot ljubitelj psov sem bilmed ustanovitelji Lovsko ki-nološkega društva Gorenj-ske. Delal sem v Zvezi lov-skih družin Gorenjske inKoroški lovski zvezi, zlastipri ocenjevanju trofej inorganizaciji lovskih razstav.Nikoli mi ni bilo žal, da semtoliko časa namenil za pros-tovoljno delo," je priznalFranc Primožič, ki je nepo-grešljiv tudi med tržiškimiborci. Skrbi za ohranjanjespomenikov in organizacijoizletov.

Vsestranski športnik in lovecFranc Primožič je bil smučar, alpinist in gorski reševalec. Dobil je plaketo Športne zveze Tržič za življenjsko delo.

Franc Primožič, dobitnik plakete Športne zveze Tržič za življenjsko delo

Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Županov pogled

3

Stojan Saje

Kako ocenjujete uresničeva-nje velikih naložb na komu-nalnem področju, obnoveulic v jedru mesta ter grad-nje vodovoda in kanalizacijev občini?"Projekt obnove petih ulic vmestnem jedru je zame fan-tastičen. Podrli so tako ime-novani tržiški Darfur ter od-peljali kupe odpadkov in raz-ne navlake. Tam so zgradiliveč kot petdeset parkirišč terpoložili nov asfalt in granitnerobnike. Največ je vredno ti-sto, kar je pod asfaltom; novvodovod in kanalizacija, ob-novljene električne in teleko-munikacijske napeljave, pli-novod in javna razsvetljava.Ob Mošeniku so zgradili novoporni zid. V ta del mesta seživljenje vrača, kar potrjujejozasedena parkirišča. Z obno-vo ulic je občina zagotovilamožnost za nadaljnji razvoj.Mogoče bo zamuda pri kon-čanju del, ker obnavljajo šeMuzejsko ulico. Morali sopodreti oporni zid na dvoriš-če nekdanje tovarne Tiko.Danes tam nastajajo nove de-lavnice.Še večji in bolj zahteven jeprojekt, ki ga podpira Kohe-zijski sklad EU. Samo vodo-voda je več kot 40 kilome-trov. Tega so že izdelali po-lovico. Gradijo tudi prvega odšestih vodovodnih rezervoar-jev. Kanalizacije je narejenemanj kot pol. Za centralno či-stilno napravo pospešenopridobivamo gradbeno dovo-ljenje in potrebna soglasja.Gradnja se bo začela letos po-leti. Do objekta že gradijonovo dostopno cesto. Delapotekajo na Kovorniku, kjerurejajo nekaj sto metrov stru-ge hudournika. Ta trenutekje odprtih dvajset gradbišč poceli občini. Vesel sem, daprojekt kljub birokratskim infinančnim zagatam uspešnonadaljujemo."

Pripravili ste poročilo o izvr-ševanju letošnjega proračunado konca marca. Kakšni so iz-gledi konec maja, bo potreb-na načrtovana zadolžitev?"Da bomo pridobili za pro-jekt Kohezije 13 milijonovevrov iz Bruslja in 3 milijo-ne iz Ljubljane, moramo vdveh letih in pol zbrati svo-jih 8 milijonov evrov. Letosnačrtujemo, da bomo s pro-dajo premoženja zagotovili1,7 milijona evrov, kar zaen-krat slabo kaže. Prihodki nesledijo odhodkom, saj je biloprvih do konca marca 3,77milijona evrov, porabili pasmo 4,38 milijona evrov.Vseeno smo uspeli pokrivatiobveznosti na področjih

otroškega varstva, šolstva,popravil stanovanj in zim-skega vzdrževanja cest.Kljub velikim komunalnimnaložbam deluje javni sek-tor normalno. Letos je vpisa-no v vrtce rekordno številootrok, zato smo odprli dvanova oddelka. PrebivalstvoTržiča se povečuje. Prvičsmo presegli številko 16 ti-soč pri stalnih in začasnihprebivalcih. To je dobro, žalpa prinaša več obveznosti.Trudimo se, da smo pri po-rabi skromni in racionalni.Najprej varčujemo pri sebi.Vseeno bo do jeseni trebapripraviti rebalans proraču-na in zmanjšati investicije,ki niso nujne. Za najem kre-dita 3,7 milijona evrov zaprojekt Kohezije še ni bilopotrebe. Pripravljamo mož-nosti za kreditiranje, odloči-li pa se bomo pozneje. Priinvesticiji, ki bo ljudem slu-žila naslednjih sto let, jetudi zadolžitev pametna."

Občina želi prodati nepre-mičnine, ki jih ne potrebuje.Kakšni so izgledi za prodajogradu Neuhaus, nekdanjihstavb Peka in drugega pre-moženja?"Razmišljamo v več smereh,saj dober gospodar vozi zveč konji. Naš osnovni prin-cip je, da premoženja obči-ne ne bomo prodajali za vsa-ko ceno. Zlasti nas zanima,kaj se bo v prodanih objek-tih dogajalo, pa kakšna bododana vrednost pa konča-nju projekta. Grad je že de-setletje zaprt. Vzdrževanje

je strošek za občinski prora-čun, zato ga želimo prodati.Kupce zanj bomo iskali tudiizven meja Slovenije, saj prinas ni investitorjev za turi-stični objekt javnega pome-na. Če ne bomo uspešni,bomo čakali na boljše čase.V Palovičah smo že nekaj-krat skušali prodati 9 tisočkvadratnih metrov stavbne-ga zemljišča za individualnogradnjo. Ker ni šlo, bomoprodajo še enkrat ponovilipo nižji ceni. Nekdanje stav-be Peka so zanimive za pro-jekt, v katerem bi se združilivečji trgovec in manjši trži-ški podjetniki. Objavili smože javno dražbo, ki pa smojo morali preklicati zaradinerešenih lastniških razme-rij med Občino Tržič in Pe-kom. Po štirih desetletjihsmo ugotovili, da je v lastiPeka glavna cesta v Tržič inprostor, kjer so postaviliPark prijateljstva. Cena je vi-soka, a upam, da bomo pritem uskladili interese inčimprej omogočili nakup in-vestitorjem. Ni skrivnost, daje eden od njih Kranjska in-vesticijska družba. Trgovinabo omogočila petnajst novihdelovnih mest, nekaj bi jihdala podjetnik Uzar in trgo-vina Dona, za prostore v sta-ri upravni stavbi pa se zani-majo še drugi."

Reševanje perečega proble-ma z odlaganjem gorenjskihodpadkov je povezano tudi zobčino Tržič oziroma depo-nijo Kovor. Ali pričakujete,da bodo domačini priprav-

ljeni za sprejem dela odpad-kov iz Kranja?"Ne gre za to, da bi si želelisprejeti odpadke iz Mestneobčine Kranj, ampak je to - nažalost - pogoj za podaljšanjedovoljenja za obratovanjenaše deponije v Kovorju. Se-daj je to najmanjša slovenskadeponija in edina, na katerodovažamo odpadke iz enesame občine. Sprejet je ope-rativni program, ki določapredelavo odpadkov tam, kjerjih nastane največ. Veselsem, da je temu pritrdil tudiminister Erjavec. Za odlaga-nje ostanka odpadkov bomoizkoristili že načeti rani v na-ravi, Kovor in Malo Mežaklo.Seveda je treba to uskladiti zlokalnim prebivalstvom. Ve-čina občinskih svetnikovprejšnji teden ni sprejelapredloga za razpis posvetoval-nega referenduma v KS Ko-vor, kar je zahteval del kraja-nov. Želijo pa slišati mnenjetamkajšnjih ljudi o sprejemudela odpadkov iz Kranja po15. juliju in zamisli za novodovozno cesto do deponije.Zato smo sklenili, da bo juni-ja na Skednju v Kovorju raz-širjena izredna seja občinske-ga sveta. Povabili bomo tudipredstavnike ministrstva zaokolje in prostor ter občinKranj in Naklo. Večini je jas-no, da moramo ohraniti de-ponijo Kovor, pa da je nadalj-nje obratovanje odvisno odsodelovanja v skupni zgodbio gorenjskih odpadkih."

Želite pred poletjem še kajsporočiti prebivalcem, medkaterimi si vsi ne bodo mogliprivoščiti počitnic in dopustaizven domačega kraja?"Začele so se Tržiške poletneprireditve, ki ponujajo nekajza vsakogar. Na programu soresne kulturne prireditve inzabava za prebivalce vsehstarosti. Za najmlajše so so-botne matineje, za mladinoštudentski žur, za odraslenarodnozabavne, humori-stične prireditve in še kaj. VPodljubelju bo pastirski dan,v Tržiču pa igre veselja insmeha, letos že sredi avgu-sta. Veseli nas, da se bosta 5.junija srečala pri spomenikupod Ljubeljem slovenski inavstrijski predsednik. Na-slednji teden bo spominskaslovesnost v nekdanjem ta-borišču, borci pa pripravljajoprireditve ob 4. juliju in 5. av-gustu. Pomembno se mi zdi,da tudi lastniki in najemnikletnega kopališča zagotavlja-jo normalno delovanje baze-na od začetka počitnic. Vokolici Tržiča pa je velikomožnosti za šport in rekrea-cijo, od teka in kolesarjenjado planinstva."

Lepše mesto in urejene vasiTržiški župan Borut Sajovic je zadovoljen, da končujejo obnovo ulic v mestu. Nadaljujejo gradnjo vodovoda in kanalizacije v občini. Ker potrebujejo denar, prodajajo del nepremičnin.

OB

ČIN

A TR

ŽIČ

, TR

G S

VOB

OD

E 1

8,

TRŽI

Č

tržiški glasTržiški glas je priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNIKStojan Saje

NOVINARJIMaja Bertoncelj, Kristina Dželilović, Ana Hartman, Stojan Saje, Vilma Stanovnik

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič, Stojan Saje

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Tržiški glas št. 1/letnik IV je priloga časopisa Gorenjski glas št. 44, ki je izšla 5. junija 2009.Brezplačno so jo prejeli vsi naročniki Gorenjskega glasa in vsa gospodinjstva v občini Tržič, izšla je v nakladi 24.000 izvodov. Tisk: Set, d. d., Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47(sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 8. do 19. ure / Gorenjski glas jepoltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (en-krat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,25 EUR,letna naročnina: 131,25 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene jevračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od za-četka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

Stojan Saje

Tržič - Država je že v prete-klosti prenesla lastništvoopuščenih stavb podjetjaPeko na Občino Tržič. V ne-kdanji upravni stavbi Pekaje občina načrtovala ureditevposlovnega centra. Med do-mačimi podjetniki in obrtni-ki ni bilo dovolj zanimanjaza projekt, ki bi terjal teme-ljito obnovo prostorov.Nepremično premoženje, kizajema stavbo z vratarnico,novejšo in staro upravno po-slopje ter zemljišča, je skle-nila občina prodati. Občin-ski svet je potrdil predlog,da prodajo nepremičnine najavni dražbi. Strinjal se je,da bo izklicna cena nekajveč kot 307 tisoč evrov. Ce-nitev je namreč upoštevalavisoke stroške rušenja stavbin plačilo več kot 118 tisočevrov komunalnega prispev-ka. Eden od pogojev za pro-

dajo je tudi, da kupec zgradinovo dovozno cesto do pod-jetja Peko. Vodstvo občineje potrdilo, da je največji in-teresent za nakup stavbKranjska investicijska druž-ba. Ker je propadla nameraza gradnjo trgovine Hoferna tržiškem kopališču, bi josedaj postavili na tej lokaci-ji. Del prostorov bi odkupilidomači podjetniki, kar obe-ta nova delovna mesta v Tr-žiču. Sprva je kazalo, da boedina ovira pri tem projektuspomeniška zaščita ene odtreh stavb. Tik pred javnodražbo so ugotovili, da so vlasti Peka tudi zemljišča zmestno vpadnico in Parkomprijateljstva prek te ceste.Občina se že dogovarja zaodkup teh zemljišč in uredi-tev lastniških razmerij s to-varno Peko, saj bi rada čim-prej omogočila prodajo ne-premičnin resnim investi-torjem.

Novi sosedje PekaObčina Tržič prodaja nekdanje stavbe Peka, ki sože dolgo prazne. Našli so kupca, ki bi rad zgradiltrgovski center.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Pogled na stolpič, kjer je bila nekdaj uprava podjetja Peko.

4 Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Kraji, oglas

Ana Hartman

Leše pri Tržiču - Z izidom le-šanske kronike se je konecaprila avtorju Jožetu Kocija-nu uresničila dolgoletna že-lja. Knjigo, ki na skoraj 230straneh opisuje razvoj krajaod njegove prve omembe leta1040 do danes, je pisal medletoma 1985 in 2001. Pri temsi je veliko pomagal z zapiskipokojnega profesorja zgodo-vine Simona Milača, ki jih jedopolnil in nadgradil, večinaavtorjevega dela pa temelji napogovorih s sovaščani. "Pred-nikom smo lahko hvaležni,da so izbrali tako lep prostorza življenje. Ohranimo to,kar imamo, in skušajmo čimveč napraviti za boljše življe-nje sedanjih in prihodnjihrodov," je na predstavitviknjige dejal Kocijan, ki se je vrodne Leše vrnil po upokojit-vi leta 1982. Pred tem je služ-boval na različnih delovnihmestih v Kranju, najdlje jebil ravnatelj kranjske gumar-ske šole.

