Svetovni dan sladkorne bolezni Priprava na zahtevnejši ... · diabetikov Celje za pomo4 pri organi-zaciji 13. državnega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni v njiho-vem kraju,

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 97• december 2012Cena 1,54 €

www.diabetes-zveza.si

Svetovni dansladkornebolezniPriprava nazahtevnejšioperacijskiposegProbiotikinekoč tudi protidiabetesu?

ss

s

Sladkorna bolezen 3DECEMBER 2012

Obrnimo nov list

Pred mesecem dni je v moje življenje vstopila hči Ela Nika. Ob takoveliki prelomnici, kot je materinstvo, se ti hote ali nehote pogled naživljenje spremeni in predrugači se lestvica osebnih vrednot.

Zdravje v družini postane še pomembnejše kot sicer, ravno takozanimanje za kakovost zdravstvene oskrbe. Ali bodo naši otroci šedeležni najnovejših metod zdravljenja in dobrih strokovnjakov? Zgrozo spremljamo, kako se sredstva v zdravstvu krčijo in kako se javnizavodi utapljajo v rdečih številkah. Slišimo tudi, da dobri strokovnja-ki odhajajo na delo v tujino. Mnogi ste že na lastni koži okusili, kakozelo se je začel zategovati pas in da je tudi zdravstveno osebje obupa-no nad prihodnostjo, ki se nam riše.

Svetovna raziskava podjetja Edelman, ki je potekala v letu 2011 in vkateri je sodelovalo več kot petnajst tisoč ljudi iz dvanajstih držav, jepokazala, da se zaradi vihravih časov, v katerih smo, ljudje čedaljebolj zavedajo pomena preventive in skrbi za lastno zdravje.Anketiranci so prepričani, da so prijatelji in družinski člani ravno toli-ko odgovorni za svoje zdravje, kot ga pripisujemo zdravstvenim delav-cem. Pri tem je 43 odstotkov vprašanih prepričanih, da je vsak za svojezdravje odgovoren sam, in 36 odstotkov vprašanih verjame, da je pritem ključen odnos do prehrane. Kljub zavedanju, kako pomembno jenaše zdravje, pa je več kot pol vprašanih priznalo, da imajo vsaj enoslabo razvado. Na svetu torej prednjačijo neprimerno prehranjevanje,premalo telesne aktivnosti in kajenje. Spremeniti način življenja pa jeza večino zelo zahtevno, saj je 62 odstotkov vprašanih to že poizkusi-lo, a so se zaradi premajhne podpore okolice vrnili na stara pota sla-bih razvad.

Vendar pa se ljudje v vseh dvanajstih državah zavedajo, kako velikomoč ima posameznik nad svojim načinom življenja. Ob tem se sveto-vni trend intenzivnega vključevanja v usodo lastnega zdravja odražatudi v odnosu, ki ga bolnik pričakuje od zdravstvenega delavca.Posameznik postaja čedalje bolj ozaveščen in aktiven pri vključevanjuv zdravljenje, kar je tudi posledica lažjega dostopa do različnih infor-macij. Dialog med bolnikom in zdravstvenim osebjem bo v prihodnjeimel še večjo težo. Zahteva po objektivnih informacijah se krepi in znjo tudi želja po kakovostnih storitvah. Nekateri napovedujejo, dabomo v prihodnosti zdravstvene storitve izbirali in naročali približnotako, kot kupujemo izdelke v trgovini. Zahteval boš najboljše za svojdenar.

Ne nazadnje skupaj obračamo list v našem zdravstvu in odnosu dozdravstvene oskrbe ter dostopu do zdravstvenih storitev. Vsak sam pabo, kot je ob prihodu novega leta navada, obrnil svoj list in pogledal,ali zase naredi dovolj. Moč odločanja se začne pri nas samih. Želimvam, da bodo v letu 2013 odločitve, ki jih boste sprejemali, dobre,zdrave in prijazne do vas in vaših najbližjih.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 18.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zen

je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo

zdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanje

SlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočila

FIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Foto:Brane Bombač

4 Sladkorna bolezen DECEMBER 2012

VSEBINA

OSREDNJA TEMA: Posegi pri diabetiku

12 Priprava na zahtevnejši operacijski poseg

14 Psihološka priprava na operacijo

16 Laserski posegi

18 Kirurški posegi v ustni votlini

20 Posegi pri oftalmologu

AKTUALNO

5 Svetovni dan sladkorne bolezni

10 Novosti s kongresa Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni

32 Pismo bralca

34 Državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni

36 Novosti v Mednarodni diabetični zvezi za evropsko regijo

ZA NAŠE ZDRAVJE

19 Pomen nesladkanih pijač

24 Probiotiki in prebiotiki

26 Značilnosti kože pri diabetikih

30 Pomen telesne aktivnosti

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

22 Praznične jedi za diabetika

OSEBNA ZGODBA

25 Miha Šopar

23 TERMINOLOŠKI KOTIČEK

28 EDUKOTIČEK

14

5

12

16

34

25

20

22

23 28


Predsednik društva Edvard Berglez jepozdravil vabljene goste, člane društevin druge udeležence v gledališki dvora-ni Delavskega doma Trbovlje. Ob tej pri-ložnosti so navzoče nagovorili Peter Mi-klavčič, predsednik Zveze društev dia-betikov Slovenije, Vili Treven, županObčine Trbovlje, in Barbara Žgajner Tavš,poslanka v državnem zboru. Tomaž Gan-tar, minister za zdravje, pa je bil službe-no zadržan in je poslal pozdravno pismos sporočilom.

V kulturnem programu so nastopali:Un's Trboul, moška vokalna skupina,ki je prireditev začela s himno in natoodpela še nekaj pesmi, pevski zbor inplesna skupina Osnovne šole TončkeČeč Trbovlje pod vodstvom Zinke Bre-gar, Flora Anžel in Zala Pestotnik, ki staigrali na klavir in flavto, Špela Goljuf inMatic Češnovar, ki sta prebrala sproš-čen in poučen dialog o sladkorni bole-zni. Mladi pevci so ob pesmi Ena po do-mače tudi zaplesali polko, štirje fantjepa so se ob harmoniki preizkusili v tek-mi s klobuki.

Štirideset let društvenega delovanja

Svetovni dan sladkorne bolezni nasopominja, da sladkorna bolezen ogro-

ža čedalje več ljudi inda v boju proti njej lah-ko največ storimo samiz ustreznim načinom

življenja. Prireditev v Trbovljah je bilale ena številnih, ki jih organizira Zvezadruštev diabetikov Slovenije skupaj zvsemi društvi, cilj pa je ozaveščanje šir-šega kroga ljudi o sladkorni bolezni.Društvo diabetikov Trbovlje deluje že40 let. V tem času so se naše dejavno-sti spreminjale, cilji pa so bili ves časenaki: pomagati bolnikom pri vodenjubolezni z izobraževanjem, druženjemin nudenjem medsebojne opore in po-moči. Aktivnosti so bile povezane s po-budo članov in vodstva društva, pred-vsem pa z novimi spoznanji o diabete-su, ki so jih prostovoljci v društvu s po-močjo zunanjih strokovnih delavcevprenašali na svoje člane. Društvo odleta 2001 vodi Edvard Berglez, ki je obtej priložnosti prejel čestitke za 40 letuspešnega delovanja društva.

Osrednja prireditev v TrbovljahV soboto, 17. novembra, je v Trbovljah potekala prireditev ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. To častno nalogo je Društvo diabetikov Trbovlje dobilo ob praznovanju 40-letnice delovanja.

AKTUALNO 14. november - svetovni dan sladkorne bolezni

Ob tej priložnosti so članom izročili tudi priznanja in zahvale za predano delo.

Med drugimipomembnimi gosti

so se prireditve udeležilitudi Peter Miklavčič,

predsedni zveze, Barbara Žgajner Tavš,poslanka v državnemzboru in Vili Treven,

župan Občine Trbovlje(slika zgoraj).

Andrej Oto Smodič,prejemnik zlate plakete

Zveze društev diabetikov(zgoraj) in Edvard Brglez,

predsednik Društvadiabetikov Trbovlje (desno).

foto

: B. B

. IN

DRU

ŠTVO

DIA

BETI

KOV

TRBO

VLJ

E

Priznanja in zahvale za predano deloPredsednik zveze je podelil priznanjain zahvale društvom, osnovnim šolam innjihovim posameznikom:

- Društvu diabetikov Velenje za prosla-vo ob Svetovnem dnevusladkorne bolezni v letu2011,

- Društvu diabetikov Meži-ške doline za organizacijo17. Športno-rekreativnegasrečanja oseb s sladkornoboleznijo na Ravnah na Ko-roškem 26. maja letos,

- Društvu diabetikov Tržič zapripravo Merčunovega dne-va ob 15-letnici društva,

- Društvu diabetikov Škofja Loka, Dru-štvu diabetikov Novo mesto in Društvudiabetikov Celje za pomoč pri organi-zaciji 13. državnega tekmovanja izznanja o sladkorni bolezni v njiho-vem kraju,

- Osnovni šoli Ivana Groharja v ŠkofjiLoki, Grmu Novo mesto, Centru bio-tehnike in oskrbe ter Šolskemu centruCelje za izvedbo 13. državnega tek-movanja iz znanja o sladkorni bolezni.

- Iz Društva diabetikov Trbovlje je zla-

to plaketo Zveze društev diabetikovSlovenije prejel Andrej Oto Smodič zapostavitev temeljev društva v Trbo-vljah in za dolgoletno uspešno delo, In-dustrijsko gasilsko društvo RudnikTrbovlje pa zahvalo za uspešno sode-lovanje.

Po prireditvi smo udeležence povabi-li v avlo na druženje in pogostitev. Spon-zorjem in donatorjem se zahvaljujemoza njihovo sodelovanje in finančno po-moč. Verjamemo, da so gostje odšli izTrbovelj z lepimi vtisi. Morda se nasbodo spomnili ob pesmi naših mladihpevcev: »Mi smo pa tu v Trbovljah doma,kjer radi zapojemo iz srca …«

Cvetka Kozmus,Društvo diabetikov Trbovlje


Na prireditvi so nastopali otroci z Osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje.

Pohodi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

V začetku akcije nam je zelo ponaga-jalo vreme. Kljub obilnemu dežju se nasje v Lenartu zbralo več ko petdeset. Na

drugih pohodih smo imeli z vremenomveč sreče. V Novem mestu smo prežive-li čudovito popoldne, v Cerknici smo

oprezali za medvedi, na Ptuju pa smo sesprehodili na grad. Zdaj že skoraj tradi-cionalno smo pohode zaključili v Metli-ki. Skupaj z vsemi člani društev smo do-živeli nekaj čudovitih razgledov in dru-žabnih trenutkov. Za gostoljubje bi seradi prav vsem še posebej zahvalili. Oza-veščanje ljudi o sladkorni bolezni je enaod prioritet v boju proti tej bolezni, zatosmo letos v akcijo Pohodi sladkorno bo-lezen vključili tudi Pohod od Litije do Ča-teža. Udeležilo se ga je več kot 16 tisoč lju-di, krvni sladkor pa si jih je izmerilo večkot tisoč dvesto. Več o akciji najdete nasocialnem omrežju Facebook: www.fa-cebook.com/Pohodisladkornobolezen,kjer smo redno objavljali informacije o po-hodih in obiskovalce ozaveščali o sladkor-ni bolezni. Podelite našo stran Pohodisladkorno bolezen s prijatelji ter takopodprite naša prizadevanja. Pohode spod-buja podjetje Novo Nordisk.

Letos je pod geslom Pohodi sladkorno bolezen na sedemindvajsetihlokacijah hodilo več kot tisoč oseb s sladkorno boleznijo (več na str. 36 - 47).


Radioamaterstvo je ljubitelj-stvo, nepoklicno ukvarjanje zradiom oziroma radiotehniko.Je več kot le hobi: je aktivnost,gibanje, organizacija, ljubezenin tehnično razmišljanje večkot treh milijonov ljudi obehspolov, različnih starosti, rasin poklicev v vseh državah sve-ta. In za mnoge od nas načinživljenja. To je posebna, tehni-čna oblika komuniciranja medljudmi v “lokalu, po državi, Ev-ropi in po vsem svetu, ki je na-menjena pospeševanju dobrihodnosov, širjenju prijateljstvain tehnične kulture. To je šport,v katerem začutiš adrenalin naenkraten, neponovljiv način.Šport resnično enakih, ki neumira. In te naredi.

Radioamater – to, kar v resnici sem

V intervjuju z Larryjem Kin-gom leta 1994 je Brando najlep-še opisal naš hobi, kot ga je za-čutil, z izjavo: »Radioamater-stvo mi je dalo priložnost bitito, kar v resnici sem!« In kaj inkje smo radioamaterji zdaj? Ni-smo ostali v svojih delavnicahali zaprašenih prostorih, kjer bise z nostalgijo spominjali sta-rih časov. S tehniko gremo na-prej. V današnjih časih radioa-materstvo pomeni povezova-nje poznanih tehnologij na po-dročju radijske tehnike, ki so nam v po-moč, veliko naših članov pa najnovejšedosežke tehnologije soustvarja. Še ved-no pa velja: ko klasične komunikacije od-povedo, ko gre narobe, smo tukaj, vamna voljo. Starejši se boste še spomnili, daso bile radioamaterske zveze edina ko-munikacija ob potresu v Skopju, žal tudimed vojno na območju nekdanjih repu-blik Jugoslavije. Prve informacije o ne-sreči v Černobilu je posredoval radioa-mater, v orkanu Katarina so pomagali ra-dioamaterji …

Vedno smo pripravljenipomagati

Prek občin se vključujemo v sistem ci-vilne zaščite, prek Zveze radioamaterjevSlovenije v Amatersko radijsko omrežjeza nevarnost (ARON) in prek Mednarod-ne zveze radioamaterjev v sistem GAREC- Globalni sistem ARON. Našim bral-cem poznana, letos že štirinajsta akcija,je sporočanje aktualnih gesel o nevarno-sti diabetesa, ki jih radomeljski in mo-ravški radioamaterji opravimo vsako leto

v počastitev svetovnega dnevadiabetesa. Večmesečne obno-ve antenskih sistemov ob našipostojanki na Zgornji Slivni,tik nad točko GEOSS, ter prid-no delo naših udeležencev obproslavljanju dneva diabetesa,so letos prinesli rekorden rezul-tat. Posebna pozivna znaka,S55T in S50G, sta med 15. in18. novembrom vzpostavila2621 zvez, ob katerih smo spo-ročali letošnja gesla Medna-rodne diabetične federacije. Spozivnim znakom S50G smo seteden dni pozneje, 24. in 25.novembra, udeležili 48-urne-ga svetovnega prvenstva, v ka-terem nam je uspelo vzposta-viti 5473 zvez (statistika naspletni povezavi http://lists.contesting.com/_3830/2012-11/msg02813.html).

Tehnično inoperatersko smo dobro opremljeni

Z veseljem vam sporočamo,da smo v tehnično in operater-sko najzahtevnejši kategorijina svetu “več operaterjev/enoddajnik” med 186 postajamizasedli 12. mesto v EU ter hkra-ti 24. mesto na svetu (http://www.cqww.com/claimedcat..htm?cat=MS&c=&mode=cw ).Za promocijo in širjenje znanja

in vedenja o nevarnosti diabetesa bomoza vseh 8094 opravljenih zvez s skupajveč kot tri tisoč različnimi radijskimi po-stajami po vsem svetu poslali potrditevzvez (kartice QSL z letošnjim geslomdiabetikov). Skoraj 200 postajam, ki jimje uspelo vzpostaviti zvezo z obema po-sebnima znakoma, ter 59 postajam, kiso nas našle na petih različnih frekven-cah, bomo po vsem svetu poslali Slodi-ne diplome.

Vitomir Kregar, S56M,radiokluba Radomlje in Moravče

Radioamaterji v akcijiLe kaj nas, slovenske radioamaterje, ki nas večina pozna iz preteklih let, povezuje z bosanskim pevcem GoranomBregovićem, španskim kraljem Juanom Carlosom, s pokojnimi vesoljcem Jurijem Gagarinom, jordanskim kraljemHuseinom in igralcem Marlonom Brandom? Zgoraj našteti in veliko ljudi iz različnih delov življenja po vsem svetuso ali so bili radioamaterski entuziasti.

Radioamaterstvo je dejavnost, v kateri začutiš adrenalin naenkraten, neponovljiv način.

V današnjih časih radioamaterstvo pomeni povezovanjepoznanih tehnologij na področju radijske tehnike, ki je v pomoč.

AKTUALNO 14. november - svetovni dan sladkorne bolezni

Osvetlitev objektov z modro barvo Tudi letos so bili z modro barvo, ki je značilna za svetovni dan sladkorne bolezni, osvetljeni številniobjekti.

Ljubljanski in Velenjski grad, dvorec Coronini v Novi Go-rici, skladišče Pivovarne Union v Ljubljani, v Trbovljah bol-nišnica, zdravstveni dom, Dom upokojencev Trbovlje, Kip ma-tere z otrokom, Rudis Trbovlje in Delavski kulturni dom, Cer-kev sv. Urbana na Grabrovcu pri Metliki, Cerkve sv. Lenarta,Dom upokojencev Kamnik, osvetljeno okno na GimnazijiKočevje, knjižnica v Grosupljem. Skupaj je bilo osvetljenihpetnajst objektov.


Del večurnega dogodka je bil tudi plesni sladki flash mob*,katerega se je lahko udeležil vsakdo, ki je imel to željo in seve-da čas. Flash mob je nenapovedan, največkrat plesni dogodek,ki se odvija na javnem mestu. Na vnaprej dogovorjeni znak smovsi plesalci zamrznili, ko pa smo zaslišali glasbo, smo začeli ple-sati. Ko je bil ples končan, pa smo naredili še živi modri krog,ki je mednarodni simbol diabetesa. Posnetek flash moba najde-te na povezavi: http://www.youtube.com/watch?v=xrc-l5qXMBg&feature=youtu.be. Večina udeležencev so bili mladi,ki so prišli iz vse Slovenije, kar nam je bilo v veliko veselje, sajsladkorna bolezen ne ogroža samo starejše populacije. Želeli smopoudariti pomen gibanja pri preventivi pred diabetesom, kot

tudi pri njegovi urejenosti. Po-leg tega pa smo želeli pokaza-ti, da diabetes v resnici ni bo-lezen, ampak nekakšen izziv,saj lahko kljub 24-urni skrbina dan za našo življenjskospremljevalko živimo povsemizpopolnjeno življenje. Zato seje naš slogan glasil: Sladkostje izziv, mi smo ga sprejeli!

AKTUALNO 14. november -svetovni dan sladkorne bolezni

Sladkost je izziv, mi smo ga sprejeliNa Prešernovem trgu v Ljubljani smo deseteganovembra z dogodkom Stop diabetes bolezni opozorilina naraščajoče breme sladkorne bolezni in ob njenemsvetovnem dnevu vsaj za en dan dvignili zavest ljudi, da je za svoje zdravje treba dobro poskrbeti.

Dom upokojencev Kamnik Gimnazija Kočevje Rudis v Trbovljah

Ljubljanski grad


Organizirali smo meritve krvnega sladkorja, ki so pritegnile ve-liko starejših obiskovalcev. Celotno dogajanje je popestrila pev-ka Tiana, mimoidoči pa so lahko izvedeli marsikaj novega in ko-ristnega o diabetesu in zdravem načinu življenja, kajti voditeljGregor je program povezoval z zanimivimi podatki. Dogodek jebil zelo uspešen, zato si želimo, da bi postal vsakoletna tradici-ja, ki bi iz leta v leto postajala bolj pestra. Pomemben pečat paso dogodku dali tako sponzorji kot tudi prostovoljci, ki jih ni bilomalo in brez katerih tega ne bi mogli izpeljati tako kakovostno.* Flash mob je nenapovedan, največkrat plesni dogodek, ki se odvija na jav-

nem mestu. Urška Perc

Na dobrodelni prireditvipa nismo samo migali zboki in drugimi deli telesa,temveč smo lahko spozna-vali tudi svoje telo. To namje med drugim omogočalHerbalife, ki nam je s pose-bno aparaturo preveril in-deks telesne mase in hole-sterol. Kratko testiranje jehitro prineslo nekaj odgovo-rov, na kakšni poti k boljše-mu počutju smo in kaj mo-ramo še izboljšati. Meril seje krvni sladkor in odkrilkar nekaj tistih, ki so preko-račili dovoljeno mejo. Navoljo nam je bila tudi poku-šnja energijskega napitka.Da pa je bilo res vse v duhunaslova, je bilo mogoče tudikupiti oblačila, ki stil zum-be samo še poudarjajo.

Super zasedba –prijetno vzdušje

Pri plesu so nas vodili pri-znani in izjemno simpati-čni vaditelji, ob tem nas jezabaval voditelj prireditve,naš sotrpin stand-up komikMatjaž Javšnik, pa skupinaSkater in seveda vedno inpovsod dobrodošla Alya.Tudi moški del ni bil poza-bljen, priznati pa je treba, daje bil v že kar nevarni manj-šini. Malce sem pogrešalapredstavnike malo starejšepopulacije, ki se morda za-

zumbati celo bojijo. Verjet-no zato, ker ne poznajo do-volj dobro tehnike plesa.

S plesnimi koraki dodobrodelnosti

Nad dogodkom sem bilapovsem navdušena. Bil ješe veliko več od tistega, karsem pričakovala, in boljšiod tistega, kar sem si splohlahko želela. Všeč mi je bilotudi, da ni bilo alkohola inda je bilo edino poživilo po-zitivna energija. Te pa jebilo na pretek. Hvala našipredsednici in drugim orga-nizatorjem, da so se odloči-li pripraviti tako nepozabenžur z zanimivimi gosti invaditelji, predvsem pa, daso z izkupičkom pomagalipri zbiranju sredstev za na-kup kamere fundus za sli-kanje očesnega ozadja.

Za konec pa ideja, kje bilahko pokazali starejši po-pulaciji, kaj sploh zumbaje, in jo prepričali, da kljubkakšnemu križu več lahkopomigajo z boki in se poza-bavajo ob dobrih ritmih sal-se. Prihodnja priložnost bo,ko bomo skupaj na občnemzboru v začetku prihodnje-ga leta. Veselim se že na-slednjega podobnega do-godka.

Renata Podlinšek,Društvo diabetikov Velenje

Zazumbajmo za urejen krvni sladkorPrideš? Seveda. Kaj naj oblečem? Športna oblačila.Kljub vsemu je moje škornje krasila majhna peta, ki se nekako ni skladala s športnim duhom, ki jepreveval to prireditev. Vendar me to ni odvrnilo odpravega plesnega maratona, ki se je odvijal v avlidvorane Zlatorog v Celju. Sladkorni bolniki sezagotovo večkrat sprašujejo, kako se učinkovitejeboriti proti sladkorni bolezni. Plesni koraki zumba sozagotovo lahko ena pravih poti, saj so marsikomupomagali uravnati krvni sladkor in izboljšati počutje,tako fizično kot psihično.

Grad Velenje

Pivovarna Union v Ljubljani

Prav nove smernice so bile osrednjatema letošnjega kongresa EASD, ki jebil prvi teden oktobra v Berlinu. Kot sopoudarili predstavniki EASD in ADA,smernice zagovarjajo večjo vključenostbolnikov in dajejo napotke za racional-nejši pristop pri izbiri načina zdravljenja.Smernice navajajo, da je pomembnopreprečevati prenizko raven krvnegasladkorja in zmanjševati tveganje res-nih zapletov, kot so bolezni srca in kap.Stroka je na kongresu tudi opozorila,da za sladkorno boleznijo tipa 2 zbole-vajo čedalje mlajši ljudje. Pred 20 leti na-mreč te bolezni niso ugotovili pri mlaj-ših od 20 let. Zdaj za to obliko sladkor-ne bolezni zboleva čedalje več mladih,veliko pa je bolnikov s sladkorno bolez-nijo tipa 2 pred 50. letom starosti.

Raziskava o sodelovalnostibolnikov pri terapiji

Na simpoziju je profesor medicine nabirminghamski univerzi Anthony Bar-nett predstavil ugotovitve raziskave,opravljene v Veliki Britaniji, ki kažejo,da okoli 50 odstotkov bolnikov prene-ha uporabljati zdravila prej kot v enemletu, četrtina pa jih ne porabi niti zdra-vil, predpisanih na prvi recept. Prav topa pritrjuje priporočilu stroke, da je tre-ba zdravljenje prilagoditi posameznemubolniku. Diabetologinja v UKC Ljublja-na in predsednica Diabetološkega zdru-ženja Slovenije Jelka Zaletel je pojasni-la, da so omenjena priporočila skladnas slovenskimi smernicami. Zdrav načinživljenja je osnova za zdravljenje, met-formin prva izbira zdravljenja z zdravi-li, pri izbiri drugega in naslednjih zdra-vil pa je odločanje odvisno od lastnostibolnika. Med temi je Zaletelova naved-la bolnikove vrednote, potrebe, želje,zmožnost za samooskrbo, način življe-nja, tveganje za hipoglikemije in drugeneželene učinke, trajanje bolezni, pri-čakovano preživetje in sočasne bolezni,(predvsem srčno-žilne). Poudarila je šelastnosti zdravstvenega sistema, v kate-rem se bolnik zdravi, in sicer razpolo-žljivost finančnih in drugih virov ter or-ganiziranost, ki ustreza oskrbi kroni-čno bolnega.

Raziskava Živeti s sladkorno boleznijo

V okviru konference EASD v Berlinu sopredstavili tudi raziskavo Živeti s sladkor-no boleznijo, ki jo je sponzoriralo pod-jetje MSD. Spletno anketo so izvedli v Av-straliji, Kitajski, Nemčiji, Indiji, Mehiki,Savdski Arabiji, Združenih arabskih emi-ratih in Veliki Britaniji. Ankete je izpol-nilo 807 bolnišničnih in splošnih zdrav-nikov ter 899 odraslih bolnikov s sladkor-no boleznijo tipa 2. Podatki raziskaveŽiveti s sladkorno boleznijo, v kateri sosodelovali zdravniki in bolniki s sladkor-no boleznijo tipa 2, potrjujejo, da je priobravnavi te bolezni potreben individua-liziran pristop. Raziskava je razkrila tudi,da se o številnih individualnih vprašanjihživljenjskega sloga, kot so čustveno po-čutje, zaposlitev, delovni čas in vplivikulturnega okolja, zdravnik in bolnik nepogovarjata vedno. Kar 44 odstotkov bol-nikov je v raziskavi odgovorilo, da se jeepizoda hipoglikemije oz. nizkega krvne-ga sladkorja zgodila pri delu. Poleg tegaje četrtina bolnikov vedno/pogosto alivčasih izpustila obrok zaradi službe indelovnega časa. Tri četrtine bolnikov seni spomnilo, da bi se ob kontrolnih pre-gledih pogovarjali o zaposlitvi ali delov-nem času. Poleg tega se skoraj dve tret-jini bolnikov ni spomnilo, da bi se s svo-jim zdravnikom pogovarjali o svojem ču-stvenem zdravju. Predsednik strokovne-ga odbora raziskave Wasim Hanif je opo-zoril, da se morajo zdravniki in bolnikipogovarjati o dejavnikih, ki lahko vpliva-jo na nadzor ravni krvnega sladkorja.Bolnik s sladkorno boleznijo, ki dela v no-čni izmeni ali se posti zaradi verskih ra-zlogov, potrebuje drugačen načrt zdra-vljenja kot na primer bolnik, ki je v po-koju ali ki dela podnevi, je pojasnil. Priljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 šte-vilni dejavniki življenjskega sloga in ne-katera zdravila pomenijo znano tveganjenizke ravni krvnega sladkorja. Kljub temuje skoraj polovica vprašanih navedla, dase ob kontrolnih pregledih s svojim zdrav-nikom niso pogovarjali o izboru zdra-vil. V raziskavi so ugotovili, da je imeladobra polovica bolnikov že najmanj en-krat simptome nizke ravni krvnega slad-

korja, le dobra tretjina pa se je ob kon-trolnem pregledu o ukrepih pogovarja-la s svojim zdravnikom. Kar 28 odstotkovbolnikov je navedlo, da se zdravnik znjimi ni nikoli pogovarjal o svarilnihsimptomih. Skoraj tretjina bolnikov pa jenavedla, da se zdravnik z njimi ni niko-li pogovarjal o tem, kako zmanjšati tve-ganje za prenizko raven krvnega sladkor-ja. Več kot polovica bolnikov bi si odsvojega zdravnika želela dodatnih infor-macij o znakih in simptomih nizke ravnikrvnega sladkorja.

Pozorni moramo biti tudi na bolezni srca

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa2 je povečano tveganje bolezni srca inkapi. Kot del načrta zdravljenja sladkor-ne bolezni je treba nadzorovati tako ra-ven krvnega sladkorja (HbA1c) kot tudikrvni tlak in raven holesterola. Skoraj po-lovica bolnikov je poročala, da se obkontrolnih pregledih s svojim zdravni-kom niso pogovarjali o holesterolu. Tri-deset odstotkov bolnikov se je o dejav-nikih, ki povečajo tveganje bolezni srca,pogovarjalo redko ali se niso o njih ni-koli pogovarjali. »Obvladovanje sladkor-ne bolezni in srčno-žilnega tveganja gre-sta z roko v roki, saj so bolezni srca inkap glavni zapleti sladkorne bolezni,« jedodal Hanif. Bolniki se morajo po nje-govih besedah s svojim zdravnikom po-govoriti o ciljnih vrednostih ravni krvne-ga sladkorja, krvnega tlaka in holestero-la, kot tudi o individualiziranem načrtuzdravljenja, ki je pravšnji zanje.

Po vsem svetu ima sladkorno bolezen366 milijonov ljudi, med njimi je od 90do 95 odstotkov primerov sladkorne bo-lezni tipa 2. Po ugotovitvah Mednarod-ne diabetološke zveze (IDF) novejši po-datki kažejo, da se bo število bolnikovs sladkorno boleznijo do leta 2030 povz-pelo na 552 milijonov. Glede na podat-ke raziskave o nacionalnem zdravju inprehrani iz let 1999–2006 ima skupajpribližno polovica ljudi s sladkorno bo-leznijo urejeno raven krvnega sladkor-ja, približno 42 odstotkov jih doseže cilj-no raven holesterola, urejen krvni tlakpa ima približno 43 odstotkov bolnikov.

