Glasilo občine Mežica

XXXII. številka / XI. leto

april 2013

2 kaza

loproračun oBčInE MEŽICa 20133

čISTILna aKCIJa (VaBILo) 5

zELEnI rEz 5

čESTITKE 6

SanaCIJa oKoLJa zg. MEŽIšKE doLInE 6

VEzaVo SVInCa V TELESu LahKo zManJšaMo z rEdnIM prEhranJEVanJEM 8

prEVaLEnčnE šTudIJE V LETu 2013 9

EnErgETSKa SanaCIJa STaVBE VrTCa MEŽICa 9

oBnoVa KanaLIzaCIJSKEga oMrEŽJa 10

MInILo JE 52 LET od VELIKE popLaVE V MEŽICI 11

IMEna STarIh MEŽIšKIh doMačIJ In naSELIJ 13

šE nEznano o šporTnIh oBJEKTIh V MEŽICI 17

dELoVanJE KMETIC V MEŽIšKI doLInI 20

po znanJE V šoLo, gozd, pEKarno … 21

dInozaVrI V MEŽIšKEM VrTCu 22

oKoLI SVETa 23

radI IMaMo STaršE,zaTo SodELuJEMo z nJIMI (oš) 23

oKoLJu prIJazna pLanInSKa Koča25

MaLčKoV šporT26

BoŽIčna VaS V MEŽICI26

MESTo ToTEn groB27

praznIKI SKozI LETo28

šoK TEaTEr MEŽICa31

dISC goLf IgrIščE31

TEnISK KLuB MEŽICa32

Iz oBčnEga zBora pgd MEŽICa33

SEMInar KarITaS34

prEnoVa drušTVEnIh proSToroV du MEŽICa35

znana oBčanKa MEŽICE36

MEŽIčarJI po SVETu 38

prVI gEoparK V SLoVEnIJI39

prograM prIrEdITEV V nd MEŽICa 40

3

Sprejeti proračun OBČINE MEŽICA ZA LETO 2013Svetniki občine Mežica so 11.2.2013 na 19. redni seji občinskega sveta sprejeli odlok o proračunu občine Mežica za leto 2013. navodila za pripravo proračuna občine Mežica za leto 2013 so temeljila na posredovanih temeljnih ekonomskih izhodiščih in pred-postavkah za pripravo proračuna. osnova za pripravo državnega in občinskih proračunov za leto 2013 je jesenska napoved gospo-darskih gibanj urada rS za makroekonomske raziskave in razvoj. ob prvem razrezu odhodkov smo najprej zagotovili sredstva za programe skladno s kvantitativnimi izhodišči. pri načrtovanju sredstev za plače smo upoštevali zakon o uravnoteženju javnih financ aneksa k kolektivni pogodbi za negospodarsko dejavnost (ur.l. rS 40/12) z dne 30.5.2012. Ministrstvo za finance nas je z dopisom št. 4101-9/2007/98 z dne 11.10.2012 tudi obvestilo o izračunu primerne porabe občin, dohodnine in finančne izravnave za leto 2013 in 2014. primerna poraba se v celoti pokrije s prihodkom iz dohodnine in davčnimi prihodki, zato občina Mežica ne prejema finančne izravnave. povprečnina predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. povprečnina je določena na podlagi dogovora o višini povprečnine za leto 2013 in 2014, s katerim je povprečnina za obe leti določena na 536€. primerna poraba za leto 2013 znaša 1.853.654 €. Sprejeti proračun je letos vreden 3.367.341 €.

Prihodki proračuna: 3.367.341,00 €

SESTaVa prIhodKoV proračuna za LETo 2013 po VrSTah V EurVrsta prihodkov Prihodki tekočega leta Sestava prihodkov (%)davčni prihodki 2.097.971 62,30nedavčni prihodki 255.501 7,6Kapitalski prihodki 152.000 4,5prejete donacije 39.000 1,2Transferni prihodki 822.869 24,4SKUPAJ 3.367.341 100,0

Odhodki proračuna: 3.610.590,00 €

SESTaVa odhodKoV proračuna za LETo 2013 po VrSTah V EurVrsta odhodkov Odhodki tekočega leta Sestava odhodkov (%)Tekoči odhodki 895.51001 24,8Tekoči transferi 1.198.201 33,2Investicijski odhodki 1.471.879 40,8Investicijski transferi 45.000 1,2SKUPAJ 3.610.590 100,0

glavna naloga občine Mežica je zadovoljevanje in urejanje lokalnih in javnih potreb, ki so v korist lokalnega prebivalstva in so pogoj za življenje in delo občine. občina Mežica se trudi zagotavljati sredstva za vse dejavnosti, ki delujejo v kraju. pri planiranju sredstev smo upoštevali vsa področja, ki jih je občina dolžna po zakonu financirati. To so socialno in otroško varstvo, izobraže-vanje, kultura, šport, turizem, zdravstveno varstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, cestno, komunalno gospodarstvo in druge javne potrebe v občini. Med investicijskimi odhodki so zajeti odhodki za nakup zgradb in prostorov, nakup prevoznih sredstev, nakup opreme, drugih osnovnih sredstev, sredstva za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, investicijsko vzdrževanje in obnove, za nakup zemljišč in naravnih bogastev, nematerialnega premoženja ter študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring. za nakup in gradnjo osnovnih sredstev so namenjena skupna sredstva v višini 1.471.879,00 €, kar predstavlja 40,77% vseh proračunskih sredstev. Sredstva ki so namenjena za investicije so:

Investicije v proračunu za leto 2013STROŠKI DELOVANJA IN VZDRŽEVANJA ZA ND MEŽICApp18037 Sofinanciranje delovanja nd Mežica 33.253,00 pp18013 Investicijsko vzdrževanje nd Mežica 18.000,00 pp18038 Tekoče vzdrževanje nd Mežica 28.348,00pp18056 Materialni stroški nd Mežica 39.000,00 SKUPAJ: 118.601,00

OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOVpp18057 disk golf igrišče 8.656,00pp18058 Investicijsko vzdrževanje športne dvorane 13.507,00pp18054 nakup opreme za igrišče pri oš 7.000,00pp18045 obnova nogometnega stadiona 12.000,00pp18046 obnova športne dvorane v Mežici 122.964,00pp18055 rolarski park Mežica 50.000,00pp18051 ureditev otroškega igrišča Stržovo 25.600,00 SKUPAJ: 239.727,00

PROSTORSKI IN RAZVOJNI DOKUMENTI OBČINE pp02007 razvojni program občine Mežica 9.000,00 pp16003 prostorski dokumenti občine 28.556,00 SKUPAJ: 37.556,00

OSTALE POMEMBE INVESTICIJE IN PROJEKTIpp06009 nakup druge opreme 3.000,00pp07007 Investicija v gasilska vozila in opremo 19.000,00pp07013 nakup opreme gasilski zavod ravne 8.000,00pp11019 projekt čebelarska zbirka Mežica LaS Mežiške doline 1.655,00pp12005 Energetksa sanacija stavb 500,00pp13058 Stroški izvajanja za mokro čiščenje prahu 40.000,00pp13051 Celovita obnova mestnega jedra Mežica 2.160,00pp13079 dovozna cesta muzej podzemlje peca in cestni priključek 6.000,00pp13067 obnova lokalne ceste harmonk 500,00pp13072 povezovalna cesta polena - Muzej 7.775,00pp13069 preplastitev cest v Mežici 315.620,00pp13036 rekonstrukcija mostov 1.000,00pp13080 rušenje lesenih objektov v centru kraja 15.000,00pp13074 ureditev lokalne ceste obrtni coni ob Meži 11.500,00pp13073 ureditev makedamske površine pri zimmerlu 16.300,00pp13035 ureditev pešpoti na fužinarski ulici 4.500,00pp13056 ureditev podjunske ulice 800,00pp13075 ureditev prehodov čez reginalno cesto (pri oš) 500,00pp13040 Vzpostavitev čezmejnega geoparka med pECo In KošuTo 150.781,00pp13029 Izdelava in postavitev prometne signalizacije 27.852,00pp13078 Izgradnja javne razsvetljave - Smrečnik desni krak 11.800,00pp13071 prenova javne razsvetljave 51.188,00pp13076 prenova prižigališč javne razsvetljave 13.200,00pp14017 projekt obrtna cona "VogarJEVo" 27.192,00pp15004 regijsko sofinanciranje (KoCErod) 90.324,00pp15017 Izgradnja fekalne kanalizacije v Mežici (Smrčnikovo) 12.319,00pp15030 obnova kanalizacije-Stržovo 61.034,00pp15031 obnova kanalizacije pri tržnici 16.891,00pp16047 Investicijsko vzdrževanje vodovodnega sistema 19.000,00pp16046 uravnoteženje vodooskrbenga sistema v Mežiški dolini 167.059,00pp16006 gradnja in vzdrževanje pokopališč in mrliških vežic 6.000,00pp16017 nakup stavbnih zemljišč 2.965,00pp19038 Energetska obnova stavbe vrtca 151.836,00pp19027 Subvencija za zagotovitev varovalne prehrane otrok 20.000,00 SKUPAJ: 1.283.251,00

SKUPAJ VSE: 1.679.135,00

Razvrstitev porabe sredstev proračuna občine Mežica po področju proračunske porabe

politični sistem 85.467

Ekonomska in fiskalna administracija 15.244

zunanja politika in mednarodna pomoč 5.977

Skupne administrativne službe in javne storitve 29.901

Lokalna samouprava 289.351

obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih 51.392

notranje zadeve in varnost1.150

Trg dela in delovni pogoji 2.500

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 50.702

pridobivanje in distribucija energetskih surovin 500

promet, prometna nfrastruktura in komunikacije 805.023

gospodarstvo 48.997

Varovanje okolja in naravne dediščine 239.945

prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost 361.182

zdravstveno varstvo 31.211

Kultura šport in nevladne organizacije 546.499

Izobraževanje 824.627

Socialno varstvo 168.467

Servisiranje javnega dolga 136.654

Intervencijski programi in obveznosti 33.173

pri planiranju odhodkov smo upoštevali nominalno vrednost potrebnih sredstev, da ne bi presegalizakonskih okvirov sprejetega proračuna. za realizacijo vseh investicij, se bo občina Mežica v letu 2013 zadolžila v skupni višini 270.000,00 € za nove projekte, ter projekte ki se že izvajajo. za primerjavo vam podajamo nekaj preglednic, ki ponazarjajo gibanje proračuna ter občinskih financ po letih.

dušan KrebelŽupan občine Mežica

Realizacija proračuna po letih Realizacija proračuna na prebivalca

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20132001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

1000

800

600

400

200

0

4000000

3500000

3000000

2500000

2000000

1500000

1000000

500000

0

Zadolževanje po letih

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

400000

350000

300000

250000

200000

150000

100000

50000

0

Saldo kredita na dan 31.12. Zadolženost po kreditih na dan 31.12.

ČISTILNA AKCIJA 2013Vse občane občine Mežica vabimo na čisTilno aKciJo, ki bo dne 20. 04. 2013. Zbirališče bo pred Narodnim domom v Mežici ob 9.00 uri, kjer boste prejeli vrečke ter rokavice. Po končani čistilni akciji bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Poskrbimo, da bo naš kraj lep in čist. VlJudno VablJeni!V primeru, da se do takrat zima še ne bo poslovila bomo objavili nov termin.Občina Mežica

ZELENI REZPoMlad bo KMalu PoTrKala na naša VraTa in dela na VrToVih Ter sadoVnJaKih se bodo Pričela. Občina Mežica ter Komunala Mežica organizirata zbiranje ZeleneGa reZa od 15. 4. 2013 do 20. 4. 2013 in sicer na lokacijah, ki bodo označene s tablami:

Polena travnik ob otroškem igrišču ob reki MežiMežicaob trgovini Tuš, zemljišče parc. št. 137/1 k.o. Mežica in zemljišče ob cesti nad Kopališčem, zemljišče parc. št. 748/0 k.o. MežicasTržoVozemljišče ob ekoloških otokih, nasproti stan. hiše na Stržovem 80

Vsi občani Mežice lahko na določene lokacije dostavite veje, grmičevje … V primeru, da boste imeli težave s prevozom, se lahko obrnete na Komunalo Mežica, tel.: 02 82 79 361.opozarjamo vas, da se bo zbiral le Zeleni reZ (veje, grmički, trava …) in nič drugega.

Občina Mežica

5

6

90 LET In VEčMaTILda forTIn MaTILda STropnIK MarIJa šELEr angELa VELunšEK

85 LETfranC LorEnCI franC roMšaK MarIJa STopar

noVoroJEnčKInana VIdMar

nIKa šToSIr adEM dIzdarEVIĆ JaKa šIpEK zoJa oVnIč nEJa oMan – pušnIK

V imenu ObčanOV mežice in V sVOjem imenu iskrene čestitke Vsem starOstnikOm, nOVOrOjencem in njihOVim staršem.

dušan KrEBEL, župan

Sanacija okoljazgornJE mEžišKE dolinE v letu 2013

• zamenjavo onesnažene zemlje,• preplastitvijo javnih površin,• mokrim čiščenjem javnih površin,• subvencijo varovalne prehrane vrtcem in šolam,

• vzpostavitvijo in izvajanjem obveščanja in ozaveščanja prebivalcev o možnih virih strupenih kovin in načinom njihovega vnosa v telo,• intenzivnim spremljanjem zdravstvenega stanja otrok.

V letu 2013 namerava občina Mežica iz zagotovljenih sredstev iz naslova sanacije izvesti naslednje ukrepe:ukrep 2.4. subvencioniranje za zagotavl-janje varovalne prehrane vrtcem in šolam,ukrep 2.3. mokro čiščenje javnih površin – s strojem za mokro čiščenje tedensko čiščenje asfaltnih površin (pločniki, igrišča pri šoli …),ukrep 2.2. preplastitev javnih površin.

V oBčInI MEŽICa ŽE od LETa 2007, Ko JE VLada rEpuBLIKE SLoVEnIJE SprEJELa odLoK o oBMočJIh naJVEčJE oBrEMEnJEnoSTI oKoLJa In o prograMu uKrEpoV za IzBoLJšanJE KaKoVoSTI oKoLJa V zgornJI MEŽIšKI doLInI, IzVaJaMo uKrEpE za zManJšanJE IzpoSTaVLJEnoSTI In VnoSa SVInCa V TELo prEBIVaLCEV, na prVEM MESTu MLaJšIh oTroK. čaS IzVaJanJa uKrEpoV JE z odLoKoM doLočEn za oBdoBJE od 2007 do 2022. V SKLadu z LETnIM prograMoM uKrEpoV za KoLEdarSKo LETo 2013, KI ga JE prIpraVILo MInISTrSTVo za KMETIJSTVo In oKoLJE V SodELoVanJu z oBčIno MEŽICa TEr zaVodoM za zdraVSTVEno VarSTVo raVnE na KorošKEM, JE za IzVEdBo LETnEga prograMa zagoToVLJEnIh 300.000 Eur.

V okviru programa za izboljšanje kakovosti okolja občina izboljšuje kakovost okolja zlasti z naslednjimi ukrepi:

7

Preplastitev Lenartova ulica – cesta na pokopališče

nadaljevanje obnove ceste proti pokopališču v delu od križišča s cvetlično ulico do odcepa na parkirišče pri pokopališču.

Preplastitev Fužinarske ceste

predmet obnove je 241m dolg odsek od mostu do stan. objekta št. 21. obnova bo zajemala preplastitev ceste, ureditev komu-nalnih vodov ter javne razsvetljave (spodnja cesta na fužinarski).

Preplastitev Partizanske ceste

Investicijo nadaljujemo po lanski ureditvi kanalizacije še s preplastitvijo 145m odseka od zdravstvega doma do Leške ceste pri trgovini Mercator. obnova zajema tudi ureditev parkirnih prostorov.

Preplastitev ceste staro pokopališče – šola

Investicija vključuje ureditev parkirnih prostorov za igriščem os-novne šole skupaj s povezovalno potjo do starega pokopališča.

Ureditev makadamskih površin Zimmerle

V letu 2011 končano ureditev igrišča na Leški cesti letos nadalju-jemo z ureditvijo priključka Leške ceste na regionalno cesto – med stanovanjsko hišo zimmerle in dakar barom.

občina Mežica bo v začetku aprila objavila javni razpis za izbiro izvajalca in tako predvidoma v maju podpisala gradbeno pogodbo in pričela z deli.

oBčIna MEŽICa andreja BreznikBlaž šaloven, dir. ou

8

Vezavo svinca v telesu lahko zmanjšamo z rednim prehranjevanjem(trije glavni obroki + 2 vmesni malici)

otroci morAJo dAn zAčEti z zAJtrKom. pomembno je, da se starši zavedajo izrednega pomena prehrane, saj je lahko neustrezna prehrana eden od pomembnih dejavnikov tveganja za višje vrednosti svinca pri otrocih.

pomembna je tudi možnost izbire primerne prehrane.

pri uživanju obrokov je pomembno, da se le-te zaužije

v prostoru, kjer je manjše tve-ganje za vnos onesnažil (npr. za mizo in ne na tleh ob igri).

otrok potrebuje redno, uravnoteženo in starosti prilagojeno prehrano. zato je potrebno načrtovati prehrano otrok s posebno pazljivostjo na vsebnosti nekaterih vitaminov in mineralov.

Varovalna prehrana z večjo vsebnostjo železa in kalcija je velikega pomena pri

preprečitvi absorpcije svinca v telesu. Živila, ki vsebujejo vi-tamin C, pa pomagajo v telesu pretvarjati železo v obliko, ki ga telo do štirikrat lažje vsrkava. predlagamo, da naj bodo na krožniku živila, ki vsebujejo veliko železa (meso – rdeče, pe-rutnina, ribe, zelenjava, sadje, jajca …), kalcija (nemastno mleko, mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por …) in vitamina C (najbogatejši viri so sadje in zelenjava: črni ribez, borovnice, češnje, grenivke, limone,

pomaranče, krompir, ohrovt, zelje, rdeča in zelena paprika, paradižnik ...).

pogosto poudarjamo pomen doma pridelane hrane, ki pa je v onesnaženem okolju tudi lahko problematična. pri uživanju domačih pridelkov iz zgornje Mežiške doline moramo biti pazljivi pri izbiri in pridelek pred zaužitjem te-meljito oprati. Kmalu bodo pričele cveteti jagode in najslajše so tiste, ki so utrgane

z gredice. z enostavno analizo (primerjava vzorca opranih in neopranih jagod) smo ugo-tovili, da večino težkih kovin odstranimo z živila s pranjem, zato ne pozabimo na temeljito pranje vrtnin (še posebej tistih, ki so bližje tlom) pred zaužitjem.