V kroniki, ki jo je v nakladi ti-soč izvodov izdal Tržiški mu-zej, je avtor poleg razvoja kra-ja skozi čas posebej opisaltudi lešansko šolstvo in obči-no, obrti, kmetijstvo, sadjar-stvo, gozdarstvo, obdobjeokupacije, društva in njihovodelo, cerkveno področje ...Vsebino so s svojim vede-njem o Lešah obogatili šepredsednica krajevne skup-nosti Metka Kokalj, ki jezbrala dogodke med letoma2001 in 2008 ter opisala et-nološko prireditev vleke bre-mena, Boris Švab se je posve-til aktivnostim agrarne skup-nosti, Vili Brlek pa delu gasil-skega društva in obnovi nacerkvenem področju, ki muje svoj prispevek dodal še ne-kdanji lešanski župnik Ma-rinko Bilandžić. Nekdanja le-šanska učiteljica Mira Hiršelje opisala, kako so se učili,dodali so še prispevek o po-čitniškem domu nad Brezja-mi, ki ga je leta 1939 objavilsalezijanec Jožef Kerec, ne-kaj misli h knjigi pa je pri-

spevala tudi lektorica JožicaKoder, ki jih je prof. MilicaJeše prevedla še v angleščino.V kroniki je objavljen tudipozdrav ameriške astronavt-ke Sunite L. Williams, ki pomamini strani (pisala se jeBohinc) izvira iz Leš.

Veliko zaslug za izid lešan-ske kronike ima predsednicaKS Metka Kokalj. Ko je JožeKocijan leta 2007 prejel naj-višje priznanje KS za dolgo-letno zbiranje podatkov in pi-sanje lešanske kronike, se jenamreč odločila, da dragoce-ne podatke objavijo. "Dogod-ki in spomini naše skoraj ti-sočletne zgodovine so zdajzbrani v knjigi, podkrepljenis starimi fotografijami. Ško-da bi bila, če bi šlo to v poza-bo," pravi Kokaljeva, sicertudi članica uredniškega od-bora. Urednica kronike in di-rektorica muzeja MelanijaPrimožič meni, da je trebaspodbujati ljudi, naj zapišejoustno dediščino, preden grev pozabo: "Naša občina jezelo razčlenjena in lepo bibilo, da bi vsaka vas imelasvojo knjigo." Župan BorutSajovic je poudaril, da je izidmonografije z zgodovinskimin kronološkim pregledomrazvoja Leš pomemben dose-žek, s katerim se lahko po-hvalijo redke slovenske vasi.

Leše dobile svojo kronikoKonec aprila je luč sveta ugledala Kronika vasi Leše pri Tržiču avtorja Jožeta Kocijana, ki opisuje razvoj in življenje v vasi s skoraj tisočletno zgodovino.

"Prednikom smo lahko hvaležni, da so izbrali takolep prostor za življenje,"pravi Jože Kocijan, avtor lešanske kronike.

Stojan Saje

Kovor - Kolektiv podružničnešole Kovor vztrajno dokazujesvoje raziskovalne sposobno-sti. Po raziskovalnih nalogaho tržiških smučarjih in porta-lih v mestu se je v letošnjemšolskem letu lotil geografsko-zgodovinske raziskovalne na-loge z naslovom Kovor skozičas. Učenci in učiteljice so obpomoči staršev in drugih do-mačinov začeli zbirati poda-tke o življenju in delu prebi-valcev nekdanje občine Ko-vor. Vanjo so v letih 1845-1945 spadali poleg vasi Kovorkraji in zaselki Zvirče, Hudo,Hušica, Sveta Neža, Popovo,Vadiče, Visoče, del Bistrice,Loka, Brezovo in Brdo. Zani-mali so se za nastanek in raz-voj teh vasi, raziskali najsta-rejše hiše in pomembne stav-be, opisali društva, organiza-cije, kulturo, šege in navade,proučili kmetijstvo, obrt, in-dustrijo in infrastrukturo, ob-ravnavali vojni in čas po njihter predstavili spomenike terpomembne ljudi. Zbrali so

toliko gradiva, da so ga zapi-sali, uredili in objavili v zajet-ni knjigi."Vsebina knjige Nekdanja ob-čina Kovor je poskus zapisalokalne zgodovine. Je rezultatdela učencev in prizadevnihposameznikov. To ni znan-stveno delo, temveč preprostzapis posameznikov, ki jim nivseeno za domači kraj. Iz srcabi se rada zahvalila vsem, kiso na kakršen koli način pri-spevali k nastanku te knjige.Še posebej se zahvaljujemStanislavu Pesjaku in JožiciKoder, ki sta nesebično in zvelikim zanosom soustvarjalater plemenitila vsebine v knji-gi," je v uvodu zapisala vodjapodružnične šole Irma Lipo-vec, ki je vodila projekt.Delo bodo končali 17. junija,ko bodo ob 17. uri predstaviliknjigo med prireditvijo naSkednju v Kovorju. Tambodo odprli tudi razstavo sta-rih fotografij. Na ta način že-lijo spodbuditi prebivalce kohranjanju spomina na boga-to kulturno dediščino doma-čega kraja.

Nekdanja občina Kovor

Tak je naslov knjige, ki jo bo 17. junija predstavila podružnična šola Kovor. Na Skednju v Kovorjutudi razstava starih fotografij.

V Domu Petra Uzarja v Tržiču biva176 stanovalcev, ki so večinoma na-stanjeni v eno- in dvoposteljnih so-bah. Zanje skrbi 98 zaposlenih, ki setrudijo za čim kvalitetnejše storitve,ki stanovalcem zagotavljajo dobropočutje. "Vseskozi si prizadevamo iz-boljšati bivalne pogoje stanovalcev,uvajati nove programe in jim nuditičim več aktivnosti in družabnih prire-ditev, s katerimi bi polepšali njihovoživljenje v domu in jih spodbudili kaktivnemu preživljanju jeseni življe-nja," je poudarila mag. Renata Pro-sen, nova direktorica doma, ki je tofunkcijo je prevzela z aprilom, predtem pa je bila vrsto let zaposlena vCentru slepih, slabovidnih in starejšihv Škofji Loki.Dom osem delavcev zaposluje prekoprograma zavoda za zaposlovanje, kisubvencionira zaposlitev pri izvaja-nju pomoči na domu in osebne asi-stence, dve delavki pa sta vključeni vprogram javnih del. "Čim več delav-cev skušamo zaposlovati preko razpi-sanih programov zavoda, saj le na tanačin lahko zaposlimo več ljudi, kotjih predpisujejo normativi, s tem pastanovalcem nudimo več domačno-sti, topline in družabnosti," je pojas-nila in dodala, da v dom petkrat te-densko prihaja splošni zdravnik, red-no pa tudi psihiater in fizioterapevt.

Na čakalni listi 150 TržičanovStarostnike, odvisno od zdravstvenegastanja, lahko namestijo v stanovanjski,polnegovalni ali negovalni oddelek.Urejen imajo tudi varovan oddelek za

osebe z demenco, iz katerega je izhodv ograjen park, kjer se lahko stanovalcisprehajajo brez nadzora.Tako kot povsod na Gorenjskem setudi v tržiškem domu soočajo s po-manjkanjem kapacitet. Na sprejem vdom ta čas čaka okoli 150 občanovTržiča. Čakalna doba je različna, od-visno od zdravstvenega stanja sta-rostnika oz. oddelka, v katerega naj bibil nastanjen. Najdalje se čaka zasprejem na varovani oddelek (dveleti in več). Po besedah Prosenoveimajo prednost pri sprejemu v domobčani s stalnim prebivališčem v ob-čini Tržič, trenutno pa sprejemajostarostnike, ki so vlogo za sprejemoddali konec leta 2007.

Dom s pestrim dogajanjemKot ugotavlja direktorica, ima DomPetra Uzarja kar nekaj prednosti preddrugimi; prva je zagotovo lokacija zveliko zelenimi površinami nedalečstran od nakupovalnega središča.Omeniti je treba tudi cenovno ugod-no in kvalitetno zdravstveno nego inoskrbo, prijaznost in odprtost osebjado stanovalcev ter pestro kulturnodogajanje v domu. Druga junijska so-bota je tradicionalno rezervirana zapoletni piknik, kamor so vabljeni tudisvojci stanovalcev in lokalna skup-nost, jeseni pa prirejajo kostanjevpiknik. Letos se je 40 stanovalcevudeležilo izleta in maše na Brezjah,od koder so se odpravili na Bled naznamenite kremne rezine, domskipevski zbor pa je bil na tekmovanjudomskih zborov v koroškem domustarostnikov v Črnečah.

Velik poudarek namenjajo sodelova-nju z lokalno skupnostjo, da bi sta-rostnike pravočasno seznanili in pri-pravili na odhod v dom, ki je takomanj boleč in stresen. "Za mnoge jepomoč na domu prvi korak pri sezna-nitvi z dejavnostjo in storitvamidoma. Sicer pa vsako leto jeseni pri-redimo dan odprtih vrat. V okvirumedgeneracijskega druženja pogo-sto sodelujemo z vrtcem in osnovnošolo Tržič, ki stanovalcem polepšajopraznovanja rojstnih dni, kulturnepraznike ... Zelo dobro sodelujemo spatronažno službo zdravstvenegadoma in centrom za socialno delo,naših stanovalcev se vsako letospomnijo v krajevni skupnosti in zve-zi borcev, sodelujemo pa tudi z druš-tvom upokojencev, varstveno delo-vnim centrom, društvom invalidov,društvom sladkornih bolnikov, klu-

bom bolnikov po kapi in drugimi," jenaštela direktorica.V domu delujejo tudi skupine za sa-mopomoč starejšim pod vodstvommlajših upokojenk, katerih glavni na-men je druženje in krepitev prijatelj-skih odnosov v domu. "Nekatere sku-pine vključujejo tudi druge dejavno-sti, kot so petje, molitev in ustvarja-nje. K našim stanovalcem prihajajotudi prostovoljke, ki se družijo s posa-mezniki. Ob tej priložnosti bi k sode-lovanju povabila vse, ki čutijo potre-bo po prostovoljnem delu v skupinahali s posameznimi stanovalci in jimželijo polepšati jesen življenja," je po-zvala Prosenova.

Uvesti želijo tudi začasnovarstvoV Domu Petra Uzarja od leta 1997 iz-vajajo službo pomoči na domu, kate-

ro delno subvencionira Občina Tržičin obsega gospodinjsko pomoč, po-moč pri vzdrževanju osebne higienein pomoč pri ohranjanju osebnih sti-kov. Izvaja jo pet socialnih oskrbo-valk, ki trenutno skrbijo za 26 upo-rabnikov, petnajstim pa dostavljajole kosila."Glavni cilj doma je izvajati celovitoskrb za starejše prebivalce, sleditinjihovim željam in stalno povečeva-ti kakovost storitev. Letos smo takouvedli še dnevno varstvo, ki se gatrenutno poslužujeta dva starostni-ka, povpraševanje po tej obliki var-stva pa narašča. Zanj se zanimajopredvsem svojci, ki imajo doma ose-bo z demenco, ki potrebuje stalennadzor," pravi Prosenova in dodaja,da želijo uvesti tudi začasno varstvo,po katerem je prav tako vse več pov-praševanja. Tega bi starostniki kori-stili v primeru večdnevne odsotnostisvojcev, poslabšanega zdravstvene-ga stanja, za nadaljevanje rehabilita-cije po odpustu iz bolnišnice ... Po-leg tega v prihodnje nameravajo ob-noviti polnegovalni oddelek in gapolovico spremeniti v negovalni del,saj potrebe po negovalnih posteljahstalno naraščajo, urediti dodatneprostore za dnevno varstvo in vmansardi izdelati enoposteljne gar-sonjere.

IN ŠE BESEDA STAREJŠIM OBČANOM TRŽIČA:Vrata doma so vedno odprta, ne bojte se stopiti skoznje, spoznati življenje v njem in občutiti njegovo toplino.

Dom za toplo jesen življenjaV Domu Petra Uzarja v Tržiču se trudijo, da bi stanovalcem čimbolj polepšali jesen življenja. Letos so uvedli dnevno varstvo.

Mag. Renata Prosen, nova direktorica Doma Petra Uzarja v Tržiču

DO

M P

ETR

A U

ZAR

JA,

RO

ČE

VNIC

A 5

8,

42

90

TR

ŽIČ

Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Ljudje, oglas

5

Stojan Saje

Ljubelj - Gorski reševalci izsedemnajstih slovenskih po-staj so se letos zbrali v domuOaza miru na Ljubelju. Vo-denje zbora je prevzel doma-čin Slavko Rožič, načelnikpostaje GRS Tržič. Predsed-nik Gorske reševalne zvezeSlovenije Miro Pogačar jenajprej poročal o lanskemdelu, ki je bilo zelo obsežno.Vse leto so imeli 296 inter-vencij, kar je 52 manj kotpredlani. Obremenjenost po-sameznih postaj je vseenomarsikdaj dosegla mejozmožnega. Rekord so dosegliv Bovcu s 34 akcijami. PostajaGRS Bohinj je imela samo av-gusta 19 akcij. Med reševanjiv naših gorah je največ pole-mik sprožilo neodgovornoravnanje vodičev belgijskemladine. Gorski reševalci sose izkazali tudi pri pomoči obdelovni nesreči v HE Avče inodstranjevanju razbitin slo-

venskega letala na Korziki.Pridobili so 22 novih reševal-cev in opravili vrsto izobraže-vanj. Kadrov jim zaenkrat nemanjka, potrebovali pa bodojasno vizijo razvoja, je ocenilPogačar. Na izrednem zborulani članstvo ni soglašalo znjegovim odstopom, a ga le-tos na Ljubelju ni podprlo pripredlogu sprememb statutazveze. Pogačar je ugotovil, dabo ena ključnih nalog v pri-hodnosti ureditev statusa gor-skega reševalca. V krajih z ne-varnimi športi bodo moralipovečati število reševalcev.Sam je prepričan, da bi mora-li pri odločanju o delu zvezesodelovati tudi inštruktorjiGRS. Zavzemal se bo zlasti zapoenotenje pogledov na letal-sko reševanje v gorah. Neka-teri namreč zagovarjajo obli-kovanje profesionalnega jedraza te namene, drugi pa so pro-ti. Za bodoče delo bo po-membno tudi dokončanje dok-trine posameznih komisij.