Nove smernice in priporočila

Nove smernice Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni (EASD) in Ameriškega diabetološkegazdruženja (ADA) za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 v središče odločanja o zdravljenju prvič postavljajobolnika, hkrati pa poudarjajo individualen pristop k zdravljenju. Priporočila so skladna tudi s slovenskimismernicami na tem področju.

AKTUALNO: Novosti s kongresa Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni


® Alenka Potočnik, STA


Z Romano sva obiskala vsesodelujoče države v vasi, za-nimivi so bili pogovori s pred-stavniki Japonske, saj ugo-tavljamo, da smo z našimistrokovnimi smernicami ve-liko pred njimi; s predstavni-ki Palestine, ki že dolga letadelujejo v vojnih razmerah,za diabetike pa skrbi enasama klinika. Obiskala svatudi razstavo farmacevtskeindustrije iz vseh delov sve-ta. Velik poudarek je pred-vsem na novih diabetičnihčrpalkah in inzulinu. Velikopozornosti namenjajo mla-dim bolnikom in mladini zraznovrstnimi učili za obveščanje o ne-varnostih in pasteh sladkorne bolezni.

V razstavnih prostorih smo prvič naEASD srečali tudi slovensko podjetjeVPD Bled, ki je uspešno predstavljalosvoje medicinske pripomočke, zlasti si-stem nadzora sladkorja v krvi. Merilnikje praktičen, meri število korakov, pričemer je nadzor sladkorja v krvi boljši.Zanimanje za Slovence je bilo veliko zla-sti pri udeležencih iz visokorazvitihdržav, pa tudi iz manj razvite Afrike inAzije. Žal je bilo ob stojnici podjetja VPDBled zelo malo slovenskih strokovnjakov.

Nove smernice za zdravljenjesladkorne bolezni tipa 2

Evropsko združenje za preprečevanjesladkorne bolezni (EASD) in Ameriškodiabetološko združenje (ADA) sta na le-tošnjem kongresu v Berlinu predstavilanove smernice za zdravljenje sladkornebolezni tipa 2. Te smernice v središčeodločanja o zdravljenju prvič postavlja-jo bolnika, hkrati pa poudarjajo indivi-dualen pristop. Prav nove smernice sobile osrednja tema letošnjega kongresa,ki je vsako leto priložnost za izmenjavo

mnenj in predstavitev raziskav najrazli-čnejših načinov zdravljenja in zapletovsladkorne bolezni. Nove smernice zago-varjajo večjo vključenost bolnikov in da-jejo napotke za racionalnejši pristop priizbiri načina zdravljenja.

Dr. Jelka Zaletel, dr. med., je pojasni-la: »Za slovenski prostor ni novost, da jeob višjih vrednostih HbA1c že v začet-nem zdravljenju smiselno poseči pokombinirani ali inzulinski terapiji (če jeHbA1c 10–12 %). Cilji zdravljenja najbodo prilagojeni bolnikovim lastnostimin so višji (HbA1c 7,5–8 %) pri krhkej-ših osebah z večjim tveganjem za hipo-glikemijo in z dolgotrajno boleznijo. Slo-venske strokovne smernice za kliničnoobravnavo sladkorne bolezni tipa 2 priodraslih, ki jih je stroka pripravila juni-ja 2011, smo pripravili skupaj s pred-stavniki splošne družinske medicine indiplomiranih medicinskih sester eduka-tork, strokovno pa so ga prevetrili tudirazširjeni strokovni kolegiji za vsa tripodročja. Morda bomo v prihodnje privključevanju drugih poklicnih skupinin predstavnikov bolnikov še pogum-nejši in ta smer bo prava!« To zaobjema

tudi Slovenski nacionalniprogram, ki ga je sprejela slo-venska vlada.

Bolnikove potrebe so na prvem mestu

Zdravljenje, ki v središčepostavlja bolnika, zagotavljaustrezno oskrbo, prilagoje-no bolnikovim potrebam,vrednotam in pričakova-njem. Navsezadnje so bolni-ki tisti, ki sprejemajo odloči-tev o življenjskem slogu indelno tudi o zdravilih, ki jihuporabljajo. Priporočila kon-gresa poudarjajo zgolj zdra-vljenje, prilagojeno posa-

meznim bolnikom. Pri določanju ciljnevrednosti mora zdravnik upoštevati šte-vilne dejavnike, med drugim tudi od-nos bolnika do bolezni, trajanje bolezni,pričakovane zaplete, prizadevanja, po-trebna pri zdravljenju, in bolnikovo pod-porno okolje.

Predsednik EASD Andrew Boulton jekot cilj poudaril varno zniževanje vred-nosti sladkorja v krvi, ki bo zmanjšalomožnost zapletov. Pri tem pa ne smemopozabiti na breme zdravljenja, saj sepredvsem starejši bolniki zdravijo z večzdravili za spremljajoče bolezni (krvnitlak, holesterol, strjevanje krvi ipd.).Nove smernice poudarjajo dieto, telesnovadbo in izobraževanje. Potem pa morazdravnik oz. diabetolog predpisati zdra-vljenje z enim zdravilom ali kombina-cijo zdravil, pač glede na potrebe posa-meznega bolnika. Američani opozarja-jo, da načina zdravljenja in kombinaci-je zdravil ni mogoče enotno predpisa-ti, saj jih mora zdravnik prilagoditi po-trebam in ciljem posameznega bolni-ka. Vključevanje bolnika v način zdra-vljenja pripomore k učinkovitejšemuzdravljenju.

V Berlinu so v središče postavili bolnika

Letošnjega, 48. kongresa Evropskega združenja za preprečevanje sladkorne bolezni (EASD) v začetku oktobra vBerlinu se je udeležilo več kot petnajst tisoč diabetologov, endokrinologov, farmacevtov in drugih strokovnjakov terlaikov, predstavnikov diabetičnih zvez in združenj z vsega sveta. Kongresa se je udeležilo tudi več kot dvajsetpredstavnikov iz Slovenije in dva predstavnika Zveze društev diabetikov Slovenije, ki sta v Berlinu predstaviladelovanje zveze in aktivnosti posameznih društev. Na naši lepo urejeni stojnici se je našlo strokovno, informativnopa tudi turistično gradivo, v katerem je bila predstavljena Slovenija.

AKTUALNO: Novosti s kongresa Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni

® Dominik Soban

Predsednik EASD Andrew Boulton s sodelavci na slovenski stojnici

Ali sladkorna bolezen že sama po sebiprinaša večje tveganje za zaplete medzahtevnejšimi operacijskimi posegioziroma po njih? V kolikšni meri tveganjepoveča slaba urejenost sladkorne bolezni,v kolikšni že pridruženi pozni zapleti?

Da, že sama sladkorna bolezen po-meni večje tveganje za zaplete med ope-racijo. Še bolj je tvegana operacija pri bol-nikih s kroničnimi zapleti sladkorne bo-lezni. Bolnike s slabše urejeno sladkor-no boleznijo dodatno ogroža zmanjša-na imunska odpornost, ki prinaša več-je tveganje za okužbo. Pri bolniku s slad-korno boleznijo, še zlasti s slabšo ure-jenostjo, lahko pričakujemo tudi počas-nejše oziroma slabše celjenje rane, kise lahko dodatno okuži. Bolnikom, ki ni-majo sladkorne bolezni, šive najpogoste-je odstranjujejo že po enem tednu, slad-kornim bolnikom praviloma šele podveh, včasih tudi pozneje. Ob slabo ure-jeni sladkorni bolezni je mogoče priča-kovati še nekatere druge zaplete. Ob hi-perglikemiji je bolnik velikokrat slabšehidriran. To pomeni, da ima zmanjšanvolumen v celicah, pa tudi v medceličnihprostorih in obtočilih. Pri takih bolnikihso organi slabše prekrvljeni, poveča semožnost za poslabšanje ledvične funk-cije, kar lahko vodi tudi do začasne alicelo kronične hemodialize. Še posebejso ogroženi bolniki z napredovalo dia-betično nefropatijo. Morebitna diabeti-čna polinevropatija, zlasti s hkratno pri-zadetostjo avtonomnega živčevja, pravtako lahko dodatno ogroža bolnika, sajje manj cirkulatorno stabilen kot bol-nik, ki nima sladkorne bolezni. Hudezaplete lahko povzroči tudi morebitnaprizadetost koronarnega žilja, posledi-ca katere je lahko slabša preskrba srcas kisikom.

Je med samim posegom in neposredno po njem nevarnejša hipo- ali hiperglikemija?

Med posegom pa tudi po njem bolni-ka najbolj ogroža hipoglikemija. Zatoso ciljne vrednosti glukoze med opera-cijo nekoliko višje, kot jih sicer želimopri bolniku. Pravzaprav so že hipergli-kemične, kar je smiselno, kadar aneste-zist ni zelo vešč v urejanju glikemije alinimamo na voljo pogoste kontrole glu-koze v krvi. Tako je zaželena glikemijamed kirurškim posegom med 7,8 in 10,0mmol/l, s čimer kar najbolj zmanjšamomožnost padca ravni krvnega sladkor-ja v hipoglikemično območje. Če se tazniža pod 7,8 mmol/l, svetujemo usta-

vitev dodajanja inzulina. Če pade pod 6mmol/l, pa je treba začeti dodajati infu-zijo glukoze oziroma počakati z opera-cijo, dokler se krvni sladkor ne zviša. Podrugi strani niso zaželene niti visokevrednosti krvnega sladkorja. Če poseg niživljenjsko nujen, naj bi operacijo bol-nika s koncentracijo krvnega sladkorja,višjo od 15 mmol/l, odložili. To sevedane velja pri morebitni resnejši okužbi, de-nimo gnojne rane ali granuloma, skrat-ka take, ko brez operativnega zdravlje-nja ni mogoče znižati glikemije. Takratje treba operirati tudi ob višjih vredno-stih glukoze v krvi.

Kako drugače se še na zahtevnejšeposege odziva organizem osebe ssladkorno boleznijo v primerjavi s tistimi,ki je nimajo?

Če je bolnik z dobro urejeno sladkor-no boleznijo – zadostno inzulinemijo –še zdrav, torej brez zapletov, pri njem nebi smelo biti bistveno drugačnih odzivovna poseg kot pri njegovem vrstniku, kinima sladkorne bolezni.

Kaj pa primerjava med osebami ssladkorno boleznijo tipov ena in dve? Sopotrebe prvih glede na drugačno oblikodiabetesa kaj drugačne kot potrebedrugih?

Bolnik s sladkorno boleznijo tipa enaobvezno vedno potrebuje stalno doda-janje inzulina in ga mora imeti v zado-stni meri na voljo pred posegom, mednjim in tudi po njem. Nekoliko slabšapreskrbljenost z inzulinom lahko bolni-ka v stresnem stanju, kot je operacija, hi-tro vodi v diabetično ketoacidozo (DKA),ki zelo poveča tveganje za bolnika.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipadve po navadi stalno dodajanje inzulinani življenjsko nujno, tako pri bolnikih v

Sladkorni bolnik pred zahtevnejšim operacijskim posegom

Oseba s sladkorno boleznijo, še zlasti če jo že pestijo pozni zapleti sladkorne bolezni, se mora pred vsakim večjimposegom, zagotovo pa takim, ki zahteva splošno anestezijo, posvetovati s svojim diabetologom. Je treba biti kljubnevarnosti hipoglikemije pred posegom tešč, lahko ob tem jemljemo zdravila za urejanje glikemije, na kaj je trebabiti pozoren po posegu, zakaj nas že pred posegom praviloma »prestavijo na inzulin«? Za odgovore na našteta inše nekatera vprašanja smo prosili diabetologa prim. dr. Matjaža Vrtovca, dr. med., spec. interne medicine s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

OSREDNJA TEMA: Posegi pri diabetiku – priprava na operacijo


® Tina Kralj

Prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., spec.internist diabetolog: Bolje ko je urejena

sladkorna bolezen, boljši razplet operacijelahko pričakujemo. Bolnik s sladkorno

boleznijo, ki se pripravlja na zahtevnejšioperacijski poseg, naj svoj diabetes ureja

strože kot sicer.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. V.


začetni fazi sladkorne bolezni za krajšeoperacije včasih svetujemo le 0,9-od-stotno fiziološko raztopino (NaCl). Prinapredovali sladkorni bolezni oziromanačrtovani daljši operaciji pa je tudi priteh bolnikih zaželeno stalno dodajanjeinzulina in glukoze.

Praviloma morajo biti osebe predposegom, ki zahteva splošno anestezijo,tešče. Kako naj to zahtevo – varno zanj –upošteva sladkorni bolnik?

Sladkornega bolnika bi morali uvrsti-ti na seznam za operacijo takoj zjutraj.Tako bi odpravili vprašanje teščosti ozi-roma morebitne dodatne ogrožajočevplive njegove terapije od prejšnjegadne. Bolniki naj na dan operacije pride-jo tešči in naj ne vzamejo jutranjih pro-tidiabetičnih zdravil. V času do operaci-je in med njo zanje največkrat predvidi-mo infuzijo 500 ml 5-odstotne glukozev 0,9-odstotni fiziološki raztopini z do-datkom 10 miliekvivalentov kalijevegaklorida ter ustreznim odmerkom inzu-lina. Za bolnike, pri katerih je mogočepričakovati hipoglikemične vplive zara-di učinkovanja zdravil, ki so jih vzelidan prej, moramo predvideti dodajanjeinfuzije glukoze, največkrat 5-odstotne.Pri bolnikih, ki čakajo na popoldanskiposeg, dodajano glukozo uravnavamo zinzulinom. Zagotovo pa bolniki na danoperacije ne smejo uživati peroralnihzdravil za sladkorno bolezen.

Zakaj je treba sladkornim bolnikom, tuditistim, ki svojo sladkorno bolezen sicerustrezno uravnavajo s peroralnimjemanjem zdravil, praviloma že predoperacijskim posegom uvesti inzulinskoterapijo? Koliko časa po posegu je ta šenujna, kdaj lahko znova preidejo nazdravljenje s tabletami?

Dokler se bolnik po operaciji ne začnenormalno prehranjevati, potrebuje in-fuzije z inzulinskim kritjem. Tudi prvihnekaj dni normalnega uživanja hranemu praviloma predpišemo inzulin s.c.pred obroki in tudi pred spanjem, saj lah-ko tako zagotavljamo boljše in varnejšeurejanje glikemije. Če operacija ni bilazelo stresogena in ni povzročila dodatnihzapletov, lahko bolnika že dan po ope-raciji prevedemo na njegovo terapijo,tudi peroralno. Ob morebitni okužbi alidrugem stresnem stanju, ki lahko pov-zroči metabolično nestabilnost, pa jesmiselno podaljšati zdravljenje z inzu-linom.

So kakšni težji posegi, ki ob že povedanemše posebej zahtevajo natančnouravnavanje ravni krvnega sladkorja? Soglede na vrsto in zahtevnost posega navoljo natančno določene strokovnesmernice ali se je praviloma trebaodločati tudi individualno glede na stanjeposameznega bolnika? Se morda ob tempogosto dogajajo kakšne stalne napake?

Vedno je zaželeno dobro vodenje gli-kemije, s tem da pri mladih stremimo knekoliko nižjim vrednostim krvnegasladkorja, pri starejših pa k višjim. Za ne-katere posege so znane tudi vrednostiglukoze v krvi, pri katerih je med ope-racijo in po njej najmanj zapletov. Takoje pri bolnikih, ki jim operirajo venčnearterije na srcu, zaželena glikemija 8,3mmol/l. Ob odločanju glede protidia-betične terapije moramo upoštevati večdejavnikov: zdravstveno stanje bolnika,tip sladkorne bolezni, morebitne zaple-te, pred operacijo predpisana zdravila,pa tudi zahtevnost same operacije inpredviden čas njenega trajanja. Žal se do-gajajo tudi napake; delajo jih sami bol-niki, včasih tudi zdravstveno osebje, kini vešče dela z osebo s sladkorno bolez-nijo. Tako bolniki pogosto ob preneha-nju uživanja hrane ali ob ugotovitvi niz-ke vrednosti glukoze v krvi v celoti opu-stijo zdravila, kar po navadi vodi v hiper-glikemijo, zaradi katere je včasih trebaprestaviti operacijo, saj postane bolj tve-gana. Pri neizkušenih zdravstvenih de-lavcih se večkrat soočamo z zelo podob-no napako. Če ugotovijo, da ima bolniknizko vrednost krvnega sladkorja, usta-vijo inzulinsko terapijo. Če se to zgodipri bolniku s sladkorno boleznijo tipadve, to po navadi ni problematično, saj

ima sam nekoliko inzulina. Če pa se tozgodi pri bolniku s sladkorno bolezni-jo tipa ena, ki nima lastnega inzulina, selahko kaj hitro zakisli kri. Ključno je, dabolniku s sladkorno boleznijo vnaprejpredvidimo terapijo – naš cilj je ohrani-ti glikemijo v želenih mejah. Zato je pri-stop, ko se o terapiji odločamo šele ta-krat, ko je raven krvnega sladkorja žeprevisoka, napačen.

Kako naj se sladkorni bolnik sam pripravina načrtovano zahtevnejšo operacijo?

Pred operacijo je vsekakor smiselnoobiskati diabetologa. Ta bolniku takolahko svetuje, kako naj najbolje vodisladkorno bolezen do operacije, ali semorda odloči celo za spremembo zdra-vil ali terapevtske sheme za čim boljšestanje bolnika do operacije. Vsekakorje – v dogovoru z diabetologom – smi-selno voditi sladkorno bolezen tako, dabi bolnik imel pred operacijo glikemijov povprečju okoli 7 do 8 mmol/l. Vča-sih je te vrednosti mogoče doseči le z in-tenziviranjem protidiabetične terapije.

Povsem drugače je pri nujnih operacijskihposegih, ko ni časa za pripravo. Kaj v tehprimerih svetujete – morda predvsemsvojcem sladkornih bolnikov?

Pred nujnim posegom je zelo pomem-bno, da bolnika ne silijo z dodatno hra-no. Če je redno vzel zdravila, kar pove-ča možnost za nastanek hipoglikemije,naj dobi le sladkano vodo. Če je le mo-goče, je treba – še posebno ob urgentnihstanjih – čim pogosteje meriti krvni slad-kor. Prenehanje uživanja hrane resda vodik hipoglikemiji, vendar pa sama stresnasituacija viša raven krvnega sladkorja.

www.diabetes-zveza.si

Zaradi neugodnih preiskav in terapevtskih postopkovsmo pogosto zaskrbljeni. Bolj ko nas je strah,strašnejši se zdi izziv. Navadno od medicinskegaosebja dobimo vse tehnične napotke, za pogovor paje vedno premalo časa.

Popolnoma prav imate. Tehnična navodila nado-meščajo osebni stik in hkrati preprečujejo nepri-jetna vprašanja in vprašanja, na katera je težko od-govoriti. Prav pa je, da si za vsakega bolnika, ki gačakajo preiskave, invazivni diagnostični ali terapevt-ski posegi, vzamemo čas. Od dobre pripravljeno-sti bolnika na denimo kirurški poseg, še zlasti četa spreminja telesno shemo, je odvisno tudi hitrej-še okrevanje po kirurškem posegu. Seveda pa mo-ramo pri tem izhajati iz osebnosti vsakega bolni-ka. Ni namreč vseeno, kakšne strategije spoprije-manja s težavami ima posameznik. Je borec, ki do-bro obvlada aktivne strategije premagovanja pro-blemov, ali pa je pred vami človek, ki se umika,beži, išče tolažbo v alkoholu, drogah ali tveganemnačinu življenja. Pomembne so tudi pretekle izkušnje tega bol-nika z zdravstvenim sistemom – kolikokrat je že bil izposta-vljen zahtevnim ali bolečim posegom, kakšen odnos ima dozdravja, kakšen odnos ima do človeške vrednosti – vse to jeizjemno pomembno. Saj vpliva tako na to, kako se bo lahkočlovek sam pripravil, kot tudi na pooperativno okrevanje.

Verjetno ni tako redko, da posameznika pred pregledi in posegizagrabi panika in se na postopek sploh ne odpravi.

Če bolnika pred posegom zagrabi panika, to pomeni, da psi-hično ni dobro pripravljen na postopke. Pogosto bolnik odzdravstvenega osebja dobi tudi možnost izbrati različne po-stopke zdravljenja in potem naj bi se sam odločil, kaj je zanjnajboljše. Menim, da to ni dobro. Gre namreč za strokovneodločitve, ki jih je dvomljivo prelagati na pleča laika. Polegtega pa na laično izbiro postopka vplivajo različne okolišči-ne. Lahko povem svoj primer – potrebovala sem kirurški po-seg in zanimalo me je predvsem, pri katerem postopku bompotrebovala najkrajšo anestezijo. Anestezija namreč slabovpliva na kognitivni sistem, zlasti pri ženskah, in ima lahkoprecej neprijetne posledice, kar dokazujejo številne študije.Tudi sama sem se pri svojih bolnikih s temi posledicami ževečkrat srečala. Zato je bila dolžina anestezije pri moji oseb-ni izbiri posega denimo najpomembnejši podatek. Sicer ve-lja, da če je človek umirjen, seveda imamo vsi tremo in strah,ga ne zagrabi panika. Ob tem pa moramo imeti dovolj časa,da se na poseg pripravimo. Po navadi na operacije tako ali tako

čakamo in je tudi časa za psihološko pripravo dovolj. Dobroje, da poskušamo dobiti čim več informacij.

Danes je veliko društev bolnikov, kjer lahko posameznik dobidodatne informacije: kaj posamezna operacija pomeni, kakoso jo drugi prenesli, na kaj moramo biti posebno pozorni, kajse lahko zgodi … Ti podatki so gotovo najbolj verodostojni,saj odgovarjajo ljudje, ki so poseg doživeli na lastni koži. Topa je seveda povsem drugače, kot če o določenem problemugovori nekdo, ki je o tem samo bral.

Pomaga tudi pogovor s prijateljem ali sorodnikom.

Prijatelji so zelo pomembni. Prijatelje je dobro imeti. Z nji-mi se o stiski pogosto veliko laže pogovarjaš kot z družinski-mi člani, ki so prav tako zaskrbljeni in se zapirajo v svoje stra-hove. Slovenci smo precej zaprti in se težko pogovarjamo onekaterih stvareh, kot je izid operacije, strah … Tako se za-deva največkrat konča s stavkom: Saj bo šlo, saj si pogumen.Zato se je laže pogovarjati s prijatelji ali dobrimi znanci, kiso manj obremenjeni s to bližino. Enako po operaciji. Slad-korni bolniki pogosteje potrebujejo amputacijo. Ker jim je tež-ko govoriti o svojih občutjih, se pogovarjajo o vsem, le o temne. Če izgubiš del sebe, je tako, kot bi izgubil prijatelja ali dru-žinskega člana. Žaluješ. To je cel proces žalovanja, ko človekpotrebuje nekoga ob sebi. Skupaj je žalovanje laže prebrodi-ti. Morda bodo potrebovali tudi strokovno pomoč kliničnegapsihologa. Ob tem pa posebej opozarjam, naj bodo pozorni,kam gredo po pomoč. Psihoterapevtske ambulante namreč ra-

Zahtevnejša operacija – pomembna učna ura

Zahtevnejše operacije in invazivnejši diagnostični posegi pogosto zbujajo negotovost, zaskrbljenost in strah.Posebno še, če ti postopki posamezniku trajno spremenijo telo in posledično samopodobo. Zato je dobra pripravabolnikov, predvsem kroničnih, zelo pomembna za dobro in hitro okrevanje. Ali kot pravi dr. Alenka Sever, kliničnapsihologinja iz UKC Ljubljana: »Če greš v bolnišnico miren, veš, da bo vse v redu.«

OSREDNJA TEMA: Posegi pri diabetiku – psihološka priprava


® Slavka Brajovič Hajdenkumer

Dr. Alenka Sever, klinična psihologinja iz UKC Ljubljana: Pri diabetikih je v določenih fazah življenja depresivnost kar normalna reakcija.

foto

: AN

A U

LČA

R

stejo kot gobe po dežju in v njih ne boste vedno našli stro-kovnjakov.

Toda kliničnih psihologov nam kronično primanjkuje. Kako pritido vas?

V zdravstvenih domovih, ki imajo mentalnohigienski di-spanzer, lahko poiščete pomoč. In seveda tudi drugod, v temprimeru potrebujete napotnico svojega zdravnika. Koristnoje, če vam zdravnik na napotnico napiše »nujno«, da pride-te do strokovne pomoči pravočasno. Saj se ob dolgotrajnemčakanju na pregled oblikujejo neustrezni vzorci in v tem pri-meru človek potrebuje več časa, da se spet postavi na svojenoge. Te čakalne dobe so pravzaprav zelo nedobrohotne ingotovo pomenijo tudi višji strošek zdravljenja. A to zdrav-stvene zavarovalnice ne zanima.

Informacije naj bi nas sicer okrepile. Pogosto jih poiščemo naspletu. In medtem ko nas prej morda ni bilo strah, nas poprebiranju spletnih forumov zagotovo postane.

Ja, res. To je grozljivo. Že sama strokovna literatura. Ta jeseveda napisana v strokovnem jeziku, ki našteva dejstva,stranske učinke, koliko možnosti je, da umrete … pač ni na-menjena laikom. Zato pravim, pametno je prebrati spletnestrani civilnih združenj bolnikov, posebno koristna je rubri-ka »pogosta vprašanja«. Tisto se splača prebrati, saj so to teme,ki bolnika zanimajo. Denimo vprašanje fantomske boleči-ne pri amputiranem udu. Bolj ko poskrbimo, da je bolnik ču-stveno stabilen, da se počuti varno, da mu pomagamo prisprejemanju spremenjene samopodobe, manjša je možnostfantomskih bolečin.

Diabetiki naj bi bili pogosteje depresivni. Kako depresija vplivana čustveno stabilnost, ki pomaga pri pripravi na zdravstveneposege?

Depresivnost je v vsakem primeru slaba popotnica. Res je,da pri nas slabo ločimo oblike depresivnosti, saj ima depre-sija nešteto obrazov. Glede na to, da so nekateri diabetiki do-kaj življenjsko ovirani zaradi svoje bolezni, je v določenih fa-zah življenja depresivnost kar normalna reakcija. Saj gre zažalovanje za izgubljenim zdravjem, za izgubljenim načinomživljenja, in takrat je treba človeku pomagati, da se prilago-di in uvidi, kaj mu je pa vseeno lepega in vrednega v življe-nju ostalo. To ni hiter proces. Je pa v teh primerih kogniti-vno vedenjska terapija kar na mestu. Vsekakor dobra pripra-va na poseg pomeni tudi boljši izid in hitrejše okrevanje.

Ko je vse skupaj mimo, smo pogosto presenečeni nad močjo inpogumom, ki smo ju zbrali.

Ko je človek enkrat vržen v vodo, ni časa za razmišljanje,ali je voda deroča ali mrzla, trudiš se plavati in imeti nos nadgladino. Terapevtski poseg je za posameznika pogosto pra-va učna ura. Ko se človek sreča s potencialno smrtjo, poten-cialno invalidnostjo, spremenjeno telesno shemo, spreme-njeno samopodobo, takrat se velikokrat zgodi, da po hitrempostopku spremenimo svoje življenjske prioritete. Takratčlovek neverjetno hitro ugotovi, kaj je res pomembno in kajne. Zato nekateri posegi, četudi imajo določene negativneposledice, niso nujno slabi. Poleg tega, da rešijo življenje,lahko tudi po človeški plati veliko pridobimo. Če smo le od-prti za to.

»Že pri mlajših ženskah, največkratkmalu po končanih nosečnostih, se lah-ko začne stresna urinska inkontinenca(SUI), to je nehotno uhajanje urina obfizičnih aktivnostih, denimo telovadbi,poskokih ali teku, pa tudi ob kašljanjuin kihanju. Pri napredovali SUI urin uha-ja že ob vsakem najmanjšem telesnemnaporu. Z leti se težave stopnjujejo. S sta-ranjem postaja pogostejša urgentna urin-ska inkontinenca (UUI) ali čezmernoaktiven sečni mehur. Ženske s to vrstoinkontinence motita predvsem pogost-nost uriniranja in uhajanje urina brez jas-nega vzroka. Pri čezmerno aktivnem se-čnem mehurju uhajanje urina ni nepo-sredno povezano s polnostjo mehurja alitelesno aktivnostjo. Že ob sami misli nastranišče ženskam uide nekaj urina. Tiš-čanje na vodo jih ponoči zbuja in motinaravni počitek. Neredko si medvedjouslugo naredijo same z rednim urinira-njem “za vsak primer”, denimo predvsako prireditvijo, med katero ne bo mo-goče takoj neopaženo na stranišče. Naj-

več žensk – žal nimamo natančnih po-datkov, koliko, saj praviloma ne pride-jo po pomoč – pa ima t. i. mešani tip urin-ske inkontinence. Številne ženske, ki jihje več let pestila SUI, dobijo z leti še čez-merno aktiven sečni mehur. Prej so za-radi težav z zadrževanjem urina ob na-poru kar naprej “preventivno” hodile nastranišče, kar jim z leti lahko povzročiše to, da se mehur samodejno upira raz-tezanju. Že manjša količina urina v me-hurju povzroči tiščanje na vodo (nuja aliurgenca po uriniranju). In ob vsem temženskam z urinsko inkontinenco daneslahko zelo uspešno pomagamo, le po-iskati morajo pomoč! Bolezen lahko tudipovsem ozdravimo.«

Po porodu, ob težkem fizičnemdelu

Dejavniki tveganja za nastanek SUI sonosečnost in porodi, težko fizično delopa tudi genetska zasnova. S številomporodov se povečuje tudi tveganje zaSUI. »Res je, vsak porod pomeni določe-

no poškodbo kolagenih vezivnih tkivnožnice. A to ne pomeni, da imajo teža-ve s SUI vse ženske, ki so rodile. Jih jepa veliko, približno tretjina.« Zakaj sobolj ogrožene zaradi težkega dela? »Obdvigovanju težkih bremen je povečanpritisk na strukture medeničnega dna,zaradi česar začne popuščati oporno ve-zivno tkivo, ki tako ne daje več zadostneopore mehurju in sečnici.«

Je torej mogoča preventiva? Mag. Ur-ška Bizjak Ogrinc: »Seveda vsem žen-skam svetujemo Keglove vaje za krepi-tev mišic medeničnega dna. Te do nekemere zaležejo, vendar ne povsem, saj ve-zivnih tkiv ne moremo stiskati in takokrepiti. Poroda seveda ne odsvetujemo,tudi službe oziroma drugih zadolžitev,ki morda zahtevajo naporno delo, si nemoremo vedno izbirati sami, še bolj tovelja za genetsko obremenitev s t. i. sla-bostjo vezivnega tkiva. Ženske, ki žeimajo težave in jih te motijo, naj torej onjih spregovorijo.«

Je SUI čedalje pogostejša?Podatkov o morebitnem naraščanju

SUI med ženskami ni. »Je pa res, da sesodobna ženska več ukvarja s športomtudi po 40. letu starosti in jo te težave ve-liko bolj motijo. Nekoč je življenje ženskpri teh letih teklo nekoliko drugače. Mor-da nas ginekologe prav zato vendarlepočasi, a vztrajno o UI sprašuje čedaljeveč pacientk. V našo ambulanto poveči-ni prihajajo mlajše in nekoliko vitkejšeženske, ki želijo izboljšati kakovost svo-jega življenja. Ta težava jih prav zaradiaktivnega življenjskega sloga zelo moti,zato iščejo pomoč.«

Kako je mogoče pomagati»Moram poudariti, da bi bilo – glede

na dozdajšnja dognanja in izkušnje –zdravljenje z laserjem zelo smiselna

Ozdraviti jo je mogoče z laserskim posegom

Najmanj tretjina žensk, v obdobju menopavze lahko tudi več kot polovica, ima vsaj občasne težave z zadrževanjemoziroma uhajanjem urina. Urinska inkontinenca ne ogroža življenja. Morda zato po pomoč pride le vsaka tretjaženska s tovrstnimi težavami. »Kar je škoda,« poudarja mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., spec. ginekologije inporodništva, »saj je za boljši uspeh pri preprečevanju napredovanja urinske inkontinence ključno prav hitroukrepanje že ob začetnih težavah. Ženskam v zgodnjih srednjih letih, ki jih pesti stresna urinska inkontinenca, z novimi metodami zdravljenja z laserjem lahko pomagamo do povsem “suhega”.