VKlJUčitEV V igrAlnicE nAJmlAJšiH program varovalne prehrane, s pestrim izborom živil in redno časovno ponudbo obrokov uspešno poteka v vrtcu. otroci imajo na razpolago dodatna živila, vmesni obrok, ki deluje zaščitno pred vezavo svinca. Kuharsko osebje in vzgojitelji so seznanjeni s pripravo obro-kov iz varovalnih živil, otroci pa pripravljene obroke z užitkom uživajo. za še boljšo dovzet-nost za pripravljene obroke iz osnovnih živil izvajamo v vrtcih z otroki tudi pogovorne ure, kako si lahko sami pripravijo varno malico iz sadja. otroci si najprej dobro umijejo roke, nato operejo sadež in pri-pravijo pripomočke za pripravo mlečno-sadne malice (nav-adni jogurt + sadež). ob tem se pogovarjamo, na kakšen način lahko uživamo sadje in zelenjavo pridelano v zgornji Mežiški dolini ter o pomenu pranja vrtnin z vrta, preden jih pojemo. na kratko z otroki obnovimo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo vnos težkih kovin v telo:

• redno umivanje rok po

igranju v naravi; • pranje sadja in zelenjave – pred uporabo z zadostnimi količinami tekoče vode; • redno uživanje obro-

kov – na približno dve uri, z vključevanjem živil, ki zmanjšujejo absorpcijo svinca iz prebavil in imajo veliko železa, kalcija in vi-tamina C (nemastna hrana, pusto meso, mleko in mlečni izdelki, sadje in zelenjava);

• mokro čiščenje tal, polic, pranje igrač, igral; kjer je možno odstranitev tekstilnih oblog iz stanovanja; • uporaba sesalca s kakovost- nim hEpa oz. vodnim filtrom in izogibanje suhemu pometanju z metlo ter drugim aktivnostim, ki povzročajo prašenje.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo v okviru pogodbe o sofinanciranju izvedbe ukrepov iz letnega programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini za leto 2013-2014, občini Mežica dodelilo subvencijo za zago-tovitev varovalne prehrane v vrednosti 20.000,00 €. občina Mežica je že izvedla razpis za izbiro dobaviteljev ekološko predelane hrane ter drugih za zdravje pomembnih živil. Varovalna prehrana bo glede na večje število otrok zagotovljena le v otroškem vrtcu Mežica. Jedilniki z var-ovalno prehrano pa se bodo pričeli izvajati s 01.04.2013.

helena pavlič, dipl.san.inž.Mateja Mešnjak, občina Mežica

9

Izvedba prevalenčne študije v letu 2013

energetska sanacija stavbe Vrtca Mežica

Vsebnost svinca v krvi otrok je dober kazalec skupne izpostavljenosti otrok svincu iz okolja, v katerem živijo, pri posameznem otroku pa kaže tudi dovzetnost otroka za vnos in vezavo svinca v telesu.

Vsak posamezen otrok je specifičen glede načina bivanja v okolju, vnosu različnih snovi iz tega okolja v telo ter tudi fiziološkega odziva na vnesene snovi. na nivoju populacije otrok se ta specifičnost precej izravna in povprečna vrednost svinca v krvi daje predvsem informacijo o izpostavljenosti svincu v okolju.

Iz obeh razlogov se izvaja redno spremljanje vsebnosti svinca v krvi otrok v okviru pro-grama ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini. Ta vsebnost je tudi merilo za oceno napredka programa, cilj programa pa je, da pri otrocih iz zgornje Mežiške doline vsebnost svinca v krvi ne bi več presegala 100 µg/l.

Vsako leto v spremljanje zajamemo populacijo tri leta starih otrok iz zgornje Mežiške doline in rezultati kažejo na padanje vsebnosti svinca v krvi otrok.

da pa bi dobili bolj kakovost-no sliko o obremenjenosti otrok s svincem, je potrebno v pre-iskave vključiti širšo populacijo otrok. V letu 2008 je bila zato opravljena prevalečna študija pri otrocih iz Mežiške doline. Vključevala je otroke od 1 do 6 let starosti (12 do 72 mesecev) in 9 let stare otroke iz zgornje Mežiške doline. Kot primerjalna skupina so bili vključeni še trilet-niki iz spodnje Mežiške doline (prevalje, ravne na Koroškem). študija je pokazala, da so otroci iz zgornje Mežiške doline s svincem bolj obremenjeni, kot njihovi vrstniki iz spodnje Mežiške doline, ter da so najbolj

obremenjena skupina otrok triletniki, ki so tudi zaradi tega vključeni v vsakoletni monitor-ing krvi.

V letu 2013 želi zavod za zdravstveno varstvo ravne izvesti prevalenčno študijo po enaki metodologiji kot leta 2008. študija je potrebna za kakovostnejšo primerjavo stanja in oceno rezultatov. Cilji raziskave so:• Ugotoviti, kakšna je vseb- nost svinca v krvi otrok starih od enega do šestih let, ki živijo v zgornji Mežiški dolini.• Primerjati stanje obremen- jenosti otrok s svincem v petletnem obdobju.• Oceniti relativno tveganje za povečano vsebnost svinca v krvi pri tri leta starih otro- cih, ki živijo v zgornji Mežiški dolini, v primerjavi z otroki iz Spodnje Mežiške doline.• Odkriti posameznike, pri katerih je vsebnost svinca v krvi večja od 100 μg/l krvi in sta zaradi tega njihov razvoj in zdravje bolj ogrožena.• Individualna ocena tveganja in svetovanje pri otrocih, ki imajo vsebnost svinca v krvi večjo od 100 μg/l krvi.• Opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na povečan vnos svinca v telo pri otrocih.• Dopolniti program aktivnosti za zmanjšanje vnosa svinca

v telo ter na ta način preprečiti oziroma zmanjšati škodljive vplive okolja na zdravje.

Pri izvedbi študije upamo na čim boljši odziv krajanov, saj le tako lahko dobimo kakovostne rezultate, na podlagi katerih je možno vrednotiti in izboljševati zastavljene aktivnosti za izboljšanje kakovosti okolja.

zzV ravne na Koroškem, helena pavlič, dipl.san.inž

danes se vsakodnevno srečujemo s porastom stroškov za energijo. okoljevarstveniki in ekologi nas že desetletja svarijo, da smo z energijo razsipni, obremenjujemo naše okolje z od-padki in izpusti Co2, gradimo potratne stavbe, neracionalno prevažamo stvari in ljudi iz kraja v kraj itd. družba se je začela tega zavedati in ukrepati.V letu 1996 sprejeta resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo je prvič omenjala energetske zasnove na lokalnem nivoju. Sledilo je obdobje sprejema zakonodaje, ki obvezuje lokalno skupnost, da organizirano pristopi k varčevanju in učinkovitejši rabi energije. ne bom zapisal, da smo se v občini tega »zavedli« in pričeli ukrepati, je pa bilo to zavedanje v nas in prišla je vzpodbuda v obliki pridobitve nepovratnih sredstev, ki smo jo pričeli takoj intenzivno koristiti. Kot je pri večini stvari, če pristopiš »na pamet in počez« ni uspeha, če pa se na začetku lotiš stvari temeljito in strokovno, na koncu uspeh ne izostane. Tako je občina že v letih 2010 in 2011 opravila nekaj priprav (analiza stanja javne razsvetljave v občini, analiza porabe energije v občini) in sprejela Lokalni energetski koncept (LEK), v katerem je predstavljen koncept razvoja lokalne skupnosti na področju oskrbe in rabe energije. hkrati s sprejemom LEK-a pa smo skupaj s še enajstimi občinami pristopili k realizaciji projekta prenova javne razsvetljave. danes smo pred zaključkom tega projekta, ki bo znižal porabo energije za javno razsvetljavo, posledično zmanjšal stroške in zmanjšal svetlobno onesnaževanje okolja.Energijo porabljamo na vsakem koraku našega življenja, pa vendarle so še vedno največji porabnik energije v Evropi stavbe, te porabijo kar 36 % celotne energije. ni dvoma torej, kje moramo nadaljevati naša prizadevanja za učinkovito rabo energije. V septembru 2012 je bil objavljen razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti. od javnih stavb v občini Mežica je energijsko najbolj potratna stavba otroškega vrtca in to je, moderno rečeno, naš novi izziv. Skupaj z zunanjimi sodelavci smo pričeli intenzivno pripravljati dokumentacijo in podatke za prijavo na omenjeni razpis. S prijavo projekta EnErgETSKa SanaCIJa VrTCa MEŽICa smo bili uspešni in 8.3.2013 prejeli sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor, po katerem smo upravičeni do nepovratnih sredstev v višini 208.689,00 Eur. projektantska ocena vrednosti investicije znaša 274.000,00 Eur.proJEKT EnErgETSKE SanaCIJE VrTCa MEŽICa SLEdI naSLEdnJIM CILJEM:• zagotavljanje učinkovite rabe energije, potrebne za obratovanje otroškega vrtca, in s tem posledično zmanjšanje stroškov obratovanja stavbe; • izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev v stavbi vrtca Mežica;• izboljšanje požarne varnosti stavbe;• zagotavljanje zakonskih obveznosti glede učinkovite rabe energije v javnih stavbah in prispevek lokalne skupnosti k varovanju okolja.

10da bomo dosegli navedene cilje in predpisane učinke projekta (npr. prihranek cca. 112 MWh energije, to pomeni znižanje cca. 37.350 kg Co2/leto ) so predvidene:• toplotna izolacija fasade, • izolacija temeljev,• izolacija podstrešja,• zamenjava neustreznih oken in vrat,• vgradnja prezračevalnega sistem MIKrovent,• vgradnja panelnih sončnih kolektorjev v streho za pripravo sanitarne vode,• vremensko vodena regulacija ogrevalnih vej.

pri načrtovanju in sami izvedbi projekta pa bomo morali po-zornost nameniti tudi arhitekturnemu vidiku sanacije stavbe in upoštevanju pogojev zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora. projekt je trenutno v fazi priprav, njegova realizacija je vezana na obdobje, ko se nahaja najmanj otrok v vrtcu, kar po-

meni, da bo realizacija verjetno v dveh fazah – 1. faza v obdobju avgust – september 2013, 2. faza v obdobju julij – september 2014 (tudi nepovratna sredstva so razdeljena delno na 2013 in delno na 2014). Energetska sanacija javnih stavb na splošno in tudi v našem primeru stavbe otroškega vrtca se ne izkaže samo v rezultatu zmanjšanja porabe energije, občutno se izboljšajo tudi pogoji za delo oz. bivanje.In tako se tudi v tem primeru izkaže, da so tovrstni projekti po-membni ne le za zmanjšanje stroškov energije, temveč prinašajo koristi predvsem skozi boljšo kvaliteto bivanja v stavbi in zunaj nje, v manj onesnaženem okolju. To pa bo tudi naš prispevek k boljšemu jutri ne le trenutne temveč tudi bodočih generacij otrok.

Milan KrivogradSlužba za gospodarstvo

obnova kanalizacijskega omrežja v letu 2013

Obnova kanalizacije pri tržnici

projekt zajema izdelavo tehnične rešitve obnove kanali-zacije pri tržnici v Mežici. na vtoku tega kanala prihaja ob nalivih do preplavitve, zato se predvideva nov izpust v reko

Mežo. Kanalizacija bo, dokler ne bodo izvedene vse preveza-ve komunalnih odpadnih vod na novo kanalizacijo, še imela funkcijo mešane kanalizacije, potem pa bo to samo padavin-ska kanalizacija. Vsi obstoječi priključki pa se bodo povezali na obstoječo kanalizacijo.

Skupna dolžina kanalizacije je 85 m, ocenjena vrednost in-vesticije znaša 52.600 €. V letu 2013 bomo obnavljali kanal M2 – lokacija čez Leško cesto v dolžini 30 m, v letu 2014 pa kanal M1 – lokacija čez region-alno cesto v dolžini 55 m.

Obnova kanalizacije Stržovo 34 – 44

projekt zajema izdelavo tehnične rešitve obnove mešane kanalizacije v naselju Stržovo – od stanovanjskega

objekta št. 34 do 44. obstoječi kanalizacijski vod je zaradi poškodb redno zamašen, kar močno povečuje stroške vzdrževanja, saj je potrebno kanalizacijo vsako leto večkrat čistiti. na podlagi posnetka smo ugotovili, da je kanal v tako slabem stanju, da je potrebna kompletna obnova. Skupna dolžina kanalizacije je 125 m investicijska vrednost pa je ocenjena na 60.000 €.

andreja Breznik, občina Mežica

oBčIna MEŽICa Bo V LETu 2013 na podLagI razpISanIh SrEdSTEV MInISTrSTVa za goSpodarSKI razVoJ In TEhnoLogIJo z naSLoVa SofInanCIranJ oBčInSKIh InVESTICIJ V SKLadu z 21. In 23 čLEnoM zfo-1 (zaKona o JaVnIh fInanCah) prISTopILa K oBnoVI KanaLIzaCIJSKIh VodoV na STrŽoVEM In prI TrŽnICI.

m1

m2

11

minilO je 52 let od velike poplave v mežici

ilo je 21. junija leta 1961. okoli

druge ure popoldan sem stal na

balkonu stanovanjskega bloka parti-

zanska cesta 7, nasproti Bargetove vile.

gledal sem, kako se iz smeri severoza-

hoda valijo težki črni oblaki. Močno se

je stemnilo, hotel sem fotografirati, a

svetloba je bila prešibka. V naslednjem

trenutku je počilo in močno zašumelo.

dež in toča sta me pregnala z balkona.

Toča je tolkla po oknih, ulivalo je tako

močno, da je voda vdirala skozi zaprta

okna, res pa je, da okna v takratnih

stanovanjih še niso bila tako kakov-

ostna kot danes. pogledal sem čez

cesto, kjer ob tržnici stoji mogočna lipa;

toča jo je tako oklestila, da je dajala

videz pozne jeseni. po Malgajevi ulici

in mimo Bargetove vile je voda pridrla

na glavno cesto, od tam pa se je kot

slap prelivala proti našemu stanovan-

jskemu bloku. Ko sem to zagledal, sem

hotel steči po stopnicah v klet, kjer

sem imel spravljen motor, vespo, a bilo

je prepozno, voda je razbila okna in

zalila klet z blatom, kamenjem in točo

vse do pritličja. še sreča, da je bila že

pomlad, saj nam je voda zalila tudi vso

kurjavo, ki smo jo potem družno sušili

na dvoriščih.

Kasneje sem izvedel, da se je v pod-

kraju nad Mežico, na območju, kjer

izvira potok šumc, utrgal oblak s točo.

potok je v trenutku narasel in presto-

pil bregove. z veliko silo je voda drla

proti Mežici in z bregov odnašala

drvarnice, ute, hleve in hlode. uničila je

del pungartnikove kovačnice in njene

vodne pogone. nekaj tega materiala je

naplavilo v središču Mežice, drugo je

voda odnašala naprej proti reki Meži.

na robu današnjega Trga svobode je

stala nad šumcem zadnja opuščena

mežiška fužina, imenovana pokerca, v

njej je bilo stanovanje. Voda je vdrla v

stavbo in skozi stanovanje tekla naprej

čez trg in proti Meži.

del potoka šumca je drl tudi po

Celovški cesti, kjer je na križišču s

fužinarsko potjo tako globoko spral

cesto, da je električni drog visel na

žicah. prav na Celovški cesti je, žal,

ugasnilo tudi življenje. Martin Komar je

šel po vasi navzdol mimo cerkve, ko je

za njim pridrvel meter visok vodni val

s kamenjem, lesom in blatom, in ni se

imel kam umakniti. Ta val je na koncu

udaril v hišo Vivod, Trg svobode 13, kjer

je bila takrat gostilna peca. gostom,

ki so sedeli v gostilni, je voda izpred

b

1

2

12

njih dvignila mize tako, da so se morali

reševati skozi zadnja okna. na hodnik

te gostilne je prineslo veliko smreko

z vejami, ki se je tako zagozdila, da je

niso mogli spraviti ven drugače, kot da

so jo razrezali.

Mnogi vrtovi so bili uničeni, saj so bili

preliti z gramozom ali celo odplavljeni.

prav tako je bilo s sadnim drevjem, ki je

bilo popolnoma okleščeno. po nevihti

sem šel k očetu v ulico kralja Matjaža

11, kjer stanujem danes. odneslo nam

je celo ograjo ob cesti in nekaj zemlje.

Kako močno je bilo neurje, sem videl

po tem, da je iz električnih razdelilnih

doz tekla voda.

neurje je škodo povzročilo na širšem

območju. V Senčni vasi je potok

šratkovec narasel in tako razmočil

celotno zemljišče, da so velike smreke

padale na vse strani. na glančniku je

z gramozom zasulo del tunela, ki je

stal na glavni cesti pred poleno. pri

Marholčevih bajtah, na desnem bregu

Meže, je do oken zasulo hišo in tudi

cesta proti Žerjavu je bila na več mestih

zasuta in promet onemogočen. K sreči

je bila takrat dobro organizirana civilna

zaščita, vsi smo imeli doma delovne

obleke in čevlje. Vpoklicali so nas in

začela se je sanacija. obnova je trajala

več let. po poplavi so podrli leseno

trgovsko skladišče ob Trgu svobode,

zadnjo opuščeno fužino pokrco in

Tasičevo frizersko hišico. Strugo potoka

šumca so sanirali šele leta 1963.

po spominu

Marjan Vončina

1 Središče Mežice pred poplavo. z leve: leseno trgovsko skladišče, opuščena stara fužina »pokrca«, hišica frizerstva Tasič in gostilna «pod klancem« (hotel peca)2 z leve: gostilna peca, nekdaj Vivod. na fasadi je vidno, kako visoko je segel poplavni val, Vevarjeva drvarnica, kjer zdaj stoji banka in gradnja hiše frizerstva Tasič.3 Trg svobode, z leve: ribarnica orada, trgovsko skladišče in del frizerske hišica. razdejanje si na desni ogledujeta direktor rudnika Mežica pavle Benedik in predsednik krajevne skupnosti peter Tomazin4 z glavne ceste se je ustvaril slap proti poti ob šumcu.5 razrita Celovška cesta med hišo pungartnik in njihovo kovačijo.6 zasuta hiša na desnem bregu Meže pri Marholčevih bajtah.