Gorskim reševalcem sta sezahvalila za opravljeno delopredsednik Planinske zvezeSlovenije Franc Ekar in žu-pan Občine Tržič Borut Sajo-vic. Slednji je izrazil zado-voljstvo, da je v Gorski reše-

valni službi toliko prostovolj-cev. Žal je tudi precej inter-vencij, od katerih jih nekajzagreši neodgovorno počet-je. Če bo treba taka reševanjaplačati, bo več denarja zaorganizacijo in delo.

Gorski reševalci na LjubeljuLetošnji zbor Gorske reševalne zveze Slovenije so gostili Tržičani. Na Ljubelju so govorili tudi o nujnih spremembah.

Predsedstvo zbora - levo Toni Smolej, ob njem Slavko Rožič iz Tržiča

Stojan Saje

Bistrica pri Tržiču - Ob-močno združenje Rdečegakriža Tržič je tudi letosorganiziralo spomladanskokrvodajalsko akcijo, ki jo iz-pelje Transfuziološki odde-lek Bolnišnice Jesenice. Vgasilskem domu Bistrica seje v dveh dneh zbralo 215prostovoljcev, ki so sklenilidarovati kri. Dr. Zoja Zalo-kar z Jesenic je pohvaliladomačine, da je bilo mednjimi veliko novih krvoda-jalcev. Posebej jih veseli, dase odziv krvodajalcev v trži-ški občini znova povečuje,čeprav ne dosega rekordoviz preteklosti. Ivan Mlina-rič iz RK Tržič je spomnil,da so lani imeli na obeh ak-cijah več kot petsto udele-žencev, od tega 263 jeseni.

Glede na doseganje spo-mladanskega povprečja pri-čakujejo, da tudi letos nebo slabše.

Nekaj krvodajalcev smoprosili, naj povedo kaj o tejdejavnosti. Tole so poveda-li! Marjan Aljančič iz Re-

tenj: "Pri osemnajstih letihsem začel z darovanjemkrvi. Doslej sem jo dal večkot tridesetkrat, saj se poodvzemu dobro počutim.Tudi žena Ida je med krvo-dajalci." Peter Malovrh izKovorja: "Kot gasilec semvajen prostovoljstva. Krvo-dajalec sem deset let. Pona-vadi grem s prijatelji v Ljub-ljano, letos pa sem prišel vTržič. Nekaj dobrega je tre-ba storiti za druge. Na srečosam še nisem potrebovaldarovane krvi." AndrejaČernoga iz Retenj: "Potrebepo krvi poznam, saj semmedicinska sestra. Zatosem se odločila za darova-nje krvi. Zame je to prvič,oče Milan in sestra Jana pasta redna udeleženca krvo-dajalskih akcij." Lenč Bu-kovnik iz Tržiča: "Lani sembil s sošolci iz srednje turi-stične šole prvič na odvze-mu krvi. Krvodajalstvo jedobra stvar, zato moramotudi mladi sodelovati vnjem. Mene ni strah igle,nekateri pa se tega bojijo inše niso med krvodajalci."

Prostovoljci, ki darujejo kriZa krvodajalstvo je v tržiški občini še vedno dober odziv. Med 215udeleženci spomladanske akcije so bili tudi novi.

Stojan Saje

Tržič - Prebivalci tržiške ob-čine, ki so rojeni leta 1934,so se prvič zbrali ob prihoduAbrahama. Takrat se jih jezbralo 48, tradicijo pa nada-ljujejo vsakih pet let. Na le-tošnje srečanje v restavracijiRaj je prišlo 36 domačinovin tistih, ki živijo drugje."Ohranjanje stikov z vrstni-ki mi veliko pomeni, zatoskrbim za pripravo srečanj,"je dejal Sašo Perko iz Trži-ča. Mnogim je znan kot ne-kdanji trgovec, trgovski po-tnik in komercialni direk-tor. Ima družino, tri otroke,pet vnukov, vsi pa se veseli-jo prvega pravnuka.Pobudnik srečanj je spom-nil zbrane na trde preizkuš-nje v življenju. Med njimi jebila najtežja vojna, ki je pre-kinila brezskrbno otroštvo.Večina je vseeno dočakalačas, ko so postali najbolj za-želeni dedki in babice. Če-prav postajajo betežni, jih tone moti. "Smo najboljša ge-

neracija. Takih ne delajoveč. Zato že mislimo napraznovanje 80-letnice," jeSašo povabil k ponovnemudruženju. Kot je povedalaAnka Logar iz Tržiča, seredno udeležuje srečanj.Najbolj je vesela sošolcev izrazreda in tistih, ki jih redkovideva. Ena takih je MilkaKokalj, rojena Kaplan, ki ževeč kot 40 let živi v Ljublja-ni. Prvič je prišla med vrst-nice, med katerimi sta tudinekdanja soseda Francka insodelavka Joži. Z leto mlajšoprijateljico Heleno imatabolj redne stike. Pri isti mizije sedela tudi Vera Babič, kise je iz Tržiča preselila vZvirče. Zaupala je, da imarada prijetna druženja v do-mačem okolju ali na potova-njih. Micka Kolenc iz Pod-ljubelja je priznala, da vsehudeležencev nikoli ne spo-zna, čeprav je redno mednjimi. Pepca Dovžan iz Bis-trice je spoznala, da prvosrečanje morda ne bo zad-nje.

Čili in vedri kljub letomSpet so se zbrali Tržičani, rojeni leta 1934. To je najboljša generacija, je menil pobudniksrečanj Sašo Perko.

Del omizja, kjer so se zbrali 75-letniki iz Tržiča in okolice.

Zdravica pri mizi, ob kateri je bil tudi Sašo Perko.

Sašo Perko, ki je organizator srečanj, je pozdravil udeležence.

Marjan Aljančič je že več kot tridesetkrat daroval kri.

6 Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Mladi

Stojan Saje

Tržič - Samo osemnajst slo-venskih šol bo sprejelo raz-stavo Darwin danes, ki jo jepripravil Britanski svet ob200-letnici rojstva velikeganaravoslovca. Z oddelka zabiologijo Biotehniške fakul-tete v Ljubljani so jo preseli-li v Osnovno šolo Tržič od18. do 28. maja. Kot je dejalprodekan prof. dr. KazimirDrašlar, ima s Tržičemosebne vezi, njegovi štu-

dentki pa sta bili tudi koor-dinatorici razstave RomanaTurk in Asja Štucin. Našestnajstih plakatih je pred-stavljeno Darwinovo življe-nje in delo. Na ta način seob 150-letnici izida Darwi-nove knjige širi njegova evo-lucijska misel po svetu intudi med našo mladino.Kaj vesta o Angležu, ki se jezapisal v biološko zgodovi-no, sta povedala učenca Ma-teja Žižek in Gašper Mar-

kun. Slovesnost je s citramipopestrila Tjaša Markič, spesmijo pa Rebeka Roblekin Aleksandra Ristova. Rav-natelj Stane Grum je pouda-ril, da kot EKO-šola že vrstolet razvijajo pozitiven odnosdo narave in živih bitij. Kak-šen je živi svet na otočju Ga-lapagos, kjer je nekdaj razis-koval Darwin, je učencemprikazal v predavanju vodjakrajinskega parka Sečovelj-ske soline mag. Andrej So-vinc. Žal je zmanjkalo časa

za odgovore na vsa vpraša-nja. Nekaj so jih dali naokrogli mizi z naslovomKako mladostniku približatiokoljske in naravoslovnevsebine. Asja Štucin in SilvoJapelj sta pojasnila, kakovključujejo cilje iz učnih na-črtov biologije v oblike po-uka v naravi in športne de-javnosti. Za učitelje je Asjaprikazala tudi učno uro bio-logije v osmem razredu onaravoslovnih postopkih.

Zanimanje za naravoslovjeOsnovna šola Tržič je gostila razstavo Darwindanes. Ob tem zanimivo predavanje o živem svetu na Galapagosu.

Prodekan Biotehniške fakultete Kazimir Drašlar je odprl razstavo o Darwinu, njegovo delo pa sta opisala tudi učencaGašper Markun in Mateja Žižek.

Andrej Sovinc (sedi) je s predavanjem o živem svetu Galapagosa sprožil med mladimi vrsto vprašanj, kar potrjujenjihovo zanimanje za naravoslovje.

Stojan Saje

Tržič - Vsem otrokom nidana sreča, da bi živeli vurejenih družinah. V časugospodarske krize se social-ne stiske družin še poveču-jejo. Tega dejstva se dobrozavedajo v Centru za social-no delo Tržič, kjer razvijajopreventivni program zaotroke in mladostnike s te-žavami v odraščanju ob po-moči domače občine."Naš mladinski center delu-je že štiri leta. V njem skrbi-mo, da mladi vse leto aktiv-no in kvalitetno preživljajoprosti čas. Od ponedeljka dočetrtka se vrstijo razne de-lavnice, ki so namenjeneustvarjanju, sprostitvi in re-kreaciji. Občasno prirejamoizlete, tabore, predavanja,tečaje in druge dejavnosti, skaterimi razvijamo delovnenavade mladih. Pomagamojim pri učnih težavah in jimomogočamo dostop do teh-nologije, ki jo potrebujejoza šolo ali vstop v delo. Sez-nanjamo jih s prireditvamiin aktualnimi dogodki v Tržiču. Pri tem pomagajozaposlenim tudi prostovolj-ci," je povedala Ljupka Ca-hunek, direktorica Centraza socialno delo Tržič ob ju-

bileju mladinskega centra.Četrti rojstni dan Mladin-skega centra Tržič je bil zeloslovesen. Mladi so gostompokazali, kaj znajo. Njihovenastope sta napovedovalaToni Cahunek in mladi vo-ditelj Robi. Več pesmi je za-pela Sandra, na flavto je ig-rala Taja, plesale so Tamara,Eva in Lana, ki so se pred-stavile tudi kot humoristke.Nekaj humorja so dodali šefantje, Ema pa se je zavrtelav zadnjem plesu. Vodja cen-tra Snežana Vujičič in sode-lavki Tanja Alič ter MajaKurnik so se strinjale, da sose mladi lepo izkazali. Sku-paj so razrezali prazničnotorto, ki so jo postregli tudigostom. Mladim sta čestita-la guverner Distrikta dr. Bo-ris Žnidarič in tržiški županBorut Sajovic. Z bogatimdarilom jih je presenetilGregor Šivic iz Lions klubaTržič, ki je centru predal čekza 1.500 evrov. Silva Koš-njek je odprla razstavo li-kovnih del šolarjev na temoPlakat miru. Vsem pa je se-gla v srce Draga Koren, kivodi medgeneracijsko sku-pino. Priporočila je mladim,naj se čimveč družijo tudi zodraslimi, se pogovarjajo invzljubijo Tržič.

Center, ki povezuje mladinoMladinski center Tržič deluje že štiri leta. Rojstni dan so popestrili z nastopi, rezanjem torte in bogatim darilom.

Obiskovalci so uživali v programu, v katerem je bilo veliko plesa.

V mladinskem centru so razrezali torto za četrti rojstni dan.

Stojan Saje

Križe - Projekt EKO-šola jepred štirimi leti zaživel tudiv Osnovni šoli Križe. Odtlejimajo vsako leto Ekološkidan. "Letos smo tretjič pova-bili k sodelovanju društva iznaše občine in delavceZdravstvenega doma Tržič,saj želimo ob raznih dejav-nostih povezati vse genera-cije krajanov. Pripravili smopohod na Kriško goro in čiš-čenje okolice šole. Odpadkezberemo pri šoli, kjer samistiskamo plastenke. Ob telo-

vadnici bomo posadili ma-cesen, ker se lipa od lani niohranila. Veliko zanimivegase dogaja tudi v razredih inna igriščih," nas je povabilak ogledu Erna Meglič, rav-nateljica OŠ Križe.Obiskovalci so reševali eko-loški kviz in si ogledovalidelavnice. Otroke so očaraleživali - zajček, činčila, hrček,morski prašiček, želva inpaličnjaki. Kot je dejalaprof. Božena Perko, so vprojektu Živali in mi pro-učevali življenje v divjini inv živalskem vrtu. "Učenke

osmega razreda kažemomlajšim, kako s poskusiugotoviti trdoto in kvalitetovode iz raznih virov," sta po-vedali Larisa in Nina, kar soposnemale Mojca, Ajda inTinkara iz četrtega razreda.Poučne so bile tudi delavni-ce o energiji, prometu inrevščini. "Splošno športnodruštvo Tržič sodeluje sŠportno unijo pri projektuVeter v laseh. Zunaj so tek-me v nogometu, košarki inmed dvema ognjema, za kardelimo priznanja in majice.Sodelovanje v kvizu o zdravi

prehrani nagradimo z jabol-ki," je pojasnila Tonica Ma-rin. Napete so bile tudi tek-me v odbojki med upoko-jenci in mladimi. Kdor ježelel, si je lahko izmeril krv-ni tlak. "Prvič smo obiskaliEKO-dan. Sin Jaka obiskujeprvi razred, Neža pa je mlaj-ša. Mož Sašo je izbral tek-movanje v košarki. Organi-zatorji so se zelo potrudili.Vzgoja z vzgledi je najbolj-ša. Prav je, da tudi odrasliizvemo več o ekologiji," jemenila Polona Tomac Sta-nojev.

Predani zdravemu življenjuEkološki dan v Križah je povezal mlade in starejše, ki so se družili tudi ob športnih tekmah in delavnicah o zdravi hrani.

Otroke so očarale žive živali, ki so jih pokazali v eni od delavnic. Starša sta rešila kviz o zdravi hrani, Neža pa je dobila jabolko.

Razstavo Darwin danes, ki jo je pripravil Britanski svet ob 200-letnici rojstva velikega naravoslovca, gostijo v osemnajstih slovenskihšolah. Na ta način se ob 150-letnici izida Darwinove knjige širi njegova evolucijska miselpo svetu in tudi med našo mladino.

Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Zanimivosti, oglas

7

Maja Bertoncelj

Tržič - Tek svetovne harmo-nije, štafetni tek s plamenico,je leta 1987 ustanovil indijskiatlet, filozof, umetnik in pes-nik Šri Činmoj, od svoje usta-novitve pa je obiskala že 140držav sveta. Evropski delTeka Svetovne Harmonije se

je letos začel 21. marca v Du-blinu na Irskem. Mednarod-na ekipa tekačev je plameni-co preko Slovenije poneslamed 10. in 17. majem, 12.maja je obiskala tudi Tržič.Na Golniku, na meji med ob-činama Kranj in Tržič, so seskupini dvanajstih tekačev izrazličnih evropskih držav pri-

družili tudi tržiški župan Bo-rut Sajovic, člani Tržiškihstrel in znani slovenski ultra-maratonec Dušan Mravlje intako skupaj naredili korakeza svetovno harmonijo. Poprihodu v Tržič so jim zvečerv atriju občine pripravili spre-jem s kulturnim progra-mom, v katerem so nastopili

Pihalni orkester Tržič in ple-salci Plesnega kluba Tržič.Tekači so v Tržiču prespali,naslednji dan pa s plame-nico, ki simbolizira teme-ljno človekovo potrebo po pri-jateljstvu in razumevanju,obiskali tržiško šolo in vrtec,nato pa se podali naprej napot po Gorenjski.

Tekli za svetovno harmonijoMednarodni ekipi tekačev Teka svetovne harmonije so se pri nošenju plamenice 12. maja pridružilitudi Tržičani.

Mednarodni ekipi tekačev so se na teku svetovne harmonijepridružili tudi člani Tržiških strel. / Foto: Karin Schauer

Plamenico so ponesli tudi mladi Tržičani. / Foto: Karin Schauer

Z vami tudi naslednjih šestdeset letV šestdesetih letih obstoja smo v Mercatorju dokazali, da sta razumevanje in spoštovanje kupcev ključna za obojestranskozadovoljstvo. Tudi naslednjih šestdeset let se bomo trudili, da za vas oblikujemo najugodnejše nakupe.

V Mercatorju letos praznujemo 60 let uspeš-nega ter zaupanja vrednega delovanja in ob-stoja družbe. V vseh teh letih smo razvili ose-ben odnos z našimi kupci, ki nedvomno ve-liko šteje, in nam pomeni veliko priznanje.Naši zaposleni poznajo mnoge kupce še izotroštva, spremljajo rast njihovih otrok, po-znajo cele družine iz soseske. To dnevnoprepletanje človeških stikov in odnosov jeneprecenljivo, posebej v trgovini. Vtkano je vpomen, ugled in odličnost Mercatorja, kismo jih ustvarili skupaj. Mercator je največje in najboljše trgovskopodjetje v regiji in tudi v teh zahtevnih časih

želimo ostati prva izbira vas, naših zvestihkupcev. V Tržiču se v naših treh trgovinahskušamo s prijaznim osebjem, ugodno po-nudbo in mnogimi marketinškimi aktivnost-mi še bolj dokazati in si pridobiti zaupanjeslehernega Tržičana in kupca nasploh. Želimo, da skupaj z vami, dragi kupci, obli-kujemo nadaljnjih 60 let Mercatorja, in takodokažemo, da je medsebojno razumevanjein spoštovanje ključ do pravega zaupanja inobojestranskega zadovoljstva. Trudili sebomo, da bomo na naših policah še vednozagotavljali največjo ponudbo kvalitetnihslovenskih proizvodov, hkrati pa bomo sku-

paj z vami oblikovali najugodnejše naku-pe, ki nas bodo v teh nepredvidljivih časihzadovoljili v največji možni meri. V veliko veselje mi je, da izkazani privilegij,da vam lahko dnevno postrežemo z najbolj-šo ponudbo, zaupam našim neprecenljivimprodajalkam in prodajalcem ter njihovimposlovodjem, ki s svojim nasmehom in pri-jaznostjo vsak dan nesebično izpolnjujejoposlanstvo in uresničujejo vizijo družbeMercator. Verjamem, da bomo skupaj prispevali kvsemu, kar ustvarjamo za boljši danes in zanajboljši jutri.

Delovni čas:

Supermarket Tržič: od ponedeljka do sobote od 7. do 20. ure,nedelja od 8. do 12. ure

Samopostrežna Deteljica:od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure,sobota od 7. do 17. ure

Blagovnica Tržič: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure,sobota od 7. do 13. ure

Miha Kravanja, direktor maloprodajnega območja

V Supermarketu Tržič vas vsak dan pričakuje prijazno osebje.

PO

SLO

VNI S

ISTE

MI M

ER

CAT

OR

d.d

., D

unaj

ska

c. 1

07

, Lj

ublja

na

8 Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Društva

Gozd

Spomin na hrabre borceZdruženje borcev za vrednote NOB Tržič je pripravilo 9.maja srečanje v Gozdu, kjer so se spomnili 68-letnice usta-novitve Tržiške čete. Dan zmage so proslavili tudi s tekomod Križev do Gozda ter pohodom miru in prijateljstva iz vasido zavetišča. Tam je govoril predsednik tržiških borcev An-ton Kramarič, ki je poudaril pomen povezovanja s sorodnimiorganizacijami in prenašanja tradicij NOB na mlajše rodove.Zadovoljstvo ob združevanju starejših in mlajših sta izrazilaAnton Stritih iz združenja veteranov vojne za Slovenijo inTine Klemenčič iz vrst vojaških gornikov. Predsednik krajev-nega odbora ZB Križe Tine Tomazin je spomnil na svoj pri-hod v partizane, tajnik Janez Ribnikar na zdravljenje ranjene-ga Mirana Cizlja na Spodnjem Vetrnem, predsednica KO ZBBistrica Draga Koren pa na veselje tržiških deklet ob osvobo-ditvi. Srečanje so popestrili s kulturnim sporedom. S. S.

Stojan Saje

Križe - Planinsko društvoKriže ni najstarejše v tržiškiobčini, je pa največje. Vnjem imajo več kot 480 čla-nov, med katerimi so tudiplaninci od drugod. Član-stvo privablja pester pro-gram, ki ga uresničujejo vdruštvu in domači osnovnišoli. Lani so planinski vod-niki pod vodstvom Olge Re-ner uspeli peljati odrasle navse načrtovane izlete v gore.Z izleti in planinsko vzgojootrok se je ukvarjal mladin-ski odsek, kjer delujeta Dra-gica Štalc in Majda Donoša.Markacisti, ki jih vodi Fran-ci Pavec, so za urejanje pla-ninskih poti in oznak lanižrtvovali več kot 170 ur pro-stega časa. Načelnik gospo-darskega odseka Franci Ur-banc je zadovoljen, da so naKriški gori obnovili strehona prizidku koče. Pri zave-tišču Gozd so obnovili spod-njo postajo tovorne žičnice.Obe koči sta dobro obiskani;v prvi sta za to zaslužnioskrbnici Tonka Zadnikarin Stanka Geršak, v drugi pazakonca Nataša in LadoGolmajer, je povedal gospo-dar na občnem zboru.

"Društvo stalno skrbi za ob-nove koč in žičnice. Leta2006 smo namenili za na-peljavo električnega kablado koče na Kriški gori 148 ti-soč evrov. Naslednje leto nasje stala obnova tovorne žič-nice 33 tisoč evrov. Posodo-bitve prispevajo k varovanjugorske narave, izboljšanjupogojev za delo in večjemuudobju za naše obiskovalce.Teh je zelo veliko. Na 22zimskih pohodih na Kriškogoro smo našteli 14.155 ude-ležencev. Mnoge privlačispominski pohod ŠtefanaBukovca na Tolsti vrh febru-arja. Doslej smo organizirali16 gorskih tekov na Kriškogoro, tja pa vse leto zahajajotudi Junaki Kriške gore.Med slednjimi sta že skorajdve desetletji zvesta Ivo De-beljak in Ludvik Gromov-šek. Julija se v Gozdu zbira-jo šahisti na turnirju v spo-min na pokojnega alpinistaTomaža Kavarja. Letos bo ševeč priložnosti za druženje,saj praznujemo 60-letnicoustanovitve društva," je dejalIvan Likar, predsednik Pla-ninskega društva Križe.Praznovanje jubileja bo tra-jalo dva dni. Pri zavetišču vGozdu bo 13. junija planin-

ska veselica, na kateri bo ig-ral ansambel Zarja. Nasled-nji dan ob 11. uri bo v Goz-du osrednja slovesnost,med katero bodo ob kultur-nem programu in govorih

podelili priznanja Planinskezveze Slovenije. Sledilo bodružabno srečanje. Sevedase bo marsikateri planinecvzpel na Kriško goro ali ševišje.

Gore jih družijo šest desetletijPlaninsko društvo Križe bo junija proslavilo 60-letnico dela. Člani radi hodijo v gore, sami pa vabijoplanince v dve koči. Zimski pohodi na Kriško goro že dvaindvajset let.

Stojan Saje

Tržič - Člani Društva prijate-ljev mineralov in fosilov Slo-venije - Tržič se vsako letosrečajo na občnem zborupred mednarodno prireditvi-jo MINFOS. Tako je bilotudi letos, ko so predstaviliže 40. številko Društvenihnovic. Kot je v uvodu zapisalpredsednik Davo Preisinger,je prva številka izšla februar-ja 1983 na štirih straneh ma-lega formata. Uredila sta joMirko Majer in Rajko Pavlo-vec. Od osme do osemnajsteštevilke je bil urednik Pavel

Florjančič, nato pa do osem-intridesete številke ZvonkaPretnar. Ona je zaslužna zasedanji obseg in obliko gla-sila. Njeno delo nadaljujeMatija Križnar, ki je tudiurednik spletne strani druš-tva. Letošnje novice, ki so iz-šle v novem ovitku in forma-tu, prinašajo veliko zanimi-vega branja in fotografij na42 straneh.Med približno 250 člani jeveliko takih, ki so dalj časaaktivni na raznih področjih.Nekaterimi so na zboru po-delili priznanja. Častna čla-nica je postala Zvonka Pre-

tnar iz Tržiča. DomačinkaMarija Frantar si je zaslužilapriznanje za vestno tajniškodelo, Marja Pohar in VlastaBalderman iz Škofje Loketer Edo Grmšek iz Komendein Frančišek Stare iz Stražiš-ča za vodenje geološkihkrožkov, Stanislav Bačar sPrimorskega pa za zbiratelj-sko in razstavno dejavnost.Ena od dejavnosti društva sostrokovna predavanja. Spo-mladi so pripravili v kranjskigimnaziji okroglo mizo o fo-silnih vretenčarjih Slovenije.Nekateri člani so sodelovalina sejmih mineralov in fosi-

lov v Ljubljani in Tržiču. Vslednjem kraju so pripravilitudi predstavitev društva.Doslej so že obiskali sejma vBologni in Veroni. Jeseni jihčaka še izlet v München, kije med ljubitelji mineralovin fosilov v Evropi najboljznan in privlačen.Velika pridobitev za društvoso novi prostori na Trgusvobode v Tržiču. Tam bodoshranili arhivsko gradivo, kiga imajo po domovih članovvodstva. Uredili bodo tudiknjižnico, kjer si bodo članilahko izposojali strokovnogradivo.

Prijatelji kamnin in okamninDruštvo prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču povezuje člane iz vse Slovenije. Častna članica tudi Zvonka Pretnar.

Ivan Likar, predsednik PD Križe

Udeleženci občnega zbora - spredaj častna članica ZvonkaPretnar (levo) in tajnica Marija Frantar / Foto: Stojan Saje

Davo Preisinger je na sejmu predstavil delo društva tudipredsedniku Türku. / Foto: Tina Dokl

Na slovesnosti je govoril predsednik Anton Kramarič.

Borci v Gozdu, kjer so bili tudi predstavniki krajevnih organizacij Bistrica in Križe.

Žeje

Veterani lovili ribeObčinsko združenje veteranov vojne za Slovenijo Tržič jemaja pripravilo šesto ribiško tekmovanje pri domu Ribiškedružine Tržič v Žejah. Lova postrvi v ribniku ob Tržiški Bistrici se je udeležilo triindvajset ribičev, med katerimi jebila tudi ena ženska. Dogajanje so opazovali tudi družinskičlani. Vsi so radovedno čakali na objavo rezultatov in pode-litev priznanj. Pri ocenjevanju največjega števila ujetih rib jezmagal Lojze Glavič iz Tržiča, najtežjo ribo pa je ujel BojanKlemenčič. Slednjemu je predsednik združenja Anton Stritihpodelil pokal; prvi trije z največ ujetimi ribami so si prisluži-li medalje. Seveda je na koncu sledilo tudi fotografiranje najboljših in vseh udeležencev tekmovanja (na sliki). Zdru-ženje, v katerem je 227 članov, skrbi tudi za druge oblike rekreacije. Že 25. junija bo na vrsti tradicionalni pohod popoteh Teritorialne obrambe, ki ga sklenejo s proslavo obspomeniku na Ljubelju. S. S., foto: Tomaž Pirjevec

Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Zanimivosti

9

Stojan Saje

Tržič - Tradicionalna prire-ditev MINFOS, ki že 37 letprivablja ljubitelje minera-lov in fosilov v Tržič, je bilatudi letos pestra in privlač-na. Turistično društvo Tržičje poskrbelo za razširitevrazstavnega prostora. Zgor-njo etažo Dvorane tržiškiholimpijcev so zasedle ustvar-jalne delavnice in prilož-nostne razstave, mimo kate-rih so speljali dostop do pro-dajnega sejma v pritličju.Geološki krožek Kamenkostiz OŠ Komenda Moste, ki žesedem let sodeluje na tržiškiprireditvi, je z obiskovalci iz-deloval modele fosilov. Kotje dejal mentor Edo Grm-šek, so oblikovali v njihškoljke, polžke, fosilne listein lik mamuta. Učenki Ta-deja in Monika sta zaupali,da je delo na terenu še boljzanimivo. Prva je v Tunji-škem gričevju našla med fo-sili tudi zobe morskega psa.