OSREDNJA TEMA: Posegi pri diabetiku – laser


® Tina Kralj

Mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ambulanta Juna,Ljubljana: Vse, kar se dela v nožnici, naj dela ginekolog.

foto

: TIN

A K

RALJ


prva metoda izbire pomoči pri SUI. Žalje v Sloveniji tovrstno zdravljenje še iz-ključno samoplačniško, vendar upa-mo, da se bo to spremenilo, kot se ježe ponekod v tujini.« Praviloma pri bla-gi, lahko pa tudi pri zmerni SUI zado-stuje že ena terapija. »Ko ženske popribližno dveh mesecih pridejo na kon-trolni pregled, so neredko že ozdra-vljene, torej nimajo težav z nekontro-liranim uhajanjem urina. Sicer posto-pek – ena terapija traja približno 45 mi-nut – ponovimo.« Pri starejših ženskahje tvorba vezivnih tkiv v celotnem te-lesu zelo pičla, zato njim največkratne morejo več tako učinkovito poma-gati. »A večini vendarle težave precejomilimo ali upočasnimo napredovanjebolezni, kar je zelo pomembno za ka-kovost njihovega življenja,« poudarjasogovornica.

Doslej uveljavljeni metodi zdravljenjaSUI sta še elektrostimulacija in TVT-operacija. Pri zadnji pod sečnico vstavi-jo nenapetostni trak in tako dosežejoprej izgubljeno oporo. TVT je kirurškiposeg, ki potrebuje anestezijo in ga iz-vajajo v operacijski dvorani, kot ob vsa-kem takem posegu lahko nastanejo kla-sični kirurški zapleti. Če t. i. sling-ope-racije ne uspejo, ostane le še malo mož-

nosti za dodatno zdravljenje. »Zato jezelo pomembno, da najprej izčrpamovse neinvazivne metode zdravljenja.«Pri starejših bolnicah s cistokelo, torejmehurjem, povešenim v nožnico, se pritežavah lahko odločijo še za t. i. vaginal-no plastiko. Tudi ta poseg je kirurški inzahteva splošno anestezijo.

Kdaj je varno?Zdravljenje SUI s pulznim laserjem je

pri nas (za zdaj) na voljo v le nekaj gi-nekoloških ordinacijah. »Kar je prav, sajmora posege v nožnici delati izključnoginekolog. Res so sodobni laserji na splo-šno veliko varnejši in možnosti za ope-kline ali druge poškodbe so minimal-ne. Kljub temu povsem brez tveganjatudi tu ne gre in če tak laser ne deluje vrokah zdravnika, ni nujno varen,« opo-zarja mag. Bizjak Ogrinc. Poseg izvaja-jo brez anestezije, saj je neboleč. Včasihostane kratkotrajna rdečina, ki kmaluizzveni. »Vendar morajo ženske vedeti,da sama regeneracija traja različno dol-go. Zato se učinki lahko pokažejo alizelo hitro ali pa tudi šele čez nekaj me-secev.« Večjo varnost zdravljenja zago-tavlja tudi zdrava nožnica, zato je vsa-ko morebitno vnetje treba pozdravitipred posegom.

Kdaj torej k zdravniku?Zagotovo takrat, ko vas nehoteno uha-

janje urina moti, odgovarja naša sogovor-

nica. »Takoj pa takrat, ko vam uide sečob vsaki aktivnosti, kašlju, kihanju. Sta-nje se samo od sebe ne bo umirilo, tem-več se bo stopnjevalo, ženski bo uhaja-lo čedalje več urina in tudi pogosteje.«Hitro ukrepanje je pomembno tudi zaboljši učinek zdravljenja z laserjem, sajje zmožnost regeneracije tkiv odvisnatudi od starosti.

Diabetes in SUISo sladkorne bolnice med bolj ogro-

ženimi za katero od vrst inkontinence,smo še vprašali našo sogovornico. »Mor-da bi bilo smiselno opozoriti na poliu-rijo, precej značilno za sladkorno bole-zen. To ne pomeni avtomatičnega raz-voja urinske inkontinence, zagotovo pajim pogosto uriniranje s tega vidika ni vprid. Hkrati imajo ženske s sladkorno bo-leznijo praviloma veliko drugih težav, za-radi katerih se jim uhajanje urina niti nezdi toliko pomembno. In vendar, gledena to, da danes sodobna medicina omo-goča sladkornim bolnicam občutno dalj-še in kakovostnejše življenje, ne vem, za-kaj si ne bi pomagale še na tem področ-ju.« Pri tem velja posebno opozorilo, dase mora vsaka sladkorna bolnica, ki birada odpravila svoje težave zaradi SUI zlaserjem, pred tem obvezno posvetova-ti s svojim diabetologom.

ABC urinske inkontinenceUrinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina.Stresna urinska inkontinenca: • Nastane zaradi popuščanja vezivnih tkiv nožnice, ki dajejo oporo mehurju in se-

čnici, in se kaže kot nehoteno uhajanje urina pri povečanem pritisku v trebuhu,med telesno dejavnostjo, kašljanjem in kihanjem.

• Pogosteje prizadene ženske po 40. letu starosti; ki so rodile, imajo naporno delo zdviganjem težkih bremen ali so genetsko obremenjene. Z leti napreduje.

• Terapija je večinoma kirurška, novejša je laserska.Urgentna urinska inkontinenca: • Nastane zaradi različnih vzrokov, lahko tudi ob kakšni nevrološki bolezni, in se

kaže kot nenadna nujna potreba po uriniranju, ki ji sledi nehoteno uhajanje urina.Ženske motijo predvsem pogostnost uriniranja in nepredvidljivi vzorci stimulusov,ki spodbudijo željo po uriniranju.

• Posledica urgentne inkontinence sta zmanjšana zmogljivost mehurja in čezmernoaktiven sečni mehur.

• Pogosteje prizadene starejše ženske.• Terapija je največkrat medikamentozna, uspešni metodi sta tudi akupunktura in

avtogeni trening.Mešana urinska inkontinenca: • Prepletajo se težave zaradi stresne in urgentne urinske inkontinence.

Kaj pomeni laserskopomlajevanje nožnice S sodobnimi laserji je mogoče do nekemere pomladiti nožnico oz. znova vzpo-staviti stanje, kakršno je bilo pred “po-škodbo” nožnice. Z lasersko svetlobo se-grevajo vezivna tkiva nožnice, ki se podvplivom toplote skrčijo. Toplotni učineklaserske svetlobe spodbudi regeneraci-jo vezivnih tkiv v nožnici. Tako se ustvari

čvrstejše in bolj elastično tkivo nožnice,ki daje izboljšano oporo sečnici in me-hurju, hkrati pa omogoča bolj čutečespolne odnose. Zdravljenje z laserjem jev rokah usposobljenega ginekologa var-no in nima neželenih stranskih učinkov.

»Pri otrocih in mladostnikih kirurginajpogosteje posegamo zaradi težav z iz-raščanjem zob. Praviloma gre za opera-cije, s katerimi dopolnjujemo specialisti-čno ortodontsko zdravljenje ali pa odstra-njujemo nadštevilne ali nepravilno raš-čene zobe in rešujemo zagate, ki se jihzgolj z ortodontskim zdravljenjem neda odpraviti. V naslednjem starostnemobdobju prihajajo v ospredje pravilomaproblemi, ki so povezani s kroničnimi in-fekcijami, zlasti granulomi, ki so najpo-gosteje posledica kariesa in odmrtja zob-ne pulpe. Ko vnetje prodre v korenino,lahko nastane kronično vnetje kosti obkoreninskem vršku, ki ga, če to ne uspezobozdravniku z neoperativnimi tehni-kami, lahko reši le kirurg,« razlaga dr.Gorjanc in dodaja, da v obdobju odraslo-sti čedalje bolj prevladujejo ljudje, kiimajo težave zaradi obzobnih tkiv. Zdra-vljenje teh je sicer primarno v domenispecialistov parodontologov, a ga prinajtežjih primerih dopolnjuje kirurškozdravljenje.

Kirurgi skozi vsa starostna obdobjaodstranjujejo tudi že izrasle in nerešlji-vo obolele zobe, vendar je teh posegovzaradi vse boljše skrbi za zobe že odnajnežnejše starosti naprej na srečo če-dalje manj. Ta potreba sicer vseeno na-rašča pri starejših, pojasnjuje sogovor-nik in dodaja, da na področje maksilo-facialne kirurgije spadajo tudi v tej sta-rostni skupini pogostejše operacije tu-morjev, tako benignih kot rakastih. Zdra-vljenje zadnjih daje najboljše rezultatez multidisciplinarnim pristopom razli-čnih strok oziroma strokovnjakov: ki-rurgov, internistov onkologov in radio-terapevtov onkologov. Kirurške posegemaksilofacialni kirurgi opravljajo v ustnivotlini, na vratu, na kosteh in mehkih tki-vih obraznega dela glave. Poleg tegaopravljajo še rekonstrukcije delov obra-za, ukvarjajo pa se tudi s prirojeniminapakami v ustni votlini (razcep ustni-ce ali neba).

Sladkorni bolniki so manjodporni

Skrb za zdrave zobe in obzobna tkivaje zelo pomembna za vsakogar, za slad-korne bolnike pa še zlasti. Zaradi nara-ve svoje bolezni so sladkorni bolnikipraviloma manj odporni, še zlasti obneurejenem krvnem sladkorju. V ustnivotlini se to lahko izraža v hitrejšem inizrazitejšem poslabševanju parodontal-ne bolezni, če imajo nezdravljen kroni-čen infekt, pa se pri njih lahko razvije-jo tudi težji, celo življenje ogrožajočiognojki (abscesi), difuzna gnojna vne-tja (flegmone) in celo zastrupitev krvi alisepsa. Vse našteto so vsekakor razlogi,zaradi katerih je nujno, da je sladkornabolezen čim prej odkrita in se bolnikzačne ustrezno zdraviti, cilj pa je seve-da čim bolj stalna in uravnana ravenkrvnega sladkorja. Tak sladkor ugodnovpliva tudi na operativne posege in napooperativno obdobje, saj je rehabilita-cija hitrejša.

Med nujnostjo in možnostjo čakanja

In kaj se zgodi, če ima sladkorni bol-nik slabo urejen sladkor, a ga čaka nu-jen poseg? Sogovornik odgovarja, da vmedicini vedno tehtajo med nujnostjoposega in možnostjo čakanja zaradi op-timizacije zdravstvenega stanja. »Zdrav-niki vedno težimo k temu, da bolnika naposeg že pred njim ustrezno pripravimo,kamor spada tudi ureditev krvnega slad-korja. A če je bolezen akutno ogrožajo-ča in operacija zato nujna, vedno to žalni mogoče in zato vse nujne posege, kijih ne moremo odložiti, izvedemo neglede na kronične bolezni. Seveda pa zdoločenimi ob- in pooperativnimi prila-goditvami. Z veseljem pa ugotavljam,da je prepoznavanje in zdravljenje slad-kornih bolnikov pri nas na zelo visoki ra-vni, zadovoljen pa sem tudi s sodelova-njem med strokami. Kirurg se lahko ved-no obrne na kolega diabetologa ali spe-cialista družinske medicine, ki bolnikavodi, in skupaj prilagodita terapijo.«

Spremenjena shema inzulinaPo posegih v ustni votlini bolniki po-

gosto nekaj časa ne morejo uživati hra-ne, kar za sladkornega bolnika pomeni,da se poruši tudi njegova ustaljena she-ma vnosa hrane in vbrizgavanja inzuli-na. »Če bo poseg takšne narave, da bol-nik po njem daljši čas ne bo mogel je-sti, ga moramo na to vsekakor opozori-ti pred posegom, saj bo le tako lahko pra-vočasno mislil in se prilagodil na druga-čen ritem in odmerke inzulina. K srečipa je danes večina posegov v lokalnianesteziji takšnih, da lahko bolniki jedonajpozneje tri ali štiri ure po končanemposegu, kar pomeni, da lahko z dobročasovno organizacijo operacije oziromaposega v ustni votlini inzulinskega rit-ma ni treba prilagajati in spreminjati,«pojasnjuje dr. Gorjanc in dodaja, da jevsak kirurški poseg v telo za organizemstres. Stres pa lahko prek horminskih

Kirurški posegi v ustni votlini

Reden obisk pri zobozdravniku je del splošne skrbi za organizem. Tovrstna skrb praviloma zagotavlja zdrave zobein obzobna tkiva. Kljub redni skrbi pa se zgodi, da so potrebni v ustni votlini tudi kirurški posegi, ki jih opravljajooralni in maksilofacialni kirurgi. Kot pravi naš sogovornik Matija Gorjanc, dr. med., dr. dent. med., specialistmaksilofacialne kirurgije, se vrste kirurških posegov razlikujejo glede na starostna obdobja.

OSREDNJA TEMA: Posegi pri diabetiku – v ustni votlini


® Maja Južnič Sotlar

Matija Gorjanc, dr. med., dr. dent. med.,specialist maksilofacialne kirurgije

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. G.


mehanizmov še dodatno spremenipresnovo in raven krvnega sladkorja,vendar je to nihanje pri majhnih po-segih praviloma kratkotrajno in seuredi samo od sebe.

Krvavitve niso problemKot pravi dr. Gorjanc, med kirur-

škimi posegi lahko prihaja do manj-ših krvavitev, ki pa ne pomenijo več-jih težav, saj jih večinoma opazijo insproti ustavljajo. Sladkorni bolniki vsmislu povečanega tveganja za krva-vitev niso rizična skupina. Večja teža-va je lahko kronična rana v ustni vot-lini, predvsem zaradi obilice bakte-rij, ki poseljujejo ustno votlino in lah-ko hitro privedejo do infekcij.

Za sladkorne bolnike je zelo po-membno, da redno hodijo k zobo-zdravniku, ki bo sproti popravljal vsezobe, prizadete zaradi kariesa ali pa-rodontalne bolezni. Redni obiski so šezlasti priporočljivi za tiste sladkornebolnike, ki nosijo delno ali popolnoprotezo, ki je v nenehnem površin-skem stiku z ustno sluznico. Pri njihje treba imeti v mislih večjo možnostza glivične okužbe, saj sladkorna bo-lezen še dodatno spodbuja rast inmnoženje gliv kvasovk.

Implantati varni tudi za sladkorne bolnike

Implantati niso nadomestitev za la-stne zdrave ali uspešno pozdravljenezobe. So pa gotovo velikokrat najbolj-ši način nadomestitve izgubljenih alibrezupno obolelih zob. Implantatiniso izpostavljeni kariesu, na njih nenastajajo granulomi, nimajo živcevin zato ne bolijo. Niso pa odporni navnetje sluznice ali kosti na prehoduimplantata v ustno votlino. To je ne-kakšen ekvivalent parodontalne bole-zni, strokovno pa se imenuje periim-plantitis. Glavni dejavniki tveganjazanj so: kajenje, slaba ustna higienain neurejena sladkorna bolezen. Zatokirurgi za sladkorne bolnike z neure-jenim sladkorjem pred vstavitvijo zob-nih vsadkov zahtevamo ustrezno dia-betološko zdravljenje in pripravo in seposega lotimo šele takrat, ko je slad-kor urejen. Seveda pa je ob tem sko-rajda nujno odpraviti še preostala dva,zgolj od sloga življenja odvisna de-javnika tveganja. Z implantati se skrbza zobe ne konča!

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pomen nesladkanih pijač

Slovenski mladostniki se debelijo in zbolevajo

Osebe s sladkorno boleznijo naj bi še bolj kot druge vedele, da je pitje pijačz dodanim sladkorjem povezano s tveganjem za debelost, sladkornobolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter druge bolezni. Sladkorni bolnikivedo, da je zanje najboljša, najbolj zdrava in edina prava pijača, ki resničnoodžeja, navadna voda, najbolje kar iz pipe. Pa razumejo, kako pomembno jeto dejstvo tudi za njihove otroke, vnuke? Slovenski mladostniki namrečprecej izstopajo po pogostnosti pitja brezalkoholnih sladkanih pijač v primerjavi s svojimi vrstniki v Evropi. Letos so naši 15-letniki v posebniraziskavi zasedli celo – v tem primeru žalostno – prvo mesto.

® Tina Kralj

Kot že dlje časa opozarjajo strokov-njaki, v Sloveniji debelost in čezmernatelesna teža pri otrocih in mladostnikih,seveda tudi pri odraslih, naraščata. Stro-kovnjaki s Pediatrične klinike UKC Lju-bljana ugotavljajo, da otroci in mladost-niki v Sloveniji popijejo večje količinepijač z dodanim sladkorjem (PDS), kotbi bilo še varno za njihovo zdravje.Zato so jeseni skupaj s Fakulteto zadružbene vede v Ljubljani zagnali pro-jekt Voda zmaga, v okviru katerega naštirih ljubljanskih osnovnih šolah iz-vajajo dejavnosti za spodbujanje otrok,da namesto sladkih pijač pogosteje po-sežejo po vodi, za ozaveščanje tudi nji-hovih staršev o posledicah čezmerne-ga pitja PDS in prednostih pitja vode terza spodbujanje šol k izboljšanju jedil-nikov. Projekt, ki ga je odobrila Komi-sija Republike Slovenije za medicinskoetiko, vodi doc. dr. Nataša Fidler Mis,univ. dipl. inž., s Pediatrične klinikeUKC Ljubljana.

Učiti se morajo tudi odrasliŠtevilne raziskave so tudi pri odraslih

potrdile tesno povezanost med uživa-njem PDS in debelostjo, sladkorno bo-leznijo ter obolenji srca in žilja. Uživa-nje PDS se je, kot so pokazale nekatereraziskave, v zadnjem desetletju skorajpodvojilo, kar prav tako kliče po ukre-panju tudi pri odrasli populaciji. Zato sokot druga ciljna skupina projekta Vodazmaga ogroženi odrasli; ta del vodi doc.dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni di-rektor Interne klinike UKC Ljubljana. Vobeh skupinah želijo na strokoven inpsihološko prijazen način spodbudititako mlade kot starejše, da namesto PDS

pijejo vodo, po možnosti neposrednoiz pipe, mineralno vodo in nesladkan čaj.Pitje PDS in sadnih sokov (do največdeciliter in pol na dan) naj bi omejili lena neposreden čas pred intenzivnošportno dejavnostjo ali po njej.

Nevarne kot alkohol in tobak PDS vsebujejo za telo skoraj neopazne

kalorije. Ker organizem teh kalorij ne za-zna dovolj dobro in jih ne nadomešča,se lahko poruši uravnavanje apetita. Poocenah strokovnjakov s Harvarda PDSne bi smeli uvrščati med ustrezno hra-no in pijačo, temveč v kategorijo nevar-nih snovi, kot so transmaščobe, alko-hol in tobak. Kot so še spomnili snoval-ci programa Voda zmaga, že samo en ko-zarec na dan lahko naredi veliko razli-ko v delovanju našega organizma. Tisti,ki redno pijejo vodo, dokazano dnevnozaužijejo manj kalorij in imajo bolj zdravbioritem v primerjavi s tistimi, ki pijejosladke pijače.

Zakaj opozoriti odrasle?Prehranske navade slovenskih mla-

dostnikov so – kot kažejo raziskave –nezdrave in jih je treba izboljšati. Pogo-sto so sladkorji v pijačah precej skriti inzavajajo potrošnike, kot je to pri števil-nih vodah z okusom. Pollitrska plasten-ka vode z okusom lahko vsebuje kar 22g sladkorja, kar ustreza 4,4 kocke slad-korja.

Otroci pridobijo prve navade v zvezis pitjem tekočin doma. In otroci ne po-slušajo, ampak gledajo. Naloga odraslihje torej biti dober zgled tudi pri izbiri pi-jače, ki naj odžeja. Pa srečno in na zdra-vje – s kozarcem navadne vode!

Diabetična retinopatija je najpogostej-ši razlog za slepoto med delovnim pre-bivalstvom. »Preventivna obravnava prinas je v glavnem dobra. Prizadevamosi, da bi vsak na novo odkriti bolnik ssladkorno boleznijo tipa dve že ob prvempregledu pri diabetologu opravil tudi sli-kanje očesnega ozadja. Če oftalmolog,ki pregleda slike, ugotovi spremembe, kizahtevajo natančnejši pregled in more-biti že ukrepanje, bolnika povabi na do-daten pregled. Bolniki s sladkorno bo-leznijo tipa ena naj bi bili pregledani vprvih letih po odkritju bolezni,« pojas-njuje mag. Mojca Urbančič, dr. med.,spec. oftalmologije z Očesne klinike UKCLjubljana.

Sladkorna bolezen prizadene celotnooko. Poleg mrežnice je lahko prizadetapovršina očesa zaradi sprememb v rože-nici, nastanejo lahko spremembe v leči(siva mrena), v očesnem zakotju (zele-na mrena), prizadet je lahko vidni živec,pa tudi živci, ki oživčujejo mišice, kipremikajo oči. Mrežnico oziroma očesnoozadje delimo na centralni del, ki je ru-mena pega ali makula, ter preostali, pe-riferni del. Zaradi vpliva na centralnovidno ostrino stroka loči diabetično re-tinopatijo na splošno in posebej diabe-tično makulopatijo (torej prizadetostcentralnega dela mrežnice). V rumenipegi je gostota fotoreceptorjev največja,zato s tem delom očesa najostreje vidi-mo. Kadar tam nastane okvara, se ostri-na vida poslabša. »Za okvaro rumenepege v okviru sladkorne bolezni upora-

bljamo različna imena, najpogosteje dia-betična makulopatija ali diabetični ma-kularni edem (pomeni kopičenje teko-čine v tem delu).«

Tveganje za manjše poškodbeDiabetično retinopatijo zdravijo z la-

sersko fotokoagulacijo, z očesnimi injek-cijami in v hudih, napredovalih prime-rih z operacijo – vitrektomijo.

Lasersko fotokoagulacijo in zdravlje-nje z očesnimi injekcijami izvajajo am-bulantno. Bolnika za laserski poseg nitreba posebej pripravljati, v ambulanti

dobi očesne kapljice za razširitev zenicin kapljice, ki prehodno omrtvijo povr-šino očesa, pojasnjuje mag. Urbančiče-va: »Pri njih obstaja nekoliko večje tve-ganje za nastanek majhnih poškodb napovršini roženice po laserskem posegu– pri laserskem posegu namreč upora-bljamo posebno lečo, ki jo pred posegomvnesemo na oko in ob odstranitvi le-tevčasih nastane majhna poškodba. To jesicer zelo redko, vendar je možnost zato pri sladkornih bolnikih večja. Sladkor-na bolezen prizadene drobne živce zapovršino očesa, zato je oko manj občut-ljivo. Sladkorna bolezen tudi zmanjša ref-leksno solzenje in tako so oči bolj suhe.Povrhnji sloj se laže olušči in nastanejolahko manjše poškodbe. Hkrati sta zadiabetes značilna počasnejše celjenjeran in večje tveganje za nastanek okužbpo posegih. Delo s sladkornim bolni-kom torej zahteva še več pozornegaspremljanja stanja očesa po posegu.«

Prvi na operacijo»V novejšem času za zdravljenje diabe-

tičnega makularnega edema uporabljamozdravila, ki jih v oko dajemo v oblikiinjekcij. Uporabljamo zdravilo, ki je t. i.zaviralec endotelijskega rastnega faktor-ja (antagonist VEGF), proučuje pa seučinkovitost tudi drugih zdravil, na pri-mer kortikosteroidov.« Tudi v tem pri-meru sladkorni bolnik praviloma ne po-trebuje dodatnih preiskav pred samo apli-kacijo zdravila, po posegu – enako kot polaserskem – pa ga je treba pozorno sle-diti. Mag. Mojca Urbančič: »Drugače je prizelo napredovalih spremembah s krvavit-vami v steklovino oziroma odstopommrežnice, kjer moramo opraviti operati-vni poseg – vitrektomijo. Gre za operaci-jo, med katero je bolnik v splošni aneste-

Pazite, kdaj greste na pregled za nova očala!

Najpogostejši in najresnejši očesni zaplet sladkorne bolezni je diabetična retinopatija, torej prizadetost mrežnicezaradi okvare drobnih žilic, ki jo prehranjujejo. Vendar pa sladkorna bolezen lahko povzroča spremembe tudi nadrugih očesnih strukturah, ne samo na mrežničnem žilju in mrežnici. Spremembe drugih očesnih struktur so sicerv primerjavi z DR manj pomembne za vid ali precej redkejše, vendar lahko pripomorejo k poslabšanju vida, prav tako pa imajo bolniki lahko zaradi njih dodatne neprijetne očesne težave. Sladkorni bolniki imajo pogostotežave zaradi suhih oči, pogostejši sta pri njih siva in zelena mrena. Določanje prave optične korekcije je pri njihlahko težavno. Očesna površina je pri diabetiku dovzetnejša za poškodbe. Sladkorni bolniki so bolj dovzetni zaokužbe in rane se pri njih celijo počasneje, zato je potrebno skrbnejše spremljanje po očesnih operacijah.

OSREDNJA TEMA: Posegi pri diabetiku – pri oftalmologu


® Tina Kralj

Je mogoča preventiva? »Da,« odgovarjamag. Mojca Urbančič, dr. med., spec.

oftalmologinja. »Ključna je dobro urejenasladkorna bolezen, torej čim manjše nihanjeravni krvnega sladkorja ter urejen krvni tlakin ustrezno zdravljenje morebiti povišanih

maščob v krvi. Vse to so dejavniki tveganjaza nastanek zapletov v očeh. Sladkorni

bolniki, ki ustrezno skrbijo zase, imajo manjzapletov, ti nastanejo pozneje, pa tudi

učinkovitost našega zdravljenja pri njih jeboljša.«

foto

: TIN

A K

RALJ

Sladkorni bolniki imajo manj občutljivo površino očesa in pogostosuhe oči, zato so dovzetnejši za poškodbe očesne površine. Zaradidiabetesa so bolj nagnjeni k okužbam, rane se jim slabše inpočasneje celijo.


ziji. Le redko se odločamo za operacijov lokalni anesteziji, saj so to po navadidaljše operacije. Sladkorni bolniki mora-jo pred vsakim takim posegom opravitiveč preiskav, med drugim razne krvnepreiskave, s katerimi preverimo krvnosliko, raven sladkorja v krvi, delovanjeledvic, opraviti morajo rentgensko slika-nje pljuč itd. K nam pridejo po navadi danpred posegom, ko jih pregleda zmanjša-mo zaplete predvsem zaradi morebitnehipoglikemije.« Sladkorni bolniki zaradisvoje osnovne bolezni tudi anesteziolog,ki preveri, ali je bolnik sposoben za ope-racijo v splošni anesteziji. Zjutraj mora-jo biti tešči, zato poskrbimo, da so prvina vrsti, s čimer dodatno ne ostajajo dljev bolnišnici, merilo za podaljšano obrav-navo so morebitni zapleti po posegu.

“Posebna” zelena mrenaMotnjave oziroma skalitve leče imenu-

jemo katarakta ali siva mrena. Katarak-ta je pri sladkornih bolnikih od dva- doštirikrat pogostejša in od 20 do 30 let prejkot pri enako starih ljudeh, ki nimajosladkorne bolezni. Pri mladih sladkor-nih bolnikih lahko nastane t. i. katarak-ta snowflake, ki hitro napreduje v popol-no skalitev leče. Kadar katarakta po-membno vpliva na vid, je potrebna ope-racija. Z operacijo skaljeno lečo odstra-nijo ter jo nadomestijo z umetno lečo.»Za sam poseg – sivo mreno zdravimooperativno v lokalni oziroma topičnianesteziji – bolniki dobijo navodila, ka-tere preiskave opravijo pred tem pri svo-jem zdravniku, enako kot bolniki, ki ni-majo sladkorne bolezni.«

Glavkom ali zelena mrena je bolezen,pri kateri se razvijata okvara vidnegaživca in progresivna izguba vida. Pogo-sto, a ne vedno, je temu pridružen višjiočesni tlak. Glavkom je pri sladkornihbolnikih pogostejši, zdravijo ga enako kotpri ljudeh, ki niso kot pri drugih. Pri ti-stih z že izraženo diabetično retinopa-tijo, še posebej z diabetičnim sladkornibolniki. Neovaskularni glavkom je po-sebna oblika glavkoma, ki lahko nasta-ne pri bolnikih z napredovalo diabetičnoretinopatijo in ga je zelo težko zdraviti.