3

5

4

6

13

IMeNa STaRIh MežIšKIh dOMačIj IN NaSeLIjV prejšnji številki šumca smo objavili prvi del članka o izvoru imen domačij v Mežici. danes si lahko preberete drugi del. Namesto uvoda še enkrat objavljamo pomen kratic in okrajšav, da bodo posamezne razlage jasnejše.V pregledu je najprej zapisano ime domačije, kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru. dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena, povzete po izgovarjavi domačinov. Sledi zapis imena iz stare dokumentacije, vir in letnica registra-cije navedenega zapisa. V primerih, ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc, uporabljam za njih kratice:T.r. – Terezijska rektifikacija1

j.k. – jožefinski kataster2

F.k. – Franciscejski kataster3

Orgis – dr. alfred Orgis4

NaSeLje LOMadamadám, adám, pri adámu, adámov.P. B. Schroll 15605; adam am Petzen, j.k. 1788: adam Matheus.Ime izpeljano iz osebnega imena adam.danes: Lom št. 28, Kumprej.bivcBìvc, Bìvčna, pri Bìvcu, Bìvčev.j. k. 1750: Wilz jakob, F. k. 1827: Welz adam.Naziv je morda izpeljan iz imena Bevc, ki je pogostejše.domačija je po letu 1945 opuščena, zgradbe podrte. Posestvo vključno k sosednjemu Ožègu.Ferjat, tudi Ferjet in FerijaFerjàt, Ferjàtna, pri Ferjàtu, Ferjàtov.j. k. 1788: Furian Mathias.Po nekdanjih sledeh izhaja naziv menda iz imena Furan.danes: Lom št. 8, Vogel.hamunhamùn, hamùnka, pri hamùnu, hamùnov.j. k. 1788: hamun Simon.Ime so starejši izgovarjali tudi amun. Morda ga gre povezovati z imenom amon, ki je znano tudi drugod. danes: Lom št. 8, Školnik.KogelnikKògelnik, Kògelnica, pri Kògelniku, Kògelnikov.j. k. 1788: Kogelnik Valentin.domačija opuščena, nenaseljena že pred letom 1945, ime pa se posesti še drži.danes: Lom brez št., lastnik Kamnik.KrajncKràjnc, Kràjnčna, pri Kràjncu, Kràjnčev.j. k. 1788: Krainz Clemen.danes: Lom št. 16, Podlesnik.

1 KLa. Maria Theresianische Rektifkation, amt Schwarzenbach und Miess, 26. april 1750, Fasc. XI., N°. 1062 KLa. josephinische Kataster, fond herrschaft Bleiburg, Fasc. XI, N°. 238.3 KLa. Franziszäische Kataster, fond herrschaft Bleiburg, Fasc. XI, N°. 290, 296, 297, 298, 303. aS. Fraciscejski kataster za davčni okraj Pliberk, K.O. Meža Takraj.4 KLa. dr. alfred Orgis, herrschaft Bleiburg, Inventure, Klagenfurt, 22.2.1989.5 P. Beda Scholl. »Urkunden – Regesten des augustiner – Chorherren Stiftes eberndorf in jauntale«, pod št. CLXXXIII, 18. dezember

14KržKrž, Kržna, pri Kržu, Kržev.j. k. 1788: Kersch Mathias.danes: Lom št. 30, Pratnekar.Mauc/MavcMàvc, Màvčna, pri Màvcu, Màvčev.Ogris 1740: Malz Michael, j.k. 1788: Mautz.danes: Lom št. 14, Vogel.MervaMèrva, Mèrvarca – Mèrvatna, pri Mèrvanu, Mèrvanov.j. k. 1788: Merua Peter.danes: Lom št. 9, Naveršnik.naveršnikNàveršnik, Nàveršnica, pri Nàveršniku, Nàveršnikov.j. k. 1788: Naierschnig, Woschitsch adam vulgo Nauerschnig.Ime kmetije izhaja iz položaja kmetije na vrhu hriba.danes: Lom št. 29, dlopst.ožegOžèg, Ožègna, pri Ožègnu, Ožègnov.j. k. 1788: Osieh Simon.Ime ima morda izvor v nekdanjem poljedelskem požigalništvu ali požaru, ognju pri hiši. Pleteršnik S/N slovar, str. 67, Ožeg – palež, smod.danes: Lom št. 20, Golob.PodvanšekPodvànšek, Podvànšekna, pri Podvànšeku, Podvànšekov.j. k. 1788: Podlanschegg Valentin.Ime se je prvotno nedvomno glasilo Podlomšek, saj se kmetija nahaja ob Podjunskem vznožju hriba – naselja Lom. Tako je tudi hišno izročilo o imenu.danes: Lom št. 23, Podričnik.razdrtičRazdrtìč, Razdrtìčna, pri Razdrtìču, Razdrtìčev.j. k. 1788: Resdertitsch johan.Ime izvira iz besede zadrt – skopuški (skromen), kar bi ustrezalo revni posestvi.Nekdaj samostojno posestvo opuščeno, poprej Lom št. 5.robačRòbač, Ròbačna, pri Ròbaču, Ròbačev.P. B. Schroll 15606: Robatsch Sebastian, Pliberški urbar 15707: Robatsch.Ime izhaja iz položaja domačije na robu strmine.danes: Lom št. 12, Peršak.rutarRùtar, Rùtarca, pri Rùtarju, Rùtarjev.j. k. 1788: Rutter Clemen.Ime izvira iz besede rute (novina). Na Kranjskem rovte, rovt. domačija opuščena po letu 1945, posest priključena k sosedu.Poprej: Lom št. 6.TomincTomìnc, Tomìnčna, pri Tomìncu, Tomìnčev.j. k. 1788: Tominz (Sarman Lorentz vulgo Tominz).domačija opuščena, nenaseljena že nekaj desetletij.danes: Lom št. 22.

6 Kot 8, pod CXC, 12. februar 1560.7 Nša Lj. Urbars Beschriebung der herrschaft Bleiburg 1570.

15

VodovnikVòdovnik, Vòdovnica, pri Vòdovniku, Vòdovnikov.j. k. 1788: Wodounigg Georg.Ime nima osnove v vodi, ki je na Lomu ni v obilju, ampak v besedi voditi (npr. živino na pašo ali k napajanju), kot Vòje v Bohinju.Sosed na Lokoviški strani Loma je Vòdiš.danes: Lom št. 25, Kumprej.ZarednikZàrednik, Zàrednica pri Zàredniku, Zàrednikov.j. k. 1788: Sarednigg Philipp.domačija opuščena kmalu po letu 1945, poslopja pozneje podrta. Posest so prevzeli sosedje. Zadnji prebivalci na kmetiji Mùller.Poprej: Lom št. 11.ŽelezatŽelèzat, Želèzatna, pri Želèzatu, Želèzatov.j. k. 1788: Schliesser Georg.domačija je nedvomno dobila ime po železovi rudi, ki se na Lomu na več krajih pojavlja tudi na površju. čeprav so domačini vselej govorili Železat ali železa, je uradno veljalo zapisano ime Schliesser, kakor ga je skoval že prvi popisovalec. Tudi prva hišna številka iz leta 1771 je imela vtisnjeno ime Schliesser. To ime so povzeli tudi geodeti iz vojnega geodetskega zavodaprve jugoslavije in ga vnesli spremenjenega po srbskem fonetičnem pravilu kot Šlajser v geodetske karte. (Šlajser bi se lahko glasilo le v primeru, če bi bilo nemško ime zapisano kot Schleisser in ne Schliesser). Tako se ta imenski zmazek nahaja natisnjen še dandanes v najnovejših kartah Geodetskega zavoda Slovenije.Ob tem nekdanjem »pismarskem« spreminjanju imen navajam še en zanimiv primer. V naselju dolga Brda v sosednji pre-valjski občini je kmetija, ki se je danes drži zapisano ime Betrih. Po moji sodbi se je prvotno ime glasilo Petrič. V prvi do-kumentaciji naj bi bilo zapisano Petrich. Prvi zapisovalec ali pa naslednji je slišal p kot b in naj bi zapisal Betrich. Ker pa se je začetni b tedaj pisal z w, je iz tega nastal Wetrich, ki pa se je izgovarjal Betrih. (Tako v koroškem nemškem dialektu namesto was rečemo še danes bos. Na tak način je iz mežiškega Bivca nastal Wilz, iz Božiča Woschitz, na Kranjskem pa iz Bohinjca Wohinz itd.) In tako še danes domačini govorijo Betrih, starejši, ki se še spomnijo zapisa z W, pa tudi Vetrih.

NaSeLje ONKRaj Mežeandrejandrèj, andrèjčna, pri andrèju, andrèjev.j. k . 1788: andre Simon, F. k. 1827: andrà.danes: Onkraj Meže št. 14, Libnik.Gutovnik / GotovnikGùtovnik, Gùtovnica, pri Gùtovniku, Gùtovnikov.T. r. 1750: Guettaunigg alex, gris 1756: Guetnigg alex, j. k. 1788: Gotounigg.danes: Onkraj Meže št. 2, Veselko.Jakopičjakopìč, jakopìčka – jakopìčna, pri jakopìču, jakopìčev.Ogris 1738. jacobitsch andreas, 1744 jacoppitsch Philip.danes. Onkraj Meže št. 4, Pratnekar.Ježjèž, jèžna, pri jèžu, jèžev.Ogris 1724: jesch jacob, T. r. jesh Flory.danes: Onkraj Meže št. 3, Oserban.KočanKòčan, Kòčanca, pri Kòčanu, Kòčanov.T. r. 1750: Katschen Mathias, j. k. 1788: Kotschan Georg.Ime izpeljano iz besede koča – revna kmečka hiša, Bezlaj eSSj II., str. 52.danes: Onkraj Meže št. 13, Šumah.KuncKùnc, Kùnčna, pri Kùncu, Kùnčev.T. r. 1750: Kuentz Urban.danes: Onkraj Meže št. 6, Pratnekar.Libnik

16lìbnik, lìbnica, pri lìbniku, lìbnikov.Ogris 1786: Liebnik elisabeta.Izvirno ime verjetno Lipnik. še donedavna Libnik tudi priimek družine.danes: Onkraj Meže št. 21, Vršič.obretanObretàn, Obretànca, pri Obretànu, Obretànov.Ogris 1697: Obrietan Waste, T.r. 1750: Obrietan Lorenz.danes: Onkraj Meže št. 1, Klavž.PernatPèrnat, Pèrnatna, pri Pèrnatu, Pèrnatov.j. k. 1788: Bernhard Matheus.Ime izvedeno iz osebnega imena Bernard. domačija opuščena že pred 2. svetno vojno.danes: Vključeno v Onkraj Meže št. 4, jakopič.PikaloPikàlo, Pikàlotna, pri Pikàlotu, Pikàlotov.Ogris 1757: Pickalo Maiza.Ime znano predvsem na Koroškem.danes: Onkraj Meže št. 8, Pratnekar.ProsencPròsenc, Pròsenčna, pri Pròsencu, Pròsenčev.Ogris 1744: Prosenz Phillipp, T. r. 1750: Proßentz Georg.danes: Onkraj Meže št. 12, danijel.srotičSròtič, Sròtična, pri Sròtiču, Sròtičev.F. k. 1827: Srotitsch in Shratitsch.drugod nepoznano ime, v ZSSP ni navedeno. Osnovo imenu je dal verjetno osamljeni položaj kmetije, izveden iz besede sirota. Po Bezlaju, eSSj III, str. 237, 238 se izvaja iz osirotel, zapuščen, samoten, pust.danes: Onkraj Meže št. 19, Štrikar.stovčnikStòvčnik, Stòvčnica, pri Stòvčniku, Stòvčnikov.F. k. 1827: Stolltschnigg.drugod nepoznano ime, v ZSSP ni navedeno. Ime je izvedeno morda iz besede stol, saj poslopja mogočne kmetije kot da sede ali stolujejo na razgledni ravnici visoko nad dolino Meže v pobočju hriba Volinjek.danes: Onkraj Meže št. 9, hermonko.studenčnikStudènčnik, Studènčnica, pri Studènčniku, Studènčnikov.F. k. 1827: Studentschnigg.domačija je ime dobila nedvomno po studencih, ki jih tukaj več privre in teče po posestvu.Kot samostojna kmetija opuščena okoli leta 1960. Prejšnji domačini so se pisali Bivšek.danes: Onkraj Meže št. 11, danijel.VojekVòjek, Vòjekna, pri Vòjeku, Vòjekov.Ogris 1689: Wojokh Florian, T. r. 1750: Woyeck andreas. drugod nepoznano ime, ZSSP ga pozna kot Voje.hišno ime ima osnovo v besedi vòditi – kot pri Vòdovniku na Lomu.danes: Onkraj Meže št. 7, Bivšek.blaufusBlàufus, Blàufusna, pri Blàufusu, Blàufusov.F. k. 1827: Plaufuhs – johan hermonko, Zemlj. Knjiga, vpis: 1875: Blaufus hube.Ime je domačiji verjetno dal ali jo je morda osnoval v preteklosti nek priseljenec iz nemških krajev. že davno je prišla v posest kmetije hermonko z Leš. Pred letom 1930 je Blaufusovo prišlo v last kmetije Stovčnik, v katere sosedstvu leži. Očit-no zelo staro poslopje je nenaseljeno in nevzdrževano propadlo in so ga pred nekaj leti porušili.Prej: Onkraj Meže št. 10.

Se nadaljuje…

Štefan Lednik

17

prispevek obravnava gradnjo in stanje nekaterih športnih objektov, ki so bili l. 1945 v posesti tedaj edinega športnega društva, fizkulturnega društva peca Mežica (pozneje TVd partizan). To so bili letno kopališče, narodni dom in stadion. nenavadnosti, ko so se dogajale z njimi, niso bile poznane večini Mežičanom. še funkcionarjem društva so se odkrivale počasi, dokončno šele ob njihovem lastninjenju. To pa zato, ker se z njimi ni nihče posebej ukvarjal, ko je bilo po osvoboditvi vse »naše«.navedeni objekti so bili zgrajeni z dovoljenjem rudnika na njegovih zemljiščih. Iz neznanih razlogov pa njihovi formalni graditelji za te objekte pri oblasteh niso vložili

prošenj s priloženimi projekti in načrti za odobritev gradenj. zato odločb o dovoljenjih niso prejeli. L. 1945 je Slovenija vse športne objekte, ki se niso izkazali z lastništvom, nacionalizirala, odvzela z zemljišči vred. do nadaljnjega pa jih je pustila v rabo dotedanjim imetnikom. zahtevano je bilo, da se pošlje v Ljubljano vsa uradna dokumentacija o njih. V kraju je ni bilo, zato so evidentirali samo imena naših objektov.zgrajeni pa so ti objekti vseeno bili in to po večini z rudniškim denarjem. Ti objekti tudi niso bili uradno odmerjeni, ne zapisani v zemljiški knjigi, ne vrisani v katastrske načrte. Tudi lastništvo ni bilo vpisano. pravno so bili neobstoječi. če bi tedaj nastopila potreba, bi kot njihov lastnik mogel biti prepoznan le rudnik Mežica, kot lastnik

zemljišč. Tako stanje je trajalo vse do leta 1968.Tega leta je bilo povečano območje kraja že geodetsko posneto, nastavljena je bila nova zemljiška knjiga, narisani so bili novi katastrski načrti v merilu 1:1000. V novo dokumentacijo so bili vneseni tudi društveni objekti, s podatkom da jih poseduje TVd partizan. Lastništvo zanje je bilo označeno kot družbena imovina. nekdanja velika občina ravne je kot pristojni organ kmalu poslala odločbo, da je društvo imetnik pravice uporabe teh družbenih sredstev. društvo je dobilo enak status, kot so ga imela vsa družbena podjetja. z objekti je lahko prosto razpolagalo, jih prodajalo, dobivalo dovoljenje za gradnjo itd.. Taka ureditev je veljala

vse do uvedbe lastninjenja. do takrat niso bile dovoljene pri teh športnih objektih nobene spremembe. zakon o izvedbi lastninjenja, pa je bil uveljavljen veliko pozneje. Lastninjenje so lahko izvajale krajevne skupnosti in dotedanji imetniki, vendar le sporazumno. njihovo odločitev je nato realiziralo sodišče, vknjižilo novo stanje, ter izdalo o tem odločbe.

KAKO SO OBJEKTI V RESNICI NASTAJALI IN POSLOVALI.KOPALIŠČELetno kopališče so zgradili l. 1934. uradno je kot graditelj nastopalo planinsko društvo Mežica (Spd). aktivnosti je vodil odbor, katerega predsednik je bil ing. Ivo Krivčenko. po smrti

še neznanO O špOrtnih Objektih V mežici

1 2

g. Krivčenka nam je njegova žena iz Ljubljane, kamor se je preselila, poslala nekaj fotografij iz tega obdobja.o graditvi sem obširno pisal že v Koroškem fužinarju št. 4/1989. gradnjo kopališča je v resnici financiral rudnik, saj je njegov generalni direktor, anglež george Bargate, sam prispeval za tiste čase velikanski znesek, 100000 dinarjev. Kopališče je menda zanj predstavljalo le razvedrilo za številne rudniške uradnike. Ti so se tudi v resnici z družina-mi pogosto kopali. Večkrat pa se je kopal priljudni rudniški podravnatelj Chamban Loch. g. Bargate se sam ni kopal, pač pa so kopališče pridno obiskovali njegovi mladi sorodniki iz anglije, ki so v Mežico prihajali na počitnice. Kopališče je pod upravo Spd Mežica poslovalo zelo uspešno.

Leta 1947 je društvo prejelo iz Ljubljane odločbo, da mora Spd Mežica kopališče, ki da je športni objekt, predati njemu. V tem času, leta 1945 in 1946, je bilo planinstvo in kultura vključeno v naše društvo kot sekcija društva. za društvo, ki se je prevzema branilo, je to predstavljalo velik problem. potrebno je bilo med okupacijo razpadajoča bazena ob-noviti, namesto razpadajoče upravne zgradbe z bifejem in lesenih kabin pa postaviti nove. Kje za to dobiti denar? za-čela so se leta neprestanega udarniškega dela, beračenja za gradbenim materialom, ki ga je tedaj zaradi obnov povsod manjkalo. Ko so bili v Sloveniji sprejeti zelo strogi predpisi o poslovanju kopališč so se razmere še zaostrile. Inšpekcije so neprestano grozile, da bodo kopanje prepovedali. če naj bi

zahteve izpolnjevali bi morali imeti drage, moderne naprave in oskrbo, kakršno imajo zdravilišča in toplice. To pa je bilo za Mežico nemogoče. Končno je bilo kopališče zaprto.ob koncu lastninjenja se je za kopališče zanimalo tudi pd Mežica. Spraševali so ali še obstaja kje kakšna dokumentacija o graditvi, kar smo želeli raziskati tudi sami. ponovno smo se podali v mariborski arhiv, kjer hranijo arhiv bivšega sreza

prevalje – dravograd, toda našli nismo ničesar. našel se je samo en dokument, dovoljenje takratnih oblasti, da dovoli Spd Mežica uprizoritev spevoigre Kovačev študent v korist graditve in obnove letnega kopališča. Tudi doma smo pre-gledali stari načrt katastrske občine onkraj Meže, kjer je stalo kopališče, toda kopališče v njem ni bilo vrisano. S tem je bilo končno povsem dokazano, da noben obravnavani športni objekt v Mežici ni bil vnesen tedaj v uradno dokumentacijo.Kopališče smo prenesli v lastništvo občine in se s tem znebili za obratovanje in vzdrževanje zelo zahtevnega objekta.