Še dalj prihaja v Tržič geolo-ški krožek Bobovec iz OŠStaneta Žagarja Lipnica. Peter Urbanija je z enajstimičlani in pomočjo blejskih ja-marjev pripravil razstavo Je-loviški kras in delavnico oprepariranju fosilov. Andraž,Nejc, Lovro in Vid so nas po-učili, da kamen s fosilomnajprej zmočijo. Tako je fosilbolj viden in je lažje odstrani-ti kamnino okrog njega s ko-vinsko konico. Urška, Katja,Daša, Miha, Jan in Domen izPodružnične šole Podljubeljso z Jano Kuri in Majo Aha-čič izdelovali obeske iz lojev-ca. Enega je dobil predsednikdržave Danilo Türk, ki se jeustavil še ob rokodelski de-lavnici. Jernej Kosmač je pri-poročil, da bi Slovenija pokla-njala izvirne domače spo-minke; sam ima mnogoumetnin iz lesa. Predsedni-kovi ženi Barbari so podarilistaro pisalo. V pritličju se je razvrstilookrog dvajset strokovnih in

več kot šestdeset prodajnihrazstavljavcev. Član Društvaprijateljev mineralov in fosi-lov Slovenije - Tržič MatijaKrižnar z Godešiča je ocenil,da na sejmu prevladujejokamni v okrasne in druge na-mene. Njihovo društvo si pri-zadeva za ohranitev strokov-ne ravni. On, Jure Žalohar inTomaž Hitij so prikazalikredne fosile Krasa, kar jepovezano z letošnjo temo sej-ma. Minerale iz Trepče jeedini pripeljal s Kosova Dja-fer Seferi iz Mitrovice, ki jezbiratelj že tri desetletja. Po-hvalil je prireditev v Tržiču ingostoljubnost domačinov.Največji posebnež med raz-stavljavci je bil Indijec Singh,ki nosi turban kljub bivanju vNemčiji. Prvič je pri nas po-nudil okrasne izdelke s kam-ni iz raznih delov sveta, ki jihizdelujejo v Indiji.Najbolj opazen gost je bilpredsednik države s sprem-ljevalci, s katerimi je prišeltudi Jelko Kacin. Povedal je,

da sta se njegova sinova nav-dušila za geologijo v OŠStražišče, zato imajo domalepo zbirko mineralov in fo-silov. Kot je priznala doma-činka Marija Berglez, vsakoleto kaj kupi na sejmu. Naj-bolj jo zanimajo kamni zzdravilnim učinkom. Enakmotiv za obisk ima Rado Až-man, ki že petnajst let prebi-va v Tržiču. Dražen Marinićiz Ljubljane je dejal, da sinAlen zbira kristale raznihkamenin. V Tržič ga je pri-peljal prvič, a ne zadnjič.Turistično promocijski ininformacijski center ObčineTržič, kjer delajo MatejaDolžan, Petra Hladnik inKristina Kavčič, je ponudilturistične prospekte iz do-mače občine in soseščine.Obveščal je tudi o možno-stih ogledov v Tržiču in oko-lici. Lokalni turistični vodni-ki so oba dneva peljali naogled Dovžanove soteske inAntonovega rova v rudnikuSv. Ana prek štiristo gostov.

Privlačna dediščinanaraveMednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja so privabili v Tržič številne razstavljavce in obiskovalce.Med slednjimi je bil tudi slovenski predsednik s soprogo.

Rokodelci o sejmu

Jernej in Majda Kosmač: "Kamen in les, obojeoblikuje človeška roka. Gost s Poljskega se ječudil, da na sejmu predstavljamo izdelke iz lesa.Nama se zdi prav, da je tako. Več let sodelujeva invedno je veliko zanimanja za naše izdelke."

Andreja Arbiter: "Pohvalno je, da lahko po-kažemo razne izdelke. Izdelujem unikatni nakitz vgrajenimi poldragimi kamni. Posebnost jenakit v kvačkani tehniki, kjer kamnine vpletem vžični vzorec. Želim, da se prireditev še razširi."

Tatjana Švab: "Pozitivno je, da ob prireditvi MIN-FOS predstavljamo še druge dejavnosti. Ohran-jam staro obrt ročnega pletenja, ki se ponovnooživlja. To je priložnost, da ljudi spoznavamo zuporabo naravnih materialov za oblačila."

Vera in Milan Ropret: "Mnogi se vračajo k naravi.Zato jih zanimajo zeliščna mazila, ki jih delavapo receptih babic. Nisva le ob stojnici. Tudi mi-nerale in fosile si rada ogledava. Dobro je, dagoste vozijo v Podljubelj in Dolino." S. S. I Foto: Tina Dokl

Učenci iz Podljubelja so izdelovali obeske iz lojevca. Matija Križnar ob vitrini s krednimi fosili Krasa. I Foto: Tina Dokl

Stojan Saje

Tržič - V nekdanji obrat to-varne Peko na Koroški cesti9 v Tržiču je ljubljanski ar-hitekt Milan Kovač naselilstalno zbirko Lovci na ma-mute - ledena doba v Evropi.V njej so shranjene arheolo-ške najdbe od Afrike, Sibiri-je in Bližnjega vzhoda do Ev-rope. Najdbe in rekonstruk-cije razkrivajo zgodbo o na-stanku človeka pred štirimimilijoni let in njegovem raz-voju do konca starejše dobe.Ob tedanjem človeku pred-stavljajo tudi živalstvo lede-ne dobe. Jeseni 2006 je last-nik obogatil muzej z razsta-

vo Življenje v milijardi let.Ta obsega čas pred priho-dom človeka in prikazujerazvoj vseh živih bitij, ki jih

poznamo še danes. "Oberazstavi sta namenjeni pred-vsem šolski mladini. Velikaatrakcija je okostje dinozav-

ra, ki je že nekaj časa naogled v Postojnski jami. Vsodelovanju z muzeji po sve-tu - pred nedavnim sem sevrnil s Kitajske - snujemonove korake. Imamo precejmateriala o ledenodobni fav-ni, s katerim bi radi dopolni-li sedanjo zbirko. Prej bo po-trebna obnova strehe, skozikatero zamaka v zgornjeprostore. Žal Občina Tržičnima denarja za te namene,država pa se ne zmeni zazgodovinske dragocenosti.Tak muzej vsekakor spada vkraj, kjer je v okolici Dovža-nova soteska z najdiščem fo-silov," je dejal Milan Kovač,lastnik muzeja.

Zgodba o nastanku človekaTržič ima edinstven muzej o lovcih na mamute in živih bitjih pred človeštvom. Milan Kovač si želi obnove stavbe.

10 Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

glasba, ples

Stojan Saje

Tržič - Ljubezen do glasbe inprijateljstvo sta bila kriva, dase je razvila iz tria Glasbenešole Tržič skupina Dixielandband. Njen mentor je prof.Martina Puhar, ki spodbujamlade glasbenike z strokov-nimi nasveti. V slabem letuje imel ansambel veliko vajin nekaj nastopov izven Tr-žiča. Domačemu občinstvuse je prvič predstavil na maj-skem koncertu v Kulturnemcentru Tržič.Ime skupine razkriva, da sosi njeni člani izbrali za izho-dišče najstarejši jazz stil, kise je razvil iz črnskih duhov-nih pesmi, oziroma mu jebil za osnovo blues. Kot jedejala napovedovalka UršaDubravica, band igra tradici-onalni stil New Orleansa.

Program iz petnajstih točk jepopestril z modernejšimiskladbami. Publika je uživa-la v prepletu ubranih zvokovosmih glasbil in solističnihnastopih z improvizacijami.Edina ženska v ansamblu ještudentka Ekonomske fakul-tete Eva Aljančič iz Tržiča, kiigra saksofon; je članica Pi-halnega orkestra Tržič in ob-časno tudi drugih zasedb.Klarinet in klavir igra štu-dent Glasbene akademijeRobi Bone iz Tržiča; sodelu-je v Pihalnem orkestru Tr-žič, ansamblu Karavanke inskupinah D' Band ter Bo-nus. Žiga Krese iz Križev, kiigra trobento, bo šele začelšolanje na Srednji glasbenišoli; igra v Pihalnem orkes-

tru Tržič in Univerzitetnemorkestru v Ljubljani. Gimna-zijec Jaša Veselinovič iz Ko-vorja igra pozavno; je članPihalnega orkestra Tržič inRevijskega orkestra Gimna-zije Kranj. Gimnazijec Mar-tin Pernuš iz Bistrice igraklavir; pomaga učiti pevskezbore v OŠ Tržič in kranjskigimnaziji. Dijak športnegimnazije Andrej Werber izTržiča igra bobne; je tudičlan ansambla D' Band.Gimnazijec Nejc Peharc izTržiča igra kitaro in banjo;tudi on je član ansambla D'Band in Revijskega orkestraGimnazije Kranj. ŠtudentFakultete za organizacijskevede Matej Meglič iz Tržičaigra bas-kitaro; nastopa v Pi-halnem orkestru Tržič, Za-bavnem orkestru Glasbenešole Tržič in sodeluje pri

glasbenih projektih. Je avtorpodatkov o Dixieland bandu,ki jih je zbral za predstavitev.Ansambel je med drugimzaigral legendarne jazzskladbe Down by the River-side, Hello Dolly in Whenthe Saints go Marching inter filmsko glasbo Kabaretin Flashdance. Kot gost jenastopil D' Band, v kateremigrajo klarinetist Robi Bone,bobnar Andrej Werber, kita-rist Nejc Peharc in vodjaMitja Perko na kitari. Zaig-rali so priredbi dveh make-donskih ljudskih skladb inglasbo iz filma Šund. Za ob-iskovalce so pripravili ime-nitno glasbeno doživetje, kije za tržiško okolje redkostin posebnost.

Igrajo najstarejši jazzMladi glasbeniki so se združili v Dixieland band,ki se je prvič predstavil v Tržiču. Kot gost jenastopil D' Bend.

Nastop članov Dixieland banda v Kulturnem centru Tržič

Kot gost je nastopil D' Band, ki ga vodi Mitja Perko.

Stojan Saje

Tržič - Maja je Tržičan RokPodakar doživel več po-membnih trenutkov v njego-vi glasbeni karieri. V Glasbe-ni šoli Tržič je imel predma-turitetni koncert klasičneglasbe na klavirski harmoni-ki. Za njim sta tudi maturi-tetni nastop v Srednji glasbe-ni šoli in preizkus za spre-jem na Glasbeno akademijov Ljubljani. A pot do tega tež-ko pričakovanega cilja je bilapolna vztrajnega dela."Glasba mi je všeč od otroš-tva. Za tretji rojstni dan semdobil za igračo malo harmo-niko. To je bil povod, da semse pri šestih letih vpisal vmalo glasbeno šolo v Tržiču.Učil me je Mirko Šlibar, kime je usmeril v igranje har-monike. Učitelju sem hvale-žen za odlične osnove, ki jihje nadgradil z nastopi. Priosmih letih sem prvič zma-gal na državnem tekmova-nju. Zaigral sem tudi naGlasovi preji na Brdu priKranju, kjer sta bila gostaMilan Kučan in soproga.Sledile so zmage na medna-rodnih tekmovanjih, prvič vPuli. Več let sem igral v or-kestru harmonik, ki ga je vo-dil Marijan Bone. V srednjiglasbeni šoli me je učil pro-

fesor Sebastian Ernö. Prinjem je bilo treba trdo delati,a sem se veliko naučil. Ig-ram v kvartetu harmonik, kiga vodi Mateja Prem Kolar.Imeli smo več nastopov všoli in izven nje. Sodelujemtudi v dijaškem Bunkerben-du, ki pa igra sodobno glas-bo. Moja velika želja je, da bime sprejeli na Glasbeni aka-

demiji. Rad bi se posvetilštudiju klasične harmoni-ke," je zaupal Rok Podakarpo koncertu v Glasbeni šoliTržič.Tam je o njem spregovorilapredsednica ZKO Tržič Met-ka Knific, ki Roka pozna tudiiz Folklorne skupine Kara-vanke. Tam je začel plesatipri štirih letih. Že nekaj časa

je vodja godcev in redno igraharmoniko na raznih nasto-pih. Mladi glasbenik je pri-znal, da ga ob učiteljih naj-bolj spodbujata starša Alen-ka in Peter in stari staršiMarjan in Helena ter Peterin Alojzija. Vztrajno gaspremlja tudi mlajši brat Ti-motej, ki se dve leti uči igra-ti kitaro.

Harmonikar že od otroštvaRok Podakar je dobil za tretji rojstni dan malo harmoniko za igračo. Sedaj se pripravlja na študij klasične harmonike.

Stojan Saje

Tržič - Akrobatski rock androll je zvrst plesa, ki že dol-go domuje v Tržiču. Tja stajo zanesla Marko Hren inAnita Vihtelič s Plesno šoloMiki. Iz nje se je razvil Ples-ni klub Tržič, iz katerega iz-hajajo najboljši slovenskipari v tem plesu. Med njimiso bili David Rezar in SilvijaHren, Uroš in Špela Man-delc, Kristjan Nadvešnik inKarmen Markič ter naj-uspešnejša Jure Markič inMelanija Kogoj. Slednja ženekaj let prenašata bogateizkušnje na mladi rod ple-salcev. Prvič sta se znašlatudi v vlogi organizatorjevtekme za pokal Slovenije vakrobatskem rock and rollu,ki je bila 17. maja v Tržiču."Naš klub ima okrog sto čla-nov. Med njimi je deset mla-dih plesnih parov, od kate-rih jih tokrat nastopa šest. Vpreteklosti smo organiziraliže večje tekme - državna pr-venstva, tekme svetovnegapokala in evropsko prven-stvo. Danes gostimo 50 pa-rov na tretji od petih tekemza pokal Slovenije. Na Go-renjskem edino Tržič goji

akrobatski rock and roll. Priorganizaciji prireditev nampomagata Občina Tržič innjen Turistično promocijskiin informacijski center, kista omogočila nastop v Kul-turnem centru Tržič. Veselismo dobre udeležbe in so-lidnega nastopa tržiških pa-rov," je povedala Marta Mar-kič, predsednica Plesnegakluba Tržič. Njen sin Jure jepohvalil, da je pri delu sode-lovala vsa družina; sestraKarmen, oče Tone in njego-vo dekle Tina Gogova. On jeskrbel za izbor glasbe inozvočenje, Melanija Kogojpa za pomoč tekmovalcem.V vseh šestih kategorijah sozmagali pari PKM Ljublja-na. V kategoriji Mini sta tr-žiška para Jernej Novak inKlavdija Prešeren ter IanPolak Rožac in Patriša Me-glič osvojila pokala za 2. in3. mesto, Kaja Šmid in Mi-hael Studen pa sta bila dva-najsta. Med mlajšimi mla-dinci je par Rok Eržen - Lej-la Glavič zasedel 6. mesto,Jaka Jordan - Eva Djordjev-ski 8. mesto in Žiga Rejc -Manca Jerman 20. mesto.Najuspešnejši par pleše sku-paj šele dva meseca.