Zdravljenje navadne sive in zelenemrene pri sladkornih bolnikih je nače-loma enako uspešno makularnim ede-mom, pa se zaradi vnetnega dogajanjapo operaciji sive mrene lahko poslabša-jo spremembe v makuli. »Zato jih mo-ramo še skrbneje spremljati.«

Kdaj po nova očala?Osnovna korekcija dioptrije pri vseh

je predpis očal ali kontaktnih leč. Slad-korni bolniki, ki potrebujejo nova oča-la ali leče, naj bodo pri naročanju naočesni pregled za določanje dioptriješe posebej previdni. »Tistim z neureje-no sladkorno boleznijo, torej z velikimnihanjem ravni sladkorja v krvi, se spre-minja tudi refrakcija oziroma dioptrija,in to tako izrazito, da lahko domov pri-nesejo očala, s katerimi ne bodo dobrovideli,« opozarja mag. Mojca Urbančič.

Nihanje ravni sladkorja v krvi povzro-či reverzibilno spreminjanje oblike leče.Ob zvišani ravni sladkorja v krvi se v lečikopiči sorbitol, zaradi razlike v osmot-skih tlakih v lečne celice prehaja vodain leča nabrekne. S tem se poveča lom-na moč leče in oko postane bolj kratko-vidno. Ko se raven sladkorja v krvi zni-ža, poteka proces v nasprotni smeri.Taka »spreminjajoča se kratkovidnost«je lahko prvi znak sladkorne bolezni.»Zato je pri predpisu novih očal oziro-ma kontaktnih leč zelo pomembno, dapregled opravimo, ko imamo sladkor vkrvi dobro urejen.« Kot še opozarja of-talmologinja, naj tisti sladkorni bolni-ki, ki uporabljajo kontaktne leče, nad-vse pozorno skrbijo za ustrezno higie-no in upoštevajo navodila, koliko časasmejo nositi kontaktne leče. Kajti žeomenjeni dejavniki tveganja – slabšaobčutljivost površine očesa, manj solzin večja dovzetnost za okužbe ter slab-še celjenje – ob nezadostni skrbi lahkoprivedejo do hudih okužb na površiniroženice.

Refraktivni laserski posegi Danes je na voljo več različnih kirur-

ških posegov za korekcijo dioptrije, naj-popularnejši so laserski. »Očesni kirurgs posebnim laserjem spremeni oblikoroženice in posledično dioptrijo očesa.Poznamo različne laserske metode, ne-

kateri posegi se izvajajo napovršini, drugi v globi-

ni roženice. Zaradisprememb v struk-

turi roženice, zaradimanjše občutljivosti in

bolj suhih oči ter počasnej-šega celjenja je pri sladkornih

bolnikih na splošno potrebna več-ja previdnost pri tovrstnem zdravlje-

nju,« pravi mag. Urbančičeva. Zato ne-kateri kirurgi lasersko korekcijo diop-trije pri diabetiku raje odklonijo. »Grenamreč za poseg, ki pri osebah s slad-korno boleznijo lahko po nepotrebnempovečuje tveganje za zaplete.« Laser-skih korekcij dioptrije na kliniki ne iz-vajajo. Ker je to načeloma poseg na si-cer zdravem očesu, ga zdravstvena za-varovalnica ne krije in je v celoti samo-plačniški.

Na pregled za dioptrijo le z urejeno sladkorno boleznijo! Vnasprotnem primeru boste domov prinesli neustrezna očala oziromakontaktne leče.

Očala lahko dobite tudi “na recept” V času krize, ko vsak evro še skrbneje porabimo, še vedno preredkopotrošniki izkoristijo možnost, da korekcijska očala dobijo na “recept”.Pravica do pripomočka za vid je namreč pravica iz zdravstvenega zavarova-nja, tako da 10 odstotkov stroška standardnega pripomočka za vid krije obve-zno zavarovanje, 90 odstotkov pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zveza po-trošnikov Slovenije (ZPS) je na spletnem portalu www.zps.si objavila pregled po-nudbe optikov, pogodbenih dobaviteljev ZZZS. Objavljena preglednica je pregledponudbe okvirjev za očala “na recept” brez doplačila za skoraj 50 odstotkov po-godbenih dobaviteljev pripomočkov za vid. »Podatki kažejo, da naj potrošnikeskromna izbira pri prvem ponudniku ne odvrne od namere, da izberejo “očala narecept”, zato jim svetujemo, naj preverijo ponudbo tudi pri drugih pogodbenihpartnerjih ZZZS,« je poudarila Breda Kutin, predsednica ZPS in dodala: »ZPS se jenamreč odločila za takšen pregled ponudbe prav za spodbudo potrošnikom, najpri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja primerjajo ponudbo, saj re-zultati kažejo, da se ponudba t. i. “očal na recept” od ponudnika do ponudnikazelo razlikuje.«

To seveda ne pomeni, da lahko na svoj je-dilnik kar po vrsti uvrščamo vse, kar namtrgovina ponuja v pazničinih časih. Trgovciimajo pač svoj račun in ta ni nič kaj prijazendo potrošnikovega zdravja. Pri izbiri živil zamorebitne narezke omejimo količino, izbe-rimo raje manj mastne mesne izdelke neko-liko višjega kakovostnega razreda. Načelo»manj je več« naj nas spremlja na vsakem ko-raku. Letos bo večina Slovencev po vsej ver-jetnosti ostala doma in sladkorni bolniki nebodo izjema. Težave, kaj pripraviti, mordalahko nekoliko omilimo s predlaganimi re-cepti. So samo predlogi, samo ideje, s kate-rimi si je mogoče pomagati pri prazničnemjedilniku. In kar je najbolje, predlagane jediniso vezane na kakšen praznik, lahko si jihpripravimo za silvestrovo, za rojstnodnevnijedilnik ali pomembnejšo obletnico. V re-ceptih predlagana količina hrane je orienta-cijska. Praznični jedilnik je vedno sestavljeniz večjega števila posameznih jedi, zato tudipredlagano porcijo lahko še nekoliko zmanj-šamo in s tem razbremenimo prebavila. Ve-liko Slovencev obrok začne z juho. Tipičnaponudba je mesna juha z rezanci ali žlični-ki. A na praznik tekočine ne primanjkuje.Morda bo prijala kakšna predjed, ki jo lah-ko pripravimo dan prej.

Praznične sirove kroglice (predjed)

Recept zadostuje za 6 porcij in potrebuje-mo: 25 dag skute, žlico kisle smetane, žlič-ko čebule v prahu, pol žličke mlete sladkepaprike, 10 dag orehov, mletih ali drobnozdrobljenih, jabolko, očiščeno in narezanona tanke lističe, balzamični kis po okusu,vejico okrasnega peteršilja

Priprava: V mešalni posodi zmešamo sku-to, kislo smetano, mleto papriko in čebulo vprahu. Dobro premešamo v gosto gladko pa-sto. Postavimo v hladilnik za 30 minut tako,da se okusi dobro premešajo. Iz začinjeneskute oblikujemo šest kroglic. Na krožnik alipladenj natrosimo mlete ali drobljene orehein po njih povaljamo skutne kroglice. Doserviranja jih hranimo v plastični posodici vhladilniku. Postrežemo na desertnem krož-niku – po eno kroglico na osebo, skupaj z ne-kaj tankimi rezinami jabolka, ki ga poka-pljamo z balzamičnim kisom in okrasimo zvejico peteršilja.

Energetske in hranilne vrednosti jedi (sirnakroglica, nekaj tankih rezin jabolka): energija:174 kcal, beljakovine: 9 g, ogljikovi hidrati: 9 g, prehranske vlaknine: 2 g; maščobe: 12 g

Glede na površino krožnika, ki jo želimozapolniti z zelenjavo in virom škroba, naj bibila naslednja jed bolj glavna jed. Navedenekoličine so samo okvirne. Vedno je lahkomalce manj npr. repice in nekoliko več ko-renčka, namesto repe lahko uporabimo go-molj podzemne kolerabe, pač uporabimo ti-ste poljščine, ki jih imamo – le pri krompir-ju ostanimo zmerni.

Pisana zelenjavna prilogaZa 4 porcije potrebujemo: manjšo svežorepo (pribl. 20 dag), 2 korenčka (pribl. 15dag), 2 čebuli (pribl. 20 dag), 2 rdeči pesi (pribl. 15 dag), 4 drobne krompirje (pribl. 25 dag), žlico olja, ščepec soli, kumine, mletega če-sna v prahu, rožmarina, majarona

Priprava: Zelenjavo olupimo in nareže-mo na palčke (kakor za pomfrit). Pekač oblo-žimo s pekipapirjem. Zelenjavo drugo zadrugo natresemo v posodo, v katero smonajprej dali žlico olja. Vsako zelenjavo zači-nimo drugače (rdečo peso s kumino, koren-ček z majaronovimi mrvicami, repo z rožma-rinom in krompir z mletim česnom), vsakozelenjavo posebej premešamo, tako da sedodobra prevleče z oljem in oblepi z začim-bo. Začinjeno in namaščeno zelenjavo nalo-

žimo v pekač, ki ga damo v hladno pečico,temperaturo nastavimo na 200 stopinj in pe-čemo približno eno uro. Postrežemo še to-plo, kot prilogo k mesu.

Energetske in hranilne vrednosti porcije pe-čene zelenjave: energija: 132 kcal, beljakovi-ne: 3 g, maščobe: 4 g, ogljikovi hidrati: 23 g,prehranske vlaknine: 5 g

V nedogled bi se lahko prepirali, ali je svi-njina primerna za sladkorne bolnike ali ne.A že bežen pogled na prehranske analizenas sooči s krutimi podatki: prav vse vrstemesa so in bodo vir maščob in te vsebujejotudi škodljive nasičene maščobne kisline.Zato moramo sleherno meso, ki ga izbere-mo, najprej “osvoboditi” odvečne maščobe.

Zakaj si ne bi za spremembo privoščilipraznične svinjske pečenke? Že ob naku-pu poskrbimo, da bo meso čim bolj pusto.Ne bo odveč posebej opozoriti mesarja,naj izbrani kos mesa dodobra očisti vidnihmaščob.

Visoška svinjska pečenkaPotrebujemo: 1,5 kg puste svinjine obrezankare brez kosti ali stegno), 2 večja koren-čka (20 dag), 3 rezine pustega pršuta, pollimone, narezane na rezine, žlico olja, gla-vico česna, sol, lovor, klinčke, mleti poper,grobo mleti česen v prahu

Priprava: Meso s hrbtno stranjo navzdolpoložimo na kuhinjsko desko. Po sredini no-tranje strani zarežemo 1 cm globoko. Očisti-mo korenje, ga po dolžini razrežemo na tret-jino debeline in ga napol skuhamo. Mesopopopramo, potresemo s kumino in z gro-bo mletim česnom in soljo. Začimbe dobrovtremo v meso. Korenje ovijemo v rezinepršuta ter ga potisnemo v zarezo. Meso pre-špikamo še s klinčki, prevežemo z vrvico zapečenje in obložimo še s česnom, limono, na-rezano na tanke rezine, in malce sesekljane-ga peteršilja.

Pečico segrejemo na 200 stopinj in v njejpočasi pečemo meso pri 180 stopinjah. Zavsak kilogram pečemo uro in četrt. Nareže-mo na rezine. Razdelimo na približno 10porcij. Postrežemo lahko toplo ali hladno.

Praznična kuhinja je polna izzivov

Praznično obložena miza? Nekaj, kar pričakujemo, nekaj, kar potrebujemo! Sladkorni bolnik, ki se vse leto trudi v svojem obvladovanju bolezni, je v prazničnih dneh na preizkušnji. Naj si zdaj, med prazniki, da duška in veselouživa v obilju? Morda bi se nekaj časa še izvlekli brez hujših posledic, a pametno le ni. Še posebno ker vemo, da je lahko praznična miza nekaj normalnega tudi za sladkornega bolnika. Praznovanja so in bodo zaznamovanaz dobro hrano. Glavni poudarek naj bo na kakovosti in ne na količini. Na praznični jedilnik lahko uvrstimo tudipovsem navadne jedi, ki pa morajo dobiti svoj praznični videz. Bogastvo barv, vonjev in okusov se mora karprepletati med seboj, tekmovati v prestižnosti ter napadati naša čutila.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Praznične jedi za diabetika


® Jože Lavrinec

foto

: OSE

BNI

ARH

IVJ.

L.


Energetske in hranilne vrednosti jedi: energija: 243kalorij; beljakovine: 30 g; maščobe: 11 g; ogljikovi hi-drati: 3 g; prehranske vlaknine: 1 g

Avokadova solataZa 4 porcije potrebujemo: zrel avokado, ne preme-hek, solatno kumaro 2 korenčka, čebulo, sok ene li-mone, žlico bučnega olja, sol in poper po okusu

Priprava: Avokado razpolovimo, odstranimo pe-ško, ga olupimo in meso narežemo na drobne kocke.Olupimo še kumaro in korenček, čebulo pa očisti-mo. Zelenjavo narežemo na drobne kocke. V solatniposodi zmešamo limonov sok z bučnim oljem, soljoin poprom in dodamo na kocke narezano zelenjavoin avokado, še enkrat dobro premešamo in shranimona hladnem do serviranja.

Energetske in hranilne vrednosti ene porcije solate:energija: 147 kal; beljakovine: 2 g; maščobe: 11 g;ogljikovi hidrati: 12 g; prehranske vlaknine: 5 g

Jagodni puding Za 6 porcij potrebujemo: 2,5 dl vode, 25 dag jagod(zamrznjenih ali svežih), žlico svežega limonovegasoka, 6 žlic stevie ali ustrezno količino drugega sla-dila, 3 jedilne žlice koruznega škroba, 6 žlic sladkesmetane

Priprava: V posodo nalijemo vodo, vmešamo slad-korni nadomestek, delno odtajane jagode in počasizavremo. Dodamo še limonin sok ter vremo še pri-bližno tri minute. V lončku zmešamo koruzni škrobz malo hladne vode in ga umešamo k jagodam. Mednenehnim mešanjem kuhamo še približno dve minu-ti in odstavimo. Razdelimo v šest servirnih posodicin shranimo na hladnem, tako da se strdi. Tik predserviranjem vsako porcijo okrasimo z žlico stepenesmetane.

Energetske in hranilne vrednosti pudinga: energija:80 kcal, beljakovine: 0,5 g; maščobe: 4 g; ogljikovi hi-drati: 11 g

Med praznovanjem si bomo verjetno privoščili tudikavo. Naj bo za ta dan malce nenavadna. Saj je praz-novanje. Sladkor za sladkorne bolnike ni prepove-dan, se pa izogibamo sladkanja napitkov. Tokrat najbo izjemoma uporabljen kot sladilo.

Kraljevska kava (caffe royal)Za 1 skodelico potrebujemo: 1 dcl vode, zvrhanožličko mlete prave kave, nežen ščepec mletega cime-ta, kocko sladkorja, žlico viskija ali druge žgane pijače

Priprava: Skuhamo močno črno kavo in jo servi-ramo v skodelici. Na rob skodelice naslonimo žličkos kockico sladkorja, prelijemo z žgano pijačo in za-žgemo. Ko ogenj dogori, z žličko in ostankom slad-korja premešamo kavo. Po želji lahko začinimo še sščepcem mletega cimeta. Če želimo bolj sladko kavo,dosladkamo z umetnim sladilom.

Energetske in hranilne vrednoti ene kave: energija: 70 kcal, ogljikovi hidrati: 4 g

V sodobni družbi zdravje nima samo osnovnega pomena, torejzdravi smo, ko nismo bolni, temveč smo mu dodali tudi dobro po-čutje in prizadevanje za čim daljše življenje. Načinov, kako to do-seči, je veliko. Med njimi je tudi zdrava prehrana. To je način, kakose prehranjujemo ali kako se hranimo, hrana pa je vse, kar organi-zem sprejema zaradi snovi, ki so potrebne za rast in obstoj.

Ni dovolj poskrbeti, da je hrana pravilno pridelana, prav tako pomem-bno je, kako jo predelamo, da bo dalj časa uporabna. Pri predelavi upo-rabljano najrazličnejše dodatke, da hrano konzerviramo, jo zgostimo alirazredčimo, obarvamo, da je lepša na pogled, in ji tudi izboljšamo aro-mo (te snovi morajo biti na embalaži navedene, lahko pa so označene znezaželenimi E-ji). Te snovi s tujko imenujemo aditivi. Seveda je prav,da se namesto tuje vedno najde domača beseda. Če je še nimamo, joposkušamo narediti, vendar ne kar na hitro, brez razmisleka. Pri besediaditiv nismo bili dovolj natančni. Odločili smo se za prehranski doda-tek (angl. additive). V resnici te snovi dodajamo živilom, ne prehrani.

Druga težava pa je, da se poimenovanje prehransko dopolnilo (angl.supplement) v strokovnih krogih in novinarstvu zamenjuje s pojmomprehranski dodatek. Prehranska dopolnila so namreč koncentrirana po-samezna ali kombinirana hranila ali druge snovi s hranilnim ali fiziolo-škim učinkom, ki se prodajajo v obliki kapsul, pastil, tablet, kapalnihstekleničkah in v drugih podobnih oblikah, da jih lahko uživamo v od-merjenih majhnih količinah. Od zdravil se prehranska dopolnila razli-kujejo po tem, da jim ne pripisujemo zdravilnih učinkov. Vendar marsi-kdo misli, da bo z uživanjem prehranskih dopolnil izboljšal svojo pre-hrano, da bo ta bolj zdrava. To pa ne velja vedno, prav nasprotno, pre-obilno uživanje prehranskih dopolnil lahko prav tako povzroči neurav-noteženo prehrano, ki lahko vodi do različnih obolenj in zdravstvenihstanj.

Prehransko zdravljenje (angl. medical nutrition therapy) – določanjein zagotavljanje prehranske obravnave, ki temelji na natančnem ugota-vljanju zdravstvenega in psihosocialnega stanja, fizičnega pregleda inprehranske zgodovine posameznika. Uporablja se za zdravljenje bole-zni ali preprečevanje bolezni oziroma zapletov, kot na primer pri slad-korni bolezni. Prehransko zdravljenje izvaja dietetik/dietetičarka, kibolniku svetuje o potrebnih vedenjskih spremembah ali spremembahživljenjskega sloga, ki vplivajo na dolgoročne prehranske navade inzdravje. Prehransko zdravljenje se izvaja pri različnih obolenjih in sta-njih, kot so na primer: sladkorna bolezen tipov 1 in 2 ter nosečniškasladkorna bolezen, hipertenzija, dislipidemija, kongestivno srčno po-puščanje, celiakija, ciroza, Kronova bolezen, alergije na hrano,HIV/aids, oralna, enteralna in parenteralna prehranska podpora, pre-hrana onkoloških bolnikov, KOPD, ledvična obolenja, zdravljenje debe-losti, motnje hranjenja, nosečnost, osteoporoza, anemija, prehrana do-jenčkov, motnje požiranja, prirojene napake metabolizma itn.

Vsi ti primeri dokazujejo, da ni vseeno, kako poimenujemo stvari inpojme. Če smo natančni, se izognemo napačnemu razumevanju ali celozavajanju.

Hrana in prehrana,prehranski dodatek inprehransko dopolnilo

® Milojka Mansoor

TERMINOLOŠKI KOTIČEK

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. M.

Probiotiki so specifični živi mikroor-ganizmi, ki blagodejno vplivajo na zdra-vje, saj ohranjajo uravnoteženo črevesnofloro in s tem pripomorejo k optimalniprebavi. Če se človeški organizem boju-je z okužbo, vnetjem, terapijo z zdravi-li ali stresom, ti mikroorganizmi poma-gajo k povrnitvi v normalno stanje. Pre-biotiki pa so snovi, ki pospešujejo raz-voj in razmnoževanje probiotikov v pre-bavilih.

Probiotične bakterije se med seboj precej razlikujejo

Nekatere so koristne v boju proti škod-ljivim bakterijam, druge spodbujajo de-lovanje črevesnih celic, tretje krepijo

imunski sistem.»Lahko bi rekli, daso nekatere nare-dile šolo preven-tive, druge pa soizurjeni terapev-ti,« pojasnjujeprof. dr. Irena Ro-gelj, predstojnicaInštituta za mle-

karstvo Biotehniške fakultete Univerzev Ljubljani. Dokazano je, da probiotikikrajšajo čas infekcijske driske, zlasti priotrocih. Hkrati pa preprečujejo drisko,povezano z zdravljenjem antibiotikov, indrisko, povzročeno z bakterijo Clostri-dium difficile. Pri dojenčkih probiotikipreprečujejo atopijski dermatitis, učin-

kovitost probioti-kov je sicer doka-zana tudi pri zdra-vljenju funkcio-nalnih simptomovčrevesja, zmanjša-nju pogostnostiokužb in izboljša-nju splošne imu-nosti. Dr. Mary

Ellen Sanders, mednarodno priznanastrokovnjakinja za probiotično mikro-biologijo, k prej naštetim področjem do-daja še: »vzdrževanje remisije pri ulce-

roznem kolitisu, preprečevanje obolev-nosti in umrljivosti, povezane z nekro-tizantnim enterokolitisom, in prepreče-vanje in vzdrževanje remisije pri vnetjuvrečke«. Manj prepričljivi pa so dokaziza zdravljenje kroničnih vnetnih čreves-nih bolezni in preprečevanje driske napotovanju.

Dobrodošel strokovni nasvetPosplošena trditev, da probiotiki poma-

gajo pri odpornosti ali skrajšajo trajanjedriske, ne drži. Upoštevati moramo, ka-teri specifični probiotik ali prebiotik ozi-roma njegova posamezna bakterijskapodvrsta ima dokazano učinkovitost priposamezni težavi. »Samo posameznispecifični probiotični sevi – bakterijskepodvrste dokazano skrajšajo drisko alipovečajo odpornost. In na svetu ni nitienega seva, pri katerem bi dokazali vse

koristne učinkeprobiotikov. Deni-mo, nekateri seviso učinkoviti pridriski, popolnomadrugi pa pri zapr-tju,« je razložilprof. dr. Rok Orel,predstojnik Klini-čnega oddelka za

gastroenterologijo, hepatologijo in nutri-cionistiko na Pediatrični kliniki. Zatovsak bolnik potrebuje pomoč strokovnja-kov, kot so zdravniki, farmacevti, in die-tetiki. Saj lahko le oni pravilno svetuje-jo, po katerem konkretnem pro- ali pre-biotičnem izdelku naj posameznik prikonkretni težavi poseže.

Kot materino mlekoSnovalci mlečnih formul poskušajo

le-te čim bolj približati sestavi materine-ga mleka in njegovim koristnim učinkomna zdravje otroka. Že dolgo je namrečznano, da so dojeni otroci bolj zdravi inimajo drugačno sestavo črevesnih bak-terij kot tisti, ki so bili hranjeni z mlečni-mi formulami. Strokovnjaki danes vedo,

da je za razvoj takšne črevesne flore od-govorna skupina oligosaharidov v mate-rinem mleku. Ti imajo lastnosti prebio-tikov. Medtem ko smo še pred nekaj letimenili, da je materino mleko sterilno, pav zadnjih letih znanstveniki odkrivajo vnjem številne bakterije, ki pridejo v mle-ko iz materinega črevesa. Zato izdeloval-ci v mlečne formule prebiotike in probio-tike dodajajo.

Zdravstvene trditve niso dovoljene

Evropska agencija za varno hrano(EFSA) uporabe zdravstvenih trditevza pro- in prebiotike ne dopušča. Zaugodno oceno agencije mora biti kori-sten učinek pro- in prebiotikov v izdel-ku dokazan s kakovostnimi in kontro-liranimi študijami na zdravih ljudeh,zato je učinke težko dokazati. Doslej si-cer še nobena obravnavana trditev vpovezavi s pre- in probiotiki ni dobilaugodne ocene. »Pri probiotikih imajo ne-katere zdravstvene koristi prepričljiveznanstvene dokaze, vendar ne dosega-jo zahtev EFSA,« je komentirala dr. San-dersova. Zato meni, da striktne zakon-ske zahteve potrošnikom niso ravno vkorist, saj bi razumevanje razlik med ra-zličnimi izdelki na trgu potrošnikomlahko pomagalo pri odločitvah. Trenut-no pa niso zmožni razlikovati med po-sameznimi probiotičnimi izdelki, sajnoben probiotični izdelek, tudi če jepodkrepljen z znanstvenimi dokazi, nesme biti označen z zdravstvenimi trdit-vami. Ameriška strokovnjakinja za pro-biotike je vendarle optimistična, da bozdravstvena trditev na probiotičnih iz-delkih sčasoma dovoljena. Znanost napodročju pro- in prebiotikov namrečprinaša nova spoznanja. Trenutno raz-vijajo probiotike, s katerimi bodo lah-ko korenito vplivali na presnovo v tele-su in se tako denimo borili proti meta-bolnemu sindromu, čezmerni teži inne nazadnje menda tudi proti sladkor-ni bolezni.

Probiotiki nekoč tudi proti diabetesu?

Težko boste našli lonček jogurta brez napisa, da vsebuje probiotične bakterije. Toda glede probiotikov inprebiotikov še vedno potekajo burne razprave, saj mnogi dvomijo o njihovi učinkovitosti. Kako lahko torej ti mikroorganizmi pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju posameznih bolezni?

ZA NAŠE ZDRAVJE: Probiotiki in prebiotiki




Zdrav, energičen in radoživ fant se jes priprav vrnil upadlega obraza, izbulje-nih oči in povsem izčrpan. Mihi je na-mreč odpovedala trebušna slinavka. »Pri-hoda v bolnišnico se ne spomnim več,bil sem nezavesten, dehidriran in s43m/mol sladkorja v krvi,« pripovedu-je Miha, zdaj poklicni smučarski učitelj.Zdravniki so nemudoma diagnosticira-li juvenilni diabetes in ga ustrezno oskr-beli. Starša sta že nekaj tednov pred od-povedjo Mihove trebušne slinavke posu-mila, da s sinom nekaj ni prav. Ponočiga je namreč mučila žeja in vid mu je po-stopno pešal. A da je stanje tako resno,do akutnega zapleta seveda nista sluti-la. Janko Šopar se še danes z grenkobospominja nenavadne izjave svojega sina,ko se je ta soočil z boleznijo. Ko je na-mreč Miha prišel k sebi in slišal, da imasladkorno bolezen, je bil njegov prvistavek: »Oči, ne biti razočaran,« pretre-seno pove Šopar starejši, ki je še daneshvaležen, da se je sinov akutni zaplet iz-tekel dobro. Diabetologinja na Pediatri-čni kliniki v Ljubljani, kjer se je Mihapozneje zdravil do svojega 19. leta, je na-mreč takrat ocenila, da tako visoke ra-vni sladkorja Miha ne bi preživel, če nebi bil tako močan in v dobri telesni kon-diciji. Miha in Janko imata danes na ti-sti, sicer nič kaj prijetni čas, tudi zelo lepespomine, saj medicinskih sester in zdrav-nikov Pediatrične klinike v Ljubljani, kije takrat še domovala na Vrazovem trgu,ne moreta prehvaliti.

Privajanje na bolezen in življenje z njo

Vsa družina se je morala obvladova-nja bolezni dodobra naučiti. Starša stamorala Mihovo injiciranje inzulina nad-zorovati, predvsem pa se je moral vsehpostopkov naučiti Miha sam: »Privajanjena bolezen je bilo zelo hitro. Že drugi te-

den hospitalizacije sem začel z diabeti-čno šolo (priprava, injiciranje, vodenjekrvnega sladkorja …). Postopek je biltakrat podoben kot danes, le da je danesvodenje diabetesa hitrejše, preprostej-še in veliko bolj prijazno.« Mihovi sošol-ci in prijatelji so se z njegovo boleznijotakoj seznanili, saj je bil ves mesec vbolnišnici, pozneje pa so ga pri obvlado-vanju bolezni podpirali in bili na more-bitne Mihove hipe posebej pozorni.Sploh na začetku se jim je zdelo sošol-čevo injiciranje inzulina posebno vzne-mirljivo.

Inzulinska črpalka dobrodošlaob športnih podvigih

No, Miha, ki živi izjemno dinamičnoživljenje, je pred petimi leti dobil inzu-linsko črpalko: »Sprva sem bil malo skep-tičen glede črpalke, saj nisem vedel,kam z njo oz. kako imeti "tujek" vesčas ob sebi ali na sebi! To je vodilo vokvaro kar dveh črpalk v enem letu.

Vendar se človek sčasoma vsega priva-di in danes si ne znam več predstavlja-ti življenja brez nje.« Voditelj TV Tedni-ka pa se spominja sinovega mučnegapridobivanja inzulinske črpalke: »To jetipična zgodba našega skopuškega zdrav-stvenega zavarovanja. Zdravnik predpi-še inzulinsko črpalko, zdravstvena zava-rovalnica ima diskrecijsko pravico, dato odobri ali zavrne. In Mihi jo je najprejzavrnila. Bilo je konec leta in verjetno sojim sredstva že pošla. Sin je pozneje,čez nekaj mesecev, inzulinsko črpalkovendarle dobil.« Miha je diabetes spre-jel in ga vključil v svoj razgibani življenj-ski slog, ki ga zaznamujejo poklicno po-učevanje smučanja, plezanje, rafting insoteskanje. Športno aktivnost toplo pri-poroča: »Šport priporočam vsakomur,ki ima kakršnokoli kronično bolezen,in tudi povsem zdravim ljudem. Šport jenačin življenja, pripomore k boljšemupočutju, poživlja duha in telo. In tudikrvni sladkor je boljši, poraba inzulinase občutno zmanjša.«

Sprejemanje kompromisov Je pa moral Miha s svojim diabetesom

sprejeti tudi kakšen kompromis. Dobrovodenje bolezni in preprečevanje zaple-tov namreč zahtevata disciplino, zdravoin redno prehranjevanje in telesno dejav-nost. Poleg kompromisov pa diabetesneizogibno prinaša tudi nekatere ome-jitve. Miha je bogato paleto svoji profe-sionalnih športnih dejavnosti denimoželel nadgraditi tudi s prostim padal-stvom. Vendar izpita AFF, to je izpit zainštruktorja prostega padalstva, zaradidiabetesa ni mogel opravljati. Kot diabe-tik namreč ne more pridobiti ustrezne-ga zdravniškega spričevala. »Življenjeje pač eno samo veliko prilagajanje, z in-zulinom ali brez njega,« optimističnododaja Miha.