NARODNI DOMLeta 1940 ga je pričelo graditi kot svoj dom in telovadnico društvo Sokol. za plačilo so zbrali že precej denarja, vendar jih je prehitela 2. svetovna vojna. Med okupacijo je rudnik za nemške organizacije dom povečal in povsem spremenil njegovo namembnost. rudnik je dom tudi knjigovodsko vpi-sal kot svojo lastnino, saj je prevzel tudi upravljanje doma. upravljanje doma je rudnik obdržal še nekaj let po osvobo-ditvi, dokler to SdK ni ukinila. V času lastninjenja je sodišče ugotovilo, da dom ni športni objekt in ga zato ni mogoče lastniniti po zakonu o lastninjenju športnih objektov. Tako je lastništvo doma priznalo našemu društvu. Že naslednji dan po prejemu odločbe o lastništvu doma, je društvo dom preneslo v last občine Mežica, kar smo sicer ves čas že obljubljali.ob tem smo se zelo oddahnili, saj smo se znebili bremena drugega, a za kraj zelo pomembnega objekta.

STADIONLeta 1932 je telovadno društvo Sokol pod še zelo majhno haldo glančnik zgra-dilo po dovoljenju rudnika svoje letno telovadišče. Med okupacijo, je rudnik za nemške organizacije zgradil stadion, ki je bil nekaj manjši od normalnega. po osvobo-ditvi je rudnik zaradi zahtev po povečani proizvodnji svinca močno povečal izvoz jalovine po rovu na glančni-ku. nasip jalovine se je pričel

hitro večati in kmalu zasedel večino nemškega stadiona. Bati se je bilo, da bo nasip gramoza kmalu dosegel narodni dom. zaradi ostrih protestov krajanov je rudnik gramoz usmeril na odval v Žerjavu. Leta 1952 je bilo napovedano veliko partizansko srečanje ob 10-letnici napada na narodni dom v Mežici. Iskali so zadosti velik prostor in našli rešitev v zasipavanju neravnega zemljišča, od halde proti narodnem

3

18

domu, padajočega navzdol vse do dna reke Meže. Ko je nastala obsežna ravnica, se je porodila ideja, da bi tu lahko postavili nov stadion. Kmalu se je ugotovilo, da je prostor za normalen stadion za kakšnih 30 m vseeno prekratek. Vsi strokovnjaki, tudi sam ing. Bloudek, ki so bili pozvani na ogled, so menili, da bi bila storjena nepopravljiva škoda, če bi zgradili stadion nenormalnih mer, kakršen je bil že nemški. za normalen stadion bi bilo treba odstraniti še okoli 25000 m3 gramoza, a tega rudnik še dolgo ni dovolil. rešitev se je našla takrat, ko se je na glančnik preselila tovarna ToM, ki je tedaj razpolagala s tem delom halde. V društvu smo že prej opravili vse meritve in izdelali projektno dokumen-tacijo, na podlagi nje smo pridobili lokacijsko dovoljenje z načrti. z osnovnimi deli smo pričeli takoj, ko se je odvažal s halde gramoz, ki so ga veliko potrebovali za tedanjo gra-dnjo gozdnih cest. Veliko gramoza je rabilo tudi Cestno podjetje Maribor, ki je tedaj obnavljalo republiško cesto od Senčne vasi do polene. gramoz se je kar dobro prodajal in z njegovim izkupičkom se je financirala začetna gradnja. Kmalu se je našla celo finančna rešitev. republiška športna zveza je razpolagala v letu 1976 z 10 milijoni dinarjev za investicije. občinska športna zveza ravne je dosegla, da bi iz tega zneska bilo dodeljeno za novo smučarsko skakalnico v črni okoli en milijon dinarjev. Toda v črni tedaj niso imeli nobenih načrtov niti niso razpolagali z zemljiščem, zato jim dotacija ni bila odobrena. da denar, odobren za Koroško, ne bi propadel je občinska športna zveza predlagala dotacijo za mežiški stadion. razpolagali smo z zemljiščem, imeli smo lokacijsko odločbo, pridobili smo že gradbeno dovoljenje. V treh dneh smo morali poslati še investicijski program. do-tacija nam je bila odobrena. zaradi pritiska novih prosilcev smo do jeseni 1977 prejeli le 400 tisoč dinarjev. Ker je bilo tedaj obdobje velike inflacije, smo hiteli čez zimo z nabavo betonskih elementov za stadion in opremo za odvodnja-vanje s kanalizacijo. Leta 1978 so se začela glavna dela, pri katerih je pomagala težka mehanizacija Cestnega podjetja Maribor. To je bila takrat tudi velika sreča v finančnem po-gledu, a kljub temu je bil denar hitro porabljen. zaradi velike finančne stiske v državi v tistem času (afera agrokomerc), je država prepovedala vse investicije izven gospodarstva in sta-dion je ostal nedokončan. Kasnejši poskusi Krajevne skupno-sti za dokončanje stadiona s samoprispevkom pa niso uspeli. Stadion smo predali v lastništvo občine z željo, da bo morda čez nekaj časa prišlo do nadaljevanja del.

LETNO TELOVADIŠČEzgradilo ga je društvo v letih 1958/59 na rudniškem zemlji-šču pred hE pustnik. do začetka del smo prišli ko je rudnik zasul nemški stadion. V zameno nam je obljubil, da nam bo zgradil nov stadion. Ker se je to vedno bolj odmikalo, je društvo že grozilo, da bo rudnik tožilo za odškodnino. po

menjavi direktorja, ko je ing. Lučovnika nadomeščal šef fi-nančnega sektorja, g. Confidenti, sta z rudniškim pravnikom džubanom, ki je bil tedaj tudi v odboru društva, predlagala, da odstopimo od tožbe, rudnik pa nam bi nakazal majhno odškodnino. do nakazila je res prišlo, toda znesek je bil daleč premajhen, da bi morda z nji začeli graditi stadion. Svetovano nam je bilo, da si društvo postavi manjše telova-dišče za orodno telovadbo in odbojko, ki se je takrat morala

odmakniti z igrišča pri Bargetovi vili. Tam naj bi zgradili novo ambulanto, kar pa se potem ni zgodilo. Velikega telovadišča res nismo več rabili, saj so se tedaj množični nastopi z »dol-gočasnimi« prostimi vajami ukinjali. Mladino je začela osvajati zgolj žoga. Telovadišče smo z udarniškim delom in s pomočjo rudniških delavnic končno dogradili . To smo proslavili z uspešnim telovadnim nastopom leta 1960.

Kako kaže za naprej? Kljub krizi in tarnanju, da denarja ni, pa so prenovljeni narodni dom, obnovljena športna dvorana, lepo obnovljena šola in njena zunanjost dokaz, da se finanč-na sredstva s pomočjo ustreznih razpisov, občine in države da zagotoviti. Kmalu bo morda denar tudi za dokončanje stadiona, čeprav le s štirimi tekalnimi stezami od predvide-nih šestih. za kopališčem pa ni žalovati saj imamo v bližini kar dva, le usesti se je treba v avto ali na kolo, pa si tam.

štefan Lednik

4

1 Ing. Ivo Krivčenko pri kontroli gradnje.2 otvoritev kopališča, 14. julija 1934. Spredaj rudniški vrh. od leve sekretar dr. Miran Kenk, generalni ravnatelj george Bargate, uslužbenka – begunka iz rusije nadežda Scipion de Campo, podravnatelj Chamban Loch.3 pred rovom union. od leve obratovodja I. rohsbacher, nadgozdar petrič, dva nečaka generalnega ravnatelja Bargate, george Bargate, ing. Ličen, vodja jamomerstva.4 Telovadni nastop ob otvoritvi Letnega telovadišča, 18. junija 1960. 19

20

delovanje kmetic V MežIšKI dOLINIStatistični podatki kažejo,

da slovenske ženske opravijo na kmetijah kar

tri četrtine kmečkega dela. Mogoče se to sliši

pretirano, a če pomislimo malo bolje, bo kar držalo.

če pogledamo položaj koroških kmetic, so vendarle kmečke žene tiste, ki so pristojne za gladek potek dela na kmetijah. Veliko je takšnih kmetij, kjer možje iščejo v službah dodatni vir dohodka. zato naši partnerji znajo še kako dobro ceniti naš prispevek, saj se zavedajo, da kmetija brez ženske roke pač nima prave prihodnosti. Složen par, ki prenaša svoje znanje in način obnašanja ter slog življenja na otroke, je bogastvo kmetije, ki ga ni mogoče kupiti ali zanj plačati. položaj kmečke žene se je v primerjavi s preteklimi časi resnično zelo spremenil. Seveda v pozitivnem smislu. zadeve se počasi premikajo na bolje, čeprav napredek na družbenem in ekonomskem področju še vedno ni tolikšen, kot bi si želele. Kmečke žene so v veliki meri še vedno izključene iz javnega življenja, zato, žal, ne sodelujemo pri odločanju o zadevah, ki bi jih morale spremeniti – mislim namreč v smislu večje prepoznavnosti naše realne vloge v družbi. zadnje čase postajamo vse bolj samozavestne, kar je prav, saj je še kako potrebno, da se sliši tudi ženski glas s podeželja. daljnega leta 1992 smo kmečke žene začutile, da bi bilo prav, da se začnemo družiti, si izmenjavati izkušnje, želja po znanju je postajala vedno močnejša. ravno iz teh razlogov je nastalo naše društvo, ki je v lanskem letu tudi praznovalo 20. obletnico delovanja. društvo kmetic mežiške doline povezuje kmečke žene in dekleta iz občin ravne na Koroškem, prevalje, Mežica in črna na Koroškem. Trenutno je včlanjenih okrog 330 članic. V društvu namenjamo velik del

naših aktivnosti promociji kmetic ter izobraževanju, kar se mi zdi še posebej pomembno. potreben je pretok informacij. Skrbimo, da se aktivnosti porazdelijo po vseh občinah enakomerno, tudi predsednice smo bile že iz vseh občin. Iz občine Mežica je naše društvo kar osem let zelo uspešno vodila Milka podričnik.V zimskih časih so aktualna razna predavanja, ter, seveda, naši kulinarični tečaji, ki pa so gotovo zelena nit našega društva. V Mežici sedaj potekajo na turistični kmetiji Kajžer, pred leti pa tudi na kmetiji Enci ter pri rehtu.Vsako leto organiziramo tudi srečanje družin in v Mežici so nas gostile že tri kmetije. Tako smo se srečale na pikniku pri Stovčniku, rehtu in Kajžerju.rade sodelujemo na raznih lokalnih prireditvah, tako se velikokrat sliši tudi glas naših pevk, Veselih kmetic.z raznimi razstavami želimo doseči, da tudi mladi ohranijo v spominu našo kulturno dediščino in način življenja na podeželju.Imamo še precej aktivnosti, ki jih ne bi naštevala, smo pa letos izdale že 15. številko glasila, kjer je vse skrbno zabeleženo.V zadnjih letih smo na državnem nivoju dosegle kar precej uspehov. Letos smo na vrsti, da kandidiramo na izboru za mlado kmetico leta Slovenije. planiramo, da bomo letos predlagale kandidatko ravno iz naše občine. na kratko sem vam predstavila utrip našega društva, ter delo kmečke žene, ki vsekakor dodaja pomemben delež za ohranitev slovenskega podeželja, ter obdela-nosti pokrajine.

anita štriker

proMoCIJa KorošKE KošTE V oddaJI doBro JuTro na TV SLo

TEčaJ šTruKLJI prI KaJŽarJu

21

Po znanje v šolo, gozd, Pekarno …Vrtec je prostor za igro, druže-nje, pogovore, vzpostavljanje in negovanje prijateljskih vezi in prostor za različne oblike učenja. Ena od temeljnih oblik sodobnega vrtca je razvojno-procesni model, ki pojmuje vzgojo kot relativno načrtovan sistem dejavnikov, ki podpirajo razvoj otrokovih osebnih značilnosti in poten-cialov. zaradi drugačnega razumevanja vzgoje postajajo pomemben dejavnik kakovo-sti vrtca odnosi med starši in strokovnimi delavci. Izkušnje v svetu in pri nas kažejo, da je za to potrebna odprta in učinkovita komunikacija ter prizadevanje za vzpostavitev partnerskega odnosa. Vse to pa ima pomemben vpliv na vsestranski razvoj in počutje otroka.Tudi v našem vrtcu želimo slediti načelom sodelovanja s starši in spodbujamo različ-ne oblike druženja. Starši s svojimi idejami, željami ter nasveti aktivno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju vzgojnega dela.

V LETošnJEM šoLSKEM LETu SMo SI V našI SKupInI zaSTaVILI CILJ pogLo-BLJEnEga SodELoVanJa S STaršI. zaTo SMo SE V začETKu šoLSKEga LETa SKupaJ podaLI na Spo-znaVnI IzLET V KEKčEVo dEŽELo, KJEr SMo STKaLI prIJETnE VEzI.

Skupaj z babicami, tetami in mamami smo ustvarjali blazine za počitek po kosilu in ob tem prijetno kramljali. ob medgeneracijskem druženju

smo izražali ustvarjalnost rezanja, šivanja, lepljenja, predvsem pa smo se imeli zelo lepo.na pobudo mame učitelji-ce smo se odpravili v šolo, kjer so nas z dramatizacijo in delavnico na temo »Mali prikupni pošastek« navdušili učenci 4.a in 4.b razreda z učiteljicama petro Slatinšek in polonco Bivšek. povabila

smo bili zelo veseli in med »velikimi« prijatelji smo se zelo dobro počutili.

V mesecu januarju sta nas obiskala babica in dedek – lovec albin, ki sta nas pope-ljala v gozd, kjer smo skupaj poskrbeli za lačne živali in se naučili veliko novega o skrbi za živali, lovčevi opremi ter

nalogah in dolžnostih lovcev. ob malici na snegu smo se polni doživetij in bogatejši za lepo izkušnjo podali nazaj v vrtec. V predpustnem času pa smo odšli v pekarno rednak, kjer smo pekli čisto prave, z marmelado napolnjene, krofe. ata pek in mama sta nam prikazala postopek peke krofov vse od moke do me-

šanja, oblikovanja, vzhajanja, pečenja in na koncu slastnega polnjenja ter sladkanja. naši krofi so bili zelo okusni. Mi pa smo jih ponosni odnesli tudi domov v čisto pravih škatlah za krofe, da so se z njimi slad-kali tudi naši najdražji ali pa kar mi sami.pri obravnavanju različnih vsebin so nam starši s pomo-

čjo plakatov, instrumentov, oblačil, likovnih pripomočkov omogočili lepše ustvarjanje in globlje spoznavanje narave, afrike … z velikim navdu-šenjem, ponosom, veseljem in žarom v očeh smo svoje znanje delili tudi z ostalimi prijatelji iz vrtca.

za nami je polovica šolskega leta. naši načrti sodelovanja s starši pa so še veliki. V me-secu, ki prihaja, bomo imeli »malo šolo« polstenja, skupaj z mamo bomo pekli kekse, družili se bomo na družin-skem srečanju, se razgibavali 11. maja na druženju vseh generacij, se podali na kmeti-jo in spoznali, kako nastajajo jogurti, pa zagotovo še kaj. Veseli smo vsake ideje, pobu-de, ki jo skupaj oblikujemo in načrtujemo, vse za dobro počutje, aktivno učenje in pridobivanje izkušenj naših otrok. In tako odhajamo po znanje k našim staršem, babicam, dedkom, tetam … skupaj z našimi prijatelji ali pa »znanje pride k nam v vrtec«.

Tako skupaj z vami oblikuje-mo sodoben vrtec, prijetno vzdušje in podlago za opti-malen otrokov razvoj.

»naJBoLJšIh In naJLEpšIh rEčI na SVETu SE nE da VIdETI, nITI SE JIh doTaKnITI. čuTITI JIh MoraMo S SrCEM …«(antoine de Saint- Exupery, Mali princ) otroci iz Vrtca Mežicaz vzgojiteljicama romano šepul in natašo haber

22

SE SLIšI nEKoLIKo nEnaVadno, aMpaK JE rES, da SMo SE naJSTarEJšI oTroCI MEŽIšKEga VrTCa LoTILI drugačnE, a IzrEdno zanIMIVE TEME. Kako smo se spomnili na dinozavre? povabilo smo prejeli v imenu geoparka Karavanke, kjer se aktivnosti odvijajo pod sloganom »zabavno, poučno, nič mučno«. Kot lahko razberemo iz slogana, se teme, ki se zdijo nekoliko težje razumljive, otrokom predstavijo na njim razumljiv način. Vsako leto se v okviru projekta določi tema, ki jo izvajamo poljubno. Lahko jo obravnavamo dnevno, tedensko, mesečno ali skozi celotno šolsko leto. pri nas jo bomo obravnavali kar skozi vse šolsko leto.Letošnja tema z naslovom »dInozaVrI – izumrlo življenje na zemlji« za naju, strokovni delavki tega oddelka, zagotovo predstavlja poseben izziv. otrokom je najlažje približati stvari, ki so vidne, ki si jih lahko predstavljajo, jih potipajo, vonjajo, okusijo, a dinozavrov na našem planetu ni več. Vendar nam dinozavri pripovedujejo o življenju na našem planetu nekoč, sporočajo pa nam tudi, zakaj so izumrli.Kako smo se lotiti teme? preprosto. Spodbudili so naju po-samezniki, saj so znali poimenovati dinozavra, ki so ga imeli naslikanega na majici, opisali so ga. otroci so na dan, ki je namenjen prinašanju njihovih najljubših predmetov v vrtec, spontano prinašali knjige o dinozavrih, ob njih pripovedovali o lastnostih posameznika, igrali so se s figurami, ki so po-nazarjale dinozavre. Spodbudili sva jih, da so o zadani temi razmišljali, in njihova razmišljanja zabeležili: da so izumrli, preden smo prišli iz maminega trebuščka, da so vzeli kosti iz peska, da so kosti v muzejih, pa tud jih niso prav sestavili, da so tudi v skalah videli kosti, da so jedli različno hrano, eni so jedli rastline, drugi meso, eni so jedli druge dinozavre, najprej so bili kuščarji, potem dinozavri, da so različne barve, eni imajo po hrbtu špice, eni pa tudi po obrazu, eni so imeli plavutke, da so plavali, eni so celo leteli.

v meŽiškem vrtcu

23

prijetno so naju presenetili. Bili so radovedni in so spraševali.