Nori na akrobatski plesPlesni klub Tržič je gostil tretjo tekmo za pokal Slovenije v akrobatskem rock and rollu. Nastopilo šest domačih parov.

Harmonika spremlja Roka že od otroštva.

Najuspešnejša Tržičana med mlajšimi mladinci - Rok in Lejla

Kategorija mini - 3. mesto Patriša in Ian, 2. Klavdija in Jernej(oba PK Tržič) ter 1. Maša in Miha iz PKM Ljubljana (od leve)

Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Kultura

11

Stojan Saje

Tržič - V Tržiču se je rodilaprila 1939 Viljem Jakopin,ki se je izšolal za ključavni-čarja in končal še Oblikovnoobrtno šolo. Delal je v Trži-ču in Ljubljani v več služ-bah, nazadnje kot likovni te-rapevt v Klinični bolnišniciza psihiatrijo. Likovno zna-nje sta mu dala Milan Bati-sta in Marjan Pogačnik.Član Društva slovenskih li-kovnih umetnikov je postalleta 1978, čez štiri leta pasvobodni umetnik. Pripravilje blizu trideset samostojnihrazstav. Bil je na skupinskihrazstavah doma in v tujiniter v likovnih kolonijah. Živi

v Ljubljani, v Tržiču pa jeimel razstavo ob 70-letnici.V Galeriji Vogal in Pollako-vem salonu Tržiškega mu-zeja je aprila in maja razsta-vil kar 130 likovnih del izrazličnih obdobij.Prvo slikarsko razstavo jepripravil leta 1967 v Kranjuin nato v Tržiču. Slike odli-kujeta močan barvni spekterin dobro premišljena kom-pozicija. Posebni so portretibolnikov v akvarelu in svinč-niku. Rad je slikal naravo inIstro, nanj pa je vplival tudiabstraktni ekspresionizem.Nazadnje je odkril kipar-stvo. "Njegovi kipi so slikein grafike v treh dimenzi-jah," je dejal kustos Tržiške-

ga muzeja Aljaž Pogačnikob odprtju Jakopinove raz-stave. Avtor je priznal, da

mu predstavitev v domačemkraju za jubilej veliko pome-ni.

Jubilej proslavil z razstavoV Tržiču je razstavljal Viljem Jakopin, ki je dopolnil 70 let. Predstavil je svoja slikarska, grafična in kiparska dela.

Stojan Saje

Lom pod Storžičem - Leta1919 je župnik Fran Gove-kar spodbudil vaščane, da soustanovili Katoliško sloven-sko prosvetno društvo. Pri-rejali so večere pri Vogvarju,kjer so prebirali slovenskabesedila in pesmi. Kmalu sozaigrali veseloigro Trije tič-ki. Ob cerkvenem zboru jenastal še moški zbor. Leta1920 so ustanovili telovadniodsek Orel, v katerem so bilitudi nadarjeni glasbeniki.Sedmerica je igrala v tambu-raškem zboru. Govekarjevodelo je od leta 1929 nadalje-val župnik Karel Sparhakelob pomoči zakoncev Kus.Društvena soba je bila v šoli,kjer je nastopala zlasti šol-ska mladina. Med okupacijoje dejavnost društva zamrla.Po osvoboditvi domovine sokulturo med mladimi spod-bujale Pepca Gregornova teručiteljici Ela Enker in Mari-ja Brunčkova. Več odraslihse je družilo v zboru in ob

igrah. Profesor v Tržiču Ci-ril Murnik je leta 1950 usta-novil Kulturno umetniškodruštvo, v katerem je bilpredsednik Ludvik Meglič.Za njim se jih je zvrstilo

osemnajst do leta 1991. Ta-krat je vodenje prevzel JožeTišler, so med drugim zapi-sali v biltenu ob 90-letnicidruštva."Sedaj je v društvu 48 čla-nov, ki sestavljajo mešanipevski zbor, fantovski kvin-tet in igralsko skupino. Ig-ralci so doživeli prvi odme-ven uspeh leta 1994 na sre-čanju amaterskih gledali-ških skupin v Slovenj Grad-cu. Tam so nastopili z igroDetektiv Megla, ki jo je reži-ral Ludvik Soklič. On je reži-ral tudi komedijo Najemni-ki, s katero je postal AmbrožPerne leta 2000 komedijantGorenjske. Od leta 2006vodi igralce Ana Peharc, kirežira igre za mladino inodrasle. Lani smo postavilina oder tudi čevljarski običaj'Frajšpreh'nga'. Velika pri-dobitev za vse nastope je ob-novljen oder v domu kraja-nov. Tam je imel marca

koncert mešani zbor, aprilasmo pripravili akademijo,fantovski kvintet se bo pred-stavil jeseni, igralci pa bodoz novo igro na odru decem-bra. Ob gasilcih in športni-kih skrbimo, da je življenje vvasi pestro," je povedal JožeTišler. On vodi zbor in kvin-tet, poje in igra harmoniko,je pa tudi navdušen igralec.Ob jubileju je predsednikKS Lom pod Storžičem Ma-tej Slapar dal društvu pri-znanje, predsedniku paknjigo. On in tržiški županBorut Sajovic sta prerezalatrak na obnovljenem odru.Domačine je pohvalila tudipredsednica tržiške izposta-ve JSKD Mira Kramarič.Pevske in igralske nastopeje povezala Alenka Slapar,Ludvik Soklič je obudil spo-mine na nekdanje igre, Ja-nez Slapar - Temšak pa bralpesmi, ki jih je napisal zapraznik društva.

Zvesti petju in igralstvuKulturno umetniško društvo Lom pod Storžičem se lahko pohvali z 90-letno tradicijo. Na akademijiso se predstavili pevci in amaterski igralci, ki bogatijo življenje v vasi.

Mešani pevski zbor povezuje največ ljubiteljev petja v Lomu.

Prizor iz humoreske Zakonski stan, ki je razvedrila občinstvo.

Stojan Saje

Tržič - Tržiški muzej je za-snoval serijo dokumentar-nih razstav, s katero želi pri-kazati bogastvo nepremičnekulturne dediščine v mestuin okolici. Prva je na vrstirazstava z naslovom Vila Bis-trica v podobi, ki je na ogledod 22. maja do 17. junija vgaleriji Atrij Občine Tržič.Jeseni letos bodo pripravili

še podobno razstavo o graduNeuhaus v starem mestnemjedru Tržiča.Na pomladni prireditvi sopovezali dve različni oblikiumetniške izpovedi - slikar-sko in fotografsko. SlikarAlojz Štirn iz Britofa priKranju, ki je Tržiškemu mu-zeju doslej podaril že čez se-

demdeset slik, je lani in le-tos upodobil enajst motivovVile Bistrica in okolice. Kotje dejal, sta z ženo večkrathodila tja na razne priredit-ve. Čudovito okolje je naj-

prej fotografiral, nato pa jezačel slikati objekt iz raznihzornih kotov. NekdanjaGassnerjeva vila pri sv. Juri-ju je bila tudi pogost motiv,ki ga je dokumentiral predpribližno pol stoletja nekda-nji tržiški fotograf Janko Na-dišar. Iz muzejskega arhiva,kjer hranijo prek štiri tisočnjegovih fotografij, so izbra-li črno bele posnetke vile vraznih letnih časih. Kot je

ob odprtju menil kustosAljaž Pogačnik, se bodo obis-kovalci tako zazrli tudi v pre-teklost, ki počasi izginja. Tr-žiški župan Borut Sajovic, kije odprl razstavo, je poudarilnjen pomen za domačine.Vila Bistrica je namreč edenzadnjih simbolov nekdanje-ga uspeha in razkošja. Li-

kovni dogodek so z nasto-pom popestrili mladi kitari-sti. Stiven Rahman je zaig-ral sam, Andrej Meglič inAndraž Januš pa sta se pred-stavila v kitarskem duetu.

Vila Bistrica v podobiV galeriji Atrij Občine Tržič slikar Alojz Štirn razstavlja olja na platnu z motivi Vile Bistrica.Črno-bele fotografije je posnel Janko Nadišarpred pol stoletja.

Alojz Štirn s soprogo, župan Sajovic in kustos Pogačnik naodprtju razstave

V kitarskem duetu sta se predstavila Andrej Meglič in Andraž Januš.

naročnine04/201 42 41, e-pošta: narocnine@g-glas.siwww.gorenjskiglas.si

12 Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Kultura, oglasi

Stojan Saje

Tržič - Pihalni orkester Tržič,ki ima 82-letno tradicijo, da-nes povezuje okrog petdesetglasbenikov. Vodi jih diri-gent Franci Podlipnik, nje-

gov namestnik pa je Nejc Be-čan. Z vztrajnim delom se jeorkester leta 2005 uvrstil vprvo kakovostno skupino. Nalanskem nastopu v Laškemje prejel zlato plaketo."Ponosni smo, da je mednami veliko mladih glasbe-nikov. To zagotavlja sodelo-vanje z Glasbeno šolo Tržič.Letos smo začeli privabljatičlane tudi s koncerti poosnovnih šolah. Na spomla-danskem koncertu se prvičpredstavljajo novi člani Ajda,Uršula, Žiga in Blaž. V gostesta prišla tudi profesorica vio-line in pevka Hišnega an-sambla Avsenik HerminaMatjašič ter vodja Gorenjske-ga okteta Grega Korošec sharmoniko. Koncert smo na-

slovili Obzorja slovenskeglasbe, saj program sestavlja-jo le skladbe domačih avtor-jev. Večino skladb prvič pred-stavljamo tržiški publiki," jepovedal pred nastopom klari-netist Vid Meglič, predsed-

nik Pihalnega orkestra Tržič.Njegova pričakovanja, da boprogram ugajal obiskoval-cem, so se izpolnila. Srca sta-rejših so zaigrala ob zimzele-nih popevkah Orion, Vza-meš me v roke in Ura brezkazalcev v izvedbi pevke inob spremljavi orkestra. Ljubi-telje Avsenikove glasbe sonavdušili z Veselimi klarine-ti Robert Bone, Nejc Bečanin Vid Meglič ter harmoni-kar Grega.Velika želja tržiških godbe-nikov so nove obleke, v kate-rih bi radi nastopili na božič-no novoletnem koncertu. Šebolj zahteven je načrt, da biprihodnje leto uredili noveprostore in dvorano v zgornjietaži Kulturnega centra Tržič.

Sprehod po slovenski glasbiPihalni orkester Tržič je posvetil spomladanskikoncert slovenskim avtorjem. Gosta sta bila violinistka in pevka Hermina Matjašič ter harmonikar Grega Korošec.

Pihalni orkester Tržič na spomladanskem koncertu v Tržiču

Klarinetisti Nejc Bečan, Vid Meglič in Robi Bone ter harmonikar Grega Korošec

V Adamičevi skladbi je bil solist Žiga Krese na trobenti.

Stojan Saje

Tržič - Koncerti učiteljskihpevskih zborov v Tržiču sose rodili pred enajstimi letina pobudo Staneta Grumain pevcev Vokalno-instru-mentalne skupine Zali rovt.Iz skromnih začetkov z ude-ležbo treh zborov v Osnovnišoli Bistrica so prerasli v ve-lik mednarodni pevski dogo-dek. Na enajsti koncert jeprišlo največ pevcev doslej,saj je nastopilo deset zboroviz Slovenije, Avstrije, Italijein Hrvaške. Kot je povedalapredsednica Kulturnegadruštva Zali rovt Tržič Moj-ca Čadež, so imeli veliko pri-prav z organizacijo priredit-ve. Pri tem jim je pomagalJavni sklad za kulturne de-javnosti v Tržiču. Trud ni bilzaman, saj so nastopi nav-dušili občinstvo v Dvoranitržiških olimpijcev.Rdeča nit programa je bilaljubezen. To je izražala žescena z množico src, ki so joizdelali Brane Povalej in tr-žiški učenci. Z ljubezenski-mi stihi sta nastope preple-

tla Eva Križaj in Danijel Pet-kovič. Mladinski pevski zborOŠ Tržič je prireditev začel spesmijo Dan ljubezni.Vokalno-instrumentalnaskupina Zali rovt Tržič jekot prvo zapela skladbo Be-samme mucho. V njej sta vduetu nastopila Mojca inStane, zbor pa je spremljalJolly club trio iz Tržiča. Pu-bliki so se nato predstaviliŽenski pevski zbor Bistricapri Tržiču, ki ga vodi StaneBitežnik, Učiteljski ženskipevski zbor OŠ Šenčur invodja Alenka Kern, Ženskavokalna skupina KoledvaGlasbene šole Radovljica inEgi Gašperšič, Vokalna sku-pina Akcent in Anica LesjakRessman iz Avstrije, Ženskaklapa Kirice in Pavel Kom-bol iz Hrvaške, Ženski pev-ski zbor Mavrica in MojcaČebulj z Jesenic, Moški pev-ski zbor Štmaver in NadjaKovic iz Italije, Klapa Maligrad iz Kamnika, ki jo vodi-ta Marjeta Čimžar in Pri-mož Leskovec, pa Učiteljskiženski pevski zbor OŠ Na-klo, ki ga vodi Marko Kavčič.