Življenje je veliko prilagajanje, z inzulinom ali brez njega

Miha Šopar se je z juvenilnim diabetesom srečal pri trinajstih letih. Prve zimske dni pred sedemnajstimi leti se jenavdušen mlad športnik mudil na smučarskih pripravah v Avstriji. V zadnjih dneh gostovanja mu je slabo počutjeonemogočilo trening, zato so starši po priporočilu Mihovega trenerja po vrnitvi nemudoma poiskali zdravniškopomoč. »Z Mihovo mamo bi naju ob pogledu na sina skoraj kap,« se danes spominja legendarni voditelj TelevizijeSlovenija Janko Šopar.

OSEBNA ZGODBA: Miha Šopar


Miha je ljubitelj vseh adrenalinskih športov.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. Š.

Naravna funkcija kože je občutnooslabljena – posledica je suha do zelosuha koža, še posebno na nogah instopalih. Sicer so spremembe na koži,ki povzročajo težave osebam s slad-korno boleznijo, najpogosteje posle-dica bakterijskega ali glivičnega vne-tja. Koža je neprijetno napeta in po-gosto pordela. Poleg tega je obolelakoža nagnjena k srbečiči, ki lahkoprecej ovira vsakdanje življenje. Mno-gi uporabljajo izdelke z visokim de-ležem koži sorodnih lipidov, ki urav-navajo pomanjkanje lipidov v kožidiabetikov. Marina Jerina in MihelaJurčeč, medicinski sestri iz Društvaza pomoč otrokom s presnovnimi motnjami, sta spremembena koži pri diabetikih lepo našteli in opisali.

Bakterijske okužbeBakterijske okužbe se kažejo kot »ječmen« na očesu, kot glo-

boke okužbe kože in podkožja ali kot vnetja okrog nohtov.Vnetni predeli so po navadi vroči, rdeči, otekli in boleči. Naj-bolj razširjena bakterija, ki povzroča kožne okužbe, je stafi-lokok. Medtem ko so bile nekoč bakterijske okužbe pri bol-nikih s sladkorno boleznijo usodne, je danes smrtnost zahva-ljujoč samokontroli, zvišanju doz inzulina ob infektih in an-tibiotikih izjemno redka. V primerjavi z zdravimi so pri ose-bah s sladkorno boleznijo kožne okužbe pogostejše. Kaže, daso okužbe pogostejše pri ljudeh s suho kožo, ki je pogosta pripresnovno slabo urejenih bolnikih s sladkorno boleznijo.Tudi slaba cirkulacija, ki je splošen problem bolnikov s slad-korno boleznijo, lahko dodatno pripomore k izsušitvi kože.

Bolniki, ki imajo periferno diabetično nevropatijo – zapletsladkorne bolezni na živčevju –, ki se kaže z oslabljenim ob-čutkom za dotik, bolečino in temperaturo, so bolj nagnjeni kinfekcijam kot zdravi, kar se izraža predvsem na nogah. Ne-vropatija ne povzroča infekcij neposredno, temveč zaradizmanjšane občutljivosti hitreje nastanejo rane.

Kožna vnetjaPogosta so tudi vnetja v predelu nohtov, ker bela krvna te-

lesca (levkociti), ki omogočajo obrambo telesa, izgubljajonekaj svojih sposobnosti za uničevanje bakterij. Pri vsakemvnetju se krvni sladkor zviša, zato je treba zviševati tudi od-merke inzulina. Posameznik s sladkorno boleznijo ne sme pod-cenjevati nobene, niti najmanjše okužbe; ustrezna higiena in

presnovna urejenost preprečujeta to-vrstne zaplete. Dejstvo je, da so zaokužbe manj dovzetni tisti posamez-niki s sladkorno boleznijo, ki so men-talno dobro urejeni. Ob vsaki rani, kise ne celi, pa je treba poiskati zdrav-nika.

Glivična obolenjaOsebe s sladkorno boleznijo pa so

nagnjene tudi h glivičnim obolenjem.Ta se kažejo kot srbeči izpuščaji, ob-dani z mehurčki in luskami, ki nasta-nejo predvsem na vlažni koži medprsti nog, na robovih nohtov, v ustnihkotih, v dimljah in pri ženskah pod

dojkami. Za preprečitev glivičnih obolenj je treba vse te pre-dele vzdrževati, kolikor je to mogoče, suhe; v ta namen se upo-rablja talkum – puder, seveda pa je nujna tudi dobra presno-vna kontrola.

Posameznik s sladkorno boleznijo mora biti pozoren na vsekožne spremembe, posebno spremembe na nogah. Diabeti-čna nevropatija otežuje razlikovanje med mrazom in vroči-no ter zmanjšuje občutljivost za bolečino, zato lahko prikri-je marsikatero poškodbo na nogah. Če ima bolnik poleg tegaše oslabljen pretok krvi zaradi oženja arterij (arteriosklero-za), lahko postanejo infekcije pogostejše in se razvijejo v gan-greno. Oženje arterij, ki z leti narašča pri ljudeh, sicer ni edi-ni vzrok za težave s kožo, povzroča pa, da koža bledi, posta-ne tanka, vlažna in svetla, hladni postanejo tudi prsti na no-gah, nohti pa se debelijo in izgubijo barvo.

Diabetična dermopatijaKo govorimo o spremembi na koži nog, moramo omeniti

tudi diabetično dermopatijo. Ta se sicer navadno pojavlja priosebah s sladkorno boleznijo, starejših od 30 let, pa vseenopovejmo, kako je videti. Opazimo značilno svetlo rjave lise,nekatere od njih so lahko videti kot plitve brazgotine. Nasta-nejo na sprednji strani obeh goleni, navadno nesimetrično.Lise ne bolijo in ne srbijo in večina bolnikov misli, da so tostarostne spremembe. Diabetična dermopatija ne zahtevazdravljenja. Podobne so ji tudi lise, ki jih imenujemo necro-biosis lipoidica diabeticorum. Nekateri mislijo, da jih povzro-čajo motnje v krvnem obtoku kože. Spremembe se začnejokot nežna, rdeča območja na koži goleni, ki se počasi razvi-jejo v nekaj centimetrov velike gladke brazgotine z vijoliča-stim obrobjem. Včasih te spremembe srbijo in bolijo, redko

Sladkorni bolniki bolj nagnjeni h kožnim težavam

Problemi s kožo pri diabetesu niso redkost. Prav nasprotno, kar štirje od petih diabetikov imajo težave, med njimiprevladujejo starejši ljudje. Zaradi presnovne bolezni se pri diabetikih pogosto zmanjša delovanje znojnic in lojnic,zato koža ne more shraniti dovolj maščobe in vlage. Prizadene torej vsak del telesa, tudi kožo.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Značilnosti kože pri diabetikih


® Monika Kubelj

pa se spremenijo v rane. Stanje se popravi predvsem z iz-boljšanjem presnove.

Eruptivna ksantomatozaKožni zaplet zaradi slabo vodene sladkorne bolezni je

lahko tudi eruptivna ksantomatoza, ki se kaže z rdečka-storumenkastimi tvorbami, ki imajo obliko graha. Vsakakožna izboklina ima rdeč obrobek in lahko srbi. Ti poja-vi so pogosti na dlaneh, stopalih, rokah in nogah, kot tudina zadnjici. Pri nekaterih te spremembe nastanejo pri vi-sokih koncentracijah maščob, predvsem holesterola v krvi.Te kožne spremembe lahko po izboljšanju presnove ose-be s sladkorno boleznijo izginejo.

Spremembe na koži lahko preprečimo s skrbno nego kože• Vsak dan se skrbno umijemo in obrišemo z mehko

brisačo, posebej natančno noge. Te umivamo z nežni-mi, masirajočimi gibi. Uporabljamo mlačno vodo,mehko krpo in blago milo, nato jih dobro splaknemoin osušimo s krpo, še zlasti med prsti.

• Pomembna je nega nohtov. Strižemo jih naravnost,vzporedno s konicami prstov. Grobe robove popilimo.

• Nosimo čim bolj udobne čevlje. Vsak dan, predenobujemo čevlje, pregledamo, ali ni v njih kakšen ka-menček ali drug oster predmet. Če nas v noge zebe,se topleje obujemo, priporočljive so bombažne ali vol-nene nogavice.

• Vsak dan si noge natančno pregledamo in pretipamostopala. Tako bomo pravočasno opazili spremembe,kot so:

– žulji, ureznine, odrgnine;

– znaki glivičnih obolenj;

– znaki bakterijskih infekcij;

– druge kožne spremembe, ki se pokažejo z rdečino, to-plejšo kožo, oteklino ali izcedkom;

– kožne čire, ulkuse – rane, predvsem na golenih, ki sene celijo; te spremembe nastanejo šele po dolgotrajnisladkorni bolezni.

Ob naštetih spremembah si moramo večkrat na dan me-riti krvni sladkor in če je visok, dodajati hitro delujoči in-zulin. Kožne spremembe je večinoma mogoče preprečitis skrbno nego in redno samokontrolo, predvsem pa z do-bro metabolno urejenostjo. Če se pojavijo, pa je potrebentakojšen posvet z zdravnikom. Za konec želimo poudari-ti, da omenjene spremembe nastajajo predvsem pri odra-slih s sladkorno boleznijo, vendar je treba biti nanje po-zoren že v mladosti, saj jih je marsikdaj mogoče prepre-čiti predvsem z dobro metabolno urejenostjo. Zato je tre-ba večkrat na dan kontrolirati krvni sladkor, vzdrževati psi-hično in fizično kondicijo, jesti primerno odmerkom in-zulina in ohranjati primerno telesno težo. Zelo pomem-bno je ukvarjanje s športom. O vseh težavah se je treba po-govoriti z zdravnikom. Z redno samokontrolo in dobro ure-jenostjo je zmanjšana nevarnost ulkusov na golenih in vsehdrugih sprememb na koži okončin ter drugih delov tele-sa, s tem pa je življenje mladih s sladkorno boleznijo tudiveliko bolj kakovostno.

Ime Edukotiček je sestavljeno iz besededukacija in kotiček. Edukacija, ki je si-cer tujka, a je na področju diabetologi-je dobro uveljavljena, pomeni učenje,poučevanje, svetovanje, pa tudi motivi-ranje in dajanje psihološke podpore.Edukacija je proces, pri katerem se edu-kator (v Sloveniji je to praviloma profildiplomirane medicinske sestre) in bol-nik pogovorita o temah, sorodnih slad-korni bolezni, kot so zdrav življenjskislog, pravilna raba zdravil, uporaba in-zulinskih injekcij, uporaba merilnikovsladkorja v krvi, hipoglikemiji, kroni-čnih zapletih itd. Dokazano je, da imaedukacija pri zdravljenju enak, v dolo-čenih primerih celo še večji uspeh kotzdravljenje z zdravili. Usmerjena – bol-niku prijazna edukacija zniža povprečnikrvni sladkor (HbA1c) za več kot eno od-stotno točko, kar posledično zmanjšazaplete in ne nazadnje umrljivost zara-di sladkorne bolezni. Zaradi pomemb-nega vpliva edukacije na znižanje HbA1cmora biti edukacija dostopna vsem bol-nikom s sladkorno boleznijo, kar je za-pisano tudi v smernicah za obravnavosladkorne bolezni tipa 2. Edukacija jenujna ob odkritju bolezni in spremem-bi terapije. Ker je sladkorna bolezen kro-nične narave – torej z njo živimo ves časod odkritja naprej, je priporočeno, da bol-

nik edukatorja obišče vsaj enkrat na leto.Najučinkovitejša je edukacija na željobolnika, kar je njegova pravica, in tegasmo še posebno veseli. Motiviranost jenajpomembnejši dejavnik uspešne edu-kacije.

Kako se je začeloNačini, kako človek pridobi informa-

cijo, se z leti naglo spreminjajo. Predveč kot sto leti so slovenski izobražen-ci po informacije potovali z vlakom alipeš na Dunaj, informacije so bile izklju-čno ustne in pisne (knjige in časopisi).Po 2. juniju 1875 je človek informacijolahko prenesel oz. pridobil tudi po tele-fonu. Prve naprave, uporabne za pre-nos signala, so bile razvite že leta 1849,vendar je šele 2. junija 1875 AlexandruGrahamu Bellu kot prvemu uspel prenosglasu. Bell je 14. februarja 1876 vložil(prvi) patent za telefonijo, le dve uri za-tem pa tudi Elisha Gray, ki je tudi delo-val na tem področju. Zanimivo je, da jeBell do odkritja prenosa glasu prišel ponesreči, med poskušanjem akustične te-legrafije. Junija 1875 je Bellov prijateljThomas Watson po nesreči izpulil ene-ga od kovinskih trsov. Bell je na spreje-majočem koncu žice slišal prizvoke ko-vinskega jezička, nujne za prenos zvo-ka. To je Bellu dokazalo, da je za prenos

govora potrebna le ena in ne več kovin-skih palic oz. jezičkov. To je vodilo dopreprostih telefonov, ki so prenašali člo-veškemu glasu podobne zvoke, vendarne jasnih glasov.

Danes je telefon skoraj nepogrešljivpripomoček vsakega človeka. Mnogi gaimajo zaradi varnosti, za druge je najpo-membnejši del poslovanja.

Diafon je vir hitre inbrezplačne informacije

Deluje že poldrugo leto, zato imamosvetovalci z njim že kar nekaj izkušenj.Najpogosteje sprašujete o prehrani, pri-merni ob sladkorni bolezni. Pred krat-kim je poklical gospod, ki je bil po gla-su sodeč zelo nejevoljen. V slabo voljoga je spravila informacija, ki jo je dobilv ambulanti za diabetike. Ker gospodpo naravi ni ljubitelj sadja, je pa velik lju-bitelj krompirja in drugih škrobnih jedi,so mu svetovali, naj skuša količino škrob-nih jedi zmanjšati in jo nadomestiti z ze-lenjavo in sadjem. Prevelika uporabaškrobnih živil zelo vpliva na porastkrvnega sladkorja, zato je ta omejenana 2 do 4 prehranske enote pri posa-meznem obroku, kar pomeni na primer:od 160 do 320 g krompirja ali od 40 do80 g riža, testenin, kaše, od 60 do 120 gkruha itd.).

Jabolka nikoli več!Gospod je navodila doma prenesel v

prakso, po kosilu je po več mesecih po-jedel jabolko. Zanimalo ga je, kako vpli-va jabolko na porast krvnega sladkorja,zato je stopil do soseda, ki ima merilnikkrvnega sladkorja. »Da vidimo, ali je ja-bolko tako zdravo!« je rekel sosedu. So-sed, nič hudega sluteč, je bil voljan na-rediti uslugo, a čez nekaj sekund se jepreprosta meritev spremenila v pravodramo, ki se je nadaljevala še ves teden.Merilnik je pokazal visoko vrednost:17,8 mmol/l, gospodu je naredil hitroanalizo. Jabolk ne bom več jedel! Seve-

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, lepo pozdravljeni v novi rubriki Edukotiček! V novi rubriki boste lahko prebrali zanimivosti, s katerimi se srečujemo pri edukaciji, pisali bomo o najpogostejših mitih in dejstvih, predvsem pa bo Ekokotiček rubrika praktičnenarave, polna uporabnih nasvetov.

EDUKOTIČEK


® Jana Klavs, diplomirana medicinska sestra edukatorka

foto

: B. B

.

Alexander GraamBell

Bellovi zapiski –primerjava patentaz Greyevim (vir: wikipedia)

da je informacijo hitro spo-ročil svojemu diabetologu,edukatorki, administratorki,za nameček pa še vsem prija-teljem in sosedom. »Pa najme nehajo siliti z nečim, zakar sem že naprej vedel, da nidobro, saj vendar vem, da sojabolka precej sladka!« je sprecej povzdignjenim glasomtožil na Diafon. Naj za boljšerazumevanje pojasnim, da go-spod krvnega sladkorja nemeri redno, edini podatek o njegovemkrvnem sladkorju razen navedenega jebil star več kot mesec, ko je bil nazad-nje pri zdravniku. »Bistveno nižji je bil,gospa, verjemite mi, da v življenju šenisem imel več kot 12 mmol/l,« je navprašanje o siceršnjih vrednostih odgo-varjal gospod. »Dvanajst mmol/l na teš-če?« sem se želela prepričati. Sledila jerazlaga, ki jo je najbrž v svoji vzneseno-sti napol preslišal. Jabolko vsebuje oko-li 15 g ogljikovih hidratov, to je približnotoliko sladkorja kot v treh vrečkah, ki jihdobimo pri kavi. Znano je, da sadje in

vsi ogljikovi hidrati vplivajo na porastkrvnega sladkorja, vendar količina 15 gteoretično ne more vplivati na tako ve-lik porast. Dejstvo je, da je imel gospod,še preden je pojedel jabolko, visok slad-kor. Zagotovo je bila vrednost krvnegasladkorja pred jabolkom več kot 10mmol/l, lahko je bila celo višja (več kot17 mmol/l). Gospod se je namreč zdra-vil s tabletami, ki jih je vzel ob kosilu,te pa vplivajo na nižanje sladkorja v krvinaslednjih nekaj ur. Prav mogoče je, dase je gospod tistega dne zbudil z vred-nostjo 11 mmol/l, po zajtrku se vrednost

praviloma zviša, pri ugodnemzajtrku za nekaj mmol/l, prineugodnem (napačen izborali prevelika količina hrane)pa za več kot 5 mmol/l. Ver-jetno je bila vrednost krvne-ga sladkorja pred kosilomznova 10–15 mmol/l, zato ničudno, da je meritev po po-poldanskem prigrizku poka-zala 17 mmol/l.

Sladkorna bolezen ni matematika

Bolniki pogosto pripisujejo neureje-nost sladkorne bolezni enemu samemudogodku ali enemu samemu živilu vobroku. Zelo težko pravilno odgovorimo,kaj povzroči, da se raven krvnega slad-korja naglo poveča, dejstvo je, da nasladkor v krvi vpliva veliko dejavnikov.Usmerjena samokontrola – merjenjesladkorja v krvi – ponuja več odgovorov.Rezultate meritev prevetrite s svojimedukatorjem ali zdravnikom, saj ne že-limo, da bi jabolka prišla na “negativnolisto za sladkorno bolezen”!

=

Geslo “aktiven življenjski slog” zdajprihaja tudi iz strokovnih krogov. Oko-li sto delegatov Slovenskega zdravniške-ga društva (SZD) se je na nedavnem 13.kongresu, ki je bil hkrati tudi volilnaskupščina, lotilo vpliva telesne dejavno-sti na zdravje posameznika. Ta je izjem-no pomembna, saj tokrat stroka opo-zarja in ozavešča javnost, da ima pri-merna telesna aktivnost veliko pozitiv-nih preventivnih in zdravilno-terapevt-skih učinkov. Poziv k vzgoji in ozaveš-čanju o pomenu le-tega bo naslovljenna številne izobraževalne ustanove inpristojna ministrstva.

O pomenu telesne vadbe»Stroka se zaveda koristnosti zdrave-

ga življenjskega sloga. Telesna dejav-nost gotovo v marsikaterem primerupreprečuje kronične bolezni in ohranjaodpornost, pa tudi pospešuje zdravlje-nje po posegih,« je poudaril predsednikSZD, prof. dr. Pavel Poredoš, ob tem padodal, da žal v nekaterih bolnišnicah inna nekaterih oddelkih določene bole-zni še vedno zdravijo s strogim mirova-njem, čeprav bi bila zmerna aktivnostprecej primernejša.

Javnost je morda dobila občutek, da semedicinsko osebje s tem ne ukvarja in dazdravnikov ta tema ne zanima. Kajti šepred nekaj leti so imeli srečo tisti bolni-ki, ki jim zdravnik poleg recepta za zdra-vila da tudi nekaj konkretnih napotkovza zdrav način življenja. To pa se čeda-

lje bolj spreminja, kar dokazujejo tudipreventivni programi v zdravstvenih do-movih. »V zadnjem času je bilo objavlje-nih več metaanaliz, ki kažejo na ugod-ne učinke telesne aktivnosti na zdravje.Gre za 20 do 40 odstotkov manjšo umr-ljivost pri tistih, ki se ukvarjajo s telesni-mi dejavnostmi v primerjavi s primerlji-vo neaktivno starostno skupino. Polegzmanjšane umrljivosti se ti učinki kaže-jo zlasti pri kardiovaskularnih boleznih,sladkorni bolezni, depresiji in demenci,zlomih kolka in nekaterih vrstah raka(rak na črevesu in dojki). Redna telesnavadba izboljša umske sposobnosti primladih in starih. Pri otrocih je bila npr.dodatna ura športne vzgoje učinkovitej-ša za napredovanje v bralni sposobnostikot dodatna ura branja. Pomembne so vseoblike telesne aktivnosti, od aerobnevadbe, vadbe proti uporu, vadbe razte-gljivosti in vadbe za ravnotežje. Vadbamora biti dovolj pogosta (nekajkrat na te-den), dovolj intenzivna, vendar ne pre-dolga,« meni prof. dr. Vito Starc, čigar pre-davanje na kongresu je imelo naslov Fi-ziološke osnove koristnih učinkov tele-sne dejavnosti. In kot dodaja, nekatericelo predlagajo, naj bi se podatki o tele-sni aktivnosti zapisali na zdravstveni kar-ton in se uporabljali kot vitalni znak(strokovna revija Lancet 2012).

»Gibanje je vsekakor naložba v zdravje.Od fizioloških mehanizmov se zdi najpo-membnejše zmanjšanje oksidativnegastresa zaradi povečanja antioksidacijskezaščite, kot odgovor na razmeroma in-tenzivni aerobni napor, ki naj ne bi bil pre-dolg, in boljša urejenost presnove pri po-navljajoči se aerobni vadbi, zlasti zaradiboljše izrabe glukoze. Pri telesno nea-ktivnih pa se zaradi slabšega prehajanjaglukoze v celice pogosto zviša koncentra-cija glukoze, kar je povezano z razmero-ma velikim oksidativnim stresom, polegtega glukoza zleplja biološke molekule,npr. kolagen, kar se v starosti kaže kot po-večana togost vezivnega tkiva (npr. kitmišic in žilne stene),« poudarja dr. Starc.

Telesna aktivnost in kronične bolezni

Prof. dr. Marija Pfeifer se je na kongre-su razgovorila o telesni dejavnosti inosteoporozi ter telesni dejavnosti in urav-navanju telesne teže, ki čedalje pogoste-je tare tudi Slovence in Slovenke. Prepri-čana je, da so ljudje premalo ozaveščenio resnično velikem potencialu rednega gi-banja v vseh mogočih oblikah, pa tudi onedostopnosti športnih aktivnosti, ki po-stajajo čedalje dražje. Še posebej je po-udarila, da je telesna aktivnost ključna zavzdrževanje zdrave telesne teže, da imaugodne presnovne učinke na inzulinskoobčutljivost, da nevtralizira škodljive pro-tivnetne učinke maščevja, da pomaga prihujšanju in je še pomembnejša pri vzdrže-vanju dosežene teže po njem ter da red-no gibanje zmanjša pojavnost sladkornebolezni tipa 2. Zelo pomembno pa je

Gibanje za kronične bolnike

Da sta telovadba in gibanje v zdravih okvirih dolgoročna investicija v zdravje in da je zato družbo treba spodbujatik navajanju aktivnega življenja že v otroških letih, so tokrat glasno potrdili tudi zdravniki. Aktivno življenje vsaj polure na dan ni le preventiva, je tudi kurativa. Za dobro urejenost sladkorne bolezni je izjemno pomembna tudizadostna telesna dejavnost.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pomen telesne aktivnosti


® Monika Kubelj

Splošno dognano: vsi ukrepi telesne vadbeimajo pozitiven vpliv:

• manj utrujenosti po 12 tednih terapije• manj anksioznosti pri bolnicah, zdravljenih

zaradi raka dojke • manj depresije, čustveno dobro počutje,

manj motenj spanja• boljša samopodoba• pomagajo pri premagovanju bolečin• boljša telesna zmogljivostVir: Dr. Nada Kozjek, Povzetek predavanja Telesna aktiv-

nost in rak

Raziskava, ki dokazujepomen gibanjaRaziskava, objavljena v The Lancet, eninajbolj prepoznavnih medicinskih stro-kovnih revij, je vključevala kar 400 tisočljudi. Pokazala je, da že četrt ure vadbena dan zmanjša tveganje za prezgod-njo smrt za 14 odstotkov in tveganje zanastanek raka za deset odstotkov. Vsa-kih nadaljnjih 15 minut vadbe zmanjšaumrljivost za štiri odstotke in možnostnastanka raka za en odstotek. Čepravvečina zdravstvenih vladnih organizacijodraslim priporoča 30 minut vadbevsak dan ali eno uro vadbe trikrat nateden, je bilo do zdaj narejenih le maloraziskav, kako na naše zdravje vplivakratkotrajna vadba. S študijo, objavlje-no v reviji The Lancet, so osem letspremljali moške in ženske iz Tajvana.Tudi pri skupini, ki se je zelo malo giba-la – zgolj 92 minut na teden ali 15 mi-nut na dan šest dni v tednu – so ugoto-vili, da gibanje pozitivno vpliva na pre-prečevanje srčnih bolezni, ne glede nanjihovo starost ali spol.


ukvarjanje s športom ali rekreacijo tudipri bolnicah (in bolnikih) z osteoporozo.»V otroštvu in adolescenci si s tem nabi-ramo maksimalno kostno maso, konkret-no najučinkoviteje s poskoki in hitrimtekom. V starosti pa telesna aktivnost po-maga vzdrževati obnovo kosti. Velja tudi,da dobra telesna pripravljenost ohranjagibčnost in koordinacijo in s tem posle-dično preprečuje padce in zlome.« Pripo-roča pa aktivnosti v pokončnem položa-ju, kot so poskoki, hoja, tek, planinarje-nje ali aerobika.

Naše telo je ustvarjeno za gibanje.Vsak dan smo budni 15 ur, telesno akti-vni pa moramo biti vsaj 30 minut (otro-ci 60 minut). Oziroma od tri do pet urna teden. To je minimum za ohranjanjezdravja. Navsezadnje smo telesno akti-vni lahko tudi na poti, doma ali v služ-

bi, le da v različnih oblikah. Dr. NadaKozjek z Onkološkega inštituta poudar-ja naslednje: »Odrasli, ki povečajo svo-jo telesno aktivnost, zmanjšajo nevarnost

za razvoj raka debelega črevesja za 30-40 odstotkov, ne glede na indeks telesnemase. Optimalno priporočene je vsaj 30do 60 minut telesne aktivnosti na dan.«

Uvodna tema predavanja je bila Razli-ke med vegetarijanstvom in vsejedci inkaj je treba paziti pri vnosu živil za dia-betika rekreativca. Predavala nam je die-tetičarka Tinka Grosser, višja medicinskasestra, ki je povzela vse potrebne infor-macije in odgovarjala na naša vprašanja.V drugem delu srečanja smo preizkusi-

li “sladkolo”, ki je tudi v svetovnem me-rilu novost pri spoznavanju diabetesa zalaika. Namen tega kolesa je, da v živo spo-znaš, kaj pomeni gibanje za diabetika. Pa-ziti je treba na vnos ogljikovih hidratovin po potrebi tudi dodajati inzulin. Vsi sose strinjali, da bi moralo biti teh koles večpo Sloveniji oziroma tudi drugod, saj na

zabaven način pokaže tisto, kar diabeti-ki počnemo vsak dan.

Druženje in izmenjava mnenjV tem delu srečanja smo ugotovili, da

je vsak od nas na svoj način poseben inda nas druži skupna zavest, da je mogo-če z gibanjem marsikaj postoriti za svo-je zdravje. Ugotovili smo, da je oskrbadiabetika na Hrvaškem in v Srbiji veli-ko slabša kot pri nas v Sloveniji, in tegadejstva se je dobro zavedati. Časi, ki sopred nami, so res negotovi in moramose skupaj boriti, da ohranimo zdajšnjistandard zagotavljanja naše oskrbe.

Na maratonu največdiabetikov doslej

Na Ljubljanskem maratonu je nasto-pilo 23 diabetikov na vseh treh razdaljahin vsi smo bili enotno oblečeni. Obe-nem je bilo to najvišje število diabetikov,ki so bili prisotni na kakšni tekmi pri nas.Zelo nas veseli, da čedalje več diabeti-kov spoznava, da sta gibanje in terapijazmagovita kombinacija, ki prinaša re-zultate na dolgi rok.

Diabetes je povsod doma

Dan pred Ljubljanskim maratonom smo imeli v ambulanti Jaz in diabetes srečanje diabetikov in njihovih svojcev, ki so se udeležili maratona. To srečanje je imelo tudi mednarodno udeležbo, saj so sodelovali diabetiki iz Hrvaškein Srbije, ki so aktivni tekači. Ravno to povezovanje diabetikov je pomembna dodana vrednost srečanja, saj je našazvesta spremljevalka sladkorna bolezen povsod prisotna in ne pozna meja.

® Rafael Ziherl

Rekreativci smo se dan pred Ljubljanskim maratonom srečali v ambulanti Jaz in diabetes.

Gibanje in diabetikiOsnova zdravljenja sladkorne bolezni je zdrav način življenja, h kateremu spadata zdravaprehrana in redna in stalna primerna telesna aktivnost. Cilj zdravljenja je idealno ureje-na sladkorna bolezen. Za dobro urejenost sladkorne bolezni je izjemno pomembna tudizadostna telesna dejavnost. Pri vadbi se namreč porablja krvni sladkor, prav tako pa sebistveno poveča občutljivost celic na inzulin. Ta učinek traja še nekaj ur po prenehanju te-lesne aktivnosti. Učinek telesne dejavnosti na raven krvnega sladkorja morajo sladkornibolniki upoštevati in pred načrtovano vadbo zmanjšati odmerek zdravila ali celo zaužitidodaten obrok hrane. V nasprotnem primeru bi se raven sladkorja v krvi med vadbo alinapornim delom lahko preveč znižala, prišlo bi torej do hipoglikemije. Poveča se tudi po-raba sladkorja v mišicah, pospeši se razgradnja uskladiščenih maščob, pripomore patudi k boljšemu splošnemu počutju. Med vadbo je treba piti tekočino, da ne pride do pre-grevanja ali dehidracije. Sladkorni bolniki morajo biti med vadbo primerno obuti, da nenastanejo žulji ali rane.