Kako so se izvalili? Kateri je bil največji? Kateri je bil najbolj hudoben? Kateri je bil najmočnejši?

Kateri ima najdaljši vrat? Koliko krempljev ima? a so imeli vsi repe? a so bili tudi v Mežici?

na vsa vprašanja nisva znali odgovoriti, zato sva prosili starše, da nam finančno omogočijo ogled parka dinozavrov v avstrijskem Badgle-ichenbergu. zavedali sva se odgovornosti, ki

sva jo ob tem sprejeli, a verjemite, da so iskrice v otroških očeh zažarele prav pri vsakem otro-

ku, ki je bil z nami, in bilo je vredno.ob ogledu so otroci dobili predstavo o

njihovi dejanski velikosti, razsežnosti, spoznali so, zakaj so jim služili v otroškem jeziku

imenovani »špici«, kako ločimo rastlinojedca od mesojedca, kako so se izvalili, zakaj so izumrli in

še in še …Sledilo je slikanje najljubšega dinozavra na

velik format in pogovor ob tem.nato so izrazili željo po izdelavi velikega dinozavra. otroci v našem vrtcu so tudi

ekološko ozaveščeni, zato smo se odločili, da ga bomo izdelali iz odpadnega materiala,

škatel, plastenk, zamaškov … pri izdelavi smo potrebovali pomoč, ki nam jo je prijazno

ponudil likovni umetnik, kipar, Janez grauf. Skupaj z njim nam ga je uspelo izdelati in ne samo to, vsak posameznik si je lahko iz gline izdelal lastnega, njemu najljubšega.ob vsem tem so se otroci seznanili s posebno likovno tehniko, plastičnim oblikovanjem, katerega

glavna značilnost je izražanje v treh dimenzijah.otrokom sva ponudili nov izziv in sicer grafično

tehniko, pri kateri so s pomočjo odtiskovanja gobice prenesli dinozavra na papir. Sledilo je

še veliko, od izdelovanja dino kap, barvanja pobarvank, gibalnega uprizarjanja, ogleda

računalniške projekcije, spoznavanja fosilov.Teme sva se lotili nekoliko zadržano, a otroci so naju s svojimi izzivi odločno popeljali na pravo

pot. zahvaljujeva se vsem, ki ste naju na tej poti spodbujali, podpirali, bodrili, zaupali v naju in hvala, da ste si vzeli čas in ob branju spoznali

delček vrtčevskega utripa.dInoVSKI pozdraV

STroKoVnI dELaVKI: štefka Kuserbanj & Mateja Smrtnik

OKOLI SVETApri urah za delo z nadarjenimi učenci smo si v tem šolskem letu zadali

odkrivanje in raziskovanje različnih koncev sveta. V mesecu oktobru

smo obiskali Minimundus v Celovcu, kjer smo si ogledali miniaturne

znamenitosti po svetu. Ekskurzija je bila podlaga za nadaljnje delo in

izvedbo projekta okoli sveta.

z učenci 7. razreda smo pripravili predstavitev izbranih držav (španije,

francije, Italije, Egipta, Velikonočnih otokov, grčije, Kitajske in avstralije)

v vrtcu ter v šoli za učence 1. razreda. učenci so pripravili informacije

o izbrani državi ter jih na power pointu predstavili skupaj z izbranimi

znamenitostmi. poleg tega so poiskali tudi predmete (spominke,

kamnine, oblačila in drugo), ki simbolizirajo določeno državo.

projekt so učenci predstavili samostojno, brez branja teksta, ob slikovni

podlagi. države so pokazali tudi na globusu. obe predstavitvi sta bili

zelo korektno izvedeni, dobro sprejeti pri otrocih in pohvaljeni s strani

vzgojiteljic, učiteljic in vodstva.

Barbara prevorčič

24

radi iMaMo sTarše,zato sodelujemo z njimi

V šolskem letu se velikokrat pokaže priložnost sodelovanja s starši. pa ne samo v obliki govorilnih ur, temveč ob najrazličnejših priložnostih. otroci so zelo ponosni na svoje starše. Imajo jih radi, še več, občudujejo jih. od njih pričakujejo sodelovanje, podporo, pomoč, varnost in predvsem ljubezen. da pa se dobro počutijo tudi v šoli, mora biti zagotovljenih več potreb. In ena od

pomembnejših je tudi dobro sodelovanje, spoštovanje in razumevanje z učiteljem.

zavedamo se, da je izobraževanje pedagoških delavcev še kako pomembno za zagotavljanje kvalitetnega pouka, pozitivne klime in tudi dobrih odnosov. z namenom, da se spoprimemo z novimi izzivi ter okrepimo odnos s starši, smo se vsi strokovni delavci šole v letošnjem

Starš je tisti, ki ima otroka.Torej, ga ima rad.A, ko mu ne gre, mu z veseljem pomaga.Rad mu priskoči na pomoč.še posebej, ker je edinstven in samo njegov.

mAli PriKUPni PošAStKi

Vrtčevski otroci z vzgojiteljicama romano šepul in natašo haber so izrazili željo, da bi starši predstavili svoj poklic v

skupini in skupaj z otroki izdelali kaj zanimivega.

porodila se je ideja, da četrtošolci preberemo slikanico, primerno tej starostni skupini vrtčevskih otrok in

pripravimo dramatizacijo te slikanice.

Izbrali smo slikanico Judy hindley Mali prikupni pošastek. četrtošolci smo v pripravi na sprejem otrok iz vrtca neiz-merno uživali, vedno znova so kapljale nove ideje, kako se bomo na ta obisk pripravili. Vztrajno smo vadili in se

pripravljali na premiero naše »gledališke igre«, oblikovali in izdelali smo vabilo na predstavo, izdelali plakat, kot vabilo na ogled igre. Izdelali smo tudi vstopnice – obiskovalci so

morali vstopnino plačati z nasmehom. po ogledu naše igre, smo skupaj z vrtčevskimi otroki izdelali pošastke iz papir-

natih vrečk, katere so otroci odnesli domov.

naša igra je zbudila veliko zanimanje med malimi in velikimi in tako smo pošastka zaigrali celotni razredni

stopnji na šoli ter celotnemu vrtcu. na željo učencev smo igro v popoldanskem času zaigrali tudi njihovim staršem.

VSI SKupaJ SMo SE IMELI LEpo. naJLEpšE pa JE BILo VIdETI naSMEJanE oBrazE oTroK, poLnE VESELJa,

zadoVoLJSTVa In ponoSa.

Kako malo je potrebno, da pričaramo nasmeh na obraze otrok … vedno se izplača.

učiteljici petra Slatinšek in polonca Bivšek

25

šolskem letu vključili v projekt Mreže 2 - Sodelovanje s starši, ki deluje pod okriljem šole za ravnatelje. S tem projektom bi radi izboljšali naše sodelovanje s starši in jih postavili v aktivnejšo vlogo.

četrtošolci smo še posebej aktivni, z nami pa prav tako generacija letošnjih staršev. Tu je le nekaj dejavnosti, ki so se nabrale v naši malhi in na katere smo zelo ponosni:• Barbarina delavnica – izdelava izdelkov za prodajo na stojnici (del izkupička gre za letno šolo v naravi)• pustna ustvarjalnica – izdelava pustnega kostuma (grški bog sonca – helij v spremstvu zvezd)• delavnica bralnih strategij – predstavitev pomoči otroku pri učenju (teorija in praksa)• predstavitev poklica in dela v CudV črna na Koroškem – sodelovanje staršev pri pouku• razredna igra ob dnevu žena in dnevu 40. mučenikov – Mali prikupni pošastek

čaka nas še skupna akcija zbiranja papirja – rešimo drevo, zbirajmo star papir (denar gre za letno šolo v naravi) ter naše zaključno druženje v okviru Mežiškega poletja – Skok v poletje.

Verjameva in veva pa, da se zagotovo najde še kakšna priložnost skupnega, pozitivnega doživetja.

»Brez navdušenja še nikoli ni bilo doseženega nič pomembnega. življenje je lepo - prepustimo se mu.« (R. W. emerson)

učiteljici petra Slatinšek inpolonca Bivšek

podELJEnI prVI CErTIfIKaTI oKoLJu prIJazna pLanInSKa Koča

CErTIfIKaT »oKoLJu prIJazna pLanInSKa Koča« SE podELJuJE TISTIM pLanInSKIM KočaM, KI So VpISanE V rEgISTEr pLanInSKIh Koč In IMaJo STaTuS pLanInSKE KočE, TEr pLanInSKIM učnIM CEnTroM, KI So V LaSTI pzS aLI pd. pLanInSKE KočE In oBJEKTI, KI So prEJEMnIKI TEga prIznanJa, S SVoJIM CELoKupnIM dELoVanJEM čIM ManJ nEgaTIVno VpLIVaJo na oKoLJE.

V letu 2011 je bila opravljena poskusna presoja 6 planinskih koč, na podlagi katere se je dopolnil vprašalnik, ki ga za podeljevanje znaka uporabljajo planinske zveze nemčije, avstrije in Južne Tirolske, in je sedaj prilagojen našim planinskim kočam.

na 2. konferenci o planinskem gospodarstvu, ki je bila v soboto, 26. januarja 2013, pa so slovesno podelili prve certifikate.

Med prvimi prejemniki certifikata je bilo tudi planinsko društvo Mežica z domom na peci. znak z napisom – okolju prijazna planinska koča – bo izobešen na vidnem mestu v koči in bo jasno sporočal obiskovalcem, da si planinsko društvo posredno preko oskrbnika oziroma upravljavca v največji možni meri in nenehno trudi, da bi bil vpliv koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteč.

osnovne predpostavke za podeljevanje certifikata »okolju prijazna planinska koča« so:• istovetnost ciljev in stremljenj upravljavca (najemnika/oskrbnika) s cilji planinskega društva,• okolju prijazno in energetsko učinkovito upravljanje planinske koče,• upoštevanje vseh zakonskih predpisov, vse nove investicije v oskrbovalne in odstranjevalne naprave morajo biti v skladu z najnovejšim stanjem tehnike na tem področju,• upoštevanje usmeritev in dogovorov na ravni Planinske z veze Slovenije.

planinsko društvo MežicaBurjak rudi

26

V oBčInI MEŽICa Vse starše v občini Mežica obvešča-mo, da smo z mesecem oktobrom 2012 pričeli s telovadbo za otroke, imenovano šola športa. Telovadbo izvajamo za otroke iz vrtca in osnov-ne šole Mežica. za otroke v osnovni šoli poteka program vsak torek od 13.10 do 14.40, prav tako poteka ob torkih program tudi za otroke v vrtcu in sicer od 15.00 do 16.00.

Cilji našega programa so usmerjeni v vsestranski razvoj otrok, zato skuša-mo otrokom na telovadbi predstaviti čim več prilagojenih športnih zvrsti, ki smo jih poimenovali: Malčkova ura gimnastike, Malček tekalček, Malček z žogo, Malček loparček, Malčkova plesna delavnica in Malček igralček. z vsemi naštetimi vsebinami se otro-ci spoznavajo skozi tekoče šolsko leto, od meseca oktobra do junija. V programu prevladuje igra, animacija in spoznavanje vsebin s prijaznimi učitelji oz. vaditelji, katerim včasih pomaga tudi naša maskota z ime-nom »daško«.

Ker želimo z našimi programi druži-nam oz. njihovim otrokom ponuditi čim več dodatnih ugodnosti, po-darjamo v letošnjem letu enkrat na mesec vsaki družini paket jogurtov. prav tako otroke enkrat mesečno na urah telovadbe okrepčamo s sadjem, osvežilnimi napitki, musli rezinami itd.. Več o naših ugodnostih si lahko ogledate na naši spletni strani.

podrobnejše informacije si lahko ogledate na naši spletni strani www.malckovsport.si.

Lep športni pozdrav od ekipe Malčkovega športa!

gregor Likar

Druga polovica decembra obi-čajno poteka v znamenju zaključkov, nakupovanja daril in načrtovanja podrobnosti za

popolno božično večerjo. V zraku je čutiti vznemirjenje, obdaja nas vonj po kuha-nem vinu in blišč novoletnega okrasja, bližajoče se praznike napovedujejo vse pogostejši poki pirotehničnih izdelkov. Tudi v Mežici je prazničen december na las podoben zgornjemu opisu, se pa decembrski vsakdan bistveno razlikuje za člane društva IKdM Perkmandelci Mežica, saj je njihova naloga izpeljati t.i. Božično-novoletni direndaj. Gre za pri-reditev za otroke, katere tradicija sega v leto 1997, ko so jo prvič izvedle članice sekcije društva upokojencev Gorna, z letom 2002 pa so organizacijo in izvedbo te dobro poznane mežiške prireditve prevzeli Perkamndelci. Načrtovanje in izvedba dokaj obširnega programa pa še zdaleč ni mačji kašelj. Namen priredi-tve še danes, po petnajstih letih, ostaja enak. člani se s skrbno načrtovanimi dejavnostmi trudijo popestriti praznično vzdušje in mladim Mežičarjem ponudi-ti kar najbolj pester izbor aktivnosti s področja kulture, športa in umetnosti. Tudi sicer si člani s svojim delovanjem prizadevajo popestriti dogajanje za me-žiške otroke in jim približati kreativno preživljanje prostega časa.Letošnji direndaj je bil preteklo soboto kot običajno izpeljan v nedavno obnovlje-ni športni dvorani mežiške osnovne šole. člani so v telovadnici postavili ambient, ki je s svojo domiselno postavitvijo spominjal na vas okrog osrednjega trga. Od tod tudi ime Božična vas, ki jo je letos bolj ali manj aktivno obiskalo okrog 500 ljudi. V Božični vasi 2013 so obiskovalci lahko prosto vstopali v različne »mestne ustanove«, kjer so lahko koristili ponuje-ne dejavnosti. Otroci in mladina so lahko izbirali med ustvarjalnimi delavnicami,

peko piškotov, športali so lahko v špor-tnem kotičku in na napihljivih igralih, svojo srečo in natančnost so lahko pre-izkusili v posebej zasnovanih zabavnih igrah. Poskrbljeno je bilo tudi za pra-zničen videz, otroci so si namreč lahko oblikovali pričeske ali pa si poslikali lica. Predvsem najstniki so se zabavali ob spoznavanju arkadnega plesa, prav vsi pa so si lahko spočili ob skodelici brezplač-nega čaja. dogajanje si je prišel ogledati tudi eden najbolj priljubljenih osebnosti ta hip in na sploh celo leto – gospod Boži-ček. Ta si je na poti z daljnega severa vzel čas in prisluhnil željam najmlajših. če se bodo uresničile vse izrečene želje

otrok, ne vemo. Vemo pa, da so se uresni-čile želje pridnih Perkmadelcev – prire-ditev je bila uspešno izvedena, obiskoval-cev je bilo za tako majhen kraj veliko, vse pripravljene aktivnosti dobro sprejete. O zadovoljstvu obiskovalcev pa ni dvomi-ti – navdušeno raziskovanje kotičkov, polne vrečke z izdelki in iskrice v očeh otrok ob pogledu na Božička povedo vse. In zadovoljstvo na obrazih otrok je tisto, ki da članom društva zagon za vse ure prostovoljnega dela. Za društvo Perkmandelci: Urška Korošec

V okviru projekta halloween 2012 smo Izobraževalno kulturno društvo mladih Perkmandelci, Kulturno društvo šOK Teater Mežica in Turistično društvo Mežica 31. Oktobra, na noč čarovnic, premierno predstavili scenski spektakel oz. grozljivo blasfemijo, poimenovano Mesto Toten Grob – Koalicija pogube, ki je potekala na prostem, na bivšem kopališču. Projekt je bil zelo dobro sprejet in obiskan, saj se je kljub mrzlim temperaturam zbralo veliko obiskovalcev. Projekt je bil sestavljen iz dveh delov in sicer so 27.10.2012 v dopoldanskem času v prostorih IKdM Perkmandelci potekale otroške delavnice na temo noč čarovnic, z drugim delom

pa smo projekt zaključili s scensko predstavo, za katero je scenarij napisal in jo zrežiral Gregor Podričnik. V predstavi so nastopali člani vseh treh zgoraj omenjenih društev.Na nekdanjem kopališču v Mežici se je prebudila mračna dimenzija nekega drugega sveta, v kateri so lahko žive duše opazovale vzpon prebivalcev Mesta Toten Grob. S svojo razpadajočo prisotnostjo je pogubnim dušam skupaj s svojimi sodelavci – Poncij Primcem, Novo Milo in Modro Rumenim Brutom – zavladal Papež čisti, ki so skupaj tvorili t.i. »Koalicijo pogube«. Papež čisti je

s črnim ritualom poskušal priklicati magični vijolični dež, da bi uničil dobroto sveta in zavladal človeštvu. Njegove čarovnice mrtve poezije so sežgale kulturo in zasužnjile plebejce, da so slepo verjeli njihovim temačnim stihom. Poncij Primc in Nova Mila sta obesila človekove pravice, ki si jih ljudje tako sebično lastijo za svoje in na koncu je Modro Rumeni Brut umoril vladajočega Pahorjanca, ki je s svojo lepoto skušal izboljšati svet. Grešne nenasitne duše so potešile svoj neskončni glad šele ob velikemu žrtvovanju nedolžnih mladeničev, kajti za manifest čistega zla se potrebuje čista otroška duša!eden izmed ciljev tega projekta je tudi

poudariti, kako pomembno je, da se društva v Mežici med seboj povezujejo in skupaj ustvarjajo projekte, ki ne samo popestrijo vsakdanjik v kraju, ampak na drzne predvsem pa iskrene načine skušajo raziskovati in se poigravati z novimi vsebinami. V Mežici je veliko društev, ki bi mnogokrat s skupnimi močmi lahko ustvarjala zelo kvalitetne in vrhunske projekte, saj vsi vemo, da s finančnimi sredstvi, katera so v današnjih t.i. »kriznih časih« dodeljena posameznim društvom, mnogokrat ni mogoče spraviti dobre ideje do realizacije. Lahko pa jih, če

stopimo skupaj in se raje ukvarjamo z napredkom, krepitvijo medsebojnih odnosov in stremimo k temu, da vztrajno dodajamo kamenčke v mozaik bolj srečnega jutri, kot pa da sedimo vsak na svojem hribu in se obstreljujemo s topovi. Nikoli ne škodi, če vsaj enkrat požreš svoj ponos in daš sebi, predvsem pa drugim priložnost. V slogi je moč! člani vseh treh društev smo v ta projekt vložili veliko truda in prostega časa, da je Mežica bila deležna te prireditve in, srčno upam, da tudi še dolgo ponosna na ta majhen spektakel in neizmerno voljo do ustvarjanja. Glede na odzive vseh obiskovalcev lahko z mirno vestjo rečemo, da nam je projekt zelo uspel in

smo prepričani, da bo Mesto Toten Grob v nadaljnjih letih razkrilo še veliko svojih temačnih zgodb, kajti vanj se vedno znova in znova naseljujejo grešne duše tega našega »dobrega« sveta.Za nesebično pomoč, podporo in radodarnost pri projektu se bi radi zahvalili kmetiji Predovnik, Zoranu Mlakarju, PGd Mežica, PORM Mežica, Narodnemu domu Mežica, Občini Mežica, Ivanu Plazniku in juriju Mavriču. še enkrat, iskrena hvala!