Slednji je vodil tudi nastopzdruženih zborov. Pesmi sos plesom popestrili plesni

par Studia Ritem Žan in Ali-ša Žnidaršič ter trebušnaplesalka Iris Šober.

Pesem je most prijateljstvaEnajsti koncert učiteljskih pevskih zborov v Tržiču so obarvali z ljubeznijo. Gostje iz Avstrije, Italije in Hrvaške.

Duet Mojca Čadež in Stane Grum iz skupine Zali rovt Tržič

Ženski pevski zbor Bistrica pri Tržiču in Stane Bitežnik Trebušna plesalka Iris Šober, zadaj moški zbor iz Italije

Pro

izvo

dn

ja o

bu

tve

MM

Sty

le d

.o.o

., Se

nič

no

53,

Kri

že

Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

šport

13

Stojan Saje

Tržič - Kegljaški klub Lju-belj, v katerem imajo 45 tek-movalcev in 132 rekreativnihkegljačev, je znova dosegelvelik tekmovalni uspeh.Ženska ekipa članic je z do-brimi nastopi v prvi B slo-venski ligi končala sezonona drugem mestu. Tako seje znova uvrstila v prvo A dr-žavno ligo.Prizadevanja kluba visokoceni tudi Občina Tržič. Zadosežek ženske ekipe je žu-pan Borut Sajovic začetekmaja predal priznanje klu-bu, ki ga vodi Ema Zajc. Iz-razil je zadovoljstvo, da sodoslej segali v slovenski keg-ljaški vrh moški in ženske izTržiča. Zaveda se, da tamtekmujejo same dobre eki-pe, zato so zmage toliko tež-je. Vseeno pričakuje, da boekipa z izkušenimi in mla-dimi tržiškimi kegljavkamiše naprej uspešna. Kot je po-vedala kapetanka Ema Zajc,so sedanjo ekipo sestavljale

Irena Mejač, Marija Ahačič,Nataša Nepužlan, IvankaNardoni, Urša Mejač, Fran-cka Ličar in Birgit Schoff-mann. Na tekmah v prihod-nji sezoni bosta ekipo dopol-nili Marjana Radonjič inSandra Vugrinec iz mladeekipe. Sprejema in podelitvepriznanja na tržiškem keg-ljišču, kjer se vedno kaj do-gaja, se je udeležila tudi Bi-serka Drinovec iz Športnezveze Tržič.Na srečanju sta bila delež-na posebne pozornostiUrša Mejač in Blaž Čerin izTržiča, ki sta naslednji danodpotovala s slovensko keg-ljaško reprezentanco namladinsko svetovno prven-stvo v Nemčijo. Tržiški žu-pan jima je izročil nekajžepnine za pot in jima za-želel uspešne nastope. Svo-jih rekordov z več kot 600podrtimi keglji sicer nistadosegala, sta pa pogumnoprenesla prvi nastop natako velikem in pomemb-nem tekmovanju.

Priznanje kegljaškiekipiTržiški župan Borut Sajovic je predal priznanjeObčine Tržič Kegljaškemu klubu Ljubelj. Ženskev 1. A državni ligi.

Ženska ekipa KK Ljubelj je prejela priznanje Občine Tržič.

Vilma Stanovnik

Sebenje - "V resnici ne vem,kdaj me je bilo zadnjič takostrah pred poletom," je medogledovanjem sebenjske le-potice naglas razmišljal našnajboljši smučarski skakalecvseh časov Primož Peterka,ki je bil eden od častnih go-stov nekdanjih smučarskihskakalcev, ki so se letos zbra-li na prvem srečanju starihorlov v Tržiču. "Saj ne, da senekdanji skakalci ne bi niko-li več videli, toda navadno sesrečujemo po pisarnah ali na

tekmah, kjer seveda ni časaza brezskrben klepet in dru-ženje. Zato sva se z RobijemMegličem odločila, da bivšesmučarje skakalce povabivak nam na piknik v Sebenje.Ker pa seveda zvečine še nis-mo pozabili, kako se skače,smo pripravili še tekmo,medse pa smo povabili tudinekatere še aktivne skakal-ce," je v odmoru med prvo indrugo serijo povedal pobud-nik prvega srečanja starih or-lov Matija Stegnar in dodal,da upa, da bo tekmovanjepostalo tradicionalno.

Tako Matija kot še štiridesetdrugih junakov, med kateri-mi je bil najstarejši Sašo Ku-rent, ki je že lani zakorakal vsedmo desetletje, so na se-benjski velikanki prikazalizlasti za gledalce atraktivneskoke, kot je bilo jasno že nazačetku tekme, pa so bili vprednosti poznavalci doma-čega terena. Tako je zmagaleden najmlajših udeležen-cev Jernej Križnar, ki pa si jeprvo mesto razdelil z malcestarejšim Primožem Tripla-tom. Da še ni pozabil, kakoje leteti, je s tretjim mestom

dokazal še en domačin, RokPerko, šele mesto tik podstopničkami za zmagovalcepa so domačini prepustiliTriglavanu, nekdaj odlične-mu kombinatorcu IgorjuCuznarju.Naj zapišemo še, da so ne-kdanji orli za ogrevanje predtekmo na skakalnici igralitudi nogomet. Domača eki-pa iz Žiganje vasi (v njej jebil pomembna okrepitevtudi župan Borut Sajovic) jez 9:8 premagala skakalnetrenerje Smučarske zvezeSlovenije.

Stari orli spet razprli krilaNa prelepo majsko soboto so se v Sebenjah na skakalnici in ob njej zbrali nekdanji in nekateri še aktivni smučarji skakalci, najbolj pogumni med njimi pa so se zagnali po 25-metrski letalnici.

Skakalci, med katerimi je bil tudi svetovni prvak med veterani Peter Slatnar, so dokazovali, da še dobro razprejoorlovska krila.

Kolesarska družina Švab: oče Vinko, Gašper, mami Lili inJernej

Medtem ko je nekdanji skakalec Bine Norčič pokazal, dakljub sedanjemu trenerskemu delu še zna leteti, si je JernejDamjan polete raje ogledal s trdnih tal.

Maja Bertoncelj

Tržič - V organizaciji tržiškeŠportne zveze in Vzgojno var-stvenega zavoda Tržič je 22.maja potekal Tek po ulicahTržiča, ki je štel tudi za držav-no prvenstvo za veterane vcestnem teku na 10 kilome-trov. Tekaško popoldne se jezačelo z družinskim tekom,nadaljevalo z rekreativnim te-kom na 1400 metrov (najhi-trejša je bila s časom 5:25 do-

mačinka Anita Klemenčičpred sestro Nino), in na 2100m (najhitrejši Denis Kristan,7:25), končalo pa z najdaljšopreizkušnjo, tekom na 10 km,ki sta jo dobila gorska tekačaMarjan Zupančič (34:29) inValerija Mrak (38:59)."Tek v Tržiču se je očitno pri-jel in upam, da bo tekačevvsako leto več. Največ udele-žencev je bilo seveda tudi le-tos na družinskem teku, sku-paj več kot petsto," je poveda-

la Biserka Drinovec, sekre-tarka ŠZ Tržič. Izkazali so setudi tekači iz tržiške občine.Na 10 kilometrov je bil kotprvi v cilju na absolutno še-stem mestu nekdanji nordij-ski kombinatorec in olimpi-jec Roman Perko iz Kovorja,ki je povedal: "Zelo sem ve-sel, da je ta tek v Tržiču zno-va zaživel. Udeleževal sem sega še kot osnovnošolec. Da-nes sem z otrokom najprejtekel na družinskem teku,

potem pa še na 10 km. Gledena to, da v povprečju tečemenkrat na deset dni, občasnogrem še na kolo, je čas do-ber." Najbolj opazni pa sobili v rdečih dresih tekači Tr-žiških strel, od katerih je bilnajhitrejši Dejan Klemenčičiz Bistrice (39:41), ki prihajaiz znane tekaške družineKlemenčič. Teče tudi njego-va žena Mateja, ki je trenut-no poškodovana, in obe hčer-ki, Anita in Nina.

Tekli po tržiških ulicahNajhitrejši domačin na teku po ulicah Tržiča je bil nekdanji nordijski kombinatorec Roman Perko. Največ tekačev v dresih Tržiških strel. Prek petsto udeležencev družinskega teka.

Na družinskem teku so tekli otroci, starši, tudi stari starši.Večina otrok je bilo iz tržiškega vrtca.

Roman Perko: kljub temu, da teče le občasno, je bil na 10kilometrov dolgi progi med hitrejšimi.

Kranj

Tržičan zmagovalec VN Kranja

V Kranju in okolici je 30. maja potekala VN Kranja (UCI 1.1.),največja enodnevna kolesarska dirka v Sloveniji, na kateri jenastopila tudi ProTour ekipa Liquigas. Po osemnajstih letihpa je na tej dirki na najvišji stopnički znova stal kolesarSave. Zmagovalec je nemreč postal 22-letni Gašper Švab zBrezij pri Tržiču. Veselje je bilo veliko, tudi pri Gašperjevidružini, ki živi s kolesarstvom. Poleg Gašperja pri Savi treni-ra tudi njegov mlajši brat Jernej, kolesarja pa sta tudi mamiLili in oče Vinko. M. B.

14 Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Razvedrilo, oglas

Kristina Dželilović

Andrej Ušlakar je v sobotopopoldne na razmočenemigrišču tržiške osnovne šole spomočjo zahtevnih disciplinprišel do največjega številatočk. Zanj je to le korak kpravemu cilju, postati vseslo-venski Martin Krpan. Tek-movalci so se pomerili ve-činoma v statičnih igrah, sajso organizatorjem precej po-nagajale vremenske razme-re. "Pomerili so se v nošnji25-litrskega soda Laškegapiva, nošnji 55 kilogramovnad glavo, dvigovanju avto-mobila, sokolovem krogu,kjer so morali tekmovalci no-siti 320 kilogramov in dvigo-vanju težkih 340-kilogram-skih kovčkov," je povedal Bo-jan Vidmar, organizator inkomentator tekmovanja. Natržiško tekmovanje se je spr-va prijavilo devet tekmoval-cev, a sta dva tik pred zdajciudeležbo odpovedala. "Pogo-ji za prijavo so bili starostnad 18 let, močan, pametenin lep," je še povedal BojanVidmar. Tovrstna tekmova-

nja potekajo po celotni Slove-niji, in sicer v spomladansko-poletnih mesecih. Na izbir-nih tekmovanjih sodeluje odosem do deset tekmovalcev,najmočnejši med njimi, pase uvrstijo v finalno tekmova-nje za slovenskega MartinaKrpana. Tekmovanje za Mar-tina Krpana je bilo prvičorganizirano leta 1996, ven-dar so bile discipline takrat v

povezavi z Levstikovim li-kom Krpana. Takrat so tek-movalci svojo moč kazali sprenašanjem soli, podkova-njem kobile in vlečenjem ko-bile iz hleva. Skozi leta sodiscipline postale težje, ven-dar se še vedno veliko lažje,kot so v tujini. Potrebne soštevilne priprave, tekmovalcipa večinoma trenirajo kar vfitnes studiih. "Treningi so

naporni, vaje pa so podobnetistim na tekmovanjih. V tu-jini je težje, manj je časa, vajepa so večinoma namenjenevzdržljivosti," je še povedaltokratni zmagovalec AndrejUšlakar. Drugo mesto je za-sedel Tomaž Plevanc iz Kr-škega, ki je za prvim zaostalle za tri točke, na tretje mestopa se je uvrstil Damjan Slap-nik iz Slovenskih Konjic.

Najmočnejši je bil KranjčanKonec tedna je v okviru tržiških poletnih prireditev potekalo izbirno tekmovanje za slovenskega Martina Krpana. Med vsemi tekmovalci si je največ točk priboril Kranjčan Andrej Ušlakar.

Tekmovalci za Martina Krpana so se morali pred tekmo dobro ogreti.

Najmočnejši na tekmi v Tržiču - na sredini zmagovalec Andrej Ušlakar.

Tako je Tomaž Plevanc prenašal 340 kilogramov.

Foto

: Mat

ic Z

orm

anFo

to: M

atic

Zo

rman

Foto

: Arh

iv o

rgan

izat

orj

a

V začetku tega tedna je podjetje Peko predstavilo ekskluzivnekolekcije petih slovenskih ustvarjalcev. Kolekciji obutve s pod-pisom Milana Gačanoviča so se pridružili Mateja Glavnik, ki jelani za Peko prvič oblikovala torbice, Pekovi notranji oblikovalkiza komercialne linije Barbara Šuštar in Vesna Preisinger terNina Osenar s posebno kolekcijo obutve, izdelane iz neusnjenihmaterialov za ljubitelje neusnjene obutve.

Peko v sodelovanju z Milanom Gačanovičem

Prestižna in unikatna kolekcija "Walking In The Air" je plod ute-čenega sodelovanja Pekovih zaposlenih pod taktirko priznanegastilista Milana Gačanoviča, po katerem nosi ime več Pekovih ko-lekcij - Black Angel in Black and white. Gačanovič je s svojim od-ličnim poznavanjem modnih trendov in zahtevnih ter različnihstilskih okusov, izjemnim občutkom za kombiniranje različnihbarv in materialov ter z dodajanjem ročno izdelanih dragocenihdodatkov ustvaril še eno edinstveno kolekcijo, ki se bo med ob-likovalske dosežke zapisala tudi z najdražjimi škornji, izdelani zatržišče, ki so vredni kar 11 tisoč evrov.