Po izidu novembrske številke Sladkor-ne revije je na zvezo poklicalo ali nampisalo več bralk in bralcev, ki so želelidodatna pojasnila v zvezi s člankom oprostovoljnem cepljenju proti sezonskigripi. Prejeli pa smo tudi pismo bralcaStaneta iz Ljubljane, ki so se mu ob pre-biranju revije porajala dodatna vpraša-nja. Zanj smo poskušali poiskati odgo-vore strokovnjakov z ustreznih področij.Dragi bralci, upamo, da bodo pojasnilakoristna tudi za vas.

Cepljenje proti gripi za vsekronične bolnike brezplačno

Odgovor smo poiskali med dokumen-ti IVZ. V dokumentu št.: 1, 710-142/12-025 z dne 24. septembra 2012, ki ga jeizdal IVZ-jev Center za nalezljive bole-zni in okoljska tveganja, Oddelek za ce-pljenje, piše med drugim tudi naslednje:»V skladu s Programom imunoprofilak-se in kemoprofilakse, kidoloča tudi plačevanjestoritev cepljenja in stro-škov cepiva, je cepljenjeproti sezonski gripi zlastipriporočljivo za nosečni-ce ne glede na trajanje no-sečnosti, za vse osebe, kiimajo kronične bolezniobtočil (razen arterijskehipertenzije), dihal, sečil,

jeter, metabolne bolezni (sladkorna bo-lezen …), nekatere živčno-mišične invezivne bolezni, maligna obolenja, ne-katere bolezni krvi in krvotvornih orga-nov, bolezni, ki slabijo imunski odziv,ter za osebe, stare 65 let in več. Indika-cijo za cepljenje v teh primerih postavizdravnik ustrezne specialnosti oziro-ma se starost izkaže z dokumentom.Stroške cepiva (poudarek avt.) za na-vedene skupine bo pokril Zavod zazdravstveno zavarovanje Slovenije, zatote osebe plačajo le storitev, za katero jedogovorjena cena sedem evrov. Ceplje-nje je priporočljivo tudi za vse druge ose-be. Za te osebe (samoplačnike) je cenacepljenja proti gripi 12 evrov. Cepljenjez intradermalnimi cepivi je v celoti sa-moplačniško.«

Če torej povzamemo, je cepljenje (ce-pivo!) za kronične bolnike, kamor spa-dajo tudi sladkorni bolniki, v resnici

brezplačno. Vendar zavo-di, ki izvajajo storitev ce-pljenja, to storitev (se pra-vi samo aplikacijo cepiva)lahko zaračunavajo, ven-dar v najvišjem (dogovor-jenem - ZZZS in MZ) zne-sku do sedem evrov. Gle-de na to, da je cepivo brez-plačno, odločitev o tem,ali bodo posebej zaraču-

navali aplikacijo ali ne, sprejme vodstvoposameznega javnega zavoda, kjer ce-pljenje izvajajo (zavodi za zdravstvenovarstvo in zdravstveni domovi). Za do-datno pojasnilo naj navedemo, da je sto-ritev aplikacije cepiva (vbod z iglo) ce-novno različna po različnih zavodih,kjer se cena giblje med 10 in 20 evri zaeno aplikacijo. Pri gripi, kjer je cepivo za-gotovljeno (brezplačno), pa je torej do-voljeno zaračunavati aplikacijo, vendarnajveč sedem evrov. Zato je ponekodcepljenje brez doplačila za storitev, po-nekod pa ljudje doplačajo storitev v vi-šini največ sedem evrov.

Cepljenje proti klopnemu meningoen-cefalitisu in pnevmokoknim okužbam jev celoti samoplačniško.

Prevoz invalidskega vozička in podjetje Pacient

Jan Marolt, vodja reševalne službePacient, na zastavljeno dilemo, zakajprevoz invalidskega vozička v reševal-nem vozilu podjetja Pacient ni dovoljen,pojasnjuje:

»Invalidski voziček je v vozilu tujek inga ni mogoče ustrezno pričvrstiti, razenv za to posebej predelanih in atestiranihvozilih, ki jih imajo posamezne institu-cije, na primer Zavod za rehabilitacijo in-validov, ustanova Sonček ...V preteklo-sti smo tudi mi vozičke prevažali v re-

AKTUALNO Pismo bralca


Spoštovani,

pri prebiranju naše revije sem naletel na nekaj stvari, ki sov vsakdanjem življenju videti nekoliko drugače; morda milahko daste pojasnilo:

Na 10. strani je v članku dvakrat napisano, da je cepljenjeproti gripi za sladkorne bolnike brezplačno. Imam 30 letstaža, cepiti se dam vsako leto (ZVZ, zdaj ZDŠ), vendarsem od upokojitve (leta 1997 kot zdrav človek!) naprejdoslej vsakokrat moral plačati – na začetku polno ceno,zadnja leta pa polovično (menda sedem evrov). Ali jebrezplačnost letošnja noviteta ali pa je vmes mordasamovoljno razlaganje predpisov?

Ker sem invalid na vozičku in ker je marsikje težko najtiprost voziček (častna izjema je OI), sem po navadi obobisku zdravnikov imel poleg žene s seboj tudi svoj voziček.Moj prevoznik je podjetje Pacient, njihovi spremljevalci paso mi že nekajkrat zavrnili prevoz vozička, češ da to nespada med moje pravice. Ali mi lahko pojasnite, kdo imaprav? Kot se veselim prvega obiska na Vrazovem trgu, meje zaradi klančine kar malo strah, kajti tudi moja žena niveč v rosnih letih.

Na 16. strani sem z zanimanjem prebral članek oprogramu Svit, vendar me je ob tem kar malo zmrazilo –

namenjen je le populaciji od 50. do 69. leta; jaz sem jihnamreč naštel že 77! Usoda mi je doslej naklonila karnekaj resnejših bolezni – diabetes od 1982., MS od 1990.,rak na prostati (radikalno obsevanje 1998.), zelo verjetnamožnost melanoma ter zadnja, AMI leta 2011 (šestopornic, verjetno ena od posledic diabetesa). Res sem podkontrolo onkologa, toda kaj se dogaja v debelem črevesu,ni njegovo področje nadzora. Pri zadnjem obiskuproktologa leta 2002 mi je zdravnik podvezal nekajpolipov, bil sem še na kolonoskopiji leta 2007; odtlej pa nevem več, kaj se dogaja. Ob tem se sprašujem, ali so po 69.letu starosti ljudje že odpisani, ali je zanje škoda denarja,da bi bili vključeni v tak program, ali pa je morda celodana garancija, da se jim nič več ne more zgoditi? Vsajmeni se to ne zdi verjetno.

Za konec svojega pisanja želim izraziti pohvalo uredništvurevije za res kakovostno revijo, v kateri sem našel že karnekaj koristnih nasvetov za “sladko življenje”. Sicer nisemmed aktivnimi člani društva, ker mi moje stanje tega neomogoča, vendar revijo rad preberem, med drugim tudinovice o delovanju raznih društev.

Lep pozdrav, Stane iz Ljubljane


ševalnih vozilih, pozneje pa nas je pro-metna inšpekcija opozorila, da je to ne-dopustno in v nasprotju s cestnoprome-tnimi pravili. V primeru trka vozila na-mreč prostostoječi in nepritrjeni predme-ti lahko postanejo morilsko orožje, sajprosto letijo po avtomobilu. Ker pozna-mo težavo, smo sami kupili invalidskevozičke. Te smo namestili v UKC Ljublja-na in na Polikliniki, da lahko pacien-tom, ki jih pripeljemo v ti dve ustanovi,zagotovimo ustrezno interno prevoznosredstvo. Povsod pa seveda tega ne mo-remo. Torej vozičkov ne prevažamo iz-ključno zaradi varnosti pacientov in se-veda naših zaposlenih, ker reševalna vo-zila niso namenjena temu in za to nima-jo ustreznih atestov in seveda varnost,ki je najpomembnejši dejavnik, ni zago-tovljena.«

Preventivni program Svit in omejitev starostne skupine

Dominike Novak Mlakar, dr. med.spec., vodja centra Svit, nam je pojasnila:

»Program Svit je res namenjen ljudemv starosti od 50 do 69 let. To je presejal-ni preventivni program, kar pomeni, daz določeno metodo med celotno popu-lacijo, ki je najbolj ogrožena zaradi nekebolezni, iščemo tiste na pogled zdraveljudi, pri katerih je morda prisotno po-večano tveganje za nastanek bolezni alipa bolezen sama v zelo zgodnji fazi, ko

jo je brez določenih presejalnih testov ne-mogoče odkriti oziroma prepoznati.

Rak na debelem črevesu in danki imanekaj slabih in nekaj dobrih – če o do-brih sploh lahko govorimo pri tako ne-varni bolezni – lastnosti. Zelo slabo je,da je to izjemno prikrita, potuhnjenabolezen, ki zelo dolgo ne povzroča takoizrazitih težav, da bi ljudje sploh šli kzdravniku. Še najbolj opazen znak, kikaže, da gre v črevesu nekaj narobe, jekri v blatu. Če se ta pojavi, je to vseka-kor razlog za obisk izbranega osebnegazdravnika. Na srečo pa kri v blatu šezdaleč ne pomeni vedno, da gre za raka– v veliki večini primerov so krivi zlatažila, polipi ali pa kakšno vnetje. Toda tudivse našteto so stvari, ki jih je treba ustre-zno zdraviti. Polipi so rašča, ki se pose-bno pri starejših razvije nasteni črevesa. Nevarni sozato, ker se z leti iz njihlahko razvije rak. Zato jihimenujemo predrakavespremembe in večje polipezdravniki odstranijo, da seiz njih ne bi izcimilo kajhujšega.

Dobro pri tej vrsti rakapa je, da se razvija zelo po-časi. Zato imamo pri red-nem testiranju blata v presejalnem pro-gramu čas, da zadevo odkrijemo. Naj-boljša metoda za odkrivanje, kaj se vdebelem črevesu zares dogaja, je kolo-noskopija. Ta preiskava zares pojasni, za-kaj se je v blatu znašla kri. Zato so v Pro-gramu Svit vsi, ki imajo odkrito krvavi-tev v blatu, napoteni na to preiskavo.Pri kolonoskopiji podrobno pregledacelo debelo črevo in sproti odstrani po-

lipe. Po kolonoskopiji, pri kateri so bilipolipi odstranjeni ali pa jih sploh ni bilo,zdravniki štejejo za varno dobo še pet let.

Presejalni program Svit je namenjennajbolj ogroženi skupini prebivalstva,seveda pa presejalni program ni edinoorodje v boju proti raku na debelem čre-vesu in danki. Izbrani osebni zdravniklahko skladno z ugotovljenimi znaki alitveganjem za nastanek tega raka svoje-ga pacienta kadar koli pošlje na specia-listično preiskavo – kolonoskopijo, čeoceni, da je treba podrobno raziskati, kajse dogaja v debelem črevesu. To veljatako za mlajše od 50 let (ki žal tudi lah-ko zbolijo za tem rakom, čeprav redko),kakor tudi za starejše,

Gospod piše, da je obiskal proktologa,ki pa zelo verjetno ni obravnaval polipov

(ti se odstranijo, odščipne-jo in ne podvežejo), am-pak hemoroide (zlato žilo).Hemoroidi ali zlata žila sospremembe žilja debelegačrevesa. Polipi pa so nekajčisto drugega: rašča, ki serazvije iz celic stene debe-lega črevesa.

Gospodu vsekakor sve-tujemo, da se o svojih po-mislekih glede zdravja po-

govori s svojim osebnim zdravnikom.Pogovorita naj se o izvidu kolonoskopi-je, ki jo je gospod opravil leta 2007. Testna prikrito krvavitev v blatu, ki je mor-da nekoliko drugačen od tistega, ki gauporabljamo v programu Svit, lahkoopravijo v vsakem zdravstvenem domu.Glede na izvide se bosta z zdravnikomdogovorila, ali bi morda kazalo ponovnoopraviti kolonoskopijo.«

Želimo vam, da si boste leto 2013 zapomnili po osebni sreči in dobrem počutju, prijaznih ljudeh in izpolnjenih obljubah.

Veliko miru in ljubezni Vam vošči uredništvo revije Sladkorna.





Na zvezi že 14 let organiziramo pre-verjanje znanja o sladkorni bolezni, naj-bolj koristno in odmevno obliko oza-veščanja o bolezni med otroki. Z orga-niziranim nacionalnim tekmovanjemsmo daleč pred številnimi državami.Mladi tekmovalci bolj poglobljeno spo-znajo sladkorno bolezen in delovanječlovekovega organizma. Najpomemb-nejše je, da je njihovo spoznanje o bo-lezni preventivno in je popotnica zazdrav način življenja. Tudi če se bo v nji-hovo življenje pritihotapila sladkornabolezen z vsemi bolečinami in stiskami,bodo te veliko manjše, saj s pridobljenimznanjem bolezen vodiš ti in ne ona tebe.Za učitelje, ki pripravljajo tekmovalcena preizkus znanja o sladkorni bolezni,smo organizirali seminar za pripravo natekmovanje. Udeležilo se ga je 78 učite-ljev iz vse Slovenije. Poslušali so petstrokovnih predavanj o sladkorni bole-zni, zapletih in prehrani. Novost je bilapredstavitev življenjskih zgodb treh ra-zličnih sladkornih bolnikov, ki uspešnovodijo svojo bolezen skozi življenje.

Dobra udeležba Šolsko tekmovanje iz znanja o sladkor-

ni bolezni za osnovne in srednje šole jepotekalo v petek, 9. oktobra 2012. Ude-ležilo se ga je 364 šol, od tega 72 sred-njih in 292 osnovnih. Tekmovali so10.004 učenci in dijaki. Na šolski ravni

sta bili podeljeni 4102 bronasti prizna-nji. Na državno tekmovanje se je uvrsti-lo 936 tekmovalcev s 341 šol. Tekmova-nje na državni ravni je na treh lokacijahpotekalo v soboto, 24. novembra 2012.Nanj so prišli tekmovalci s 341 šol, tek-movalo je 917 učencev. Na Gimnaziji Li-tija in Osnovni šoli Gradec je bilo 364 tek-movalcev s 135 šol. Na III. gimnaziji Ma-ribor in Osnovni šoli Prežihovega Vo-ranca se je pomerilo 319 tekmovalcev s121 šol. Na Osnovni šoli Draga Bajca vVipavi se je zbralo 234 tekmovalcev s 85šol. Učenci in dijaki so na državnem tek-movanju dobili 437 srebrnih in 181 zla-tih priznanj.

Sekretarka zveze Špelca Rudolf in vodja tekmovanja Ksenija Šperanda Vidoševič

Zahvaljujemo se vsem, ko so sodelovalipri izvedbi tekmovanja, mentorjem, ko-lektivom na šolah, članom društev inčlanom komisij na državnem tekmova-nju, saj so svoje delo opravili odlično.Ob koncu letošnjega tekmovanja in ko-ristnega druženja želimo vsem udele-žencem uspešno edukativno in življenj-sko pot, dobrega zdravja in na svidenjev šolskem letu 2013/2014.

Tekmovanje v LitijiV soboto, 24. novembra, smo v Litiji go-stili 14. državno tekmovanje iz zna-nja o sladkorni bolezni. Tekmovanje je

potekalo na Gimnaziji Litija in Osno-vni šoli Gradec. Tekmovalo je 372 učen-cev in dijakov s 136 šol, ki jih je sprem-ljalo 131 mentorjev.

Kulturni program so pripravili na Gim-naziji Litija. Poleg nagovorov obeh rav-nateljic, Poglajnove in Gombačeve, pod-županje občine Litija Lovšetove, podžu-pana občine Šmartno Aškerca, predstav-nika Zveze društev diabetikov Sloveni-je Rudolfa ter seveda predsednice Dru-štva diabetikov Litija in Šmartno Poga-čarjeve smo videli tudi dve energičniplesni točki, pela sta nam mešani pev-ski zbor Gimnazije Litija in skupina Ar-tenigma. Ob tej priložnosti se zahvalju-jemo obema občinama za vso pomoč,obema šolama za dobro sodelovanje,Društvu za razvoj podeželja Laz ter Jav-nemu zavodu Bogenšperk za promocij-sko gradivo, gasilcem PGD Litija za po-moč pri urejanju prometa ter vsem do-natorjem, ki ste pripomogli k uresniči-tvi naših ciljev.

Rudolfa Pogačar

Tekmovanje v MariboruEna izmed končnic državnega tekmo-vanja učencev in dijakov v znanju osladkorni bolezni se je odvijala v Ma-riboru. Skoraj 500 mladih in njihovihmentorjev je primerjalo svoje znanjeo diabetesu na Osnovni šoli PrežihovVoranc in Tretji gimnaziji.

Na uvodni prireditvi so pred simpati-čnim kulturnim programom udeležen-ce pozdravili predsednik Zveze društevdiabetikov Slovenije Peter Miklavčič,mariborski podžupan Milan Mikl in pred-stavnika obeh šol. Organizacija tekmo-vanja je bila brezhibna, zahvala gre pred-vsem prekaljenima organizatorkama Bri-giti Horvat s Tretje gimnazije in ZlatkiŠalamon z OŠ Prežihov Voranc. To tek-movanje, ki postaja prepoznavni znakZveze društev diabetikov Slovenije tudiv svetovnem merilu, je velikanski prispe-vek k prosvetljevanju in izobraževanjumladih v boju proti tej bolezni sodobne-

Na državnem tekmovanju več kot 900 učencevTudi tokrat smo uspešno izpeljali tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Čestitamo vsem sodelujočim učencemin dijakom, ki so se ga udeležili ter se seznanili s sladkorno boleznijo, ki je na pohodu v vseh državah po svetu intrpinči sodobnega človeka.

AKTUALNO 14. državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni


Tekmovanje v Litiji so pospremili s kulturnim programom.


Ob spremljanju poročil in prispevkovmedijev se je porajala misel, da k neugod-nemu stanju na tem področju v določe-ni meri, pa čeprav nehote, pripomoremotudi neposredno vpleteni: da bolezenstigmatiziramo in se v družbi diskrimi-niramo sami. Zdravniška priporočila innavodila pacienti pogosto razumejo kotseznam prepovedi in omejitev, kot ustra-hovanje in grozeče napovedi zapletov vprihodnosti. Bolnikom se zaradi obiliceinformacij in napotkov, zaskrbljenostinad svojim stanjem zdi položaj neobv-ladljiv, pogled v prihodnost pa vse prejkot pozitiven. Marsikdo se ob skrbeh zasvoje zdravje sooča tudi z občutki kriv-de, morda sramu, občutkom neuspehain manjvrednosti. Morebitne nevarnosti

in zdravstveni zapleti ali pa samo miselna injekcije inzulina se v tem pogledu zdi-jo kot napovedana kazen za pregrehe vpreteklosti. Tako sporočilo o bolezni po-gosto sporočamo tudi navzven …

Največ lahko naredimo samiZa destigmatizacijo diabetesa in odpra-

vo diskriminacije diabetikov v družbilahko in moramo največ narediti sami!Diabetes je kronična, a vendarle obvlad-ljiva bolezen. Z znanjem, zdravili in me-dicinsko-tehničnimi pripomočki jo lah-ko uspešno vodimo in kljub določenimomejitvam živimo polno in kakovostnoživljenje. Diabetes ni nekaj, česar bi semorali sramovati in kar bi morali skri-vati pred drugimi. O njej moramo govo-

riti, širiti informacije in ozaveščati dru-ge. Diabetes ni nekaj, česar bi se mora-li bati. Je spodbuda za to, da skrb zasepostavimo med pomembne osebne vred-note in cilje in da izboljšamo svoje ži-vljenjske navade. Je spodbuda, da posta-nemo vzor drugim. Diabetes ni kazen,ki jo plačujemo za pretekla dejanja, zatotudi samopomilovanje in samoobtoževa-nje nista načina, kako jo sprejemati v svo-jem življenju.

Pomembno je, da diabetes sprejme-mo kot svojega sopotnika in ne kot so-vražnika. Ko ga bomo tako sprejeli sami,ga bodo enako sprejeli tudi drugi. Šeletakrat bomo na pravi poti k destigmati-zaciji in odpravi diskriminacije.

Eva Bolčič

Razmišljanje ob svetovnem dnevu diabetesaMed cilji letošnje mednarodne kampanje ob svetovnem dnevu diabetesa, ki je sledila sloganu Zaščitimo svojoprihodnost, sta bila tudi destigmatizacija in odprava diskriminacije bolezni in oseb z diabetesom v družbi.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

ga časa. Končni zmagovalec tekmovanjasploh ni pomemben. Zmagovalci so na-zadnje vsi – učenci, dijaki, mentorji inorganizatorji.

Ivan Hrastnik

Preverjanje znanja v VipaviDruštvi sladkornih bolnikov Ajdov-ščine in Vipave sva bili pokroviteljadržavnega tekmovanja učencev v zna-nju o sladkorni bolezni. Osnovna šolaDraga Bajca v Vipavi je z veseljemprevzela organizacijo in vse, kar spa-da k temu srečanju učencev, mentor-jev in staršev iz velikega dela države.

Želeli smo, da bi mladi izVipave odnesli čim lepši vtisin se nekoč radi vračali v našolepo in z zgodovino izjemnobogato Vipavsko dolino. Po-leg ravnateljice Alenke Nuss-dorfer Bizjak in mentoriceMarije Koradin se je na ta danpripravljalo še veliko drugih,od učiteljic do učencev. Uči-teljica Lea Kobal je s svojiminadarjenimi učenci pripravi-la skeč o sladkorni bolezni.Vsebina je izzvala veliko sme-

ha. V telovadnici se je pred tekmova-njem zbralo okoli 300 mladih tekmoval-cev in nas, gostiteljev. Pozdravili so nasvoditeljica državnega tekmovanja Kseni-ja Vidoševič Šperanda,vipavski podžupanAlojz Durn, ravnateljicašole, na koncu pa šepredsednica društvasladkornih bolnikov.Mladim je povedala, dasmo diabetiki veseli inpočaščeni, da lahko go-stimo mlade in pamet-ne ljudi na ozemlju,kjer se je 394. leta bilaevropsko pomembna

bitka med poganstvom in komaj pora-jajočim se krščanstvom. Zmagal je cesarTeodozij in tako je v Evropo prišlokrščanstvo, ki je ostalo dominantno vsedo danes. Iz kulturnega društva Teodo-zij nas je prišel pozdravit sam cesar Teo-dozij s spremstvom in izrazil veselje, dase mladi na tem mestu ne borijo več zmeči in puščicami, temveč s svinčnikomin bistro glavo. Prepričana sem, da smobili tega dne vsi zadovoljni, tako orga-nizatorji kot tekmovalci. V ozadju vse-ga tega dogajanja je bilo neznansko ve-liko dela. Glavna teža je padla na našosekretarko Zveze društev diabetikov Slo-venije Špelco Rudolf in Ksenijo Vidoše-vič Šperanda. Hvala njima in vsem, ki stese trudili za ta dogodek. Sonja Groznik

Tudi v Mariboru so učenci resno pristopili k preverjanjuznanja.

Vsem 243 tekmovalcem omogočiti enake pogoje pri reševanjutesta je logističen zalogaj.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Cerknica

Dejavnosti našegadruštva v letu 2012

Pomlad si bomo zapomnili po okrevanju v toplicah, poleti smose družili in rekreirali, jeseni smo se zopet odpravili v topli-ce. Seveda pa tudi letos nismo pozabili na svetovni dan slad-korne bolezni.

Spomladansko prebujanje smo v maju 2012 doživljali na zdrav-stvenem okrevanju v Šmarjeških Toplicah. Zadovoljni s ponud-bo in osebjem, ki si prizadeva zadovoljiti vsakega gosta, in sprelepo okolico smo si obljubili, da se prihodnje leto zopet vi-dimo. Piknik smo organizirali v začetku julija. Kljub poletni vro-čini je bil dobro obiskan. Program je bil pester, saj smo vsem

prisotnim pred odhodomna tri, pet- ali desetkilo-metrski pohod izmerilikrvni sladkor in krvni tlakin to ponovili po vrnitvi.Vse meritve je opravilostrokovno osebje Zdrav-stvenega doma Cerkni-ca, zato se zahvaljujemoTjaši, Divni in Mariji. Prisluhnili smo odlične-mu strokovnemu preda-vanju Zdravljenje diabe-tične noge Mire Slak,medicinske sestre z lju-bljanske poliklinike. Podiabetičnem obroku smose zavrteli ob zvokih žive

n Društvo diabetikov Trbovlje

Krajša potepanjanaokoli

Tokrat se diabetiki nismo odpravili daleč, odločili smo se, daraziščemo domači vrtiček. Za boljše poznavanje cementar-ne, s katero sobivamo, smo se odpravili kar v tovarno, da bibolje razumeli njihovo delo. Privoščili pa smo si tudi izlet vprelepo Dolenjsko in uživali v njenih jesenskih barvah.

Od kamnoloma do cementa Oktobra je skupina diabetikov obiskala Lafarge cementarnoTrbovlje. Seznanili so nas z zgodovino cementarne, nato panas je predstavnik Društva upokojencev cementarne FrancSimnovčič, ki je zasluženo upokojitev dočakal prav v ce-mentarni, popeljal po industrijski poti in nam z bogato razla-go prikazal delovanje cementarne. Najbolj nas je pritegnilanadzorna soba ali “komanda”, kot ji sami radi rečejo. S po-močjo interaktivne predstavitve smo si ogledali delovanje ce-mentarne od kamnoloma pa do končnega izdelka – cemen-ta. Vsi smo bili zadovoljni oziroma presenečeni nad sodob-

no tehnologijo. Imeli smo veliko vprašanj, tako da smo ko-maj zajemali sapo, saj nas je zanimalo prav vse, od čiste proiz-vodnje pa do onesnaženja naših Trbovelj. Vodja tega oddel-ka nam je vse lepo razložila ter odgovorila na naša vpraša-nja, mi pa smo lahko pomirjeni in z novimi spoznanji odšli iznjihovih prostorov.

Izlet v topliceV lepem jesenskem vremenu smo se člani odpravili na šport-norekreacijski izlet na Dolenjsko. Najprej smo se ustavili pri če-belarju. Po kratkem sprejemu so nas pogostili z medenimi do-brotami in nam pokazali pridelavo medu od nekdaj do danes. V njihovi trgovini smo lahko kupili domače izdelke iz medu. Nakoncu smo se zahvalili za gostoljubnost, on pa nas je pospre-mil do avtobusa s harmoniko in Slakovo pesmijo Čebelar.Odpravili smo se do mlina Košak in z zanimanjem prisluhni-li mlinarju, ki nas je seznanil s svojim delom. V ŠmarješkihToplicah pa smo si privoščili triurno kopanje. Tisti, ki jim ni bilodo namakanja v zdravilni vodi, so šli na ogled prelepe jesen-ske okolice, obsijane s soncem. Zadovoljni smo odšli na za-služeno kosilo v Šmarjeto v gostišče Pirkovič. Po dobrem ko-silu je sledila zabava, saj sta za dobro voljo poskrbela dvaharmonikarja, mi pa smo skrbno brusili pete.Tako smo se s prijetno družbo in spoznanjem, da se tudi s slad-korno boleznijo lepo živi, vračali domov z mislimi, kam jo bomomahnili prihodnjič.

Za svetovni dan pohod po okolici TrboveljTudi letos smo se ob svetovnem dnevu diabetesa organizira-li in odšli na prijeten jesenski pohod, tokrat po okolici Trbovelj.Najprej smo si v društvu izmerili krvni sladkor in pritisk. Zbra-lo se nas je 36 članov društva. Pot nas je vodila po cesti s po-gledom na rudniške kolonije, kot so: Nasipi, Žabja vas, Rib-nik, Terezija rov, in nazaj v društvo. Po sproščenem pogovo-ru v društvu smo se dogovorili, da bomo na takšne pohode šehodili, saj je to za naše zdravje zelo pomembno. Vsak udele-ženec se trudi po svojih najboljših močeh, vendar “skupaj smomočnejši”. Jože OgrizekUspešno smo prehodili zastavljeno pot.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

glasbe in prijetno druženje se je nadaljevalo do poznega po-poldneva. Konec je dobil grenak priokus, saj nam je po vrnitvidomov preminila Rezka Bajt, vedno nasmejana dolgoletna akti-vna članica vseh društvenih dejavnosti in strastna gobarka.

Zdravstveno okrevanje Tudi letos smo ga ponovili v Rogaški Slatini, na poti pa smose ustavili tudi v Kani Žalec. Vsi smo menili, da so v Kani pra-vi profesionalci, saj smo bili deležni prijetne dobrodošlice s po-

gostitvijo, s predavanjemo negi nog in stopal, našnajstarejši član pa šebrezplačne pedikure.

Kako smo počastilisvetovni dandiabetesa?V petek pred praznikomsmo se v velikem številuzbrali pred gostiščem EnKrajcar v Podskrajniku priCerknici. Po preverjanjukrvnega sladkorja, ki so gazopet opravile medicinskesestre Zdravstvenegadoma Cerknica na pobu-do podjetja Roche, ter po-delitvi simboličnih daril pod-

jetja Novo Nordisk iz Ljubljane so se vsi prisotni po uvodnem po-zdravnem govoru predsednice društva odpravili na različne po-hode po naši lepi Notranjski. Ker je bilo tudi tokrat vreme zelo ugod-no, smo združeni pod skupnim imenom Pohodi sladkorno bole-zen preživeli lepo popoldne. V imenu vseh članov društva iskre-na zahvala vsem, ki so nam pomagali, da je pohod v celoti uspel.

Doroteja NaredFoto: Marijan Šustaršič

Ob svetovnem dnevu smo brusili pete.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije

Prva pomoč in sladkornibolnik – koristna znanjain veščine

Večina se je vsaj kdaj seznanila s postopki in pravili prve po-moči. Pa si z njimi res lahko pomagamo? Se spomnimo pra-vilnih postopkov in zaporedij dejanj? Ali bi pristopili k poško-dovani, nezavestni ali drugače nemočni osebi in ji pomaga-li? Morda nekateri … Večina pa po razmisleku vendarle pri-zna, da si ne bi upali, da ne bi česa naredili narobe, takegačloveka morda še bolj ogrozili ali poškodovali. Vendar pa sizase in za svoje najbližje želimo, da bi nam ob takšnih dogod-kih čim prej pomagali in nam s tem rešili življenje.

Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije je v sodelovanju z Društvomštudentov medicine Slovenije izvedlo učno delavnico Tečajnujnih stanj, na kateri so udeleženci spoznali in praktično pre-

izkusili ravnanje in nudenje prve pomoči: temeljne postopkeoživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja,ravnanje pri življenje ogrožajočih stanjih (nezavest, rane ipd.).Poseben poudarek pa je bil namenjen hipoglikemiji: njenemuprepoznavanju, ukrepanju in razreševanju zapleta.

Trening prve pomoči ob nujnih stanjih Po uvodnem predavanju smo večino časa namenili praktičnimdelavnicam. Udeleženci smo na petih delavnicah spoznavalipravila ravnanja in ukrepanja po sklopih: pravilen položaj zanezavestnega, temeljni postopki oživljanja, uporaba avtomat-skega defibrilatorja, zaustavljanje krvavitev in osnovna oskr-ba rane ter aplikacija glukagona.Zamisel o delavnici se je porodila iz ugotovitve, da smo ob hi-poglikemiji kot specifičnem trenutnem zapletu diabetesa, ka-kor tudi sicer ob nenadnih zdravstvenih zapletih ali nezgodah,večinoma nepripravljeni, nevešči ravnanja. K slabši učinkovi-tosti pripomorejo še pomanjkanje samozavesti, strah predmorebitnimi napakami in neodločnost. To pa vse zmanjšujemožnosti za čim hitrejšo in čim uspešnejšo razrešitev situa-cije brez posledic. Delavnica je bila za vse udeležence poučnain koristna: pridobili, preizkusili ali obnovili smo praktična zna-nja, ki lahko pomagajo reševati življenja. Glavni pomen prvepomoči laikov je namreč, da pomagamo in smo učinkoviti ta-koj ob nezgodi ali zapletu, torej pred prihodom reševalcev. Na-men delavnice je bil tudi izmenjati izkušnje med udeleženciin tudi v razmerju do naših inštruktorjev, bodočih zdravnikov.Ob zaključku se je tako razživela razprava o ravnanju ob hi-poglikemiji, kdaj glukagon ni učinkovit (pri iztrošenosti oz. “iz-praznjenosti” telesa), kako obvladati osebo, ki je v hudi hipo-glikemiji, vendar zavrača hrano in pijačo, je agresivna, kak-šni so telesni odzivi na glukagon (neželene reakcije in aler-gije) in drugo.

Mateja Maleš Alič in Eva BolčičFoto: Jernej in Eva Lipovž Ančik

Seznanilismo se z

ravnanjemv življenje

ogrožajočihprimerih in

praktičnopreizkusili

nudenjeprve

pomoči.

n Društvo diabetikov Ljutomer

Razgibani novemberMesec november je bil tudi v Društvu diabetikov Ljutomer zelorazgiban, saj smo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni iz-vedli kar nekaj preventivnih programov.

Imeli smo dve predavanji zdravnikov specialistov o sladkornibolezni tako za diabetike kot tudi za laike ter pohod po Ljuto-meru in enega v šest kilometrov oddaljeni Jeruzalem. Največzanimanja pa je bilo v javnosti za brezplačne meritve sladkor-ja v krvi, ki sta jih 14. novembra opravljali medicinski sestri izZdravstvenega doma Ljutomer za vse, ki so to želeli. V dobrihdveh urah se je zvrstilo 80 posameznikov. Namen akcije je bilvsekakor dosežen, saj je bilo kar nekaj ljudi napotenih k oseb-

nemu zdravniku na do-daten pregled zaradiskrb zbujajoče visokihizmerjenih vrednostisladkorja v krvi. Seve-da bi bili najbolj veseli,če taki ukrepi ne bi bilipotrebni, vendar panam je v veliko zado-voljstvo prav dejstvo,da bodo posameznikis povišanimi vrednost-mi kar najhitreje deležniustreznega zdravljenjain primernega izobra-ževanja.

Majda SlavinecPohod po Ljutomeru.

Spoštovani člani društva, vsi strokovni sodelavci, predavatelji, izvajalci programov in vsi drugi, ki ste nas vse leto podpirali v na-ših prizadevanjih, iskrena hvala za vaš dragoceni prispevek. Ostanite z nami tudi v prihajajočem letu. Praznični dnevi pa najvaša srca bogato obdarijo z novo voljo, veseljem, srečo in zadovoljstvom, ki naj vas spremljajo vse leto 2013.

Predsednica in člani upravnega odbora društva

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Nova Gorica

Imamo dokaj zdravopopulacijo …

Letošnji svetovni dan diabetesa smo v Društvu diabetikov NovaGorica počastili z večjimi aktivnostmi. V začetku novembrase je 25 diabetikov udeležilo delovne terapije v Termah Ro-gaška, izdelali smo nov preventivni in informativni plakat, dvo-rec Coronini smo osvetlili z modro barvo in organizirali danodprtih vrat skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo, kjersmo brezplačno merili krvni sladkor, krvni tlak, holesterol, mi-šično maso ter cepili proti gripi in pljučnici.

Društvo si je zadalo za cilj ugotoviti zdravstveno stanje širšepopulacije in v tem kriznem času organizirati brezplačne pre-ventivne preglede in brezplačno cepljenje. Odziv je presegelpričakovanja. Akcije se je udeležilo 290 občanov, ki so si že-leli testirati svoje zdravstveno stanje. Po naših ocenah bi bilaudeležba še večja, vendar prostorske in tehnične možnosti teganiso dopuščale. Ob tej priložnosti se opravičujemo vsem, ki jihje gneča odvrnila od meritev. Obljubljamo, da bomo akcijo šeponovili.

Obisk mladih presenetljivo velikZelo nas je razveselila udeležba mladih, ki so si povečini prvičv življenju kontrolirali raven sladkorja ali holesterola v krvi. Kotlaiki, čeprav so pri akciji sodelovale tudi medicinske sestre inzdravniki, ocenjujemo, da je zdravstveno stanje občanov do-kaj dobro. Marsikdo si ne more privoščiti vseh teh dragih zdrav-

stvenih storitev. Splošna ugotovitev akcije je, da ima veliko pre-bivalcev preveliko telesno težo, premalo se posvečamo teles-nim aktivnostim, pri nekaterih so povišani sladkor v krvi, krvnitlak ter holesterol. Škoda je, da se ni več starejših občanov odlo-čilo za preventivno cepljenje proti gripi in pnevmokokni plju-čnici (za cepljenje proti pnevmokokni pljučnici je bilo treba si-cer doplačati 50 odstotkov redne cene). In še nekaj smo do-segli z dnevom odprtih vrat – dokazali smo, da je mogoče venem samem dnevu z dobro organizacijo in pridnimi prosto-voljkami in prostovoljci pregledati do tristo občanov. Morda jeto tudi nekaj za Guinessovo knjigo rekordov.

Dvomljiva vloga nacionalnega programaLetošnji svetovni dan diabetesa ali sladkorne bolezni je bilusmerjen v krepitev in varovanje zdravja prihodnjih generacij,prepoznavanje dejavnikov tveganja ter opozorilnih znakov zanastanek sladkorne bolezni. Vsem prebivalcem Slovenije že-limo z nacionalnim programom za obvladovanje sladkorne bo-lezni zagotoviti enako dostopnost do programov preprečeva-nja, zgodnjega odkrivanja ter kakovostnega, učinkovitega in var-nega zdravljenja. Žal v današnji gospodarski krizi lahko le sa-njamo, da bo zdravstvena zavarovalnica uresničila strategijonacionalnega programa. Prav zato imamo v Sloveniji društvadiabetikov, ki so to sposobna in zmožna organizirati. Sevedapa take akcije ne bi bilo mogoče izvesti brez dobrih sponzor-jev in donatorjev. Zahvala v imenu 290 občanov Zavodu zazdravstveno varstvo Nova Gorica, podjetju Pfizer, Johnson &Johnson, reviji Dita, občini Šempeter - Vrtojba, Zvezi društevdiabetikov Slovenije in neutrudnim prostovoljcem iz Društva dia-betikov Nova Gorica. Dominik Soban


Modro osvetljen dvorec Coronini v opomin in ozaveščanje o nevarnostihsladkorne bolezni.

Gneča pri merjenju holesterola in telesne teže.

DIA-FON - brezplačni svetovalni telefon

za sladkorne bolnike.

Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjaki

vsako sredo med 18. in 22. uro.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Mednarodni dandiabetikov

Diabetiki Zgornje Savinjske doline smo ga počastili tudi le-tos in kot že nekaj let zapored smo se na ta dan družili v Mo-zirskem gaju. Organizatorjem je bilo v veliko veselje dejstvo,da se nas je zbralo veliko, kar potrjuje, da se člani našega dru-štva radi družimo in izobražujemo.

Prvi del druženja smo posvetili predavanju o pravilni prehranis poudarkom na zdravilnem vplivu magnezija, ki pomaga prizgorevanju sladkorja in maščob v telesu. Predstavili so namzdravilno vlogo donata Mg in vsak udeleženec je dobil tudi ste-kleničko mineralne vode.

Sledil je krajši pohodDrugi del našega srečanja je bil športno obarvan, saj smo šlina krajši pohod do Gozdne šole. Diabetiki se moramo zave-dati pomena gibanja v naravi, saj to vrača ravnovesje ter čistitelo in duha. Da bi s pomenom dneva diabetikov seznanili čimširši krog ljudi, je naše društvo obiskovalcem trgovine Tuš po-nudilo meritev krvnega sladkorja. Ob malici pa smo seveda pri-jetno poklepetali in izmenjali marsikatero izkušnjo v zvezi z laj-šanjem tegob, ki jih povzroča sladkorna bolezen. In še: pro-slavili smo tudi visok življenjski jubilej, 90-letnico naše aktivnečlanice Pavle Trogar. Marija Venek

Ob malici po gibanju v naravi smo prijetno poklepetali.

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Aktivnosti ob svetovnem dnevusladkorne bolezni

Društvo diabetikov Murska Sobota je v novembru organizi-ralo več aktivnosti, s katerimi smo počastili 14. november.

Jesenski piknik in pohodRekreirali smo se v Markišavcih, nato pa v gostilni Jugda sed-li h kosilu. V sodelovanju z zavodom za zdravstveno varstvosmo organizirali srečanje ob svetovnem dnevu diabetesa. Nanjem je po predstavitvi delovanja pomurskih društev diabeti-kov sledil kratek strokovni uvod o pripravi zdravih jedi. V osred-njem delu pa je priznani kuhar Jaka Polajžer tudi praktično pri-kazal pripravo zdravih obrokov, saj po vsej Sloveniji izvaja de-lavnice v programu Živimo zdravo.

Pohodi sladkorno bolezenNa pohod po Murski Soboti smo se odpravili 14. novembra,nato pa je v klubu PAC sledila Galeksija zdravja, predstavitevizdelkov Galex. Prav tako smo opravili meritve sladkorja v krviin pritiska vsem udeležencem pohoda. V soboto, 17. novem-bra, pa smo se člani udeležili državne proslave naših v Trbo-vljah. Darko Miholič

Na pohod smo se odpravili v naših že dobro prepoznavnih čepicah.

n Društvo diabetikov Škofja Loka

Svetovni dan po našeTudi v Škofji Loki smo šli diabetiki na pohod, za rekreativnotočko pa smo si izbrali Crngrob pri Škofji Loki.

Rekreativnega pohoda je bilo skupaj dve uri. Pot je bila prijet-na, za nekatere pa tudi malce naporna. Po prihodu na cilj smodobili pohodne torbice, ki jih je prispevalo podjetje Novo Nor-

disk in Roche. Da smo se dobro počutili, smo bili na turističnitočki v Crngrobu postreženi s čajem in toplim obrokom. Pro-gram in vabilo na rekreativni pohod ob svetovnem dnevu slad-kornih bolnikov je že nekaj dni pred odhodom objavljal RadioSora Škofja Loka. Na dan pohoda smo po telefonu v živo po-ročali o našem pohodu Radiu Sora ter tako obveščali javnostin opozorili na problem sladkorne bolezni ter spodbujali obča-ne k večji telesni dejavnosti, ki ima pri zdravljenju sladkornebolezni velik pomen.

Silva Žontar

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

Z rekreacijo nadsladkorno bolezen

Sladkorna bolezen je resna kronična bolezen, ki se v svetuizjemno hitro širi. Glavni razlogi za epidemijo sladkorne bo-lezni so staranje prebivalstva, nezdravo prehranjevanje, čez-merna telesna teža, debelost in preveč sedenja. Zato so prisladkorni bolezni zelo pomembni telesna dejavnost, preven-tiva in zdravljenje. Telesna aktivnost zmanjšuje količino slad-korja v krvi, znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi terblaži posledice stresa in nas sprošča.

Diabetes in šport V Društvu diabetikov Maribor že vrsto let posebno pozornostnamenjamo različnim oblikam športnih aktivnosti in rekreaci-je, zato ni naključje, da zelo aktivno deluje športna sekcija, kivodi in vključuje člane društva v steznem kegljanju, namiznemtenisu, pikadu in ruskem kegljanju. Športne dejavnosti pote-kajo tedensko v najetih dvoranah skozi vse leto in so za ude-ležence brezplačne. Poleg tega organiziramo tudi pohodništvo.

Za udeležence pripravimo predavanja in razne športne aktiv-nosti ter izobraževalna okrevanja, letos smo organizirali tri. Zatiste člane, ki si želijo rekreacije v bazenu, pa je poskrbljenov Termah Fontana. Ob predložitvi članske izkaznice lahko vseleto plavate po nižji ceni. Anica Rep

Jesenska aktivnost Čeprav vremenska napoved za Slovenijo ni bila obetavna, jebila zadnja sobota v septembru nam Mariborčanom naklo-njena. Kar 71 članic in članov se nas je zbralo na športno-rekreativ-nem druženju na Malečniku. Pot nas je vodila mimo prelepihvinogradov vse do razgledne točke Sv. Marije na Gorci, viso-ke 346 metrov. Doživeli smo čudovit razgled razkošja vinogra-dov, pogled na zelene gozdove Pohorja, ki so nam ponujali Ma-ribor kot na dlani. Pot smo nadaljevali čez Vodole vse do kmeč-kega turizma, kjer nas je čakalo kosilo. Še tekmovanje v pika-

du, ples ob živi glasbi in dan je bil popoln. Odlično, naredili smo7273 korakov. Lidija Salamon

Svetovni dan sladkorne bolezni Mariborski diabetiki smo počastili 14. november, dan, ki sta gaMednarodna zveza za sladkorno bolezen in Svetovna zdravstve-na organizacija razglasili za svetovni dan sladkorne bolezni.

Tako smo se mariborski diabetiki odločili organizirati brezpla-čne meritve sladkorja v krvi na Trgu svobode v Mariboru in pri-ljubljen pohod skozi Mestni park na Piramido. Pohodnikom smopopestrili čudovit razgled mesta z njegovo okolico. Potrdili smosvojo telesno pripravljenost z dovolj gibanja, saj s tem nači-nom tudi ohranjamo svojo kakovost življenja. Majda Navršnik


Vsak teden se dobivamo pri različnih športnih disciplinah.

Zakorakali smo mimo vinogradov do prelepega razgleda.

Meritve krvnega sladkorja vedno pritegnejo obiskovalce.

Odpravili smo se 380 metrov visoko nad mesto.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Postojna

Jesenske aktivnostiJesenske aktivnosti smo začeli z izobraževalnim srečanjemz naslovom Sladkorna bolezen in naše oči. Odločili smo se,da se odpravimo na ogled kulturno-zgodovinskih znameni-tosti v Pivški kotlini. Ob svetovnem dnevu sladkorne boleznipa smo organizirali meritve in poučno razstavo o diabetesuter se udeležili rekreativnega pohoda.

Dr. Mario Ragus, specialist oftalmolog, nam je nazorno pred-stavil diabetično retinopatijo kot najpogostejše pozne zapletesladkorne bolezni. Z velikim zanimanjem smo sledili njegovirazlagi in opozorilom, da lahko s pravočasnimi ukrepi in zdra-vljenjem preprečimo razvoj in napredovanje retinopatije, kiogroža naš vid. Predstavil je oblike okvar in metode zdravlje-nja tako z laserskim kot operativnim zdravljenjem. Najpo-membnejše je preventivno ukrepanje, to je urejena sladkornabolezen in krvni tlak. Vsak bolnik s sladkorno boleznijo semora zavedati, da je vsaj enkrat na leto upravičen do preven-tivnega pregleda pri očesnem zdravniku.

Izlet na Martinovo sobotoLetos smo se odločili, da si ogledamo nekatere kulturno-zgo-dovinske znamenitosti v Pivški kotlini. Odziv članov na pred-lagani izlet je bil več kot presenetljiv, pa še Martinova sobotaje bila. Najprej smo bili gostje v Parku vojaške zgodovine v Piv-ki, kjer domujeta največja tankovsko-artilerijska zbirka in spo-minska soba osvoboditve Slovenije leta 1991. Največ pozor-nosti in občudovanja je bila deležna razstavljena podmornica,

ki spada med žepne (manjše) podmornice. Veliko diabetikovje svojo radovednost potešilo tako, da so skozi ozko odprtinona vrhu podmornice zlezli v notranjost in si jo po vseh štirihtudi ogledali.

Pot na KalPot nas je vodila naprej do Šobčeve domačije na Kalu. Vas žestoletja zaznamujeta kamnoseštvo in obnavljanje stare doma-čije Šobčevih. Prijazna gostiteljica Irena nas je sprejela s šilcemsadjevca, panceto in domačim, še toplim kruhom. Povabila nasje v črno kuhinjo in nam ob odprtem ognjišču pripovedovala zgod-be domačije in svojih prednikov, ki so stoletja nudili gostoljubjetovornikom, furmanom in kontrabantarjem. Izlet po Pivški kotli-ni smo zaključili v turistični vasi Narin pri Andrejevih, kjer smose na Martinovo soboto ob gastronomskih užitkih in plesu po-klonili zavetniku naše žlahtne rožice sv. Martinu.

Meritve ob svetovnem dnevu sladkorne bolezniLetošnje težišče aktivnosti smo prenesli v občino Pivka, saj do-bra četrtina članov našega društva prihaja iz pivške občine injim zaradi oddaljenosti ni dano, da bi se redno udeleževali na-ših aktivnosti. V lekarni Pivka je potekalo merjenje krvnega slad-korja, tlaka in telesne teže. Zdravstveni delavci so rezultate po-komentirali ter dajali potrebne usmeritve. V treh urah so opra-vili 50 meritev in če bi čas podaljšali, bi bilo število znatno več-je. Tudi v avli Zdravstvenega doma v Postojni je potekalo mer-jenje krvnega sladkorja in tlaka za občane. Merjenje so opra-vljali dijaki zdravstvene šole ob budnem očesu zdravstvenihdelavcev. Odziv občanov je bil neverjeten, saj so opravili stomeritev.

Razstava o razsežnosti diabetesaV avli Zdravstvenega doma Postojna je bila razstava ob sve-tovnem dnevu sladkorne bolezni, s katero smo skušali pred-staviti razsežnosti širjenja sladkorne bolezni zaradi našeganezdravega načina življenja in prizadevanja društva diabetikovza kakovostno življenje. V besedi in sliki smo poudarili pomendruštva ob naši 25-letnici dela.

Pohodimo sladkorno bolezenPobudniki pohoda smo se zbrali ob 14.30 na železniški posta-ji v Pivki. Opremljeni s palicami za nordijsko hojo, malico in vodosmo opravili meritev in se podali na 718 metrov visokega Pri-moža, hrib nad Pivko. Pohod je vodil naš stalni mentor, špor-tni pedagog Dušan. Pohod je bil srednje težak glede na vzpo-ne in čas. Zanimivo je, da je hrib Primož sestavni del Parka

vojaške zgodovine, saj je v celotiprepreden in preluknjan z vojaškimirovi in utrdbami. Na vrhu je dobroohranjena podzemna utrdba Alpske-ga zidu ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji. V vsej razsežnostismo spoznali nekdanjo italijanskopodzemno topniško utrdbo na Pri-možu in občudovali razgled na Ko-šansko dolino. Po skoraj dveh urahhoje smo se vrnili na zbirno mesto.Preveval nas je občutek, da smozmogli napor in znova nekaj naredi-li za svoje zdravje. Stanka HorvatPohodniki med potjo na Primoža.

Podmornica je pritegnila našo pozornost.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Velenje

Druga polovica letapri nas

Po dolgem, vročem poletju smo že zgodaj začeli z jesenski-mi aktivnostmi. Septembra smo krenili na izlet v Zagorje, kma-lu zatem smo pripravili kovčke za odhod v Dolenjske Toplice.Izpustili nismo niti vsakoletnega piknika, svetovni dan pa sibomo prav gotovo zapomnili po živahnih plesnih korakih.

Najprej smo se ustavili v Kumrovcu, si ogledali etnonaselje, roj-stno vas Josipa Broza - Tita in njegov spomenik, ki pa je pre-cej manjši kot naš, velenjski. Vožnjo smo nadaljevali do Krapi-ne s svetovno znanim nahajališčem neandertalskega človekain muzejem, ki predstavlja razvoj življenja na Zemlji in razvojčloveka. Pot nas je vodila naprej do prijetne domače gostilneVuglec Breg na okusno domače zagorsko kosilo. Potem smopot nadaljevali do Trakoščana, kjer je ta dan potekalo tekmo-vanje v lokostrelstvu. Po sprehodu v parku smo se odpravili šedo Varaždina. Bil je zelo lep dan, ki smo ga preživeli skupaj.

Odhod v BerlinPrve dni oktobra je bil v Berlinu kongres EASD in tako smo ne-kaj dni ostali brez predsednice, ki je tam skupaj z DominikomSobanom predstavljala našo zvezo in društva. Predstavitev jebila očitno zelo uspešna, saj smo že povabljeni tudi na prihod-nji kongres, ki bo leta 2013 v Barceloni.

Hop v topliceMorda malo skeptični zaradi nove, neznane lokacije, smo biliše toliko bolj presenečeni nad izjemno gostoljubnim sprejemomv Dolenjskih Toplicah. Začetne orientacijske težave v labirin-tu hodnikov so kmalu minile in s polno vnemo smo začeli ures-ničevati program. Jutranjega plavanja so se udeležili bolj red-ki, sledilo je merjenje krvnega sladkorja, tlaka in teže. Potempa smo se razkropili na vse strani: “žabe” v ta ali oni bazen,na plavanje, telovadbo ali samo čofotanje, “nordijci” so obno-vili teorijo nordijske hoje in jo z vodnikom tudi v praksi utrjeva-li. Tudi na “navadne” pohode jih je hodilo kar precej. Kolesar-ji so bili bolj osamljena vrsta športnikov. Nekateri so si nabira-li zimske zaloge toplote v savni. Skupina pa je bila skoraj ved-

no polnoštevilna pri obrokih in seveda na predavanjih. Udele-žba na izletu v Belo krajino je bila polna in prav vsi so bili nav-dušeni nad lepoto pokrajine in toplo ljubeznivostjo domačinov.Na domačiji Tončka Pluta tudi pesmi in plesa ni manjkalo.Zadnje dni nas je prišel pozdravit tudi novi predsednik zveze,Peter Miklavčič. Teden je vse prehitro minil, toda vračali smose spočiti in polni lepih vtisov in s skrito željo – še bi se vrnili!

Ohranjanje tradicijeZadnje sončne žarke smo oktobra izkoristili za tradicionalni pik-nik v Lokovici. Kot vedno je Franc skupino bolj “pohodnih” po-peljal po obronkih bližnjih hribov. Razpoloženje je bilo super,žal pa nas je senca, ki je hitro padla na igrišče, kmalu pregna-la domov.

Letos piknik ni bil kostanjev, saj je bila narava skopa s tem sadežem.

Zabava s plesom zumba Zazumbajmo za urejen krvni sladkor je bil naslov prireditve, kismo jo v začetku novembra pripravili v avli dvorane Zlatorogv Celju. Skoraj tristo mladih in malo manj mladih navdušen-cev zumbe se je zabavalo ob plesu in nastopih Matjaža Javš-nika, Alye in skupine Skater. Ob vsem tem pa smo preverjalitudi krvni sladkor, holesterol in indeks telesne mase.

Sledile so priprave in izvedba pohoda ob dnevu diabetesa, kjerje bila udeležba številna. Seveda tudi na osrednji proslavi v Trbo-vljah naša delegacija ni manjkala. In za piko na i letošnjegaleta: v soboto, 1. decembra, smo se odpravili na zaključni po-hod h Križniku. Ingeborg Čas

Foto: Franc Čas


Na okrevanju nas je obiskal tudi predsednik zveze.

Ples je napolnil dvorano s pozitivno energijo in pognal obiskovalcem kripo žilah.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kranj

Svetovni dan v KranjuOb svetovnem dnevu sladkorne bolezni se je naše društvoznova pridružilo akciji organiziranih pohodov v več krajih poSloveniji, imenovani Pohodi sladkorno bolezen. Člani društvasmo se sprehodili po kranjskem mestnem jedru vse do Pun-gerta in tako opozorili okolico na prisotnost sladkorne bo-lezni.

Druženje se je nadaljevalo na Slovenskem trgu, kjer smo mi-moidočim brezplačno merili krvni sladkor ter jih ozaveščalio pomembnosti preventive in zdravega načina življenja. Vvečernih urah pa je bila čedalje bolj vidna Gimnazija, tokrat

simbolično osvetljena z modro, mednarodno barvo diabe-tesa.

Kuharska delavnica jedi na žlicoZadnji torek v novembru je v Biotehniškem centru Naklo po-tekala kuharska delavnica, na kateri smo pod vodstvom Tade-je Polajnar in Tatjane Šubic pripravili odlične jedi na žlico. Ku-halnice je vihtelo 13 “cukrčkov”. Vsi smo z navdušenjem so-delovali ter tako dokazali, da kuhanje sploh ni dolgočasno inzahtevno opravilo. Ob pripravljanju različnih jedi z zeljem, lečo,fižolom, čičerko, bučkami … smo se skupaj zabavali od zgod-


Poskrbimo za prihodnost, prepoznajmo sladkorno bolezen pravočasno –pod tem geslom je potekal letošnji svetovni dan sladkorne bolezni. Pose-ben program o pomembnosti preventive smo pripravili tudi v Kranju.

Bilo je poučno, zanimivo in predvsem zelo okusno in zdravo. Nezanemar-ljivo pa je seveda tudi to, da smo se lepo imeli in dobro najedli.

njega popoldneva naprej. Čas je ob vseh pripravah, rezanju,sekljanju, mešanju, okušanju in tudi ob šalah še prehitro mi-nil. Vse jedi, ki smo jih pripravili, skuhali in potem tudi pojed-li, so bile odlične in vsi člani kuharske ekipe jih bomo zagoto-vo pripravili tudi doma.

Jolanda PolanecFoto:: Ivan Benegalija

n Društvo diabetikov Idrija

Naše jesenskedejavnosti

Člani društva smo bili aktivni tudi v jesenskih mesecih. Obsvetovnem dnevu sladkorne bolezni smo organizirali že tra-dicionalno hojo po Rakah, znanem idrijskem sprehajališču,kjer je članica Irma Brence poskrbela za meritev krvnegasladkorja.

V Cerknem je bilo organizirano merjenje krvnega sladkorja nasedežu Društva upokojencev Cerkno in udeležilo se ga je ve-liko občanov. V novembru smo imeli tudi zanimivo predavanjenaše diabetologinje dr. Ane Ogrič Lapajne na temo Bolezni oži-lja – kaj lahko naredimo sami in kaj lahko naredi zdravnik. Kerpa novembra goduje sveti Martin, smo organizirali še marti-novanje v Mariboru, kjer so se lahko naši člani zavrteli ob živiglasbi, prisostvovali smo tudi krstu vina ter ga seveda pokusi-li. Še prej smo se kulturno izobraževali v Slovenski Bistrici, kjersmo obiskali tamkajšnji grad in si ogledali zanimive zbirke. Ča-kata pa nas še obisk in obdaritev naših članov, ki so stari večkot osemdeset let. Zdenka Bogataj

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Vzorno sodelovanjemed šolskimiustanovami indruštvom diabetikov

V počastitev letošnjega svetovnega dneva diabetesa smopripravili pohod okoli Slovenj Gradca skupaj z najmlajšimi izvrtca Legen in osnovno šolo Slovenj Gradec.

Pohod smo razdelili na dvokilometrskega, namenjenega naj -mlajšim, in petkilometrskega za učence druge osnovne šole,člane društva in druge občane. Pohoda se je udeležilo petstodvajset malčkov, učencev in štirideset članov društva. V po-poldanskem času smo v društvu organizirali merjenje krvne-ga sladkorja in krvnega tlaka v sodelovanju s patronažno služ-bo zdravstvenega doma. Merjenje smo opravili pri sto tridese-tih občanih v trgovskem centru Mercator v Slovenj Gradcu.

Ivan Gašper

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Hrastnik

Okrevanje, izleti,pohodi ...

V drugi polovici leta smo bili hrastniški diabetiki veliko naoko-li. Izobraževali in sončili smo se na Braču, bili na Dolenjskemin Štajerskem, udeležili pa smo se tudi dveh pohodov. S sled-njim smo opozorili na naraščajoče število diabetikov.

Člani Društva diabetikov Hrastnik smo skupaj z društvom dia-betikov Trbovlje septembra preživeli sedem aktivnih dni naokrevanju na Bolu na Braču. Imeli smo vsakodnevno merjenje krvnega sladkorja in krvne-ga tlaka, za redne meritve je skrbelo zdravstveno osebje, dvemedicinski sestri in zdravnik. Na okrevanju smo prisluhnili pre-davanju Jožeta Golobiča, dr. med., z naslovom Diagnoza,opredelitev in zdravljenje sladkorne bolezni. Na zadnjem sre-čanju je naš zdravnik povzel meritve krvnega sladkorja vsehudeležencev in ugotovil naslednje:- da je krvni sladkor pri večini sladkornih bolnikih previsok,- da so udeleženci, ki niso sladkorni bolniki, imeli previsoke

vrednosti krvnega sladkorja,- da je potrebnega več gibanja pri velikem številu udeležen-

cev in da je treba večjo skrb namenjati pravilnemu vnosu hra-ne pri obrokih.