Za društvo Perkmandelci: Klemen abraham

MesTo ToTen Grob – KoaliciJa PoGubeOrganizator: Izobraževalno–kulturno društvo mladih Perkmandelci MežicaSoorganizator: Kd šOK Teater Mežica, Td Mežica

27

28

avtorici sta o večerih zapisa-li: »Praznovanja in določena obeležja pomembnejših dni so že od nekdaj zaznam-ovala človeka, njegov način življenja,dojemanja sveta in sebe. V svet posameznika so vnesla neko mističnost,ki

je bila sprva povezana s čaščenjem naravnih sil in strahom, da bi mu zaradi malopridnosti le-te povzročile kaj hudega, ga kaznovale, kasneje, z vstopom krščanstva v naš prostor, pa je skrivnost dobila pridih božjega, in je bilo veselje, pa tudi strah in boječnost, povezano z božjo silo in ljubeznijo.

Praznovanja so del koledarja, ki je določen z različnimi načini organizacije leta. Poznamo več terminoloških opredelitev, sami bomo upor-

abili delitev na temni in svetli del leta, ki doseže vrhunec v decembru (temni del) in v kresni noči (svetli del), vmes pa so še prehodna obdobja v jeseni in pomladi. Tovrstna organizacija leta je izražena v načinih praznovanj, saj je

za temni del leta značilno, da se praznuje več verskih praznikov, človek se duhovno pripravlja, v letnem delu pa je bolj izpostavljena produkcija, delo posameznika, še vedno pa so nekateri dnevi, ki narekujejo delopust, vezan na praznik.

Ob opazovanju narave in izkušnjah so se razvili tudi razni reki in pregovori, katerih namen je preprosto podkrepiti misli človeka, ki so ob raznih priložnostih lahko precej raznolike. Temu

primerno pa so raznoliki tudi pregovori, saj govorijo o vremenu, izkušnjah, naravi človeka, prikazujejo preproste življenjske resnice ali navade ljudi, podajajo spoznanja o družbi, delu, prehrani … Pregovorov, sploh pa rekel,

ne smemo jemati dobes-edno, saj potrebujemo za njihovo pravilno razumevanje vpogled v čas, ko so nastali. Njihova sporočilnost se nam približa šele, ko razumemo tudi dojemanje sveta in razmišljanje ljudi, ki so jih ali jih še uporabljajo(-jamo).

Ker je najina bica imela do praznovanj in z njimi pov-ezanih šeg in navad posebej spoštljiv odnos, ji posvečava ta večera, saj sva pri njej prvič spoznali vonj kadila, s katerim je blagoslovila hišo,

nabrali lipove veje, da sva pustili svetemu duhu, da se usede nanje, se naučili pesmi, ki smo jih v šmarniku prepe-vali v čast Mariji, izvedeli, da lahko za Vidovo slišiva živali šepetati … Spoznali pa sva tudi, da se po svetnikih lahko vreme pozna, saj nama je morala mnogokrat razložiti, zakaj Matija led razbija, zakaj je dobro, da Zofka poškropi … In čeravno se vse napovedi vremena in vraže niso uresničile, naju je praznovanje in poznavanje šeg in rekel navdajalo s posebno skrivnostjo, pričakovanjem in veseljem, ki

ga še danes negujeva. Delček tega sva podelili z vami in vas mogoče tako spodbudili, da letni ciklus še obogatite s praznovanjem, popestrite s kakšno šego, ki bo vam in vašim prinesla veselje, ali pa da preprosto preverite, koliko od zapisanega danes sploh še drži.

Večera sva pripravili Petra Štirn Janota in Darja Štirn Koren. Posvečava ga najini dragi bici Mariji Abraham.«

ajda Vasle

drušTVo LITErarno gLEdaLIščE TrESKa MEŽICa JE V JanuarJu In fEBruarJu V goSTILnI KrEBS prIpraVILo LITErarna VEčEra o praznIKIh, KI SE Bodo zVrSTILI V noVEM LETu. prVI VEčEr (4.1.2013) SMo SpoznaLI praznIKE T.I. TEMnEga dELa LETa (JESEnI In zIME), na drugEM SrEčanJu (8.2.2013) pa SMo oBdELaLI šE T.I. SVETLI dEL LETa (poMLad In poLETJE). oBa VEčEra STa prIpraVILI pETra šTIrn JanoTa In darJa šTIrn KorEn, SodELoVaLI So šE pETEr pEruzzI, TIMna BošIč In pEVCI KuLTurno—pEVSKEga drušTVa SV. LEnarT S pLaTa z zBoroVodKInJo KLaVdIJo frEIdL. SLEdnJI So JanuarJa naSTopILI KoT TrIKraLJEVSKI KoLEdnIKI, fEBruarJa pa So SE prEdSTaVILE SaMo pEVKE. KEr JE drugI VEčEr SoVpadaL S SLoVEnSKIM KuLTurnIM praznIKoM, ga JE z rECITaCIJo prEšErnoVE poEzIJE oBogaTILa goSpa MILKa hohnJEC.

fotografije (vse je posnela ajda Vasle): 1. Trikraljevski koledniki s plata, 2. Timna Bošič, darja štirn Koren, peter peruzzi, petra štirn Janota, Marijan Mauko, 3. Milka hohnjec, 4. Sodelujoči na drugem večeru o praznikih, 5. Timna Bošič, darja štirn Koren, peter peruzzi, petra štirn Janota

1 4

2 53

29

Turistično društvo Mežica poskrbelo za nepozabne zimske in praznične trenutke

pisalo se je leto 1994, ko je po bila po dolgih, več kot 300 letih, dokončno zaustavljena proizvodnja svinčevo-cinkove rude v Mežici. da, prav ste pomislili – naslednje leto, 2014, bo že 20 let, odkar so se ustavili stroji in odkar je rudnik zaprl svoja vrata. a ostali so spomini – spomini na večstoletno rudarsko tradicijo našega kraja. z željo, da se bodo te neprecenljive rudar-ske dediščine zavedali tudi za-namci, vsako leto v decembru,

ob prazniku svete Barbare, zavetnice rudarjev, priredimo Barbarin sejem. Lanski je bil že deseti zapored. začetki namreč segajo v leto 2002, ko se je na Trgu svobode v središču mesta predstavilo le okoli pet ponudnikov, tokrat pa smo se razveselili kar 35 sejmarjev, kar pomeni, da je iz leta v leto več zanimanja in da bo prireditev čez nekaj časa privabila vse več ponudnikov iz celotne Slovenije. na voljo je bila pisana paleta najrazlič-

nejših izdelkov domače obrti, in sicer adventno okrasje, različni ročni izdelki, nakit, pletenine, kulinarične dobrote in medeni izdelki predvsem domačih, koroških proizva-jalcev.Kulturni program smo popestrili s skokom čez kožo, starim ritualom sprejemanja novincev v rudarski stan. prvi je čez kožo skočil župan obči-ne Mežice, gospod dušan Kre-bel, častni skok pa je opravila županja sosednje občine črne na Koroškem, romana Lesjak.

Kulturni program so soobliko-vali pevci Kulturnega društva Mpz Mežiški knapi ter Kd šok teater Mežica. prvi z rudar-skimi pesmimi, tudi z znano rudarsko himno Stan rudarski bodi nam pozdravljen, drugi s kratkim prizorom iz dneva rudarske družine z naslovom Knapovški dan, ki je vsekakor pričaral prav posebno vzdušje in obiskovalce vrnil v čas, ko so po rovih globoko pod zemljo odmevali udarci kladiv in krampov.

30prireditev Barbarin sejem je bila prva prireditev turistič-nega društva v decembru 2012; 25. decembra, na bo-žični dan,smo pripravili prav poseben večer, večer živih jaslic. Jaslice so kipi ali slike, ki jih ob praznovanju božičnih praznikov postavimo kot po-nazoritev Jezusovega rojstva. značilne so za rimskokatoli-

ško cerkev in katoliške cerkve vzhodnega obreda. prva znana upodobitev živih jaslic sega v 13. stoletje, natančneje v leto 1223, ko je Sveti fran-čišek asiški, ustanovitelj reda frančiškanov, v votlini pri gre-cciu v Italiji postavil jasli, vanje pripeljal oslička in vola ter tam daroval polnočnico. pozneje, v času baroka, so upodobitve jaslic prevzeli jezuiti, ki so po-stavili tudi prve jaslice na Slo-venskem. Te so bile na ogled

postavljene leta 1644 v cerkvi Svetega Jakoba v Ljubljani. V Sloveniji so najbolj znane žive jaslice, ki jih vsako leto priredi-jo v postojnski jami. Tudi člani Turističnega društva Mežica smo se odločili, da negujemo to tradicijo in v svojem kraju pripravimo upodobitev živih jaslic. Tako smo na božični dan sokrajanom in preosta-

lim obiskovalcem predstavili dogajanje v Betlehemu izpred več kot 2000 let. Marija in Jožef sta v hlevčku v družbi angela bedela ob jaslih no-vorojenega deteta, pastirji so pasli svojo živino, ki so jo se-stavljali ovce in osliček. Sveti trije kralji pa so sledili zvezdi, da bi počastili novorojenega kralja in mu poklonili svoje darove. dogajanje je spremlja-lo prepevanje božičnih pesmi v izvedbi mešanega pevskega

zbora Sveti Jakob in ženskega pevskega zbora gorna ter prebiranje božične zgodbe, ki je obiskovalce popeljala v dogajanje prvega božičnega dne. prireditev je bila zelo obiskana, zato se bomo še naprej po najboljših močeh trudili in jo obiskovalcem pripravili tudi naslednje leto.

Takoj naslednji dan, na štefanovo, smo se odpravili globoko pod površje pece, saj smo namreč skupaj s podje-tjem podzemlje pece d.o.o. pripravili tradicionalni, že 15. božično-novoletni koncert. Tokratna gosta sta bila dada Kladenik in Marko zaletelj, džezovski duet, ki sodeluje že 23 let. ob zvokih njune glas-be, ki bi jo lahko opredelili kot mešanico džezovskih standar-dov, slovenske popevke 60. let ter priredbe ljudskih pesmi, se nas je zabavalo okoli 100 ljudi.nismo mirovali dolgo časa, saj je letošnja pustna sobota nastopila že zelo kmalu, in sicer 9. februarja. S ponosom lahko zapišemo, da je bil letošnji pustni karneval že 58. zapovrstjo. člani Turističnega društva Mežica smo se tokrat našemili v prebivalce starega mestnega pokopališča, ki jih je zbudilo rušenje kapelice in postavitev novega predd-verja. zbrali smo se ob 14. uri

na ploščadi, kjer je potekala prijava in predstavitev mask. Maškare so bile še izvirnejše kot lansko leto, kar je pustni komisiji zelo otežilo delo. ob 15. uri se je začela povorka; po glavni cesti smo se odpravili do narodnega doma Mežica, kjer je potekal osrednji del prireditve. podelitev nagrad najboljšim oziroma najizvir-nejšim maskam smo popestri-li s kratkim in šaljivim progra-mom; pust je v pustni kroniki opozoril na vse pridobitve in pomanjkljivosti občine v lanskem letu, gospod župan pa je pustom tudi simbolično predal nekajdnevno oblast. Letošnji karneval pa ne bi bil pravi pustni karneval, če se nam ne bi ponovno pridružili kurenti iz našega pobratene-ga društva TEd Lükari dorna-va, ki so s poskakovanjem in zvonjenjem skupaj z množico mask poskušali pregnati zimo ter priklicati pomlad.

naj izkoristimo priložnost in se zahvalimo vsem sponzor-jem, donatorjem in prosto-voljcem, ki so nam nesebično priskočili na pomoč pri izved-bi naših preteklih projektov.

Turistično društvo Mežica

darja Komar, Eva zorman in nina petek.

31

Pravljice so več kot resnične. Ne povedo nam le, da zmaji obstajajo, ampak, da jih je mogoče premagati. (Gilbert Keith Chesterton)

nekje globoko v gozdu, ka-mor je stopila le redko katera človeška noga, so si razigrani trije prašički gradili tople hišice, kamor bi se lahko skrili pred mrzlo zimo, zaposleni pa so bili tudi s krašenjem božične jelke, saj so že nestr-pno pričakovali prihod strička Božička. Vse se je zapletlo, ko jim je začel nagajati zlobni

volk, ki biva globoko v gozdu. odpihnil jim je dve hišici in jih poskušal pretentati na najrazličnejše načine, da bi ga spustili k sebi, preoblekel se je celo v Božička. Mu je prevara uspela?odgovor vam lahko zaupajo najmlajši, otroci, ki so letos v božičnem času zopet stopili v magično zavetje dogaja-

nja v zelenem gozdu, ki so ga počasi začele krasiti bele snežinke, cingljanje zvončkov pa je napovedovalo prihod dobrega moža, ki vsako leto znova privabi nasmehe na otroške obraze. člani Kul-turnega društva šok teater Mežica smo namreč letos ponovno pripravili božično igro za otroke z naslovom Bo-žični večer treh prašičkov, ki je požela veliko navdušenja pri otrocih pa tudi pri starših, kar je za vse ustvarjalce vsekakor največja nagrada in potrditev.

Ker igre, žal, niso videli vsi otroci, smo se člani društva odločili, da jo bomo priredili tako, da bo primerna tudi za čas izven božiča; tako bomo z njo lahko še kakšnemu otroku pričarali pravljični trenutek, ki se ga bo vsekakor spominjal tudi takrat, ko bo odrasel in ko pravljica ne bo več samou-meven del vsakdana, ampak bo le spodbuda in upanje, da se vendarle lahko zgodi.

nina petek, Kd šok teater Mežica

občina Mežica ima v prora-čunu za leto 2013 planirana sredstva za postavitev prvega disc golf igrišča v zgornji me-žiški dolini. Igrišče bi uredili v okolici Centra šolskih in ob-šolskih dejavnosti na Bregu.disc golf je igra zelo podobna tradicionalnemu golfu, le da namesto udarjanja žoge v luknjo, mečemo disk (frizbi) v posebej oblikovano kovinsko košaro. Cilj je isti: končati

progo s čim manj meti. po začetnem metu iz izmetne cone, igralec vsak naslednji met začne na mestu, kjer je pristal prejšnji disk. drevesa, grmičevje in razgiban teren zagotavljajo izziv za disk-gol-fista. Igra je zaključena, ko po zadnjem metu disk pristane v košu. za občino Mežica bo to pomembna pridobitev, saj spodbuja tako vrhunski kot

rekreacijski šport, namenjen vsem generacijam.V letu 2013 bomo uredili igri-šče z devetimi koši, za nasle-dnje leto pa bomo poskušali pridobiti še dodatna finančna sredstva preko razpisov fundacije za šport ter razširili igrišče na osemnajst košev.

Mateja Mešnjak, Služba za gospodarstvoobčina Mežica

šOK TeaTeR MežICaPONOVNO PRIČARAL NEPOZABNO BOŽIČNO DOŽIVETJE

DISC GOLF IGRIŠČE

32

Tenis klub mežica v letu 2012

Klub je tudi to sezono ostal na amaterskem nivoju in ni organiziral ligaških tekmovanj ter ni vzgajal tekmovalcev. Turnirji so bili namenjeni lepreizkušanju moči med člani kluba, nekaj pa so jih organizirali najemniki igrišč za svoj krog članov (sindikati).

V klub je bilo včlanjenih 70 igralcev, usluge in igrišča kluba pa je koristilo mnogo več ljubiteljev tenisa. Igrišča so bila v udarnih terminih skoraj popolnoma zasedena s strani članov in najemnikov, v dopoldanskem času pa so jih lahko brezplačno uporabljali osnovnošolci. za mladino je bila organizirana in v večji meri s strani kluba financirana poletna šola tenisa, ki jo je vodil strokovno usposobljen učitelj Ivo Beliši. To priložnost je od junija do septembra izkoristilo 15 otrok.