Do narave prijaznejša kolekcija Nine Osenar

Vsestranska Nina Osenar, širši javnosti poznana tudi kot televizij-ska in radijska voditeljica, je za tržiško tovarno obutve Peko obli-kovala kolekcijo čevljev iz umetnih, neusnjenih materialov. Tako

je ekskluzivno kolekcijo poimenovala po svojih inicialkah "NOSkin", ki hkrati izraža njeno skrb za živali.

Z vsemi čuti občutimo kolekcijo Mateje Glavnik

Za Matejo Glavnik je narava vedno predstavljala neusahljiv virnovih in drznih idej, kar se odraža tudi v njeni liniji torbic. Tokratpa je z vso svojo dušo in srcem ustvarila kolekcijo z imenom "In-finity of nature", ker je z obutvijo želela vzpostaviti stik med ose-bo, ki bo čevlje nosila, in neskončnostjo narave. Posebnost ko-lekcije je, da je prvič uporabila tudi plisirano usnje, saj je spet stem posebnim detajlom pričarala to, da obliko otipamo in začu-timo, ne le nosimo ter gledamo.

Temperamentna kolekcija Barbare Šuštar

V svoji kolekciji "Buenos Aires" je Barbara odkrivala barvitostkrajev, ljudi, njihovo kulturo iz potovanja po Južni Ameriki. Nav-dihnilo jo je za kreativnost in ustvarjanje danes prvič predstavlje-ne kolekcije, ki jo odlikuje lepota, temperament, glamur in barvi-tosti, namenjena pa je vsem ženskam.

Romantična kolekcija Vesne Preisinger

Pomladno poletna kolekcija "Peko by Vesna" je rezultat iskreneljubezni do oblikovanja obutve. Oblikovalka je navdih črpala iz

modnega sveta, iz veličine pomladnega prebujanja in razkošjarustikalnih, že pozabljenih, a njej tako neprecenljivih ornamen-tov. V kolekciji se prepletajo nežne s strastnimi barvami ter pre-finjeno izbrani vrhunski materiali, ki se kažejo v udobnosti in do-brem počutju.

Repozicioniranje blagovne znamke Peko

Uspešni poslovni rezultati podjetja in povečanje dobička ni le re-zultat stalnega zmanjševanja stroškov, temveč predvsem umika-nja iz prodaje nizko cenovne obutve. Podjetje Peko si utira potin prostor v srednjem in višjem srednjem cenovnem razredu,tako z lastnimi kolekcijami kot tudi z dopolnilno ponudbo ostaleobutve v Pekovih trgovinah. V podjetju se proizvaja zgolj lastnakolekcija, ki je plod skupinskega dela tako notranjih, domačihkot tujih zunanjih oblikovalcev in se prodaja pod lastno blagovnoznamko. Peko sistematično načrtuje vključevanje tako materia-lov kot tehnološke rešitve za izdelavo ne le modne, temveč tudizdrave obutve po meri sodobnega človeka. Posebej prilagojenaobutev je primerna tudi za ljudi z bolečimi nogami in zdravstve-nimi težavami. Oblikovanje manjših serij unikatnih in ekskluziv-nih kolekcij za ljudi z izbranim okusom in predstavitev kolekcij vokviru lastnih modnih dogodkov omogoča tesnejši stik s končni-mi kupci, prepoznavanje njihovih želja ter zadovoljevanje le-teh.

Marta Gorjup Brejc, predsednica uprave Peka: "Vselej je po-trebno stremeti k spremembam in izboljšavam in tako smo vPeku že leta 2006 zastavili strategijo sodelovanja z nadarjenimioblikovalci za izdelavo ekskluzivnih dizajnerskih kolekcij obutvevisoke kakovosti. Tedaj smo začeli z uspešnim sodelovanjem spriznanim modnim oblikovalcem Milanom Gačanovičem. Kupciso našo modno drznost nagradili z velikim odobravanjem, zara-di česar smo v letu 2008 prvič predstavili že dve ekskluzivni ko-lekciji, junija in novembra. Vesela sem, da smo uspeli dokazati,da v Sloveniji premoremo vrsto odličnih oblikovalcev. Odličnatehnična podpora ter spretnost in izkušenost sodelavcev v proiz-vodnji v Tržiču pa izbranim oblikovalcem omogočajo, da njihovestvaritve zaživijo. Še več, kupci našo obutev sprejemajo in nosi-jo kot pomemben del osebnega sloga. Tudi v prihodnje namera-vamo k sodelovanju povabiti nove oblikovalce, ki bodo dodatnoobogatili spekter naših kolekcij. Že letošnjo jesen načrtujemonove kolekcije s podpisom nekaj hrvaških oblikovalcev."

PEKO predstavlja pet ekskluzivnihkolekcij slovenskih ustvarjalcev

PE

KO

d.d

., S

TEM

ARIE

AU

X M

INE

S 5

, TR

ŽIČ

Tržiški glas, petek, 5. junija 2009

Prireditve, oglasi

15

Sobota, 6. junija

OB 7. URI IZPRED OŠ TRŽIČPlaninski izlet: Struška 1944 m

PARKIRIŠČE TOVARNE PEKOKONCERT: Big Foot Mama

V KRIŽAHVrtna veselica z Navihankami

Nedelja, 7. junija

Pohod družin v Gozd

Četrtek, 11. junija

OB 20.30 PRED KULTURNIM DOMOM KRIŽE4. VIKEND SMEHA: Jaz sem Branko in Prikrita opolzkost vsakdana(Na klopci brez gat)

Petek, 12. junija

OB 16. URI V SKAKALNEM CENTRU SEBENJEXX. pokal Tržiča v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji (kate-gorije 9, 10 in 11 let)

OB 20.30 PRED KULTURNIM DOMOM KRIŽE4. VIKEND SMEHA: Trije vaški svetniki

OB 20. URI V LEŠAHLetni koncert Mešanega pevskega zbora Dobrča

Sobota, 13. junija

OB 10. URI V SKAKALNEM CENTRU SEBENJEXX. pokal Tržiča v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji (kate-gorije 12, 13, 14 in 15 let)

OB 10. URI V ATRIJU OBČINE TRŽIČTRŽIŠKE POLETNE PRIREDITVE OTROŠKA PRIREDITEV: Sneguljčica malo drugače

OB 11. URI V PODLJUBELJUSpominska slovesnost (ob 64. obletnici osvoboditve koncen-tracijskega taborišča pod Ljubeljem)

OB 14. URI V GOZDUDružabno srečanje z ansamblom Zarja ob 60-letnici Planinskegadruštva Križe

OB 20.30 PRED KULTURNIM DOMOM KRIŽE4. VIKEND SMEHA: Čaj za dve

OB 20. URI V DVORANI NA BREZJAH PRI TRŽIČULetni koncert Mešanega pevskega zbora Dobrča

Nedelja, 14. junija

OB 11. URI V GOZDUProslava ob 60. letnici društva

OB 20.30 PRED KULTURNIM DOMOM KRIŽE4. VIKEND SMEHA: Poroka Štefa Vampiča

Sreda, 17. junija

OB 17. URI NA SKEDNJU V KOVORJUPredstavitev knjige KOVOR SKOZI ČAS in razstava starih fotografij Podružnična osnovna šola Kovor

Petek, 19. junija

OB 15. URI IZ TRŽIČADvodnevni planinski tabor za mlade planince: Dolga njiva

OB 20. URI V ATRIJU OBČINE TRŽIČTRŽIŠKE POLETNE PRIREDITVEPerpetuum Jazzile

Sobota, 20. junija

DOM POD STORŽIČEMMerčunov pohod

OB 10. URI V ATRIJU OBČINE TRŽIČTRŽIŠKE POLETNE PRIREDITVEOTROŠKA PREDSTAVA: Ježek Pikec

V KAMPU TOLMINČEV SLAPTRŽIŠKE POLETNE PRIREDITVEPastirski dan

Četrtek, 25. junija

OB 11. URI OB SPOMENIKU VETERANOV VOJNE ZA

SLOVENIJO POD LJUBELJEMSlavnostna prireditev ob dnevu državnosti

Petek, 26. junija

OB 11. URI V PODLJUBELJUSrečanje gorenjskih izgnancev

OB 20. URI V ATRIJU OBČINE TRŽIČTRŽIŠKE POLETNE PRIREDITVERifletov šuštar

Sobota, 27. junija

PLANINSKI IZLET: Grobniške Alpe

Nedelja, 28. junija

OB 12.30 URIPlaninska sveta maša na Zelenici(sedežnica bo obratovala pred in po maši)

- do 17. junija 2009 v galeriji Atrij Občine Tržič

VILA BISTRICA V PODOBI

Vabi Tržiški muzej. Informacije 04/59 23 810.

Koledar prireditev junij 2009

Razstave

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

• si zagotovite finančno in zdravstveno varnost v primeru bolezni;

• se obvarujete pred doplačili stroškov zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti;

• poskrbite, da boste ob izgubi statusa, dopolnjenem 26 letu starosti oziroma prvi zaposlitvi zdravstveno zavarovani.

Zavarovanje za izplačilo dnevnih nadomestil

Zavarovanje za specialistične zdravstvene storitve

S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaNadomestila+:

S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaDiagnoza+:

• se zavarujete za izplačilo dnevnega nadomestila za čas, ki ga preživite v bolnišnici ali zdravilišču, in za čas bolniške odsotnosti;

• si lahko omogočite bolj kakovostno bivanje v bolnišnici ali zdravilišču.

• lahko takrat, ko zbolite ali se poškodujete, hitro obiščete zdravnika, pridete do hitre diagnoze in pričnete z ustreznim zdravljenjem;

• vam bomo, ko boste potrebovali zdravniške storitve, organizirali obisk pri zdravniku specialistu znotraj mreže VzajemnaNET.

Zdravje Nadomestila+ Diagnoza+

PE KRANJKoroška cesta 1

tel.: 04/ 201 03 00

• Kranj, Zlato polje 2

tel.: 04/ 201 03 01

• Jesenice, C. Cirila Tavčarja 3/b

tel.: 04/ 583 38 30

• Radovljica, Kranjska c. 2

tel.: 04/ 533 76 90

• Škofja Loka, Kapucinski trg 8

tel.: 04/ 511 25 20

Vza

jem

na d

.v.z

., V

ošnj

akov

a 2,

Lju

blja

na,

Vsa

zav

arov

anja

se

skle

pajo

po

velja

vnih

pog

ojih

Vza

jem

ne d

.v.z

.

Za vse popotnike, avanturiste, turiste in pohajače

• poskrbite za vašo varnost in varnost vaših najbližjih na poti;

• si zagotovili 24 urno asistenco in visoko zavarovalno kritje;

• se izognete stroškom in dodatnim skrbem in

• brezskrno uživate na počitnicah.

Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini

Pot ujte VARNO in

BREZSKRBNO z

zavarovanjem

VzajemnaTujina.

Pokličite 080 20 60.

S sklenitvijo zdravstvenega zavarovanja VzajemnaZdravje:

NAJNIŽJA

PREMIJAdopolnilnega

zdravstvenega

zavarovanja

S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaTujina:

Minerali, fosili pa še kajMednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja so največja spomladanska prireditev v Tržiču. Letos je Turististično društvo Tržič razširilo razstavni prostortudi v nadstropje, kjer so bile razne delavnice. Kaj se je dogajalo v pritličju in zunaj, je ujela v objektiv fotografinja Gorenjskega glasa.

tržiški glasTržiški glas, petek, 5. junija 200916

Kdor ni želel peš po mestu, se je lahko zapeljal po okolici s kočijo.

Pogled na Dvorano tržiških olimpijcev, ki se je spremenila v geološko tržnico. Predsedniku države je Davo Preisinger pokazal zanimivosti na razstavi.

Edini razstavljavec s Kosova je bil Djafer Seferi, ki je imel minerale iz Trepče.

Meta Celestina

Boštjan je profesor zgodovinein diplomirani geograf. Editaje profesorica biologije in ke-mije. Strast do poučevanja inskupnih potovanj ni edino,kar ju povezuje. Oba cenitaSlovensko vojsko. Boštjan jezaposlen v Centru šolskih inobšolskih dejavnosti. Je tudipogodbeni pripadnik rezerv-ne sestave v Slovenski vojski.Spoznala sta pred dobrimi

štirimi leti, ko je Edita sprem-ljala osnovnošolce na zimskišoli v naravi v centru, kjerdela Boštjan. Tri leta kasnejeje Edito ob prihodu iz službedoma čakal zaročni prstan."To je bil poseben dogodek,saj sva že od prvega srečanjavedela, da sva si usojena in danaju čaka lepa skupna pri-hodnost," se spominja Bošt-jan 17. oktobra lani.Ko sta se začela pogovarjati

o poročnem dnevu, se jima

je porodila ideja o drugačni,vojaški poroki. "Da sem pri-padnik Slovenske vojske, miveliko pomeni. Zato najinaodločitev ni bila tako nena-vadna. Poslala sva prošnjona Generalštab Slovenskevojske, kjer so ji ugodili,"pove Boštjan. Seveda voja-ške poroke ne bi bilo, če setudi nevesta ne bi ogrevalazanjo. Edita pravi, da je po-nosna na Boštjana, ker služidomovini. Takšna poroka se

ji je zdela zanimiva, saj jezelo redka. "Najina porokani bila tipična vojaška poro-ka. Od drugih se je razliko-vala v tem, da sem se poročilv službeni uniformi SV, kimi jo je podaril general Al-bin Gutman. Cerkveni ob-red je vodil vojaški vikar,"razlaga Boštjan. "Najin po-ročni dan je bil tak, kot svasi ga lahko le želela - neopis-ljivo čudovit," je odkrita Edi-ta.

Poroka, kakršna se le redkokdaj zgodiBoštjan Gradišar iz Križev je Editi nataknil poročni prstan v vojaški uniformi. Za to se je odločil kotprostovoljni pripadnik rezervnih sil v Slovenski vojski.

Foto

: arh

iv G

rad

išar

Stojan Saje, foto: Tina Dokl