Za rekreacijo je bilo poskrbljenoZelo aktivni so bili hrastniški diabetiki pri športnih aktivnostihpod vodstvom animatorke agencije Relax, ki je bila z nami vsedni okrevanja. Naši člani: Bojan, Andrej, Jerko, Lea, Mirko, Pol-di in Vojka so se udeležili turnirja v balinanju, namiznem teni-su in igrah brez meja, kjer so zasedli prva mesta.

Izlet v Dolenjske TopliceZadnjo soboto v septembru smo se odpeljali na enodnevni iz-let v Dolenjske Toplice, kjer so nas gostitelji Term Krka spre-jeli s cvičkom in pogačo, potem pa nam prikazali kratek film otermalnem zdravilišču. Po kratki predstavitvi smo se odpeljali do Baze 20, kjer smoimeli voden sprehod po edinem ohranjenem tovrstnem spo-meniku odporniškega gibanja v Evropi. Po kosilu smo šli napredavanje o zdravstvenih težavah s poudarkom na prepreče-vanju bolečin v križu in celi hrbtenici. Popoldne pa smo se raz-

delili v dve skupini: prva je šla na kopanje, druga pa na spre-hod po okolici Dolenjskih Toplic. Pozno popoldne smo se od-peljali iz Dolenjskih Toplic in se na poti domov ustavili še v pri-jetni restavraciji, kjer smo ob narezkih in pijači še pridno kram-ljali in se veselili.

Sovretov pohodV oktobru smo se udeležili že tradicionalnega, 9. pohoda poSovretovi poti, ki ga organizira občina Hrastnik v sodelovanjus turističnim društvom in Krajevno skupnostjo Krnice Šavna Peč.Po uri in pol prijetne hoje smo prispeli v krajevno skupnost Ša-vna Peč, kjer sta bila organizirana proslava ob spomeniku An-tona Sovreta in odprtje prenovljene kašče v tej krajevni skup-nosti.

Vojka Železnik

Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezniV sredo, 14. novembra, se je 29 članov našega društva ude-ležilo pohoda od Turja do kmetije Doberšek na Kovku. Z av-tobusom smo se odpeljali do vznožja Turja, od tam smo v uriin pol prehodili približno pet kilometrov, da smo prispeli do ci-lja. Potem smo si najprej malo oddahnili, se okrepčali, pove-selili in odpravili nazaj po isti poti. Polni lepih vtisov, mnogi pre-srečni, da jim je sploh uspelo prehoditi takšno pot, smo se vrni-li do društvenih prostorov.

Izlet na Ptuj in v okolicoŠtirideset članov našega društva se nas je v organizaciji turi-stične agencije Narda-Kareta odpeljalo v Haloze. Najprej smosi ogledali Ptujsko goro in baziliko Marije zavetnice ter se od-

peljali do Ptujskih term, kjer je šlonekaj udeležencev na kopanje, dru-gi pa na ogled starega dela Ptuja,vključno z gradom. Po poznem kosi-lu smo se odpravili do najstarejševinske kleti v Sloveniji, kjer smo ime-li strokovno voden ogled kleti in po-kušnjo njihovih vin. Imeli smo se lepo,vreme je bilo sončno, dovolj smo serekreirali, pa tudi za dobro voljo smoposkrbeli.

Avtor?


Z izleta na Ptuj

Dobra volja in lepo vreme bosta ostala v spominu vseh pohodnikov.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Jesenski izletKljub slabi vremenski napovedi se je 38 članovnašega društva odpravilo na potep po Ribni-ški dolini. Svetovni dan sladkorne bolezni smopočastili s prvim novembrskim pohodom po no-vomeških gričih.

Najprej smo si ogledali Trubarjevo domačijo.Tu nam je lokalni vodnik predstavil zelo boga-to življenjsko pot našega rojaka Primoža Trubar-ja. Nato smo si ogledali še preostale objekte Tru-barjeve domačije. Naslednja točka našega iz-leta je bil grad Turjak. Grad je že skoraj obno-vljen in je na ogled obiskovalcem. Lastniki gradu, Auerspergi,so danes razkropljeni po vsem svetu. Se pa radi vračajo v Slo-venijo in na grad Turjak. Grad je razglašen za zgodovinski spo-menik in naravno dediščino.

Na malico v RibnicoRibnica je eno najstarejših naselij v slovenskem prostoru. Tuso gospodarili tudi Turjačani. Središče mesta krasi cerkev sv.Štefana, ki so ji po drugi svetovni vojni dogradili dva stolpa ponačrtu arhitekta Plečnika. Zelo zanimiv je tudi ribniški grad, vkaterem prirejajo razstave in kulturne prireditve. V grajskem stol-pu je na ogled tudi razstava o čarovniških procesih. Obiskalismo še rokodelski center, v katerem smo si v živo ogledali iz-delavo keramičnih in pletarskih izdelkov (pletenje košar iz vrbo-vega šibja). Nato smo se odpravili v naselje Hrovača, kjer jeurejen kompleks Škrabčeve domačije z rojstno hišo jezikoslov-ca patra Stanislava Škrabca. Tu vaščani prirejajo različne et-nološke in turistične prireditve (miklavževanje, žive jaslice, fi-žolov dan). Domov smo se odpravili čez roške gozdove in sespotoma ustavili še na večerji.

Jožefa Rolih

Pohod ob svetovnem dnevuPrvo presenečenje za petnajst pohodnikov je bilo vreme. Bolj-šega niti naša vodnica Fanika ne bi mogla naročiti, čeprav jiskoraj vedno uspe pričarati lepo vreme.

Drugo presenečenje smo doživeli na zbirnem mestu pri Os-novni šoli Grm, kjer so nas pričakali prijazni predstavniki druž-be Novo Nordisk in nas obdarili z ličnimi torbicami, predstav-nica je izmerila raven sladkorja v krvi, trije pa so se nam pri-družili na pohodu.

Hodili smo po slikovitih prehodih med hišami, gozdnih stezahv Ragovem logu, travniških potkah po Marofu in dvakratnemprehodu čez Krko. Zaradi pridruženih sprehajalcev je Fanikana vsaki razgledni točki obrazložila, kaj vse se vidi: od okoli-ških gričev in naselij do novomeških znamenitosti. Zadnjo za-nimivost smo si ogledali na koncu krožne poti, ko smo se usta-vili v Kandiji pri spomeniku Leona Štuklja. Spomenik je leto-šnja kulturna pridobitev za Novo mesto v okviru Evropske pre-stolnice kulture. Zaradi sončnega in jasnega vremena, vdiha-nega svežega in toplega zraka ter prijetnega klepeta smo se

veselo razpoloženi poslovili in razšli s hvaležnostjo za podar-jen tako lep dan.

Zina VidrihFoto: Fanika Vovk


V spomin

Franc ŠebenikZadnji jesenski sončni žarki ogreva-jo zemljo, narava se pripravlja k po-čitku. Zapustil nas je Franc Šebenik,dolgoletni predsednik Društva diabe-tikov Tolmin. Od njega smo se poslo-

vili z lepimi spomini na skupaj preživeta pretekla leta.Franc je bil doma iz Notranjih Goric pri Ljubljani. Kot mladgradbeni tehnik je bil leta 1952 dodeljen na Tolminsko. Tusmo potrebovali veliko šolanih kadrov. Tu je tudi začel svo-ja službena leta, polna dela in dolžnosti. Vzljubil je tolmin-ske ljudi, naše hribe in doline in tu našel svojo življenjskosopotnico. Ustvaril si je družino, zgradil svoj dom in zaži-vel polno življenje delovnega človeka. Bil je človek, ki je lju-bil delo in soljudi. Vedno je bil pripravljen pomagati, sveto-vati in delati.Ostaja nam v lepem spominu na leta, ko je bil predsednikDruštva diabetikov Tolmin. Prizadeval si je, da je društvoiz skromnih začetkov postalo aktivno in prepoznavno. Ved-no je imel besedo in pomoč za človeka v stiski. Odšel ječlovek, spomin ostane. Mirno počivaj ob naši Soči na Tol-minskem, ki si ji dal svoje moči in življenje. V Društvu dia-betikov Tolmin te bomo ohranili v lepem spominu.

Berta Bukudur, Društvo diabetikov Tolmin

Vedno znovasmo očaraninad lepotami

Dolenjske, še zlasti na

tako lep dan.

Predpohodom smosi izmerili tudikrvni sladkor.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Aktivnosti obsvetovnem dnevusladkorne bolezni

Društvo upokojencev Jesenice je pod okriljem Albine Sršenorganiziralo predstavitev dela Društva diabetikov Jesenice.Člani našega društva pa smo še dodatno počastili praznik spohodom po sprehajalnih poteh na Jesenicah.

Srečanje z društvom upokojencevPredsednik društva diabetikov Oto Kelihje povedal, da v občini deluje približno 150društev, od tega jih je 25 humanitarno or-ganiziranih. Predstavil je nekaj osnovnihzgodovinskih dejstev o sladkorni bolezniin pomenu svetovnega dne sladkorne bo-lezni. Nadaljeval je s podrobno predsta-vitvijo delovanja društva ter razložil našprogram z vsebino in cilji. Dobro sodelu-jemo z Zvezo društev diabetikov Sloveni-je, s petimi društvi gorenjske regije, dia-betično ambulanto, srednjo medicinskošolo za meritve in nekaterimi drugimi dru-štvi. Za uspešno delovanje so zaslužni čla-ni, ki s članarino in prostovoljnim delomprispevajo k delovanju društva, poleg njihše Fundacija humanitarnih organizacij inpodjetja, ki nam pomagajo s prispevki.

Predstavitev nacionalnega programa in kampanjeSonja Ravnik, višja medicinska sestra in podpredsednica dru-štva, nam je razložila Nacionalni program za obvladovanjesladkorne bolezni od leta 2010 do 2020 in Kampanjo proti dia-betesu. Poskrbimo za prihodnost in prepoznajmo sladkorno bo-lezen pravočasno je osrednji cilj kampanje proti diabetesu.Razložila je, kaj je sladkorna bolezen, kako nastane, kako jozdravimo, obvladujemo, kako se prehranjujemo in kako živi-mo z njo. Za odklop misli sta nam članici društva upokojencevJesenice prebrali svoja prispevka, Pesem o plaži in Odgovorvnukinji. Sledil je še prijeten klepet, ki smo ga končali z vpra-šanji in odgovori o življenju s sladkorno boleznijo in preventi-vi, da ostanemo zdravi.

Pohod ob svetovnem dnevu diabetesaVreme nam je bilo naklonjeno in dežnike smo lahko pustili doma.Kolona je pod vodstvom Čazima ob 10. uri krenila izpred se-deža društva in po stranskih poteh prišla do železarskega delaJavornika. Od tam smo se po spodnji strani pobočja vrnili pro-ti Jesenicam. Spotoma smo se po dveurni hoji ustavili na za-služeni malici in v prijetnem druženju končali svojo rekreacijozadovoljni, da smo nekaj naredili za svoje zdravje.

Anuša Ferjan


V spomin

Tomaž Ertl1932-2012

V novembru nas je pretresla vest, danas je po kratki in hudi bolezni zapu-stil naš dolgoletni član. Od leta 1994je bil v izvršilnem odboru Društva dia-

betikov Jesenice zadolžen za izobraževanje. Vpeljal je na-čelo, da bolezni lahko kljubuješ, če se izobražuješ in izme-njuješ spoznanja. Leta 2002 je postal predsednik nadzor-nega odbora in to nalogo je opravljal do marca 2012. Bilnam je za zgled kot delaven, dosleden, inovativen in po-šten član društva, zato je prejel tudi zlato plaketo Zveze dru-štev diabetikov Slovenije.Spoštovani Tomaž, ostal nam boš v spominu kot zgledčloveka, prijatelja, ki je znal prisluhniti vsakomur, si vzetičas zanj ter mu pomagati z nasveti. Spomin nate in na tvo-je uspešno delo v Društvu diabetikov Jesenice nam bo ostalkot del uspešnega delovanja v mozaiku društva. Tomaž,hvala ti za vse.

Oto Kelih, predsednik društva

Dvanajstega novembra smo skupaj z društvom upokojencev izmenjali iz-kušnje in način delovanja.

Sprehodi po jeseniških poteh


AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Aajdovščine in Vipavevsako sredo Vodena telovadba v bazenu ob 18.00, Ajdovščina Sonja Groznik, 041 900 952

vsak četrtek Skupinski pohodi okrog Ajdovščine ob 16.00, Ajdovščina Joža Bratina, 05 366 13 76

Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087

december Obisk bolnih članov na domu in domu za starejše občane Doroteja Nared, 031 652 087

marec Občni zbor obvestijo naknadno Doroteja Nared, 031 652 087

Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 79

23. marec 2013 Pohod na Mengeško kočo ob 10.00, parkirišče KD Mengeš Tone Košmerlj, 041 679 787

16. februar 2013 Pohod: golf igrišče-Rudnik-Hudo-Volčji potok ob 10.00, parkirišče Arboretuma Tone Košmerlj, 041 679 787

21. februar 2013 Občni zbor ob 16.00, KD Vir društvena pisarna, 01 721 42 79

Društvo diabetikov Dravograd Polžkivsak torek Skupinski pohodi v okolici Dravograda ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd Anica Repnik, 051 381 013

vsak četrtek Skupinski pohodi v okolici Slovenj Gradca ob 15.30, Kulturni dom Slov. Gradec Ana Rutnik, 031 667 035

20. december 2012 Zaključni pohod do Jeglijenka ob 15.00, Osnovna šola Šentjanž Ivan Pavlič, 040 562 472

2. februar 2013 Zbor članov društva ob 15.30, hotel Traberg Dravograd Ivan Pavlič, 040 562 472

Društvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 11.00, društveni prostori Leopold Majes, Vojka Železnik, Gizela Ferlič,

081 611 340

vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00 do 10.00, društveni prostori Alenka Ostrožnik, 040 841 828

vsako 1. sredo v mesecu Pohod v okolico Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Marjan Bastič, 041 732 723

vsako 3. sredo v mesecu Celodnevni pohod z DU Hrastnik in planinskim društvom ob 7.00, na tržnici v Hrastniku Marjan Bastič, 041 732 723

Društvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center Idrija D. Kavčič, 041 448 424

vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00 Henrik Petrovčič, 041 945 377

vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 424

26. januar 2013 Kopanje in predavanje v Dolenjskih Toplicah ob 7.00, AP Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 089

od 10. do 17. marca 2013 Preventivno okrevanje v Strunjanu obvestijo naknadno

marec Občni zbor obvestijo naknadno Zdenka Bogataj, 031 307 089

Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsak ponedeljek Organizirana telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404

vsako sredo Vaje za sprostitev ob 19.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404

vsako sredo Balinanje za ženske in moške ob 17.00, dvorana Zabiče Silva Čotar, 031 234 444

vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 11.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036

1. in 16. v mesecu Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 10.0 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036

Društvo diabetikov Jesenicevsak torek, četrtek Telovadba od 17.00 do 18.00, TVD Partizan društvo, 040 565 828

vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, Pod gozdom 2 na društvu

14. december 2012 Prednovoletno srečanje s predavanjem ob 16.00. Dom F. Berglja društvo, 040 565 828

26. januar 2013 Zimski pohod v dolino Tamar ob 11.00, Planica, pod skakalnico Čazim Babič, 041 909 961

16. februar 2013 Pohod okoli Blejskega jezera železniška postaja Jesenice Čazim Babič, 041 909 961

15. marec 2013 Občni zbor društva ob 16.00, Dom Fr. Berglja

16. marec 2013 Pohod: Blejska Dobrava - čez Kavčke ob 10.00, Blejska Dobrava Čazim Babič, 041 909 961

Društvo diabetikov Kamnikv decembru Obiski starejših nad 80 let Savica Juntez, 041 285 341

15. december 2012 Prednovoletno srečanje obvestijo naknadno Meta Benkovič, 041 212 563

18. december 2012 Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, društvena pisarna Savica Juntez, 041 285 341

Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko od 17.00 do 18.00, avla SŠ Kočevje Branka Kovačič, 059 947 202

vsak 3. torek v mesecu Kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256

vsako 1. sredo v mesecu Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in tlaka od 9.00 do 11.00, pisarna društva diabetikov Špela Imenšek, 059 947 202

vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 13.30, pisarna društva diabetikov Ksenija Vidoševič, 031 299 555

vsak četrtek Joga in refleksoterapija po prijavah

vsak 1. četrtek v mesecu Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in tlaka od 16.00 do 18.00, pisarna društva diabetikov Branka Kovačič, 059 947 202

19. december 2012 Predavanje: Med v prehrani diabetika ob 16.00, učilnica srednje šole Ksenija Vidoševič, 031 299 555

20. december 2012 Ogled gledališke predstave Star fotr in zaključno druženje ob 16.30, AP Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555

10. januar 2012 Predavanje: Začimbe ob 16.00, učilnica srednje šole Ksenija Vidoševič, 031 299 555

25. januar 2013 Predavanje: Stres in srčno-žilna obolenja ob 16.00, učilnica srednje šole Ksenija Vidoševič, 031 299 555

5. februar 2013 Predavanje: Učinki Donata pri sladkorni bolezni ob 16.00, učilnica srednje šole Ksenija Vidoševič, 031 299 555

21. februar 2013 Kuharska delavnica: Slaščice za diabetike ob 15.00, v gospodinjski učilnici OŠ ob Rinži Ksenija Vidoševič, 031 299 555

Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna društvena pisarna, 04 202 83 10

vsako sredo Meritve krvnega sladkorja, tlaka, holesterola, trigliceridov od 8.30 do 9.30, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

vsak četrtek Organizirana telovadba od 19.10 do 20.10, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

14. december 2012 Prednovoletno srečanje članov DDK ob 17.00, Dom krajanov Stražišče društvena pisarna ali 04 202 83 10

20. december 2012 SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 10

10. januar 2013 SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.17. januar 2013 SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

26. januar 2013 Pohod: Okroglo - koča na Dobravi ob 9.00, pred Diabetičnim centrom Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

14. februar 2013 SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

16. februar 2013 Pohod: Stražišče - Crngrob ob 9.00, pred Diabetičnim centrom Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

21. februar 2013 SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

12. marec 2013 Dan odprtih vrat DD Kranj od 16.00 do 18.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

12. marec 2013 Izbira živil za zdravo prehrano - predavanje in učna delavnica ob 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

14. marec 2013 SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

17. marec 2013 Pohod: Zg. Besnica - Rovnik ob 9.00, pred Diabetičnim centrom Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

21. marec 2013 SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

22. marec 2013 Občni zbor društva ob 17.00, Mestna občina Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10

Društvo diabetikov Lenartv decembru Obisk zelo bolnih članov na domu Jožica Vračko, 031 661 283

vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283

vsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573

vsak 3. ponedeljek v mesecu Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573

vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283

v marcu 2013 Občni zbor s predavanjem člani bodo pismeno obveščeni Jožica Vračko, 031 661 283

Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure od 10.00 do 12.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100

vsak torek in petek Balinanje ob 16.00, Mohorjeva ulica Anica Varga, 041 757 235

11. december 2012 Predavanje: Kako se pripravimo na praznovanje ob 15.00, v ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100

v decembru 2012 Obisk bolnih članov na domu in v domu za starejše občane Zsuzsi Kepe, 051 488 100

Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84

vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.15, športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84

vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84

vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84

vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84

vsak četrtek Pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, razen če je drugače dogovorjeno društvena pisarna, 01 898 15 84

Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 in 031 708 500

celo leto Učne delavnice (po predhodni prijavi) Judita Erjavec, 041 708 500

celo leto Tematske učne delavnice (po predhodni prijavi) Judita Erjavec, 041 708 500

vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka ... od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 28 22 133 in 041 708 500

vsak ponedeljek Kegljanje od 10.00 do 11.00, predhodna najava na društvu Marija Pust, 040 388 966

vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 28 22 133

vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka ... od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 01 28 22 133 in 041 708 500

vsako sredo Voden sprehod na Ljubljanski grad od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Hermina Šteh, 041 338 372

vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Hermina Šteh, 041 338 372

vsak četrtek Aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372

vsako 1. soboto v mesecu Daljši sprehod po okolici Ljubljane (ob lepem vremenu) po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 372

Društvo diabetikov Ljutomervsak ponedeljek Strokovno vodena telesna vadba ob 17.00, v ŠIC (plesna dvorana) Majda Slavinec, 070 896 834

vsako 3. sredo v mesecu Pohod po dogovoru, v pisarni društva Anica Halabarec, 02 582 19 59

12. december 2012 Predavanje: Živčevje in sladkorna ob 16.00, v DSO Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834

30. januar 2013 Predavanje ob 16.00, v DSO Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834

26. februar 2013 Predavanje ob 16.00, v DSO Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834

12. marec 2013 Občni zbor društva ob 13.00, v DSO Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834

Društvo diabetikov Mariborvsak ponedeljek Kegljanje in namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Anica Rep, 041 571 580

od ponedeljka do petka Plavanje in savna v Fontani 4 ure recepcija Fontana

vsak 1. ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Lidija Salamon, 02 228 23 10

vsak pon., tor., čet. in pet. Uradne ure od 8.00 do 12.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10

vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10

vsak petek Pikado od 15.00 do 18.00, vsak 1. petek 10.00-12.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 580

13. december 2012 Novoletno srečanje ob 13.00, Hotel Draš pod Pohorjem Lidija Salamon, 02 228 23 10

22. februar 2013 Občni zbor ob 16.00, (obvezna prijava) Lidija Salamon, 02 228 23 10

8. marec 2013 Dan žena s predavanjem obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10

16. marec 2013 Pohod na Urban ob 9.00, iz Kamnice Melita Klasinc, 031 711 491

21. in 28. marca 2013 Balinanje od 16.00 do 18.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 580

Razne športne aktivnosti obvestila na spletni strani in oglasni deski društva www.diabetiki-mb.si

Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131

vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Verhnjak, 02 823 56 29

vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z Društvom osteoporoze Marjeta Macur, 041 847 401

vsak torek Rekreacija v telovadnici: odbojka ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 040 712 559



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 16.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041 283 029

vsak četrtek Pohodi v okolico Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Murska Sobota18. december 2012 Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15, (dijaški dom) Darko Miholič, 041 364 953

vsak torek Kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, v prostorih DD, (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630

vsak zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15, (dijaški dom) Darko Miholič, 041 364 953

vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih DD, (dijaški dom) Jože Šadl, 041 806 826

vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, klub PAC, Lendavska ul. 5 Jožica Gibčar, 041 953 874

vsak četrtek Delavnica: Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju SB ob 15.30, ŠD Ekonomske šole na Noršinski ulici 13 Marija Barber, 031 511 816

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik

Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 od 21.00 Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300

vsak dan Plavanje v Termah Dolenjske toplice cel dan Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300

vsako sredo Uradne ure društva od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10 Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300

vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855

19. december 2012 Pohod: Po Andrijaničevi poti ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855

Koledar dogodkov društva, aktualne objave, članki spletna stran: http://ddnm.si

Društvo diabetikov Postojnavsako sredo Športne dejavnosti ob 16.00, Srednješolski center Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322

vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in tlaka od 9.00 do 11.00, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510

december 2012 Obiski na domu socialno ogroženih diabetikov po dogovoru vsi člani IO društva

december 2012 Novoletno srečanje obvestijo naknadno člani IO društva

marec 2013 Občni zbor po dogovoru Marica Batis, 051 233 510

marec 2013 Okrevanje v zdravilišču po dogovoru Marica Batis, 051 233 510

Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo: prijave, informacije, posvetovanja in drugo od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804

in Marija Velikonja

vsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41 in Marija Velikonja, 02 755 15 81

vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41 in Marija Velikonja, 02 755 15 81

20. december 2012 Družabno srečanje ob zaključku leta ob 16.00, Gastro Ptuj Zalika Vučak, 051 272 804

Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsako sredo in četrtek Uradne ure na društvu od 9.00 do 11.00, društvena pisarna telefon 02 884 10 61, faks 02 882 99 61

vsak petek Kegljanje in namizni tenis od 16.00 do 17.00 Olga Repotočnik, 041 945 664 in Stane Oblak, 040 603 853

19. december 2012 Zaključek pohodov po dogovoru po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664

22. december 2012 Čez goro k očetu, zimski nočni pohod po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664

2. januar 2013 Pohod: Tičarica - Sv. Jurij - Šmartno - Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664

9. januar 2013 Pohod: Homec Šmartno - legen Slovenj Gradec po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664

16. januar 2013 Pohod: Grajska vas - Gmajna - Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664

23. januar 2013 Pohod: Toplarna - Konečnik - Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664

30. januar 2013 Pohod: Pameče - Gradišče - Slovenj Gradec po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664

6. februar 2013 Pohod: Luštna pot - Perjak - Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664

13. februar 2013 Pohod: Gmajna - Sele - Grajska vas - Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664

21. februar 2013 Pohod: Sv. Jedart - Pameče - Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664

27. februar 2013 Pohod: Serušnik - Čuješ - Legen - Slovenj Gradec po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664

6. marec 2013 Pohod: Rahtel - Učna pot - Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664

7. marec 2013 Redni letni občni zbor določijo naknadno Ivan Gašper 041 753.001

13. marec 2013 Pohod: Gostišče OT- Sveta Neža po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664

20. marec 2013 Pohod: Žančani - Perjak - Slovenj Gradec po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664

27. marec 2013 Pohod: Grajska vas - Perjak - Luštnapot - Slovenj Gradec po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664

Društvo diabetikov Škofja Lokavsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00 do 20.00, v pokritem bazenu CSS Janez Jemec

vsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave ... od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284

vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, AP Podlubnik Marija Mančevski, 031 572 125

21. december 2012 Prednovoletno srečanje diabetikov ob 17.00, Crngrob Silva Žontar, 031 390 284

30. marec 2013 Občni zbor ob 10.00, OŠ Ivana Grohar Silva Žontar, 031 390 284

Društvo diabetikov Velenjevsak četrtek Tedenski pohod po Šoštanju ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595

vsak ponedeljek Dežurstvo ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, sejna soba DU Milica Vertačnik, 070 875 519 in Milan Ugovšek, 031 769 141

vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595

vsako sredo Tedenski pohod po Velenju ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564

19. januar 2013 Zdravju naproti: Gora Oljka ob 9.00, AP Velenje Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595

februar 2013 Občni zbor obvestijo naknadno Romana Praprotnik, 070 825 353

3. marec 2013 Pohod po trških poteh Šoštanja ob 8.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika in Franc Jurjovec, 03 89 11 085

marec 2013 Zaključna prireditev natečaja Jezik bolečine obvestijo naknadno Romana Praprotnik, 070 825 353

BROŠURAV

REKLAMNENAMENE

DELROKE

PONAV-LJALEC

VŠOLI

UGOVAR-JANJE

OBSTOJEČIPOLITIKI

INDIJSKIPLES(iz�črk:

AMASON)

PRENEHANJEDELOVANJA

NAROD,PLEME

DOLGOLETNIPREDSEDNIK

MALIJA(Modibo)

OVEN,KI�TRKA

ZROGOVI

11

NOVINAR,POROČE-VALEC

13

KIPARSKODELOV

SPOMIN

TRDOŽGANAGLINA

2

SestavilJože

Petelin

ŠPORTNIK�ZLOPARJEM

TUJEŽENSKO�IME

8

PREBIVALECREKE

MANJŠAOKREP-

ČEVALNICA

NAŠALPINIST(Franc)

TELESNEPOŠKODBE

TEŽA�VODE,KI�JO�SPODRINE

LADJA

ITALIJANSKIPOPEVKAR(Massimo)

ANGLEŠKIGRALEC(Charles)

OTOTORKAR TRENUTEK ŽELEZOV

OKSID

TIROLSKAREKA

SULTANOVMINISTER

PRIPADNIKIBEROV

SOL�STEA-RINSKEKISLINEVEDA

O�DVEHSLOVAN.JEZIKIH

12 18 6

POLITIČNESTRANKE

16 Jo�bosterešili�dokonca?

MOŠKO�IME;TUDI�DVO-LITRSKA

STEKLENICA

ON,ONA,-�-�-

3 NEMŠKIPESNIK,

NOBELOVEC1990

KAVBOJSKAZANKA

TIBERA(originalno)OMLAČENSNOP

7

OKRAJŠAVAZA

DINAR

MEŠANICAPREPERELE-GA�LESAIN�ZEMLJE

SINTETIČNOVLAKNO(iz:

RIONA)

REKA�SKOZIKUTINOVLADIMIRKAVČIČ

15 9ZNANE

BELGIJSKETOPLICE

DELVRTNICE

-�-�-INKRIK

VZDEVEKPEVKE

GIGLIOLECINQUETTI

OBNAVLJA-NJE

UMETNIN

10

POSMEHLJIVPISEC

SELENRUSKO

ŽENSKO�IME

POMLADNIMESEC

1 5

PRIDELO-VALEC

KAPLJICEBOŽJE

17KANON

ZABAVLJAČ

KRATKA,HAIKUJUPODOBNAPESEM

VELIKA�LUKAV�JEMNU

ZGORNJIDEL

SAPNIKA

TRAVNIKOB�VODIISLAMSKIPOGLAVAR

KMETIJSKIINŽENIR

NAŠAALPSKA

SMUČARKA(Ana)

14 PRIMORSKIVZKLIK

SILVO�ČEH

ČUDEŽNINAPOJ

ŽENSKA,KI�KAJNOSI

4


NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Kupon za nagradno križanko št.97 (december 2012)

Ime in priimek: ......................................................................................................

Ulica: ...................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................

Davčna številka in izpostava: .....................................................................................

Črke iz oštevilčenih polj prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo.

#

Rešitev križanke iz prejšnje številke (96) je: WELLION CALLA.Nagrade za tokratno križanko podarja Zveza društev diabetikov Slovenije. Rešeno križanko s kuponom pošljite do 1. marca 2013 na na-slov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna križanka”. Ne pozabite napisatisvoje davčne številke in davčne izpostave.

1

9

2

10

3

11

4

12

5

13

6

14

7

15

8

16 17 18

Documents

Svetovni dan sladkorne bolezni Priprava na zahtevnejši ... · diabetikov Celje za pomo4 pri organi-zaciji 13. državnega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni v njiho-vem kraju,