1. turnir (naključne dvojice, prehodni pokal), 16.6.2012:16 tekmovalcev1. Samo Iglar2. darko Vertačnik3. aleš pustoslemšek

2. turnir (otroci do 15 let, posamezno), 10.8.2012:16 tekmovalcev1. Vid navotnik2. Žan Kolednik3. Jaka praper

3. turnir (naključne dvojice), 15.9.2012:20 tekmovalcev1. dušan Stropnik2. Sašo Vidmar3. Željko Marinkovič

4. turnir (turnir dvojic), 16.10.2012:16 parov – 32 tekmovalcev1. aleš pustoslemšek in darko Vertačnik 2. robi navotnik in Tadej gavez 3. Miran štefanovič in štefanovič mlajši

predsednik TKM Blaž šušelfotografije: Sašo Vidmar

na letni skupščini članov Tenis kluba Mežica v mesecu marcu 2012 je Vlado ovnič po šestnajstih uspešnih letih vodenja prepu-stil predsedniško mesto Blažu šušlu in prevzel mesto blagajnika, podpredsednik je postal Milan gavez, člani ožjega odbora pa Edi Magdič, Vili gavez , Samo Iglar, Matjaž permanšek, Marjan Sušnik in aleš pustuslemšek.Sezona 2012 na “tenisplacu” se je začela v januarju s pripravo in vzdrževanjem drsališča, ki je bilo kljub kratki zimi dobro obi-skano. V zgodnjih spomladanskih dneh so bila popolnoma preplastena vsa tri igrišča, ki so nato od maja do konca septembra v dolgem vročem poletju le redko počivala.

rezultati turnirjev v organizaciji tenis kluba mežica:

33

V poročilih smo opisali naše aktivnosti skozi leto in tako z njimi seznanili pred-stavnike občine in druge številne goste. V osnovi ločimo dvoje gasilskih dejavno-sti, in sicer organizacijsko in operativno. pod prvo sodijo vse aktivnosti, ki nam omogočajo delovanje, kot je zagotavlja-nje sredstev, izobraževanje in usposa-bljanje, pregledi gasilnih aparatov, vaje in podobno. V operativno delo pa sodijo predvsem intervencije v primeru požara ali drugih nesreč. Včasih nas je v akcijo klicala sirena, danes uporabljamo sistem tihega alarmiranja. zaradi tega občani za mnoge naše intervencije ne vedo. V preteklem letu so nas dvanajstkrat klicali na pomoč. šestkrat smo posredovali v naši občini, šestkrat pa smo priskočili na pomoč sosednjim občinam. najdaljša intervencija je bila dolga dva dni in dve noči, ko smo varovali različne objekte pred poplavo.

posebno pozornost smo posvetili tematiki dela z mladimi. Kar pet nas je,

ki se trudimo, da vaje za mlade potekajo neprekinjeno, da so zanimive in da bi z njimi privabili čim več mladih v naše vrste. naš največji problem je namreč upadanje števila aktivnih operativnih članov. Leta 1938 je štela naša »gasilska četa« kar 117 članov, danes jih imamo le še 40. res je sicer, da imamo neprimerno boljšo tehnično opremo in zato uspešno posredujemo tudi z manj gasilci. Seveda pa si ob večjih intervencijah društva v Mežiški dolini tudi medsebojno poma-gamo. K sodelovanju smo pritegnili tudi gasilce iz sosednje avstrije. Letos bo že 30 let odkar sodelujemo in vsako leto organiziramo skupno vajo, ki jo imenu-jemo »Vaja na meji«. na začetku smo prijateljevali le z gasilci iz Vogrč, ki se že vsa leta redno udeležujejo naših občnih zborov. zadnja leta pa so se našemu sodelovanju priključili še gasilci s prevalj, iz Libuč in pliberka. naše sodelovanje ne pozna meja in ne razlik že tri desetletja in niso ga zastavili politiki ampak doma-čini z obeh strani meje.

gasilci prisegamo na izobraževanje in druge oblike usposabljanja. V ta namen smo izvedli tečaj za gasilca, ki se ga je udeležilo 9 naših gasilcev in 8 iz ostalih gasilskih društev. za krajane Mežice pa smo pripravili predavanji z naslovoma Kako ukrepamo ob poplavah in Kako se obnašamo ob velikih elementarnih ne-srečah. navkljub dobremu oglaševanju je bil odziv občanov zelo skromen, kar nas lahko skrbi.

oktobra, ko je mesec požarne varnosti, organiziramo številne aktivnost, da opozorimo na naše delovanje. Med temi je že leta najbolj uspešna prire-ditev imenovana »dan odprtih vrat«. Letos je trajala tri dni, dva za osnovno šolo in en dan za ostale krajane. udele-ženci so si lahko ogledali gasilski dom, demonstrirali smo eksplozijo vročega olja in njegovo gašenje, sežgali smo dve utici, da smo demonstrirali učinkovitost ognjeodpornih premazov, z višine smo

rezultati turnirjev v organizaciji tenis kluba mežica:

Gasilsko društvo Mežica letos praznuje 115-letnico obstoja. Zadnjo soboto v januarju smo imeli občni zbor, na katerem smo poročali o delu društva v preteklem letu. Občni zbor se že tradicionalno prične z gasilsko himno, ki nam jo zapojejo »Viharniki«. Nadaljevali smo s kulturnim programom, ki smo ga zaključili s podelitvijo nagrad učencem in učenkam osnovne šole. Prejeli so jih za najboljše spise in risbe na gasilsko tematiko.

Z ObČnEGA ZbORA Prostovoljnega gasilskega društva Mežica

1

»reševali« ujete v zgornjem nadstropju s pomočjo vrvi in improvizirane žičnice. ob koncu smo radovedneže pogostili s pečenimi kostanji in sladkim moštom.V oktobru že po pravilu priredimo več praktičnih vaj, ki si jih lahko ogledajo tudi občani. Lani smo prvič v zgodovini organizirali vajo, na kateri so sodelovale izključno ženske enote iz naše doline. Vaja je bila v centru Mežice. Sodelovalo je 37 gasilk, ki so dokazale, da lahko nanje v vseh primerih resno računamo.V začetku novembra smo v Mežici organizirali gasilski kviz za gasilsko mladino. Mi smo nastopili z dvema trojkama. V kategoriji mlajših so

zmagali naši, ki so se uvrstili na regijsko tekmovanje v Vuzenici.ob koncu občnega zbora smo izpeljali še volitve v nove organe društva. prvič v naši zgodovini smo za svojega organiza-cijskega vodjo izbrali žensko. S to izbiro smo pokazali, da se ženske lahko enako-vredno vključujejo in uspešno delujejo tudi v tistih dejavnostih, ki so bile do nedavna v domeni moških.predsednica je postala gospa Slavica Kojzek, ki se je pred šestimi leti vključila v naše društvo in nas s svojim delom prepričala, da je prava izbira za nas.poveljnik je ostal dosedanji poveljnik, višji gasilski častnik, Tomaž homer.

dolgoletni predsednik, tudi višji gasilski častnik, Mirko paradiž, pa je postal častni predsednik pgd Mežica.ob zaključku občnega zbora smo si zaželeli še veliko uspešnih let delovanja, čim manj intervencij in nesreč in veliko dobrega in plodnega sodelovanja tako med nami samimi kot z občani našega malega, a lepega mesta.

Mirko paradižfotografije: 1 po končani vaji ženskih enot v Mežici. 2 na dnevu odprtih vrat se je po žičnici spustil tudi Žiga čapelnik.3 na gasilskem kvizu so zmagali naši pionirji - gašper dorič ter Jure in Jan ocepek. 4 nova predsednica pgd Mežica Slavica Kojzek z možem Vladom.

2 3 4

Seminar karitasKriza

ni samo na ma-

terialnem področju,

ampak tudi v duševnem in te-

lesnem ravnovesju. Prostovoljke

in sodelavke Karitas iz Mežice smo izvedle

seminar vodenja pogovorov po telefonu za pomoč v stiski. K sodelovanju smo povabile tudi prostovoljke Karitas iz črne, z Raven, iz Kotelj in dravograda. Priključilo se nam je tudi nekaj somišljenic iz Mežice. Vsem iskrena hvala. Seminar je vodila predse-

dnica društva Klic upanja in predsednica slovenskih društev svetovalcev za tele-fonsko pomoč v stiski, gospa Cvijeta Pahljina, dr. med. spec. psihiatrije. Poučila nas je o pomenu iskanja možnih poti iz stiske in o smislu bivanja. Seminar je potekal v dveh delih.dopldan smo se izobraževale o tem, kako prepoznati krizo, ki je za človeka pravi življenj-ski izziv, kakšni so znaki, kako dolgo traja in kako pomagati.Po prvem delu smo si vzele čas za kosilo. Pogovarjale smo se o problemih v posa-meznih skupinah, predvsem pa o tem, ali bomo zmogle

uresničiti naš program – sve-tovanje in vodenje pogovora po telefonu.Sledil je drugi del izobra-ževanja. Tema je bila, kako voditi pogovor, kako se skušati vživeti v osebo, ki nas pokliče, saj le-ta potrebuje našo pomoč, mi pa ji mora-mo poskušati pomagati in osvetliti možno pravo pot.Učile smo se tudi umetnosti poslušanja, kar pa ni vedno lahko. Delo je zelo odgo-vorno, a če delaš s srcem in čutom do osebe, ki potrebuje tvojo pomoč, je vse lažje.Zavedamo se, da naše znanje, ki nam ga je posredovala go-spa Cvijeta Pahljina, še zda-leč ne zadostuje, zato bomo z

izobraževanjem nadaljevale. Pridobile bi si rade znanje in izkušnje, da bomo lahko to posredovale tistim, ki bodo potrebovali našo pomoč.dan je kar prehitro minil, saj je bilo izobraževanje za nas zelo pomembno in poučno. Trudile se bomo, da bo plan dela za leto 2013, ki smo si ga zastavile – uvedba SOS telefona – tudi zaživel.Vsem udeleženkam seminarja še enkrat prav lepa hvala. hvala pa tudi gospodu župniku, davorinu Vreči, za pomoč in izvedbo seminarja.

Za žK Karitas Mežica danica Schuller

35

Okna so bila dotrajana, saj so bila še prva od izgradnje doma in so že povzročala veliko izgubo toplote, s tem pa tudi stroške v zvezi z ogrevanjem. Izdali smo razpis za izvajalce del. Naju-godnejši ponudnik je bil Mihael Pavše s.p. Mežica, Kopališka 11. Omenjena firma je svoje na osnovi pogodbe tudi opravila in zaključila dela v septembru.Sanacija oken je bila nujna, vendar la-stnih sredstev za zamenjavo oken dru-štvo ni imelo, saj sredstva pridobljena s članarino in najemnino gostinskega dela, zadostujejo le za sprotne stroške delovanja.

V ta namen smo se na 2. seji Upravnega odbora dogovorili, da naslovimo pro-šnje za pomoč pri obnovi sponzorjem in tako zagotovimo plačilo izvajalcu. Odziv sponzorjev je bil proti pričako-vanju ugoden, za kar smo jim iskreno hvaležni.Pomembno za nas pa je tudi to, da smo

pridobili nekaj sredstev od sponzorjev izven naše občine.

Pa še o sponzorstvu.Naše društvo brez sponzorjev ne more obstajati, saj imamo dom upokojencev, ki bi brez stalnega vzdrževanja propa-del in postal ruševina več v Mežici.Zato nam ni povsem jasna načelnost uredništva glasila šumc, ki ne dovoli v danih primerih objaviti javne zahvale sponzorjem, ki so omogočili s svojimi nesebičnimi prispevki delovanje nepro-fitnim društvom. javna zahvala pa je edini možen izraz hvaležnosti za daro-vane prispevke. Ob sklepu o zamenjavi oken, pa so člani upravnega odbora izo-blikovali tudi sklep o prenovi prostorov na severni strani stavbe, ki so bili do lanskega leta zasedeni z najemnico. Po pridobitvi prostorov pa smo sklenili, da teh prostorov ne damo več v najem, temveč jih uporabimo za člane našega društva in njihovo dejavnost.

Program prenove zgornje etaže bo po-leg omenjenih zajemal tudi povečanje sedanje sejne sobe, s tem pa bi prido-bili dvorano, v kateri bi izvajali tudi kulturne dogodke.Torej, pristopili smo k obnovi prejšnje-ga stanovanja in sklenili, da obnovo izvedemo člani Upravnega odbora društva s prostovoljnim delom in bi bil strošek prenove le v materialnih sredstvih.

član Upravnega odbora, adolf Plaznik, je prevzel vodenje prenove s tem, da organizira dela in aktivira posamezne člane društva glede na potrebe izva-janih del ter strokovnost posameznih izvajalcev. Tako so poleg organizatorja del sodelovali še: Slavko Bobek, Branko šegel, jure škudnik, anton Strmčnik, ernest Kasnik, Franc Rožej, Gerhard Pečovnik, Karel Potočnik, jožef in Rozalija Libnik, jožica hovnik, Vinko Fink, ernest Petelin, štefan Karner in jože Bahč.

Obseg del je zajemal zamenjavo svetil, kuhinjskih elementov, beljenje prosto-rov, obnovo tal, radiatorjev ter čiščenje.Za vsa ta dela smo porabili 300 ur, kar ni zanemarliva vrednost, predvsem pa smo veseli ob ugotovitvi, da prostovolj-

Prenova društvenih prostorov doMa uPoKoJenceV

DOM DRUŠTVA UPOKOJENCEV MEŽICA JE BIL ZGRAJEN LETA 1957 IN OD TAKRAT TUDI SORAZMERNO VZDRŽEVAN. TAKO SMO POLEG OBNOVE STREHE, UREDITVE CENTRALNE KURJAVE, ZAMENJAVE OKEN V GOSTINSKEM DELU, PRISTOPILI TUDI K ZAMENJAVI OKEN V DELU DRUŠTVENIH PROSTOROV V ZGORNJI ETAŽI.

36

Draga Draga. Zaupana mi je bila naloga, da za glasilo Šumc pripra-vim intervju, saj je bilo rečeno, da kot moški in zaradi tega, ker te že dolgo poznam, lažje opravim raz-govor s tabo, da se mi boš lažje zau-pala in povedala tudi kaj več, česar še ne vemo o tebi. Mislim, da je to, da te v kraju pozna veliko ljudi, čast oziroma priznanje. Prosim, da po-veš, kdaj si rojena in kje. Malo opiši svojo mladost.

Najprej moram povedati, da sem prijetno presenečena, da ste me sploh prepoznali, kot znano osebo v kraju. Rojena sem 8.8.1940 v Mežici v delavsko družino s še dvema sestrama. Starša sta bila ljubeča, zelo skrbna in poštena. Vzgojila sta nas v poštene osebe, vso ljubezen in varnost smo imele vse svoje življenje, dokler sta oba še živela. Rečem lahko, da smo imele srečno otroštvo.

Svoja otroška leta si opisala na krat-ko, zato nam opiši življenje v času odraščanja bolj podrobno, saj smo jih tudi skupno preživeli.

Osnovno šolo sem obiskovala v Me-žici, stanovali smo v »havzu« in s sosedovimi otroki smo preživeli lepo obdobje otroštva. Počeli smo vse mo-goče vragolije, bili smo še kar živahni, v igro pa smo se tako vživeli, da nas je skoraj odnesel potok šumc. žal mi je, da se pozneje kot odrasli nismo dobivali na srečanjih, da bi obujali lepe spomine na otroštvo. Po končani osnovni šoli sem obiskovala kemično šolo v Rušah in se po študiju zaposli-la v kemijskem laboratoriju rudnika Mežica v žerjavu. V laboratoriju sem delala vse do upokojitve. Bila pa sem tudi aktivna v delavskem svetu rudni-ka Mežica. Med zaposlitvijo sem se vključila v razne dejavnosti v kraju, v društva, med katerimi je bil tudi klub Mladih proizvajalcev pri rudniku Me-žica, v mladinski komite na Ravnah. Bila sem pri pevskem zboru mladih, ki ga je vodil zborovodja g. Rizmal. Po poroki sva z možem pričela graditi svojo hišo in vanjo vložila vso energi-jo za boljše življenje najine družine.

Iz »havza« si se preselila v novo hišo in tu še sedaj živiš. Najbrž so bile ve-like spremembe zaradi selitve, jaz pa se te tudi spomnim kot izredno dru-

Znana občanKa MežiceV OKVIRU SPOZNaVaNja ZNaNIh OBčaNOV SeM BIL ZadOLžeN, da OPRaVIM RaZGOVOR Z dRaGO SIMeTINGeR, ROjeNO POdOjSTeRšeK.

stvo še živi, upokojenci pa smo lahko za vzgled mlajšim generacijam.Poleg adolfa Plaznika je bil pri delih najbolj prisoten Slavko Bobek, za kar je dobil priznanje članov Upravnega odbora.

Odprtje prostorov smo na veselje vseh prisotnih članov izvedli v decembru in jih predali namenu. Ob slovesnosti pri predaji prostorov članom društva upokojencev so trak prerezali predse-dnik društva upokojencev, jožef Libnik; adolf Plaznik in Slavko Bobek z željo, da bi dolgo služili svojemu namenu –

druženju naših članov, predsednik dru-štva pa se je vsem izvajalcem iskreno zahvalil za prispevek. V teh prostorih bodo lahko delovale manjše skupine, predvsem šahisti, ki so pridobili svojo sobo. Večja pridobitev je tudi kuhinja, katero nam je podaril štefan Kohek, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. člani društva pa bodo kuhinjo lahko upora-bljali za pripravo napitkov.Na osnovi predstavljenega smatram, da smo v okviru naših možnosti, posto-rili največ. čaka nas še nujna izolacija zunanjih sten doma in ločitev toplovo-dnega sistema od gostinskih prostorov.

In zakaj izolacija?Naš dom upokojencev je bil zgrajen v času, ko izolacija oziroma sama gradnja ni bila v okviru sedanjih materialov ter predpisov o gradnji, toplotne izgube so zato občutno prevelike, s tem pa draga kurjava. V prostorih društva pa se pojavlja plesen, ki jo moramo občasno sanirati s premazi in beljenjem, kar je postalo občutno predrago.Torej cilji so, mi smo še, upanje pa tudi.Upanje pa umre zadnje, mar ne?

Predsednik dUjožef Libnik

37

žabno osebo in tvoje delovanje sem si tudi zapomnil. Razloži, kam vse si se še vključevala poleg Gorne.

Ko sem nastopila zasluženo upoko-jitev, sem se posvetila svojim trem vnukom, zanje sem skrbela, ko so bili mali, pa še sedaj ne neham, čeprav so že veliki. Kljub temu mi je ostalo nekaj prostega časa, da sem se vključila v skupino za samopomoč v okviru zdru-ženja Lučka Mežiške doline. Vodili sta ga ga. Silva Polajner in ga. Rozka Luji-novič. druženje je bilo prijetno, poslu-šale smo razna predavanja in obisko-vale razne delavnice. Med nami je bila tudi ga. Mari dretnik – znana koroška citrarka, ki je rekla: »dekleta, citre so na mizi, poskusimo zapeti.« V začetku smo pele za svojo dušo, pozneje ob rojstnih dnevih in kot skupina smo ugotovile, da znamo še kar ubrano prepevati. Sledili so razni nastopi v okviru društva upokojencev. Udeleže-vale smo se proslav, obletnic in še bi lahko naštevala, tako smo pripele do svojih 17 let obstoja skupine Gorna. V Gorni smo se zavedale pomembno-sti medgeneracijskega povezovanja. Pozneje, ko sem kot delegatka hodila na seje ZdUS v Ljubljano, sem videla, kako smo se z našim medgeneracij-skim povezovanjem že daleč pred ostalimi.

Poleg Gorne si imela še druge funkcije, katere so bile?

Takratni predsednik društva upokojencev Mežica, g. Franc arbaiter, me je vprašal, kaj bi želela delati v društvu. Imela sem željo sodelovati na področju kulture in s tem se je začelo obdobje mojega delovanja pri kulturi in letos je to moj tretji mandat (11 let). Organizirali smo razne prireditve, saj so bili krajani željni kulture in so v njej tudi želeli sodelovati. Po enoletni mandatni dobi sem bila podpredsednica društva upokojencev Mežica. Na Koroški pokrajinski zvezi sem bila en mandat – 4 leta – predsednica za kulturo. Udeleževala sem se sej za kulturo ZdUS- a v Ljubljani. delo sem rada opravljala, vendar sem zaradi drugih dejavnosti prenehala. Sodelovala sem tudi pri nastajanju knjige »Knapovška košta«. Idejni vodji sta bili mag. Suzana štrucl in etnologinja Brigita Rajšter, ki je bila gonilna sila vsega dogajanja. Rudarski muzej je hotel ljudem prikazati rudarsko »košto«, ki so jo kuhale žene našim rudarjem. Celo leto smo zbirale recepte in ko jih je bilo dovolj za eno

knjigo, je le-ta tudi ugledala luč sveta. Za to knjigo so zaslužne upokojenke Mežice.

Kolikor vem, si bila pri društvu zelo aktivna.

Pri društvu nas je bilo več aktivnih. Prirejali smo recitale ob Prešernovem prazniku, ob dnevu žena in materinskem dnevu, na zborih članstva in na piknikih. Ob teh prilikah je sodelovala tudi pevska skupina Gorna in MPZ Viharniki, ter literati .Pevska skupina Gorna je bila idejni pobudnik za projekt »Mežica poje«, kjer smo šest let pripravljale program, kamor smo vključile tudi otroke iz vrtca in osnovne šole Mežica. Po šestih letih smo ugotovile, da tako zahtevnega projekta nismo več sposobne izpeljati, zato smo organizacijo te prireditve predale pevskemu zboru alenčice. Vsako leto pa prireditev organizira drug zbor. V ta projekt smo bili vključeni vsi pevski zbori iz Mežice in menim, da je bila to ena izmed najlepših prireditev.

Vem, da si bila tudi članica uredniške-ga odbora glasila Šumc.

V okviru občine sem bila štiri leta v uredniškem odboru, bila sem tudi v svetu za Narodni dom.

Kakšno je tvoje mnenje o glasilu Šumc?

že večkrat sem omenila, da je glasilo šumc na nivoju, tudi izdelava. Manj-ka pa v njem neke domačnosti, saj menim, da bi moral biti šumc pred-vsem za krajane, da bi v njem lahko izražali svoja mnenja, opisovali svojo zgodovino, pa tudi svoje pesmi. Za primerjavo naj omenim, da je vse to zajeto v »črnjanskih cajtungah«, s članki v rubriki NeKOč je BILO, tega pa v šumcu manjka. Prav bi bilo, da bi v glasilu imelo svojo stran tudi društvo upokojencev Mežica, vendar očitno ni posluha za to. Res pa je, da lahko upokojenci v glasilu oglašujemo oz. predstavljamo svoje prireditve oz. pomembne dogodke.

Kako pa drugače gledaš na kulturo?če sem iskrena, velik del kulture v Mežici prihaja iz društva upokojencev že kar vrsto let, takega mnenja je tudi velik del občanov. Včasih ni bilo pev-skih zborov, sedaj pa imamo v kraju kar nekaj zborov, vključujejo se mladi, zato menim, da se vrača volja in želja do ustvarjanja kulture in prav je tako.

Kakšno je tvoje mnenje o Narodnem domu?

Glede tega moram povedati, da smo v kraju in širše lahko ponosni, da imamo tako lep hram kulture, da se v njem lahko razvrstijo vse vrste kulture.

Ali se ti zdi drag ja, je drag. Ko sem še bila v svetu Narodnega doma, smo večkrat poudarili, da bi bilo prav, da domači nastopajoči ne bi plačevali tako visokih dajatev in na koncu je bilo dogovorjeno, da plačujemo samo polovično ceno.

Povej še kaj o prenovljenih društvenih prostorih.

Pevke skupine Gorna smo bile prijetno presenečene nad prenovo prostorov. Naša prva vaja v teh prostorih je potekala v še bolj prijetnem vzdušju kot sicer, saj nas ni zeblo. Lahko si tudi kuhamo čaj ali kavo, kar nam nudi prenovljena kuhinja. Ob tej priliki bi se zahvalila celotnemu upravnemu odboru in tudi vsem ostalim sodelujočim, da nam je v teh prostorih res lepo in prijetno. Tebi, kot predsedniku društva, sem hvaležna, da si prevzel funkcijo predsednika, da se trudiš, do sedaj pa si dokazal, da si gospodaren predsednik. Vem, da je to odgovorna funkcija in sama iz izkušenj vem, ko sem bila podpredsednica, da mi ni bilo lahko.

Katera priznanja si dobila za svoje delo?

dobila sem veliko plaketo ZdUS-a, tudi društveno plaketo sem prejela. Leta 2007 sem prejela tudi občinsko priznanje za širjenje lepe besede in pesmi. Na koncu bi se rada zahvalila vsem, s katerimi sem kakorkoli sodelovala in bom še naprej, če pa nam bo zdravje še naprej dobro služilo, bomo pa še kaj ustvarjali.

Tudi jaz se zahvaljujem za tvoj prispevek, za ustvarjalno delovanje v okviru kulture in širše z željo, da ti še naprej služi zdravje in dobra volja, s katero širiš med nami optimizem in željo po ustvarjanju.

Skratka, ostani še naprej takšna kot si.

jožef Libnik

38

Kdo ste in kje živite?Sem Darja Orešnik in živim na Dunaju.

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli?

Po končani medicinski šoli v Slovenj Gradcu sem leta 1982 odšla v Ljubljano, ker tukaj za medicinske sestre ni bilo prostih delovnih mest.Pripravniški izpit sem opravi-la na Psihiatrični kliniki Lju-bljana-Polje, kjer sem ostala sedem let.Leta 1990 sva se s partnerjem odločila oditi v tujino – v Avstrijo, na Dunaj. Hčerka Blanka je takrat imela šele pet let.

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej?

Ker sem otroštvo preživela na podeželju, mi je življenje in vrvež v velemestu všeč. Du-naj je 2-milijonsko mesto in vrvež lahko doživite povsod, kamor greste – v gledališče, muzej, restavracijo, na raz-stave in športne prireditve. Če pa si zaželiš sanjarjenja in meditiranja, je za to naj-primernejši grad Schönbrun

ali Kalemberg, Welhemeinen Berg z gradom Prater Park – torej ni potrebno iti daleč, da si v svetu, ki ga želiš.

Kaj vam je tam najbolj všeč?Ker sem na Dunaju že 22 let, lahko rečem, da mi je tu všeč veliko stvari. Kot povsod drugod tudi tukaj, seveda, ne tečeta le med in mleko. Ampak, človek se prilagaja in navadi na vse.

Kaj najbolj pogrešate?V tujini najbolj pogrešam predvsem moje starše, soro-dnike in, seveda, rodni kraj.

Kako pogosto se vračate / prihajate na obisk v domovino?

Lahko rečem, da domov prihajam pogosto. Poizku-šam priti enkrat mesečno za cel teden in, če je le mogoče in mi to dopušča čas, takrat obiščem sorodnike.Enkrat letno pa si poizkušam vzeti čas za ogledovanje lepot sveta. Zelo, zelo rada potujem po svetu. Do sedaj sem bila že v Venezueli, na Tajskem, Kitajskem v Braziliji, Egiptu, Mehiki, na otoki Bali ter v Sulaveziji. Letos sem

bila deset dni na Šri lanki in pet dni na Maldivih. To pa niso potovanja, kjer samo ležiš ob obali, ampak so to potovanja, kjer spoznavam ljudi, tamkajšnjo kulturo, zgodovino, vsak dan nove kraje, nove običaje, nove ljudi. Vsako potovanje me duševno bogati.

Kako vidite Mežico, ko pride-te domov?

Mežico vidim kot zaspano mesto, ki čaka na princa, da jo poljubi, da se prebudi. Res je, šola je lepo prenovljena, lepa, tudi v Narodnem domu predvajajo gledališke in kul-turne predstave. Škoda pa je, da so nekatere stvari zaspale – kopališče, smučišče, hotel – to so bile možnosti za dru-ženje in zabavo.

Živi blizu vas še kaj Sloven-cev / Korošcev? Se srečujete?

Na Dunaju, kjer živim, ne poznam kakšnih Slovencev, vsaj v moji bližini ni katerega.

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije?

Ja, v trgovinah pogosto naj-dem slovenske izdelke in po njih tudi rada posežem.

Kaj vedno odnesete s seboj, ko se vračate z obiska v domovini?Ob povratku na Dunaj s seboj rada odnesem kmečki ržen kruh, kmečko skuto ter, seveda, domačo kmečko salamo. Saj se vedno reče: »Domače je domače!«Tipična jed / pijača / kakšen poseben običaj v novi deželi?

Kuhinja se skoraj ne razlikuje od naše, le da se na Dunaju temu reče »Hausmannkost.«»Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj,« je zelo, zelo star pregovor, ki pa ne velja več.

Poslušate slovensko glasbo? Katero?

Rada poslušam kantri glasbo Milana Kamnika, pa Heleno Blagne, še posebej, odkar občasno poje tudi operno glasbo.

Bi še sami dodali kakšno zanimivost, misel, sporočilo ... ?

Na koncu bi rekla samo še to: »Ljubo doma, kdor ga ima!«

Tokratna pot je kratka. preverili bomo, kako se živi pri naših najbližjih sosedih. razvit turizem, tipična glasba in noša; glavno mesto, po katerem se imenujejo valček in zrezki; tradicionalni novoletni koncert in operni ples; franc Jožef, Marija Terezija in Sissi. pa dobri smučarji, seveda! Vse to je del mozaika, ki sestavlja državo.In čeprav je do meje le dober kilometer, bomo za pot do današnjega cilja z avtom porabili približno tri ure.

Ida paradiž

MEŽIČARJI PO SVETU

grad SChönBrun

39

Vpis Geoparka Kara-vanke-Karawanken na evropsko in globalno mrežo Geoparkov pod okriljem unesco-a je bil eden od ciljev projekta Geopark, ki poteka v okviru opera-tivnega programa slo-venija-avstrija 2007-2013 in traja do konca letošnjega leta. Ta cilj je bil najpomembnejši in tudi najbolj nepred-vidljiv. in vendar nam je uspelo.

projektna skupina Geoparka karawanken-karavanke, je mora-la izpolniti stroge kriterije med-narodne iuGs komisije, o čemer smo že poročali. za idejo in de-lovanje Geoparka karavanke-karawanken so morali navdušiti in aktivirati lokalne deležnike, predvideti različne aktivnosti na območju in prepričati komisijo, da je geopark zasnovan tako, da bo živel tudi v bodoče. naj še omenimo, da je mednarodna iuGs komisija, ki nudi podporo pri geološki evalvaciji kandidatk za Geoparke, v zadnjem času postavljala vse višje in višje kri-terije in tako se nam je zdelo,

kot da se nam ta cilj celo izmika, namesto približuje.

in zakaj nam ta vpis tako zelo veliko pomeni? z vpisom v mrežo geoparkov ima Geopark karavanke-karawanken večjo možnost razvoja, in v tem času najpomembneje, bistveno večje možnosti za uspešno pridobivanje sredstev v novem programskem obdobju za nadaljnje delo.

komisija je bila v Geoparku karawanken-karavanke na obisku junija lani in je dodala priporočila za večjo prepoznav-nost geoparka z označitvami, priporočila je še dodatne ge-ološke interpretacije ter vizijo dolgoročnega razvoja in orga-niziranosti geoparka. Vsem tem zahtevam so partnerji Geoparka karavanke-karawanken (podze-

mlje pece, Obirske jame, občine črna na koroškem, mežica, prevalje, ravne na koroškem, Dravograd, pliberk, suha, bistrica pri pliberku, Globasnica, Galicija, žitara Vas, železna kapla in sele, zavod rs za varstvo narave, regionalna razvojna agencija za koroško, lokalna akcijska skupi-na spodnja koroška in koroški pokrajinski muzej) ob močni podpori slovenske nacionalne komisije za unesco, Geološkega

zavoda slovenije, univerze v ljubljani – Oddelka za geologijo, instituta joanneum research, urada Deželne vlade koroške (Oddelek 3 in 8), turistične regije južne koroške klopinjsko jezero, Geoparka karnijske alpe, tudi ugodili. postavili in opremili smo interpretacijske točke na smre-kovcu, gori svete heme, v topli, selah, izvedli številne izobraže-

valne delavnice in predavanja, se predstavili z novo turistično ponudbo ter se organizirali kot čezmejna Delovna skupnost Ge-opark karavanke-karawanken.Vpis v evropsko (eGn) in globalno (GGn) mrežo Geoparkov je dokončen. Geopark karavanke-karawanken je pridobil nov veter v svoja jadra obstoja. želimo naprej, trudimo se že z iskanjem novih razvojnih možnosti, saj je geologija na prvi pogled manj prioritetna veda, vse prevečkrat se zdi preveč strokovna in zahtevna, a je ravno to cilj vseh dobro delujočih geoparkov – povezava različnih vsebinskih deležnikov, kjer geologija postane igrarija in kamor se z največjo lahkoto naveže mnogo zgodb od trajnostnega razvoja, posebnih rastlinskih in živalskih vrst, etnoloških in kulturnih posebnosti pa do inovativnih turističnih ponudb. Verjamemo, da bodo na območju Geoparka, kjer sta se nenazadnje staknili afriška in evropska plošča sedaj vsi zaznali pomembnost svojega območja in na to osnovo nanizali vsak svojo zgodbo. Več informacij: www.geopark.si

mag. suzana Fajmut štrucl, mateja kocjan, mag. mojca bejanič

euroPean GeoParKs neTWorK (seznam članov mreže geoparkov): 1. Réserve Géologique de haute Provence – FRaNCe, 2. Vulkaneifel european Geopark – GeRMaNY, 3. Petrified Forest of Lesvos – GReeCe, 4. Maestrazgo Cultural Park – aragon, SPaIN, 5. Psiloritis Nature Park – GReeCe, 6. Terra.Vita Nature Park – GeRMaNY, 7. Copper Coast Geopark– IReLaNd, 8. Marble arch Caves european Geopark– NORTheRN IReLaNd, UK, 9. Madonie Geopark – ITaLY, 10. Rocca di Cerere - ITaLY, 11. Nature Park Steirische eisenwurzen – aUSTRIa, 12. Nature Park Bergstrasse Odenwald – GeRMaNY, 13. North Pennines aONB – eNGLaNd, UK, 14. Park Naturel Régional du Luberon – FRaNCe, 15. North West highlands – SCOTLaNd, UK, 16. Geopark Swabian albs – GeRMaNY, 17. Geopark harz Braunschweiger Land Ostfalen Geopark – GeRMaNY, 18. hateg Country dinosaurs Geopark – ROMaNIa, 19. Beigua Geopark - ITaLY, 20. Fforest Fawr Geopark – WaLeS, UK, 21. Bohemian Paradise Geopark – CZeCh RePUBLIC, 22. Cabo de Gata – Nijar Nature Park – andalucia, SPaIN, 23. Naturtejo Geopark – PORTUGaL, 24. Sierras Subbeticas Nature Park – andalucia, SPaIN, 25. Sobrarbe Geopark – aragon, SPaIN, 26. Gea Norvegica – NORWaY, 27. Geological, Mining Park of Sardinia – ITaLY, 28. Papuk Geopark - CROaTIa, 29. english Riviera Geopark – eNGLaNd, UK, 30. adamello – Brenta Nature Park – ITaLY, 31. Geo Mon – WaLeS, UK, 32. arouca Geopark – PORTUGaL, 33. Shetlands – SCOTLaNd, UK, 34. Chelmos Vouraikos – GReeCe, 35. Novohrad - Nograd Geopark - hUNGaRY and SLOVaKIa, 36. Magma Geopark – NORWaY, 37. Basque Coast Geopark, Pais Vasco - SPaIN, 38. Parco Nazionale del Cilento e Vallo di diano, Campania - ITaLY, 39. Rokua Geopark - FINLaNd, 40. Tuscan Mining Park - ITaLY, 41. Vikos – aoos Geopark - GReeCe, 42. Muskau arch Geopark - Germany/Poland, 43. Sierra Norte de Sevilla Natural Park, andalucia - Spain, 44. Burren and Cliffs of Moher Geopark - Republic of Ireland, 45. Katla Geopark - Iceland, 46. Massif du Bauges Geopark - France, 47. apuan alps Geopark - Italy, 48. Villuercaas-Ibores-jara Geopark – Spain, 49. Carnic alps Geopark – austria, 50. Chablais Geopark – France, 51. Central Catalunya Geopark – Spain, 52. Bakony-Balaton Geopark – hungary, 53. azores Geopark – Portugal, 54. Karavanke/Karawanken - slovenia & austria.

Prvi Geopark v Sloveniji, ki je vpisan v evropsko in svetovno mrežo geoparkov pod okriljem uneSco je Geopark Karavanke - čezmejni geopark med Slovenijo in Avstrijo

Geopark Karavanke-Karawanken je po ugotovitvah mednarodne komisije EGN bil 21. marca 2013 uvrščen v evropsko in globalno mrežo Geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO pod št. 54

Eno od pETIh oBMočIJ SVInčEVo-CInKoVEga orudEnJa TEga TIpa V SVETu (rudnIK SVInCa In CInKa MEŽICa)

40

glasilo občine Mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1.550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

Vsem, ki ste s prispevki sode-lovali, se najlepše zahvalju-jemo. prosimo, da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete, ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo.

prispevki ne bodo honori-rani, uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora.

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v Microsoft Word-u, fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff, in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm). fotografije, ki ne bodo primerne velikosti (npr. snete iz spleta – 72 dpi / 70 KB) ne bodo objavljene. fizično oddane fotografije, ki ste jih prispevali, lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine Mežica.

Svoje prispevke pošljite na naslov:

občina mežicatrg svobode 1, 2392 mežica

info@mezica.si

urEdnIšKI odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik Marjan Sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora Jožef Libnik Barbara prevorčič Jarneja Vertačnik nina petek Ida paradiž

izdala občina Mežica www.mezica.si

lektoriranje Jerneja Vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje Jasna Kalčič, atelje jk

tisk Malex d.o.o.

naklada 1.550 kosov

JasnaMarkuš&2brihti

BURKE JURKE BURKE

28.marec2013 ob17:00

Malo glEdališčE

GreGorPodričnik

NoRo NoRi NoRCi

30.marec2013 ob20:00

šoK tEatER

evaš.Maurer/MaJadeklevalaPaJne

MoJa Nit JE RdEča

12.april2013 ob19:30

dRgi iN CaNKaRJEv doM

MelitaosoJnik

soNCE gRE Na potEp

18.april2013 ob17:00

glasBENo glEdališčE MElitE osoJNiK

richardbean

KRUh

19.april2013 ob19:30

slovENsKo lJUdsKo glEdališčE CElJE

antonžuMbar/Petrahudnik

MoJ viNKo

10.maj2013 ob20:00

dRaMsKa sKUpiNa KUd BREzNo podvElKa

koncert

Bossa dE Novo

11.maj2013 ob20:00

http://www.BossadENovo.CoM/

koncert

FiERo spiRito

17.maj2013 ob19:00